Wikipedija slwiki https://sl.wikipedia.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.3 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikipedija Pogovor o Wikipediji Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Portal Pogovor o portalu Osnutek Pogovor o osnutku MOS MOS talk TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 2354 6680010 6048408 2026-05-23T19:35:25Z TadejM 738 sedanjik > preteklik; leto 6680010 wikitext text/x-wiki {{leto}} '''Leto 630''' ('''[[rimske številke|DCXXX]]''') je bilo [[navadno leto]], ki se je po [[Julijanski koledar|julijanskem koledarju]] začelo na [[ponedeljek]]. == Dogodki == * [[Olaf]], izgnanec iz [[Švedska|Švedske]], se je naselil na [[Norveška|Norveškem]]. == Rojstva == * [[7. november]] - [[Konstans II.]], bizanzinski cesar († [[668]]) ; Neznan datum * [[Sigibert III.]], kralj [[Avstrazija|Avstrazije]] († [[656]]) == Smrti == ; Neznan datum * [[Kulug Sibir]] ali Bagatur kagan, vladar Zahodnega turškega kaganata (* ni znano) [[Kategorija:Leto 630|*]] mo44oest24rz0yoxn59czezlmh589cq 0 2710 6680000 6426752 2026-05-23T19:25:44Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6680000 wikitext text/x-wiki '''22. maj''' je 142. [[dan]] [[leto|leta]] (143. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 223 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1176]] – Pri [[Aleppo|Aleppu]] so poskušali [[asasini]] ubiti [[Saladin]]a. * [[1455]] – Začela se je prva [[vojna med belo in rdečo rožo|vojna vrtnic]] med [[dinastija]]ma [[York]] in [[Lancaster]] za [[Anglija|angleški]] [[prestol]]. * [[1762]] – [[Švedska]] in [[Prusija]] sta podpisali [[hamburški mir]]. * [[1819]] – [[SS Savannah]], prvi [[parnik]], ki je preplul [[Atlantski ocean|Atlantik]], je izplul iz [[pristanišče|pristanišča]] [[Savannah]] ([[Georgia]], [[Združene države Amerike|ZDA]]). * [[1840]] – Uradno so bile odpravljene deportacije britanskih obsojencev v [[Novi Južni Wales]]. * [[1908]] – [[Brata Wright]] sta [[patent]]irala svoje [[letalo]]. * [[1939]] – [[Nemčija]] in [[Italija]] sta podpisala [[jekleni pakt]]. * [[1940]] – [[Tretji rajh]] in [[Romunija]] sta podpisala [[pogodba|pogodbo]] o dobavi vse [[Romunija|romunske]] [[nafta|nafte]] [[Tretji rajh|rajhu]]. * [[1947]] – [[Američani|Ameriški]] [[predsednik]] [[Harry S. Truman]] je objavil [[Trumanova doktrina|Trumanovo doktrino]]. * [[1953]] – [[Zvezna skupščina SFRJ]] je uzakonil »drugo agrarno reformo«, ki je pripeljal do [[nacionalizacija|nacionalizacije]] vseh [[kmetijstvo|kmetijskih]] zemljišč, večjih od 10 [[hektar]]ov. * [[1960]] – Najsilovitejši izmerjeni [[potres]] doslej je prizadel južni [[Čile]]. * [[1967]] – Požar je uničil [[bruselj]]sko [[veleblagovnica|veleblagovnico]] ''Innovation'' in zahteval 323 žrtev. * [[1968]] – Jedrska [[podmornica]] [[USS Scorpion]] z 99 možmi je potonila blizu [[Azori|Azorov]]. * [[1972]]: ** [[Cejlon]] je sprejel novo [[ustava|ustavo]], se preimenoval v [[Šrilanka|Šrilanko]] in se pridružil [[Britanska skupnost narodov|Britanski skupnosti narodov]] ([[Commonwealth]]u). ** [[Richard Nixon]] je obiskal [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]. * [[1990]] – Združitev [[Jemen|Jemna]]. * [[1992]] – [[Slovenija]], [[Hrvaška]] ter [[Bosna in Hercegovina]] so postale članice [[Organizacija združenih narodov|OZN]]. * [[1998]] – [[Severna Irska|Severnoirski]] [[Katolištvo|katoličani]] in [[Protestantizem|protestanti]] so podpisali mirovni sporazum. * [[2011]] – [[Tornado]] v [[Joplin]]u ([[Missouri]], [[Združene države Amerike|ZDA]]) je zahteval 162 žrtev in 1.100 ranjenih; zadnji tornado z več kot 100 smrtnimi žrtvami. * [[2021]] – [[NŠ Mura|Mura]] je osvojila prvi naslov naslov [[Prva slovenska nogometna liga|slovenskega nogometnega državnega prvaka]], potem ko je na zadnji tekmi sezone v [[Ljudski vrt|Ljudskem vrtu]] s 3:1 premagala [[NK Maribor|Maribor]]. == Rojstva == * [[1664]] – [[Andreas Schlüter]], nemški kipar, arhitekt (tega dne krščen) († [[1714]]) * [[1694]] – [[Daniel Gran]], avstrijski slikar († [[1757]]) * [[1772]] – [[Ram Moham Roj]], indijski hindujski reformist († [[1833]]) * [[1813]] – [[Wilhelm Richard Wagner]], nemški skladatelj († [[1883]]) * [[1843]] – [[Mary Stevenson Cassatt]], ameriška slikarka († [[1926]]) * [[1859]] – [[Arthur Conan Doyle]], škotski pisatelj († [[1930]]) * [[1879]] – [[Simon Petljura|Simon Vasiljovič Petljura]], ukrajinski vojskovodja in politik († [[1926]]) * [[1885]] ** [[Tojoda Soemu]], japonski admiral († [[1957]]) ** [[Giacomo Matteotti]], italijanski socialistični voditelj († [[1924]]) * [[1892]] – [[Hans Gollnick]], nemški general († [[1970]]) * [[1903]] – [[Yves-André Rocard]], francoski matematik, fizik († [[1992]]) * [[1907]] – sir [[Laurence Olivier]], angleški gledališki igralec, režiser († [[1989]]) * [[1917]] – [[Georg Tintner]], avstrijski dirigent judovskega rodu († [[1999]]) * [[1920]] – [[Thomas Gold]], avstrijsko-ameriški astronom, astrofizik, kozmolog († [[2004]]) * [[1924]] – [[Charles Aznavour]], francoski pevec, kantavtor armenskega rodu * [[1943]] – [[Betty Williams]], severnoirska političarka, nobelovka 1976 * [[1946]] ** [[George Best]], severnoirski nogometaš († [[2005]]) ** [[Hrvoje Horvat]], hrvaški rokometaš in trener * [[1970]] ** [[Naomi Campbell]], angleška manekenka ** [[Pedro Diniz]], brazilski avtomobilistični dirkač * [[1985]] – [[Tranquillo Barnetta]], švicarski nogometaš * [[1987]] ** [[Novak Đoković]], srbski tenisač ** [[Arturo Vidal]], čilski nogometaš == Smrti == * [[337]] – [[Konstantin I. Veliki]], rimski cesar (* [[280]]) * [[987]] – [[Ludvik V. Francoski|Ludvik Leni]], kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (* [[967]]) * [[1068]] – cesar [[Go-Reizei (japonski cesar)|Go-Reizei]], 70. japonski cesar (* [[1025]]) * [[1310]] – [[Sveti Humilitija|Humilitija]], italijanski svetnik, ustanovitelj cerkvenega reda vallombrozijcev (* [[1226]]) * [[1466]] – [[Stjepan Vukčić Kosača]], veliki vojvoda Bosanskega rusaga in herceg Vojvodive Svetega Save (* okrog [[1404]]) * [[1540]] – [[Francesco Guicciardini]], italijanski državnik, diplomat, zgodovinar (* [[1483]]) * [[1868]] – [[Julius Plücker]], nemški matematik, fizik (* [[1801]]) * [[1873]] ** [[Alessandro Francesco Tommaso Manzoni]], italijanski pesnik, pisatelj (* [[1785]]) ** [[Per Georg Scheutz]], švedski odvetnik, prevajalec, izumitelj, praračunalnikar (* [[1785]]) * [[1885]] – [[Victor Hugo]], francoski pisatelj (* [[1802]]) * [[1942]] [[Stjepan Filipović]], udeleženec narodnoosvobodilne borbe in narodni heroj Jugoslavije (*[[1916]]) * [[1967]] ** [[Josip Plemelj]], slovenski matematik (* [[1873]]) ** [[James Mercer Langston Hughes]], ameriški pisatelj, pesnik, dramatik (* [[1902]]) * [[1970]] ** [[Bojan Stupica]], slovenski gledališki igralec, gledališki režiser (* [[1910]]) ** [[Gojmir Anton Kos]], slovenski slikar (* [[1896]]) * [[1972]] – [[Cecil Day-Lewis]], britanski pesnik (* [[1904]]) * [[1975]] ** [[Erik Eiselt]], slovenski agronom (* [[1900]]) ** [[Boris Kalin]], slovenski kipar (* [[1905]]) * [[1992]] – [[Zellig Harris]], ameriški jezikoslovec (* [[1909]]) * [[2010]] – [[Martin Gardner]], ameriški matematik (* [[1914]]) * [[2017]] – [[Nicky Hayden]], ameriški motociklistični dirkač (* [[1981]]) == Prazniki in obredi == * svetovni dan [[biodiverziteta|biodiverzitete]] [[Kategorija:Dnevi v letu|522]] [[Kategorija:Maj|122]] nd0scm5va6v08m0k0vl5p3purr7eme2 0 2711 6680006 6426753 2026-05-23T19:32:50Z TadejM 738 /* Dogodki */ sedanjik > preteklik 6680006 wikitext text/x-wiki '''23. maj''' je 143. [[dan]] [[leto|leta]] (144. v [[prestopno leto|prestopnih letih]]) v [[gregorijanski koledar|gregorijanskem koledarju]]. Ostaja še 222 dni. {{MayCalendar}} == Dogodki == * [[1060]] – [[Filip I. Francoski|Filip I.]] je bil, star 7 let, kronan za francoskega kralja. * [[1430]] – [[Burgundci]] so ujeli [[Ivana Orleanska|Ivano Orleansko]]) in jo prodali [[Angleži|Angležem]]. * [[1533]] – Razveljavljena je bila [[poroka]] med [[Henrik VIII. Angleški|Henrikom VIII.]] in [[Katarina Aragonska|Katarino Aragonsko]]. * [[1541]] – [[Jacques Cartier]] se je iz [[mesto|mesta]] [[Saint-Malo]] odpravil na svojo tretjo pot. * [[1618]] – Z drugo [[Praga|praško]] [[defenestracija|defenestracijo]] se je začela [[tridesetletna vojna]]. * [[1915]] – [[Italija]] se je pridružila [[antanta|antanti]] in [[vojna napoved|napovedala]] [[vojna|vojno]] [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]]. * [[1918]]: ** [[Nemci]] so začeli [[obstreljevanje|obstreljevati]] [[Pariz]]. ** V [[Radgona|Radgoni]] so se uprli slovenski vojaki [[97. pehotni polk (Avstro-Ogrska)|97. pešpolka]]. * [[1945]]: ** [[Zavezniki]] so razpustili [[Karl Dönitz|Dönitzevo]] [[vlada|vlado]] in aretirali njene člane. ** [[Heinrich Himmler]] je v zavezniškem ujetništvu naredil [[samomor]]. ** [[Winston Churchill]] je odstopil z mesta [[predsednik vlade|predsednika vlade]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]]. * [[1949]] – Ustanovljena je bila [[Zvezna republika Nemčija (1949–1990)|Zvezna republika Nemčija]]. * [[1951]] – [[Ljudska republika Kitajska]] si je priključila [[Tibet]]. * [[1958]] – Prvi [[Združene države Amerike|ameriški]] [[satelit]] [[Explorer I]] je prenehal pošiljati podatke. * [[1960]] – [[Izraelci|Izraelski]] [[predsednik vlade]] [[David Ben-Gurion]] je razglasil zajetje [[Adolf Eichmann|Adolfa Eichmanna]]. * [[1988]] – [[Komunistična partija]] [[Madžarska|Madžarske]] je izrekla nezaupnico [[generalni sekretar|generalnemu sekretarju]] [[János Kádár|Jánosu Kádárju]]. * [[1995]] – Uradno je bil razglašen [[programski jezik]] [[Programski jezik java|Java]]. * [[2000]] – Osvobojen je bil zloglasni [[libanon]]ski [[zapor]] [[Khiam]]. * [[2003]] – [[Nepalci|Nepalski]] [[šerpa]] [[Pemba Dordžie]] je z 12 urami in 45 minutami postavil nov rekord v vzponu na [[Mount Everest]]. * [[2024]] – V [[Rogaška Slatina|Rogaški Slatini]] so odprli [[Stolp Kristal|razgledni stolp Kristal]], ob izgradnji najvišjo stavbo v Sloveniji. == Rojstva == * [[1052]] – [[Filip I. Francoski|Filip I.]], francoski kralj († [[1108]]) * [[1100]] – [[Čindzong]], cesar dinastije Song († [[1161]]) * [[1127]] – [[Uidžong (Gorjeo)|Uidžong]], 18. korejski kralj dinastije Gorjeo († [[1173]]) * [[1707]] – [[Carolus Linnaeus]] - [[Carl von Linné]], švedski naravoslovec († [[1778]]) * [[1718]] – [[William Hunter]], škotski zdravnik († [[1783]]) * [[1734]] – [[Franz Anton Mesmer]], nemški zdravnik († [[1815]]) * [[1741]] – [[Andrea Luchesi]], italijanski skladatelj in organist († [[1801]]) * [[1790]] – [[Jules Dumont d'Urville]], francoski kontraadmiral, raziskovalec († [[1842]]) * [[1848]] – [[Otto Lilienthal]], nemški inženir († [[1896]]) * [[1862]] – [[David George Goharth]], angleški diplomat, arheolog († [[1927]]) * [[1883]] – [[Franc Talanji]], slovenski pisatelj, pesnik, novinar, madžarizator, kasneje komunistični partizan in član NOB-a († [[1959]]) * [[1887]] – [[Albert Thoralf Skolem]], norveški matematik, logik, filozof († [[1963]]) * [[1891]] – [[Pär Lagerkvist]], švedski pisatelj, pesnik, dramatik, nobelovec 1951 († [[1974]]) * [[1900]] – [[Hans Frank]], nemški nacistični uradnik († [[1946]]) * [[1908]] – [[John Bardeen]], ameriški fizik, nobelovec 1956, 1972 († [[1991]]) * [[1910]] – sir [[Hugh Maxwell Casson]], angleški arhitekt († [[1999]]) * [[1917]] – [[Edward Norton Lorenz]], ameriški matematik in meteorolog († [[2008]]) * [[1921]] – [[James Blish]] - [[William Atheling Jr.]], ameriški pisatelj, kritik († [[1975]]) * [[1925]] – [[Joshua Lederberg]], ameriški mikrobiolog, genetik, nobelovec 1958 († [[2008]]) * [[1928]] – [[Rosemary Clooney]], ameriška pevka († [[2002]]) * [[1944]] – [[John Newcombe]], avstralski tenisač * [[1950]] – [[Martin McGuinness]], nekdanji terorist, vodja Irske republikanske armade, politik in mirovnik († [[2017]]) * [[1951]] – [[Anatolij Karpov]], ruski šahist * [[1960]] – [[Irena Varga]], slovenska igralka * [[1972]] – ** [[Rubens Barrichello]], brazilski avtomobilistični dirkač ** [[Patrik Greblo]], slovenski dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe * [[1978]] – [[Janez Benko]], slovenski klarinetist * [[1991]] – [[Lena Meyer-Landrut]], nemška pevka * [[1996]] – [[Katharina Schmid]], nemška smučarska skakalka == Smrti == * [[1125]] – [[Henrik V. Nemški|Henrik V.]], rimsko-nemški cesar (* [[1086]]) * [[1144]] – [[Petronila Holandska]], grofica, regentinja (* [[1082]]) * [[1251]] – [[Bertold Meranski]], oglejski patriarh (* [[1180]]) * [[1304]] – [[Jehan de Lescurel]], francoski pesnik, skladatelj * [[1333]] – [[Hodžo Takatoki]], zadnji japonski regent Šogunata Kamakura (* [[1303]]) * [[1370]] – [[Togon Timur]], mongolski veliki kan, kitajski cesar (* [[1320]]) * [[1423]] – protipapež [[protipapež Benedikt XIII.|Benedikt XIII.]] (* [[1328]]) * [[1498]] – [[Girolamo Savonarola]], italijanski pridigar (* [[1452]]) * [[1552]] – [[Sebastian Münster]], nemški kartograf, kozmograf (* [[1488]]) * [[1627]] – [[Luis de Góngora y Argote]], španski pesnik (* [[1561]]) * [[1691]] – [[Adrien Auzout]], francoski astronom, fizik (* [[1622]]) * [[1701]] – [[William Kidd]], škotski pirat (* [[1645]]) * [[1836]] – [[Edward Livingston]], ameriški pravnik, državnik (* [[1764]]) * [[1841]] – [[Franz Xaver von Baader]], nemški teolog, filozof (* [[1765]]) * [[1855]] – [[Charles Robert Malden]], britanski raziskovalec (* [[1797]]) * [[1874]] – [[Jurij Fleišman]], (tudi Flajšman), slovenski skladatelj (* [[1818]]) * [[1886]] – [[Leopold von Ranke]], nemški zgodovinar (* [[1795]]) * [[1906]] – [[Henrik Johan Ibsen]], norveški dramatik (* [[1828]]) * [[1915]] – [[Pierre-Émile Martin]], francoski inženir (* [[1824]]) * [[1920]] – [[Svetozar Borojević von Bojna]], avstro-ogrski maršal (* [[1856]]) * [[1937]] – ** [[Ivan Prijatelj]], slovenski književni zgodovinar, prevajalec (* [[1875]]) ** [[John Davison Rockefeller]], ameriški podjetnik (* [[1839]]) * [[1941]] – [[Slavko Osterc]], slovenski skladatelj (* [[1895]]) * [[1945]] – ** [[Heinrich Himmler]], nacistični uradnik (* [[1900]]) ** [[Hans-Georg von Friedeburg]], nemški admiral (* [[1895]]) * [[1960]] – [[Georges Claude]], francoski kemik, inženir (* [[1870]]) * [[1992]] – [[Giovanni Falcone]], italijanski sodnik (* [[1939]]) * [[2017]] – [[Roger Moore]], britanski igralec, (* [[1927]]) == Prazniki in obredi == [[Kategorija:Dnevi v letu|523]] [[Kategorija:Maj|123]] dfrri48rdaqvexd2yll53hmbmv77r21 0 4327 6679892 6668263 2026-05-23T15:32:53Z Pinky sl 2932 dp infopolje 6679892 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Lena | native_name = {{native name list |tag1=ru|name1=Лена |tag2=sah|name2=Өлүөнэ |tag3=evn|name3=Елюенэ |tag4=bua|name4=Зүлхэ |tag5=mn|name5=Зүлгэ}} | image = Lena_watershed.png | image_caption = porečje Lene | mapframe = yes | mapframe-zoom = 2 | source1 = [[Bajkalsko gorovje]] | mouth = [[Arktični ocean]] | basin_countries = [[Rusija]] | length = 4400 km | source1_elevation = 1640 m | discharge1 = 17.000 m³/s | basin_size = 2.500.000 km² }} [[Slika:Lena River Delta - Landsat 2000.jpg|thumb|300px|[[Delta]] reke Lene (iz projekta NASA Landsat)]] '''Lena''' ({{jezik-ru|Лена}}) je [[reka]] na severovzhodu [[Rusija|Rusije]] v vzhodni [[Sibirija|Sibiriji]]. Izvira na [[nadmorska višina|nadmorski višini]] 1.640 [[meter|m]], 54° 10' severne [[zemljepisna širina|zemljepisne širine]] in 107° 55' vzhodne [[zemljepisna dolžina|zemljepisne dolžine]] v [[Bajkalski gorski greben|Bajkalskem gorskem grebenu]], vsega 20 [[kilometer|km]] zahodno od [[Bajkalsko jezero|Bajkalskega jezera]]. Reka se izliva v [[Severno Ledeno morje]]. Dolžina njenega rečnega toka je [[1 E6 m|4.270]] km (3.380 od tega, od Ust-Kuta do izliva, je plovni tok), s čimer je druga najdaljša reka v Rusiji za [[Amur]]jem z njegovima pritokoma [[Šilka|Šilko]] in [[Onon]]om (4.415&nbsp;km), in deveta najdaljša reka na [[Zemlja|Zemlji]]. V srednjem toku doseže reka širino do 15&nbsp;km, širina struge in rečnega ustja pa od 20 do 25&nbsp;km. Po izviru Lena v polkrogu obkroži zahodno obalo Bajkalskega jezera, v kraju [[Ust-Kut]] jo prečka [[bajkalsko-amurska magistrala]], zatem se usmeri proti severovzhodu. Pri [[Kirensk]]u se ji z desne pridruži [[Kirenga]], pri kraju [[Vitim]] istoimenski pritok, tudi z desne. Zatem teče v smeri vzhoda, z desne se ji pri [[Oljokminsk]]u pridruži [[Oljokma]]. Smer vzhoda obdrži vse do [[Jakutsk]]a, kjer se obrne proti severu in vstopi v nižino. Po pritoku [[Aldan (reka)|Aldana]] z desne pri kraju [[Batamaj]] usmeri [[Verhojansko gorovje]] njen tok proti severozahodu. Po sotočju s svojim najpomembnejšim levim pritokom, [[Viljuj]]em severno od kraja [[Promišleni]], se njen tok obrne znova proti severu in ostane tak vse do izliva v [[Morje Laptevov]], dela Severnega Ledenega morja, v katerega vsako leto nateče 540&nbsp;km³ Lenine vode. [[rečna delta|Delta]] Lene, zahodno od [[Novosibirski otoki|Novosibirskih otokov]] obsega 28.000&nbsp;km²; v njej se Lena razdeli na sedem glavnih rokavov, od katerih je najpomembnejši najvzhodnejši, Bikovski. Obseg njene delte je zapisan v [[Guinessova knjiga rekordov|Guinessovi knjigi rekordov]]. Njeni glavni pritoki Vitim, Oljokma, Aldan in Viljuj po dolžini prekašajo veliko pomembnih [[Evropa|evropskih]] rek. V reko se steka vsaj 500 pritokov dolžine nad 10&nbsp;km, skupna dolžina vseh njenih pritokov pa znese nad 50 tisoč km. Porečje Lene ocenjujejo na 2.500.000&nbsp;km². To je ozemlje enako ozemlju večine vzhodnoevropskih držav skupaj s [[Francija|Francijo]] in [[Španija|Španijo]]. Pri Jakutsku je plovba možna praktično od sredine maja do konca oktobra, pri Kirensku pa od začetka maja do konca oktobra. Med mestoma je v sezoni slabih pet mesecev redna rečna povezava. Reka do izliva teče še vsaj 800&nbsp;km nad [[severni tečajnik|severnim tečajnikom]]. V peščenih nanosih Vitima in Oljokme izpirajo [[zlato]], v delti Lene pa so našli [[mamut]]ove okle. Na reki ni splavarjev, [[hidroelektrarna|hidroelektrarn]] ali jezov tako, da je njen tok skoraj takšen, kakršen je bil pred milijoni let. Večina raziskovalcev je mnenja, da ime Lena izvira iz [[Eveni|eveno]]-[[Evenki|evenkovskega]] imena Elju-Ene, kar pomeni »velika reka«. Ena od razlag navaja, da ime izhaja tudi od [[kozak]]ov. [[Vladimir Iljič Uljanov]] je po njej povzel svoj [[nadimek]] [[Lenin]]. == Glej tudi == * [[Lena (ime)]]. * [[seznam rek v Rusiji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Lena River}} {{wikislovar}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Rusiji]] [[Kategorija:Sibirija]] [[Kategorija:Severna Azija]] 1mew0fjjo0leyj4nsi7ntngt7xbibi3 0 4482 6680109 6544161 2026-05-24T02:38:44Z KalKD 243104 6680109 wikitext text/x-wiki ‎{{Infopolje Filozof |name = Heraklit Mračni | birth_date = 6. stoletje pr. n. št. | birth_place = | death_date = 5. stoletje pr. n. št. | death_place = }} '''Heraklít Mráčni''' ({{jezik-el2|Ἡράκλειτος ὁ Ἐφέσιος}}: Hērákleitos hó Ephésios, {{jezik-el2|ὁ Σκοτεινός}}:- hó Skoteinós) tudi '''Heraklít Éfeški''', je [[stari Grki|starogrški]] [[filozof]] in[[Predsokratiki|predsokratski filozof]], rojen v 6. stoletju pr. n. št. v [[Efez]], [[Anatolija]], kjer je tudi umrl. ==Življenje in delo== Heraklitovo življenje je velika skrivnost, ki se je ohranila le prek zgodb [[Diogen Laertski|Diogena Laertskega]], njegova filozofska misel pa je ohranjena v fragmentih, a ker se Heraklit izraža v obliki kratkih, jedrnatih izrekov ga je možno prebirati tudi danes. Diogen Laertski postavlja vrhunec Heraklitovega življenja okoli let 504-501 pr. n. št. in čeprav je mnogo modernih raziskovalcev iskalo bolj natančen podatek o njegovem rojstvu in smrti, so ti viri nezanesljivi.<ref name= "NP">Diogen Laertski; prevedli Živa Borak ... [et al.].''Življenja in misli znamenitih filozofov''. Beletrina, Ljubljana 2015. {{COBISS|ID=291699968}} 9. knjiga strani 523-529.</ref> Njegovo delo ''O naravi'' je bilo napisano v zelo raznolikem in deloma temačnem slogu, delo, pa je, po besedah Diogena Laertskega »Razstavil v Artemidinem templju in nekateri trdijo, da ga je zanalašč napisal v nejasni obliki, da bi mogli k njemu pristopiti samo tisti, ki so to zmogli, in da ga enostaven slog ne bi ne bi dal v zobe ljudskemu preziru:«<ref name="NP" />. V tem najdemo tudi odgovor, zakaj ga ljudje kličejo mračni ({{jezik-el2|ὁ Σκοτεινός}}), ker je bilo to delo za množice težko razumljivo. Spis je bil v osnovi brez natančno določene strukture ampak sestavljen iz izrekov, ki predstavljajo njegova razmišljanja, ki so bolj pojmovno kot oblikovno povezana. To je razvidno že iz mnogo fragmentov, ki so se obdržali do danes. Na temo, pa poroča tudi Diogen Laertski »Teofarst njegovemu [tj. Heraklitovemu] melanholičnemu temperamentu pripisoval dejstvo, da so njegovi spisi ostali deloma nedokončani, deloma pa niso sledili enotni zamisli.«<ref name= "RG">Reale, Giovanni. ''Zgodovina Antične filozofije''. Studia humanitatis, Ljubljana 2002. {{COBISS|ID=124697344}}</ref> Heraklita Mračnega ne smemo zamenjevati z mlajšim filozofom in [[astronom]]om [[Heraklit Pontski|Heraklitom]] iz Heraclei Ponta. ==Filozofska misel== Heraklit se je želel ločiti od takratnega sodobnega mišljenja. Res je, da so nanj na različne načine vplivale misli in jezik njegovih prednikov, zlasti [[epika|epska]] [[pesnik|pesnika]] [[Homer]] in [[Hesiod]], pesnik in [[filozof]] [[Ksenofan]], [[zgodovinar]] in [[geograf]] [[Hekataj]], filozof in [[matematik]] [[Pitagora]], modrec [[Bias]] iz [[Priena|Priene]], pesnik [[Arhiloh]] iz [[Paros|Parosa]] in [[milet|miletski]] filozofi, je večino od njih kritiziral bodisi eksplicitno bodisi implicitno in se odpravil na svojo pot. Zavračal je mnogoznalstvo, ker »ne uči umevanja, sicer bi ga naučilo Hezioda in Pitagora, pa tudi Ksenofana in Hekataja.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 40.</ref> Iz njegovih fragmentov je razvidno, da ni imel najboljšega mnenja o epikih<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 42.</ref> in preostalih filozofih. Heraklit se od predhodne filozofije najbolj razlikuje zaradi poudarjanja [[človek|človeka]] in človeških zadev, torej odnosi s sočlovekom. Čeprav nadaljuje z mnogimi [[fizika|fizikalnimi]] in [[kozmologija|kozmološkimi]] [[teorija|teorijami]] svojih predhodnikov, se preusmerja s kozmičnega na človeški svet. Lahko bi rekli, da je [[humanizem|humanist]] zaradi svojih razmišljanj, četudi ni največji podpornik družbe. Že v prvem fragmentu<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 1.</ref> jasno pove, da je večina ljudi preveč nespametna, da bi razumela njegovo teorijo. Podobno kot [[Platon]] meni, da lahko le izbrani bralci razumejo njegove nauke. In morda prav zato, podobno kot Platon, svojih filozofskih načel ne poučuje neposredno, ampak jih izraža v [[literatura|literarni]] obliki, ki avtorja oddalji od bralca. Najprej bralce opozori, da večina od njih ne bo razumela njegovega sporočila. Obljubi pa, da bo »vsako stvar razlikoval glede na njeno naravo in pokazal, kakšna je«<ref name= "BW">{{Cite web |title=Heraclitus|url=https://plato.stanford.edu/entries/heraclitus/ |website=Stanford Encyclopedia of Philosophy |access-date=24 maj 2026}}</ref>, kar je podobna trditev kot pri miletskih filozofih. Heraklit v svoji knjigi govori o [[naravni svet|naravnem svetu]], vendar dejansko predstavi več o [[human nature|človeškem stanju]]. »Če ne poslušate mene, ampak Smisel (Lógos), je modro soglašati, da je vse eno.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 50.</ref> Heraklit tu poudarja, da to sporočilo ni njegov izum, ampak večna [[resnica]], dostopna vsem, ki opazujejo, kako svet deluje. »Zaradi tega je treba slediti občemu, [to je› skupnemu; tisti skupni je namreč obči.] Čeprav pa je Smisel (Lógos) obči, mnogi živijo, kot da imajo lastno presodnost.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 2.</ref> [[Logos|Lógos]] ({{jezik-el2|λόγος}}) obstaja ločeno od Heraklitovega učenja, vendar poskuša to sporočilo posredovati svojemu občinstvu. »Čeprav ta Smisel (Lógos) vedno je, so ljudje nespametni, tako preden slišijo, kot tudi, ko so slišali tisto Prvo. Kajti čeprav vse (stvari) nastajajo po tem Smislu (Lógosu), so podobni neizkušenim, ko se preizkušajo v takšnih rekih in delih, kakršne jaz pojasnjujem, ko vsako (stvar) razčlenjujem po naravi, in naznanjam, kako se nahaja. Za druge ljudi pa je to, kar delajo zbujeni, prav tako prikrito, kot pozabljajo to, kar počnejo, ko spijo.« <ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 1.</ref> Naspram filozofom in Mileta, ki ob problemu [[počelo|počela]] opazijo vsesplošnno [[dinamika|dinamiko]] [[resničnost|resničnosti]], dinamiko stvari in [[kozmos|kozmosa]], se ne soočijo z večnim gibanjem, ki je lastnost te dinamike. Heraklit pa pri tem vidi odgovor v neprenehnem toku stvari. Diogen Laertski Heraklitovo filozofsko misel povzame tako: »Vse stvari nastanejo iz konflikta nasprotij, vsota stvari (τὰ ὅλα; ta hola ('celota')) pa teče kot potok.«<ref name="NP" /> [[Ogenj]] je bil zanj počelo vseh stvari in edini, ki jih je lahko spreminjal. Vzdevek Mračni je dobil, ker so si njegove zamisli ljudje težko predstavljali. Njegovo delo je ohranjeno le v drobcih. Zaradi njegovega pesimističnega pogleda na življenje so ga klicali tudi »žalujoči filozof«. Heraklit je trdil, da se vse stvari neprestano spreminjajo, kjer je znana njegova misel: »vse teče, nič ne miruje - παντα ρει και ουδεν μεν.« Najbolj stalna stvar v [[Vesolje|Vesolju]] je njegova nestalnost. Tudi navidez nespremenljivo [[Sonce]] se spreminja. === Neprenehni tok stvari === Heraklit opozarja na večno gibljivost vseh bivajočih stvari, kjer nič ni negibnega in nič ne ostaja nepremično. Vse se giblje, spreminja in neprenehno preobraža. To resnico izrazi v fragmentih, predstavi pa jo prek prispodobe rečnega toka: »Tistim, ki stopajo v iste reke, druge in druge vode pritekajo; tudi duše izhlapevajo iz vlage«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 12.</ref> Heraklit izrazi dejstvo, da ni mogoče dvakrat stopiti v isto reko. To seveda pomeni, da se je med prvim in drugim obiskom reke ta spremenila. »V iste reke vstopamo in ne vstopamo, smo in nismo«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 49 a.</ref> Reka, čeprav se nam na videz zdi enaka je v resnici iz čisto drugačne vode, ki isto hitro, kot priteče odteče dalje. Ko v isto reko stopim drugič, bo v to pritekla druga voda kot bomo tudi mi vanjo stopili drugačni, kot smo bili prvič. Drugi del, smo in nismo, pa nam predstavi idejo, da za to, da smo nekaj v nekem danem trenutku ne smemo biti to, kar smo bili trenutek pred tem. To, po Heraklitu velja brez izjeme, tako kot to, da stvari pripadajo resničnosti samo v nenehnem nastajanju. Heraklitov nauk lahko povzamemo z »[[Panta rhei (doctrine)|Vse teče]]« ({{jezik-el2|πάντα ῥεῖ}}). [[Kratil]], [[atene|atenski]] [[seznam starogrških filozofov|starogrški filozof]] mu je po besedah [[Aristotel|Aristotela]] očital, da: »se je nemogoče dvakrat okopati v isti reki: Kratil je namreč mislil, da to ni mogoče niti enkrat.«<ref>Aristotel, ''Metafizika'' Γ 5, 1010 a 10 in dalje.</ref> Težava nastopi, ker pri tem neprenehnem toku stvari že med samim kopanjem v reki to ni več ista reka, kot na začetku kopanja. === Harmonija Nasprotij === Za Heraklita je neprenehni tok stvari le izhodišče za njegovo filozofsko misel. Nastanek zaznamuje prehajanje iz enega nasprotja v drugega: »Hladne (stvari) se segrejejo, toplo se ohladi, vlažno se osuši, suho se navlaži.« <ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 126.</ref> Med nasprotji je vedno prisoten spor, ko eno prehaja v drugo, torej, nastanek je vojna, ki bo vedno prisotna. Če stvari pripadajo [[stvarnost|stvarnosti]] le v večnem nastajanju, potem boj predstavlja temelj teh stvari oz. temelj njihove resničnosti. »Boj je oče vsega in vsemu kralj.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 53.</ref> Ta boj pa je pravzaprav mir, Heraklit tu vidi [[sinteza|sintezo]] nasprotij, ki je mogoča samo zaradi boja samega. Nasprotja morajo biti v sporu, da dajejo eno drugi smisel. Kot piše: »nasprotujoče si združuje in iz razlikujočega se nastane najlepša harmonija [in vse nastaja po sporu.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 8.</ref> Ravno v sintezi nasprotij je Heraklitovo počelo, ki razlaga resničnost, po mistiki [[Antika|antike]], pa se tu najde tudi [[dajmon]], [[Bog]] oz. božansko: »Bog je dan – noč, zima – poletje, boj – mir, sitost – lakota (vsa nasprotja: to je Um), spreminja se tako kot ‹[[ogenj]]›, kadar se zmeša z dišavami, dobi ime po vonju vsake posamezne (dišave).«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 67.</ref> === Ogenj === Bistvena misel, ki jo lahko razberemo in Heraklitovih fragmentov, je to, da je ogenj temeljni princip in da vse stvari niso drugega kot [[preobrazba|preobrazbe]] ognja, kar potrjujejo fragmenti, kot na primer: »Vse (stvari) so zamenjava za ogenj in ogenj za vse, kakor je blago za zlato in zlato za blago.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 90.</ref> »Tega sveta, istega vsem skupaj, ni naredil niti kateri izmed bogov niti kateri izmed ljudi, ampak je vedno bil in je in bo, ogenj večno živeči, ki se prižiga po merah in ugaša po merah.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 30.</ref> »Obrati ognja so najprej morje, od morja pa polovica zemlja, polovica blisk. Po smislu na mreč pravi, da se ogenj – po vse skupaj upravljajočem Smislu (Logosu) in Bogu – pretvarja skozi zrak v vlago, ki je kot seme urejevanja in jo imenuje morje, iz tega pa spet nastaneta zemlja in nebo ter to, kar vsebujeta. Kako pa se znova nazaj obnavlja in kako izgoreva, razločno pojasni s temi besedami: ‹Zemlja› se razliva kot morje in se odmerja po istem Smislu (Logosu), kot je bil, preden je nastala zemlja.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 31.</ref> Da razumemo, zakaj je Heraklit postavil ravno ogenj na svoj položaj se moramo zavedati, da ogenj izraža značilnosti večnega spreminjanja, nasprotja, [[harmonija|harmonije]]. Ogenj živi zaradi smrti [[gorljivost|gorljivih snovi]], spreminja pa se v pepel, dim. Heraklit tu omenja tudi Boga, kjer blisk, značilen za božanstvo, kot je Zeus, na Zemljo meče bliske in pri tem povzroča, da drevo (ali hiša) zagori: »Vse (stvari) pa krmari Blisk, to pomeni, da (jih) uravnava; z bliskom misli ogenj, tisti večni.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 31.</ref> Ta Bog pa ima vlogo najvišjega sodnika: »Kajti vse, pravi, bo sodil in zgrabil ogenj, ko bo prišel.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 66.</ref> »Eno, tisto edino modro, se hoče in noče izrekati z Zevsovim imenom.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 32.</ref> Zeller pri tem drugem fragmentu obrazloži, da »hoče, da ga imenujemo z njim [z imenom Zeus], ker je v resnici to, kar se časti pod tem imenom; vendar pa z njim tudi noče biti imenovano, ker se s tem imenom povezujejo antropomorfne predstave … torej zato, ker je to neustrezna oznaka.«<ref>Zeller-Mondolfo, I, 4, str. 161, op. 82. </ref> Heraklit se razlikuje od Miletčanov prek tega, da Bogu (počelu) pripisuje [[um|umnost]], kjer je Miletčani niso: »Človeška nrav namreč nima spoznanj, božanska pa (jih) ima.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 78.</ref> Heraklit je svoje počelo skoraj gotovo imenoval λόγος oz. Lógos, ki pa tu ne pomeni razum ali umnost, temveč »pravilo, po katerem se vse stvari uresničujejo, in zakon, ki je skupen vsem stvarem in jim vlada.«<ref>Zeller-Mondolfo, I, 4, str. 152 in dalje</ref> Seveda, vključuje tudi [[razum]] in umnost, ampak je veliko bolj obsežen kot ta pojma. Za Heraklita pa je resnica le razumevanje in izražaje lógosa in, ker je ta skupen vsem stvarem, se prek njega uči o vsem (skupaj). === Duša === Heraklit v svojih fragmentih omenja tudi [[duša|dušo]], znova njegova ugotavljanja segajo dalje, kot razmišljanja njegovih predhodnikov. Naravo duše poistoveti z naravo počela, ogenj. »Ko je mož pijan, ga vodi nedorasel deček, ko se spotika in ne opaža, kam stopa, ker ima vlažno dušo.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 117.</ref> »Suh sijaj je najmodrejša in najboljša duša; (ali raje:) Suha duša je najmodrejša in najboljša.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 118.</ref> Kot je razvidno iz zgornjih fragmentov Heraklit imenuje modro in »najboljšo« dušo to, ki je suha, medtem ko je vlažna duša neizobražena in potrebna pomoči. Ugotavlja tudi, da ima duša značilnost, ki se razlikuje od telesa: »Mejá duše, ko hodiš, ne boš našel, če boš prepotoval vso pot; tako globok smisel (logos) ima.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 45.</ref> Duša ima posebno lastnost razsežnosti, ki jo fizični predmeti nimajo. To ni nekakšna merljiva razdalja, ki bi jo lahko razumeli, ampak neskončnost v katero se duša razteza. Heraklit pa razmišljanja o duši poveže z rezsežnostjo orfiške misli, razvidne v nasledjem fragmentu: »Nesmrtni (so) smrtni, smrtni (so) nesmrtni; to, da ti živijo, je smrt onih, to, da so oni umrli, pa je življenje teh.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 62.</ref> V tem fragmentu prek jezika izraža orfiško verovanje, po katerem je življenje telesa mrtvičenje duše, smrt telesa pa je življenje duše. Lahko predvidevamo, da je Heraklit verjel, da po smrti pride nagrada ali kazen za življenje kot tudi posmrtno življenje: Ko ljudje umrejo, jih čaka to, na kar ne upajo in česar ne slutijo.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 27.</ref> V primerjavi s preostalimi idejami s katerimi se Heraklit sooča, ta ni preveč prepričljivo skladna s celoto, kjer težje določimo onstranstvo in dušo. To naj bi bilo pogosto med Predsokratiki, problem pa razrešuje Platon. Na tematiko duše Heraklit tudi predstavi močni misli o sreči in kako jo doseči, ne prek užitkov telesa ampak prevladovanjem razuma: »če bi bila sreča v užitkih telesa, goveda imenovali srečna, ko najdejo grašico, da se najedo.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 4.</ref> »Težko se je boriti proti srcu; kajti kar si zaželi, si kupi za ceno duše.«<ref>''Fragmenti predsokratikov''. 22 B 85.</ref> ==Skilici== {{sklici|2}} ==Viri== * Sašo Dolenc, [http://www.kvarkadabra.net/article.php/Heraklit-Parmenid ''Heraklit, Parmenid in prve kritike grškega naravoslovja''], Kvarkadabra *Diels, Hermann in Kranz, Walther; uredil in uvodno besedo napisal Gorazd Kocijančič; prevedli Dašo Benko ... [et al.]. ''Fragmenti predsokratikov''. Študentska založba, Ljubljana 2012. {{COBISS|ID=264441344}} *Reale, Giovanni. ''Zgodovina Antične filozofije''. Studia humanitatis, Ljubljana 2002. {{COBISS|ID=124697344}} *Diogen Laertski; prevedli Živa Borak ... [et al.].''Življenja in misli znamenitih filozofov''. Beletrina, Ljubljana 2015. {{COBISS|ID=291699968}} == Glej tudi == * [[logos]] {{Presocratics}} {{philosopher-stub}} [[Kategorija:Starogrški filozofi]] [[Kategorija:Dialektika]] [[Kategorija:Logos]] [[Kategorija:Grki v 6. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Grki v 5. stoletju pr. n. št.]] [[Kategorija:Starogrški metafiziki]] {{normativna kontrola}} 8t6i2zoemhkemo01m6vb2l5hylkriip 0 4685 6679943 6442503 2026-05-23T16:51:15Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679943 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Zambezi | native_name = | native_name_lang = | name_other = ''Zambesi'', ''Zambeze'' | name_etymology = | nickname = Besi | image = Zambezi River at junction of Namibia, Zambia, Zimbabwe & Botswana.jpg | image_size = | image_caption = Zambezi na stičišču Namibije (zgoraj levo), Zambije (desno), Zimbabveja (spodaj) in Bocvane (na sredini levo). Odkar je bila ta fotografija posneta, je bil čez reko med Zambijo in Bocvano zgrajen [[most Kazungula]]. | map = Zambezi.svg | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 4 | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = {{hlist|[[Zambija]]|[[Angola]]|[[Namibija]]|[[Bocvana]]|[[Zimbabve]]|[[Mozambik]]}} | length = 2574 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = delta Zambezija, [[Indijski ocean]] | discharge1_avg = (obdobje: 1971–2000)4296,5 m³/s<ref name="Zambezi-Lake Malawi">{{cite web|url=https://www.riversnetwork.org/V1/index.php/component/content/?view=article&id=164&catid=326&Itemid=179| title=Zambezi-Lake Malawi}}</ref> (Obdobje: 1962–2002)4134,7 m³/s<ref name="The Zambezi River Basin - A Multi Sector Investment Opportunities - Volume 4-Modelling, Analysis and Input Data">{{cite web |url=http://web.worldbank.org/archive/website01321/WEB/IMAGES/ZAMBEZ-4.PDF |title=The Zambezi River Basin - A Multi Sector Investment Opportunities - Volume 4-Modelling, Analysis and Input Data |date=Jun 2010 |access-date=21 December 2021 |archive-date=20 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211220075100/http://web.worldbank.org/archive/website01321/WEB/IMAGES/ZAMBEZ-4.PDF |url-status=live }}</ref> | discharge2_location = Marromeu, [[Mozambik]] (velikost porečja: 1.377.492 km² | discharge2_min = (obdobje: 1998–2022)1378 m³/s<ref name="River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry">{{cite web |url=https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |title=River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry |access-date=7 March 2023 |archive-date=7 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307231439/https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |url-status=live }}</ref> 920 m³/s | discharge2_avg = (obdobje: 1998–2022)4217 m³/s<ref name="River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry">{{cite web |url=https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |title=River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry |access-date=7 March 2023 |archive-date=7 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307231439/https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |url-status=live }}</ref> (Obdobje: 1971–2000)4256,1 m³/s | discharge2_max = (Obdobje: 1998–2022)11.291 m³/s<ref name="River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry">{{cite web |url=https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |title=River Discharge and Reservoir Storage Changes Using Satellite Microwave Radiometry |access-date=7 March 2023 |archive-date=7 March 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230307231439/https://floodobservatory.colorado.edu/SiteDisplays/257data.htm |url-status=live }}</ref> 18.600 m³/s | source1 =Glavni vir struge. Narodni gozd izvira Zambezi | source1_location = okrožje Ikelenge, provinca Severozahod, [[Zambija]] | source1_coordinates = {{coord|11|22|11|S|24|18|30|E|display=inline}} | source1_elevation = 1500 m | source2 = Najbolj oddaljeni izvir sistema Zambezi-Lungwebungu | source2_location = občina Moxico, provinca Moxico, [[Angola]] | source2_coordinates = {{coord|12|40|34|S|18|24|47|E|display=inline}} | source2_elevation = 1440 m | mouth = [[Indijski ocean]] | mouth_location = provinci Zambezia in Sofala, Mozambik | mouth_coordinates = {{coord|18|34|14|S|36|28|13|E|type:_river|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = porečje Zambezija | basin_size = 1.390.000 km² | tributaries_left = Kabompo, Kafue, Luangwa, Capoche, Shire | tributaries_right = Luena, Lungwebungu, Luanginga, Chobe, Gwayi, Sanyati, Panhane, Luenha | discharge3_location = jez Cahora Bassa (površina: 1.068.422,8 km² | discharge3_avg = (Obdobje: 1971–2000)2653,9 m³/s | discharge4_location = [[Zajezitveno jezero Kariba]] (površina: 679.495,9 km² | discharge4_avg = (Obdobje: 1971–2000)1313,6 m³/s | discharge5_location = [[Viktorijini slapovi]] (površina: 521.315,5 km² | discharge5_avg = (Obdobje: 1971–2000)1066 m³/s | extra = }} '''Zambézi''' je četrta najdaljša reka v Afriki, najdaljša reka, ki teče proti vzhodu in največja, ki se iz Afrike izliva v [[Indijski ocean]]. Njeno porečje pokriva 1.390.000 km², nekaj manj kot polovica [[Nil]]ovega. Reka, dolga 2574 km, izvira v [[Zambija|Zambiji]] in teče skozi vzhodno [[Angola|Angolo]], vzdolž severovzhodne meje [[Namibija|Namibije]] in severne meje [[Bocvana|Bocvane]], nato vzdolž meje med Zambijo in [[Zimbabve]]jem do [[Mozambik]]a, kjer prečka državo in se izliva v Indijski ocean.<ref>{{Cite web |title=Zambezi River {{!}} river, Africa |url=https://www.britannica.com/place/Zambezi-River |access-date=2021-05-20 |website=Encyclopedia Britannica |language=en |archive-date=2 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210502232720/https://www.britannica.com/place/Zambezi-River |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |title=Zambezi River Facts and Information |url=https://www.victoriafalls-guide.net/zambezi-river.html |access-date=2021-05-27 |website=www.victoriafalls-guide.net |archive-date=7 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230507055636/https://www.victoriafalls-guide.net/zambezi-river.html |url-status=live }}</ref> Najbolj znana značilnost Zambezija so [[Viktorijini slapovi]]. Med njenimi drugimi slapovi so še slapovi Chavuma na meji med Zambijo in Angolo ter slapovi Ngonye blizu Siome v zahodni Zambiji. Glavna vira hidroelektrarne na reki sta [[zajezitveno jezero Kariba]], ki oskrbuje Zambijo in Zimbabve, ter jez Cahora Bassa v Mozambiku, ki oskrbuje Mozambik in Južno Afriko. Poleg tega sta ob reki Zambezi v Zambiji dve manjši elektrarni, ena pri Viktorijinih slapovih in druga v Zengamini, blizu hriba Kalene v okrožju Ikelenge.<ref>{{Cite journal |last1=Pasanisi |first1=Francesco |last2=Tebano |first2=Carlo |last3=Zarlenga |first3=Francesco |date=March 2016 |title=A Survey near Tambara along the Lower Zambezi River |journal=Environments |language=en |volume=3 |issue=1 |pages=6 |doi=10.3390/environments3010006 |doi-access=free}}</ref><ref>{{Cite web |title=Zengamina Hydro Project {{!}} North West Zambia Development Trust |url=http://www.nwzdt.org/?page_id=22 |access-date=2022-04-18 |language=en-US |archive-date=23 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220423080555/http://www.nwzdt.org/?page_id=22 |url-status=live }}</ref> == Potek == === Izvir === [[File:Zambezi river basin-en.svg|thumb|450px|Zambezi in njeno porečje]] Reka izvira v črnem, močvirnem dambu v gostem, valovitem gozdu [[miombo]] 50 km severno od Mwinilunge in 20 km južno od Ikelengeja v okrožju Ikelenge v Severozahodni provinci Zambije, na približno 1524 metrih nadmorske višine.<ref>{{cite web |title=Dilapidated Zambezi Source Site Worry Ikelenge DC |url=http://www.muvitv.com/dilapidated-zambezi-source-site-worry-ikelenge-dc/ |website=muvitv.com |publisher=Muvi TV |access-date=1 August 2015 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904101922/http://www.muvitv.com/dilapidated-zambezi-source-site-worry-ikelenge-dc/ |archive-date=4 September 2015}}</ref> Območje okoli izvira je narodni spomenik, gozdni rezervat in [[Mednarodno pomembno območje za ptice|pomembno območje za ptice]].<ref>{{cite web |title=ZM002 Source of the Zambezi |url=http://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=7178 |website=birdlife.org |publisher=Birdlife International |access-date=1 August 2015 |archive-date=4 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150904101922/http://www.birdlife.org/datazone/sitefactsheet.php?id=7178 |url-status=dead}}</ref> Vzhodno od izvira je razvodje med porečjema reke [[Kongo (reka)|Kongo]] in Zambezi dobro označen pas višje ležečega območja, ki poteka skoraj od vzhoda proti zahodu in strmo pada proti severu in jugu. To jasno ločuje porečje Lualabe (glavne veje zgornjega Konga) od Zambezija. V bližini izvira razvodje ni tako jasno opredeljeno, vendar se rečna sistema ne povezujeta.<ref name=Dorling>Dorling Kindersley, pp. 84–85</ref> Območje, ki ga odmaka Zambezi, je prostrana planota z razlomljenimi robovi, visoka 900–1200 m, v odročni notranjosti [[Metamorfne kamnine|metamorfnih]] plasti in jo obrobljajo [[magmatske kamnine]] Viktorijinih slapov. Pri Chupangi, na spodnjem toku Zambezija, v sušnem obdobju na rečno strugo izstopajo tanke plasti sivih in rumenih [[peščenjak]]ov z občasnim pasom [[apnenec|apnenca]], ki se ohranijo onkraj Teteja, kjer so povezane z obsežnimi plastmi [[premog]]a. Premog najdemo tudi v okrožju tik pod Viktorijinimi slapovi. Zlatonosne kamnine se pojavljajo na več mestih.<ref>{{cite web |last1=Ashton |first1=Peter |last2=Love |first2=David |last3=Mahachi |first3=Harriet |last4=Dirks |first4=Paul |title=An Overview of the Impacts of Mining and Mineral Processing Operations on Water Resources and Water Quality in the Zambezi, Limpopo AND Olifant Catchments in Southern Africa |url=https://pubs.iied.org/pdfs/G00599.pdf |website=International Institute for Environment and Development |publisher=Mining, Minerals and Sustainable Development Project, Southern Africa |access-date=13 November 2020 |archive-date=14 November 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201114231525/https://pubs.iied.org/pdfs/G00599.pdf |url-status=live }}</ref> === Zgornji Zambezi === Reka teče proti jugozahodu v Angolo približno 240 km, nato pa se ji pridružijo precejšnji pritoki, kot sta Luena in Chifumage, ki tečeta iz višavja proti severozahodu. Obrne se proti jugu in razvije poplavno ravnico z izjemnimi razlikami v širini med sušnim in deževnim obdobjem. Vstopi v gost zimzeleni suhi gozd ''Cryptosepalum'', čeprav se na njeni zahodni strani pojavljajo tudi zahodnozambezijska travišča. Kjer ponovno vstopi v Zambijo, je v deževnem obdobju široka skoraj 400 m in teče hitro, z brzicami, ki se končajo pri slapovih Chavuma, kjer reka teče skozi skalnato razpoko. Reka se od izvira na 1500 m do slapov Chavuma na 1100 m spusti za približno 400 m nadmorske višine, na razdalji približno 400 km. Od te točke do Viktorijinih slapov je gladina porečja zelo enakomerna in se na razdalji približno 800 km zniža le za nadaljnjih 180 m. Prvi od njenih večjih pritokov, ki se izliva v Zambezi, je reka Kabompo v Severozahodni provinci Zambije. [[Savana]], skozi katero teče reka, se umakne široki [[poplavna ravnica|poplavni ravnici]], posejani s pahljačastimi palmami ''Borassus''. Nekoliko južneje je sotočje z reko Lungwebungu. To je začetek poplavne ravnice Barotse, najbolj opazne značilnosti zgornjega Zambezija, vendar ta severni del ne poplavlja toliko in vključuje otoke višjega sveta na sredini. Približno 30 km pod sotočjem Lungwebunguja postane dežela zelo ravna in se razprostira tipična pokrajina poplavne ravnice Barotse, pri čemer poplava v deževnem obdobju doseže širino 25 km. Več kot 200 km dolvodno letni poplavni cikel prevladuje nad naravnim okoljem ter človeškim življenjem, družbo in kulturo. Približno 80 km naprej se Luanginga, ki s svojimi pritoki odvaja vodo z velikega območja na zahodu, izliva v Zambezi. Malo višje na vzhodu se glavnemu toku v deževnem obdobju pridruži prelivanje sistema Luampa/Luena. Malo dolvodno od sotočja z Luangingo je Lealui, eno od glavnih mest ljudstva Lozi, ki naseljuje zambijski regiji Barotseland v Zahodni provinci. Poglavar Lozi ima eno od svojih dveh območij v Lealuiju; drugo je v Limulungi, ki leži na višje ležečem mestu in služi kot glavno mesto v deževnem obdobju. Letna selitev iz Lealuija v Limulungo je pomemben dogodek, ki se praznuje kot eden najbolj znanih zambijskih festivalov, ''Kuomboka''. Po Lealuiju se reka obrne proti jugovzhodu. Z vzhoda še naprej prejema številne manjše potoke, na zahodu pa je 240 km brez večjih pritokov. Pred tem plovbo prekinejo slapovi Ngonye in kasnejše brzice. Južno od slapov Ngonye reka na kratko meji na namibijski [[Caprivijev pas]]. Pod sotočjem reke Cuando in Zambezi slednja zavije skoraj naravnost proti vzhodu. Tukaj je reka široka in plitva ter teče počasi, ko pa teče proti vzhodu proti meji velike osrednje afriške planote, doseže brezno, v katerega se potopijo Viktorijini slapovi. === Srednji Zambezi === [[File:Victoria Falls aerial view September 2003.jpg|thumb|left|Viktorijini slapovi, konec zgornjega Zambezija in začetek srednjega Zambezija]] Viktorijini slapovi veljajo za mejo med zgornjim in srednjim Zambezijem. Pod njimi reka še naprej teče proti vzhodu približno 200 km in seka navpične stene [[bazalt]]a, oddaljene od 20 do 60 m, v hribih, visokih od 200 do 250 m. Reka hitro teče skozi sotesko Batoka, njen tok pa nenehno prekinjajo grebeni. Opisana je bila kot eno najbolj spektakularnih potovanj po divjih vodah na svetu, kar je izjemen izziv tako za kajakaše kot splavarje. Za sotesko je vrsta brzic, ki se končajo 240 km pod Viktorijinimi slapovi. Na tej razdalji reka pade 250 m. Na tej točki se reka izliva v zajezitveno jezero Kariba, ki je nastalo leta 1959 po dokončanju jezu Kariba. Jezero je eno največjih umetnih jezer na svetu, hidroelektrarne na jezu pa oskrbujejo z električno energijo večji del Zambije in Zimbabveja. Reki Luangwa in Kafue sta dva največja leva pritoka Zambezija. Kafue se pridruži glavni reki v mirnem, globokem toku, širokem približno 180 m. Od te točke se severni ovinek Zambezija ustavi in ​​tok nadaljuje naravnost proti vzhodu. Na sotočju z Luangwo (15°37' J) steče v Mozambik.<ref>{{Cite journal |title=Figure 1: Map showing location of Luangwa Valley and Greater Kafue Ecosystem in Zambia. |journal=PeerJ |date=20 April 2021 |volume=9 |pages=e11313 |doi=10.7717/peerj.11313/fig-1 |last1=Valkenburgh |first1=Blaire Van |last2=White |first2=Paula A. |doi-access=free}}</ref> Srednji Zambezi se konča tam, kjer se reka izliva v jezero Cahora Bassa, kjer so bile prej nevarne brzice, znane kot Kebrabassa; jezero je nastalo leta 1974 z gradnjo jezu Cahora Bassa.<ref>{{Cite web |title=GAZ Term "Zambezi River" (GAZ:00044898) |url=https://archive.gramene.org/db/ontology/search?id=44313 |access-date=2021-05-20 |website=archive.gramene.org |archive-date=20 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520101311/https://archive.gramene.org/db/ontology/search?id=44313 |url-status=live }}</ref> === Spodnji Zambezi === Spodnji Zambezi, dolg 650 kilometrov od Cahora Bassa do Indijskega oceana, je ploven, čeprav je reka v sušnem obdobju na mnogih mestih plitva. Ta plitvost nastane, ko reka vstopi v široko dolino in se razteza čez veliko območje. Le na enem mestu, v soteski Lupata, 320 kilometrov od ustja, je reka zaprta med visokimi hribi. Tukaj je široka komaj 200 metrov. Drugod je široka od 5 do 8 kilometrov in teče nežno v številnih potokih. Rečna struga je peščena, bregovi pa nizki in obrobljeni s trstičjem. Vendar pa se ponekod, zlasti v deževnem obdobju, potoki združijo v eno široko, hitro tekočo reko. Približno 160 kilometrov od morja Zambezi prejema odtoke iz [[Malavijsko jezero|malavijskega jezera]] preko reke Shire. Ko se približa Indijskemu oceanu, se reka razcepi v delto. Vsak od glavnih rokavov, Kongone, Luabo in Timbwe, je omejen s peščeno sipino. Severnejši krak, imenovan ustje Chinde, ima minimalno globino ob nizki vodi 2 metra na vhodu in 4 metre v notranjosti ter je krak, ki se uporablja za plovbo. Približno 100 kilometrov severneje je reka Quelimane, po mestu ob njenem ustju. Ta potok, ki se zamuljuje, v deževnem obdobju sprejema poplavno vodo iz Zambezija.<ref>{{Cite web |title=Zambezi - Encyclopedia |url=https://theodora.com/encyclopedia/z/zambezi.html |access-date=2021-05-20 |website=theodora.com |language=en |archive-date=20 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520105706/https://theodora.com/encyclopedia/z/zambezi.html |url-status=live }}</ref> == Delta == Delta Zambezija je danes približno polovico širša kot pred izgradnjo jezov Kariba in Cahora Bassa, ki sta nadzorovala sezonska nihanja pretoka reke. Pred izgradnjo jezov so imele sezonske poplave Zambezija precej drugačen vpliv na ekosisteme delte kot danes, saj so v obalna mokrišča Indijskega oceana prinesle sladko vodo, bogato s hranili. Spodnji Zambezi je v zgodnji sušni sezoni doživel manjši poplavni val, ko je dež v porečju Gwembe in severovzhodnem Zimbabveju hitel skozi, medtem ko dež v zgornjem Zambeziju, Kafueju in porečju Malavijskega jezera ter v manjši meri Luangwi zadržujejo močvirja in poplavne ravnice. Izpusti teh sistemov prispevajo k veliko večjim poplavam marca ali aprila, s povprečnim mesečnim maksimumom za april 6700 m³ na sekundo v delti. Rekordna poplava je bila več kot trikrat večja, 22.500 m₃ na sekundo, zabeležena leta 1958. Nasprotno pa je bil pretok ob koncu sušne sezone v povprečju le 500 m³ na sekundo. V 1960-ih in 1970-ih je gradnja jezov ta vzorec popolnoma spremenila. Nizvodno je bil povprečni mesečni minimum-maksimum od 500 do 6000 m³ na sekundo; zdaj je od 1000 do 3900 m³ na sekundo. Zlasti poplave srednjega obsega, na katere je bila prilagojena ekologija spodnjega Zambezija, se pojavljajo manj pogosto in trajajo krajše. Tako kot škodljivi učinki jezu Itezhi-Tezhi na ravnice Kafue so tudi to vplivalo na naslednje: *Moteni so bili vzorci hranjenja in razmnoževanja rib, ptic in drugih divjih živali. *Po poplavah je ostalo manj travnikov za pašo divjih živali in goveda. *Moteni so bili tradicionalni vzorci kmetovanja in ribolova.<ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=eiR_RLPB6GAC&q=traditional+farming+and+fishing+patterns+disrupted&pg=PA41 |title=Revise AS Level Geography for Edexcel Specification B |last=Knifton |first=Dulcie |date=July 2004 |publisher=Heinemann |isbn=9780435101541}}</ref> === Ekologija delte === Delta Zambezija ima obsežna sezonsko in trajno poplavljena travišča, savane in močvirne gozdove. Skupaj s poplavnimi ravnicami rek Buzi, Pungwe in Save sestavljajo poplavne ravnice Zambezija obalno poplavno savansko ekoregijo v Mozambiku. Poplavljene savane ležijo blizu obale Indijskega oceana. [[Mangrove]] obrobljajo obalo delte. Čeprav so jezovi zajezili del letnih poplav spodnjega Zambezija in povzročili močno zmanjšanje površine poplavne ravnice, poplav niso povsem odpravili. Ne morejo nadzorovati ekstremnih poplav in so le zmanjšali pogostost srednje močnih poplav. Ko se močno deževje v spodnjem delu Zambezija združi z znatnim odtokom vode gorvodno, še vedno prihaja do obsežnih poplav, [[mokrišče|mokrišča]] pa so še vedno pomemben [[habitat]]. Vendar pa je krčenje mokrišč med mozambiško državljansko vojno povzročilo nenadzorovan lov na živali, kot so [[kafrski bivoli]] in [[elipsasta obvodna antilopa|elipsaste obvodne antilope]]. Čeprav se je v regiji zmanjšalo število velikih sesalcev, je še vedno dom nekaterim, vključno s trstikarsko antilopo in [[Navadni eland|elandom]]. Med mesojedci, ki jih najdemo tukaj, so [[lev]] (''Panthera leo''), [[leopard]] (''Panthera pardus''), [[gepard]] (''Acinonyx jubatus''), [[lisasta hijena]] (''Crocuta crocuta'') in [[progasti šakal]] (''Canis adustus''). Poplavne ravnice so zatočišče za selitvene vodne ptice, vključno s dolgorepo raco (''Anas acuta''), regljo (''Spatula querquedula''), afriškim špranjekljunom (''Anastomus lamelligerus''), [[Afriška sedlarica|afriško sedlarico]] (''Ephippiorhynchus senegalensis''), plavutim žerjavom (Bugeranus carunculatus) in žerjavom ''Pelecanus onocrotalus''.<ref name = wwf>{{WWF ecoregion|name=Zambezian coastal flooded savanna|id=at0906}}</ref> Med plazilci so [[nilski krokodil]] (''Crocodylus niloticus''), nilski varan (''Varanus niloticus''), afriški skalni piton (''Python sebae''), endemična kača pungwe (''Leptotyphlops pungwensis'') in tri druge kače, ki so skoraj endemične - ''Lycodonomorphus whytei obscuriventris'', ''Lycophidion nanus'' in ''Proatheris. Več vrst metuljev je endemičnih. {{gallery|mode=packed|align=center |File:Zambezi River Delta.jpg|Pogled na delto reke Zambezi iz vesolja |File:Zambezi Barotse floodplain.jpg|Nasina slika zgornjega Zambezija in poplavne ravnice Barotse (Balozi) med ekstremno poplavo leta 2003 v umetnih barvah |Image:Zambezi delta.jpg|Delta Zambezija |Image:ISS009-E-7622- Zambezi river near Mongu.jpg|Reka in njena poplavna ravnica blizu Monguja v Zambiji |Image:Zambezi Flood Plain, Namibia (MODIS).jpg|Voda je črna na tej umetno obarvani sliki poplavne ravnice Zambezija |Image:Zambezi Flood Plain, Namibia (EO-1).jpg|Ta podrobna slika v pravih barvah prikazuje oster vzhodni rob poplavne ravnice Zambezija }} == Podnebje == Severni del porečja Zambezi ima povprečno letno količino padavin od 1100 do 1400 mm, ki se proti jugu zmanjšuje in na jugozahodu doseže približno polovico te številke. Dež pade v 4- do 6-mesečnem poletnem deževnem obdobju, ko se med oktobrom in marcem nad porečje s severa premakne medtropsko konvergenčno cono.<ref>{{Cite web |last=Chaudhary |first=Huma |date=2024-03-03 |title=Canoeing on the Zambezi River |url=https://www.thetravelvibes.com/canoeing-on-the-zambezi-river/ |access-date=2024-03-17 |website=The Travel Vibes |language=en-US}}</ref> Stopnje izhlapevanja so visoke (1600 mm–2300 mm) in na ta način se v močvirjih in poplavnih ravnicah izgubi veliko vode, zlasti na jugozahodu porečja.<ref>[http://www.gorongosa.net/research/research_documents/Patterns_Hydrological_Change_Zambezi_Delta.pdf Richard Beilfuss & David dos Santos: Patterns of Hydrological Change in the Zambezi Delta, Mozambique.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080102105856/http://www.gorongosa.net/research/research_documents/Patterns_Hydrological_Change_Zambezi_Delta.pdf |date=2 January 2008 }} Working Paper No 2 Program for the Sustainable Management of Cahora Bassa Dam and The Lower Zambezi Valley (2001)</ref> == Prostoživeče živali == Sloni, ki prečkajo reko Povodni konj v reki Zambezi Reka podpira velike populacije številnih živali. Povodnih konj je v izobilju vzdolž večine mirnih delov reke, pa tudi nilski krokodili. Varani so prisotni na mnogih mestih. Ptice so številne, med njimi so čaplja, pelikan, mali plamenec in afriški ribji orel, ki so prisotni v velikem številu. Tudi rečni gozdovi podpirajo številne velike živali, kot so bivoli, zebre, žirafe in sloni. Zambezi podpira tudi več sto vrst rib, od katerih so nekatere endemične za reko. Pomembne vrste so ciklidi, ki se intenzivno lovijo za hrano, pa tudi somi, tigraste ribe, rumene ribe in druge velike vrste. Bikovski morski pes je včasih znan kot zambezijski morski pes po reki, ne smemo ga zamenjevati s sladkovodnimi morskimi psi iz rodu ''Glyphis'', ki prav tako naseljujejo reko. == Geološka zgodovina == Do poznega [[pliocen]]a ali [[pleistocen]]a (pred več kot dvema milijonoma let) je zgornji Zambezi tekel proti jugu skozi današnjo porečje Makgadikgadi do reke Limpopo.<ref>{{cite journal |last1=Goudie |first1=A.S. |author-link= |date=2005 |title=The drainage of Africa since the Cretaceous |journal=Geomorphology |volume=67 |issue=3–4 |pages=437–456 |doi=10.1016/j.geomorph.2004.11.008 |bibcode=2005Geomo..67..437G}}</ref> Sprememba rečne struge je posledica epeirogenih gibov, ki so dvignili gladino na današnji vodni meji med obema rekama.<ref>{{cite journal |last1=Moore |first1=A.E. |date=1999 |title=A reapprisal of epeirogenic flexure axes in southern Africa |journal=South African Journal of Geology |volume=102 |issue=4 |pages=363–376}}</ref> Medtem je 1000 km vzhodno zahodni pritok reke Shire v južnem podaljšku [[Veliki tektonski jarek|Vzhodnoafriškega tektonskega jarka]] skozi Malavi erodiral globoko dolino na njegovem zahodnem robu. Srednji Zambezi je počasi začel krčiti strugo svoje reke proti zahodu, k čemur so pripomogli tektonski jarki ([[riftna dolina|riftne doline]]), ki so se oblikovali vzdolž njenega toka v osi vzhod-zahod. Pri tem je zajel več rek, ki tečejo proti jugu, kot sta Luangwa in Kafue. Sčasoma je veliko jezero, ujeto pri Makgadikgadiju (ali njegovem pritoku), zajel srednji Zambezi, ki se je odcepil proti njemu, in se izpraznil proti vzhodu. Zajet je bil tudi zgornji Zambezi. Srednji Zambezi je bil približno 300 m nižji od zgornjega Zambezija, na robu bazaltne planote, čez katero teče zgornja reka, pa je nastal visok slap. To so bili prvi Viktorijini slapovi, nekje v soteski Batoka blizu mesta, kjer je danes jezero Kariba. == Raziskovanje == [[File:Satellite view of Victoria Falls.jpg|thumb|Satelitska slika, ki prikazuje Viktorijine slapove in kasnejše vrste vijugastih sotesk]] Območje Zambezi je bilo srednjeveškim geografim znano kot Monomotapajsko cesarstvo, tok reke in položaj [[jezero Ngami|jezer Ngami]] in [[Malavijsko jezero|Njasa]] pa so bili na zgodnjih zemljevidih ​​na splošno natančni. Ti so bili verjetno izdelani na podlagi arabskih informacij.<ref name="EB1911">{{EB1911|inline=1|wstitle=Zambezi|volume=28|pages=951–953|first=Frank|last=Cana}}</ref> Prvi Evropejec, ki je obiskal notranjost reke Zambezi, je bil portugalski degredado António Fernandes leta 1511 in ponovno leta 1513 z namenom poročanja o komercialnih razmerah in dejavnostih v notranjosti Srednje Afrike. Končno poročilo o teh raziskovanjih je razkrilo pomen pristanišč zgornjega Zambezija za lokalni trgovinski sistem, zlasti za vzhodnoafriško trgovino z zlatom.<ref>{{cite book |title=A History of Portuguese Overseas Expansion, 1400-1668 |url=https://archive.org/details/historyofportugu0000newi |page=[https://archive.org/details/historyofportugu0000newi/page/n102 81] |first=Malyn |last=Newitt |publisher=Routledge |year=2005 |isbn=0-203-32404-8}}</ref> Prvo zabeleženo raziskovanje zgornjega Zambezija je opravil [[David Livingstone]] med svojim raziskovanjem iz Bechuanalanda med letoma 1851 in 1853. Dve ali tri leta pozneje se je po Zambeziju spustil do ustja in med tem potovanjem našel Viktorijine slapove. Med letoma 1858 in 1860 se je Livingstone v spremstvu Johna Kirka povzpel po reki skozi ustje Kongone do slapov, sledil pa je tudi toku njenega pritoka Shire in dosegel Malavijsko jezero. V naslednjih 35 letih je bilo reke zelo malo raziskanih. Portugalski raziskovalec Serpa Pinto je preučil nekatere zahodne pritoke reke in leta 1878 opravil meritve Viktorijinih slapov. Leta 1884 je na Škotskem rojeni misijonar Plymouth Brethren Frederick Stanley Arnot potoval čez višavje med porečjema Zambezija in Konga ter odkril izvir Zambezija.<ref>{{cite web |url=http://www.dacb.org/stories/demrepcongo/arnot_stanley.html |work=Dictionary of African Christian Biography |title=Arnot, Frederick Stanley |year=2005 |first=Dr. J. Keir |last=Howard |access-date=14 December 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927002516/http://www.dacb.org/stories/demrepcongo/arnot_stanley.html |archive-date=27 September 2007 |url-status=dead}}</ref> Menil je, da je bližnji visoki in hladni hrib Kalene še posebej primeren kraj za misijon. Arnota je spremljal portugalski trgovec in vojaški častnik António da Silva Porto.<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=0lMZovHqD4kC&pg=PA30 |page=30 |title=Angola, 1880 to the present: slavery, exploitation, and revolt |first1=Bruce |last1=Fish |first2=Becky Durost |last2=Fish |publisher=Infobase Publishing |year=2001 |isbn=0-7910-6197-3}}</ref> Leta 1889 so opazili kanal Chinde severno od glavnih ustij reke. Dve ekspediciji pod vodstvom majorja A. St Hilla Gibbonsa v letih 1895 do 1896 in 1898 do 1900 sta nadaljevali raziskovalno delo, ki ga je začel Livingstone v zgornjem porečju in osrednjem toku reke. == Gospodarstvo == Prebivalstvo doline reke Zambezi je ocenjeno na približno 32 milijonov. Približno 80 % prebivalstva doline je odvisnega od kmetijstva, poplavne ravnice zgornjega toka reke pa zagotavljajo dobra kmetijska zemljišča. Skupnosti ob reki se v njej intenzivno ukvarjajo z ribolovom in mnogi ljudje potujejo od daleč, da bi lovili ribe. Nekatera zambijska mesta ob cestah, ki vodijo do reke, zaračunavajo neuradne 'ribje davke' ljudem, ki ribe iz Zambezija prevažajo v druge dele države. Lov divjadi, pa tudi ribolov za hrano, je pomembna dejavnost na nekaterih delih reke. Med Mongujem in Livingstonom je več safari koč, ki so namenjene turistom, ki želijo loviti eksotične vrste, mnogi pa lovijo ribe tudi za prodajo akvarijem.<ref>{{Cite web |date=2017-11-30 |title=The Zambezi River, Drained Bone Dry |url=https://www.internationalrivers.org/news/blog-the-zambezi-river-drained-bone-dry/ |access-date=2021-05-20 |website=International Rivers |language=en-US |archive-date=20 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520091130/https://www.internationalrivers.org/news/blog-the-zambezi-river-drained-bone-dry/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mikva |first=Keren |date=2016-06-30 |title=12 Things You Didn't Know About the Economy of the Zambezi River - Page 4 of 14 |url=https://moguldom.com/128710/12-things-didnt-know-economy-zambezi-river/ |access-date=2024-05-11 |website=Moguldom |language=en-US}}</ref> Rečna dolina je bogata z nahajališči mineralov in fosilnimi gorivi, ponekod pa je pomembno tudi rudarjenje [[premog]]a. Jezovi vzdolž njene dolžine zagotavljajo zaposlitev mnogim ljudem v njihovi bližini, pri vzdrževanju hidroelektrarn in samih jezov. Več delov reke je tudi zelo priljubljenih turističnih destinacij. Viktorijini slapovi letno sprejmejo več kot 100.000 obiskovalcev, od tega 141.929 v letu 2015. Mana Pools in jezero Kariba prav tako privabljata veliko število turistov. == Ekologija == [[File:STS51B-51-14- Lake Cahora Bassa.jpg|thumb|Jezero Cahora Bassa v Mozambiku, eden glavnih virov hidroelektrične energije v reki]] === Onesnaženje === Odplake so glavni vzrok za onesnaženje vode v okolici urbanih območij, saj neustrezne čistilne naprave v vseh večjih mestih v regiji sproščajo neobdelane odplake v reko. To je povzročilo [[Evtrofikacija|evtrofikacijo]] rečne vode in olajšalo širjenje bolezni slabe higiene, kot so kolera, tifus in griža.<ref>{{Cite journal |last=Herbig |first=Friedo J. W. |date=2019-01-01 |editor-last=Meissner |editor-first=Richard |title=Talking dirty - effluent and sewage irreverence in South Africa: A conservation crime perspective |journal=Cogent Social Sciences |volume=5 |issue=1 |pages=1701359 |doi=10.1080/23311886.2019.1701359 |doi-access=free}}</ref> === Učinki jezov === Gradnja dveh večjih jezov, ki uravnavata pretok reke, je imela velik vpliv na prostoživeče živali in ljudi v spodnjem toku reke Zambezi. Ko je bil jez Cahora Bassa leta 1973 dokončan, so njegovi upravitelji dovolili, da se je napolnil v eni sami poplavni sezoni, kar je bilo v nasprotju s priporočili, da se je polnil vsaj dve leti. Drastično zmanjšanje pretoka reke je povzročilo 40-odstotno zmanjšanje pokritosti z mangrovami, močno povečano erozijo obalnega območja in 60-odstotno zmanjšanje ulova kozic ob ustju zaradi zmanjšanega odlaganja mulja in z njim povezanih hranil. Mokriščni ekosistemi dolvodno od jezu so se znatno skrčili. Divje živali v delti so bile dodatno ogrožene zaradi nenadzorovanega lova med državljansko vojno v Mozambiku.<ref>{{Cite web |title=Zambezi River Tourist Information |url=https://www.touristlink.com/africa/zambezi-river/overview.html |access-date=2021-05-22 |website=www.touristlink.com |language=en-US |archive-date=28 January 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220128075009/https://www.touristlink.com/africa/zambezi-river/overview.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite journal |last1=Isaacman |first1=Allen |last2=Sneddon |first2=Chris |date=2000 |title=Toward a Social and Environmental History of the Building of Cahora Bassa Dam |url=https://www.jstor.org/stable/2637563 |journal=Journal of Southern African Studies |volume=26 |issue=4 |pages=597–632 |doi=10.1080/713683608 |jstor=2637563 |s2cid=153574634 |issn=0305-7070 |access-date=20 May 2021 |archive-date=20 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210520115757/https://www.jstor.org/stable/2637563 |url-status=live }}</ref> === Ohranitveni ukrepi === Predlagano čezmejno ohranitveno območje Kavango–Zambezi naj bi zajemalo dele Zambije, Angole, Namibije, Zimbabveja in Bocvane, vključno z [[Okavangova delta|Okavangovo delto]] v Bocvani in Viktorijinimi slapovi. Leta 2008 so se povečala sredstva za čezmejno ohranjanje vzdolž Zambezija. Projekt je prejel 8 milijonov evrov nepovratnih sredstev od nemške nevladne organizacije. Del sredstev naj bi se uporabil za raziskave na območjih, ki jih projekt zajema. Vendar pa je Angola opozorila, da bi lahko mine iz državljanske vojne ovirale projekt. Reka trenutno teče skozi [[narodni park slapovi Ngonye]], [[narodni park Mosi-oa-Tunya]] in [[narodni park Spodnji Zambezi]] (v Zambiji) ter [[narodni park Zambezi]], [[narodni park Viktorijini slapovi]], [[narodni park Matusadona]], [[narodni park Mana Pools]] in [[biosferni rezervat Srednji Zambezi]] (v Zimbabveju).<ref>{{Cite web |title=Zambezi River 2017 {{!}} Lensman - Lennart Hessel Photography |url=https://www.lensman.se/portfolios/zambezi-river-2017/ |access-date=2024-05-11 |website=Lensman |language=en-GB}}</ref> === Upravljanje ribjih staležev === Leta 2017 je bilo stanje prekomernega ribolova v zgornjem Zambeziju in njegovih pritokih ocenjeno kot obupno, deloma zaradi slabega izvrševanja ustreznih zakonov in predpisov o ribištvu. Ugotovljeno je bilo, da so ribji staleži jezera Liambezi v vzhodnem Caprivijevem pasu izčrpani, raziskave pa so pokazale upad celotnega rečnega sistema Zambezi-Kwando-Chobe. Nezakonit ribolov (tujih državljanov, ki jih zaposlujejo Namibijci) in komercialno usmerjeni posamezniki so izkoriščali vire v škodo lokalnih trgov in skupnosti, katerih kultura in gospodarstvo sta odvisna od teh virov.<ref name="tn">{{cite web |last1=Kooper |first1=Lugeretzia |title=Zambezi fishermen warned against overfishing |url=http://www.namibian.com.na/166137/archive-read/Zambezi-fishermen-warned-against-overfishing |website=namibian.com.na |publisher=The Namibian |date=2017-06-23 |access-date=24 July 2017 |archive-date=5 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170905010246/https://www.namibian.com.na/166137/archive-read/Zambezi-fishermen-warned-against-overfishing |url-status=live }}</ref> Namibijski uradniki so posledično prepovedali mreže z enonitnimi nitmi in vsako leto uvedli približno trimesečno prepoved, da se ribe lahko razmnožujejo. Imenovali so tudi vaške ribje stražarje, kanal Kayasa v rezervatu Impalila pa je bil razglašen za ribiški rezervat. Namibijsko ministrstvo spodbuja tudi ribogojstvo in načrtuje razdelitev tisočev mladic registriranim malim ribogojcem v regiji. == Večja mesta == Ob večjem delu reke je prebivalstvo redko, vendar so pomembna mesta ob njenem toku: * [[Katima Mulilo]] (Namibija) * [[Livingstone, Zambija|Livingstone]], [[Mongu]], [[Lukulu]], [[Senanga]] in [[Sesheke]] (Zambija) * [[Victoria Falls, Zimbabwe|Victoria Falls]] and [[Kariba Dam|Kariba]] (Zimbabwe) * [[Songo, Mozambik|Songo]] in [[Tete, Mozambik|Tete]] (Mozambik) * [[Cazombo]] (Angola) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category}} * [https://web.archive.org/web/20041027222139/http://www.earthtrends.wri.org/maps_spatial/maps_detail_static.cfm?map_select=310&theme=2 Information and a map of the Zambezi's watershed] * [http://www.zambezi-expedition.org/index.html Zambezi Expedition - Fighting Malaria on the "River of Life"] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20080407032231/http://www.zambezi-expedition.org/index.html |date=7 April 2008 }} * {{cite web |url=http://www.zaraho.org.zm/ |publisher=Zambezi River Authority |title=Home Page |access-date=2012-09-23 |archive-date=25 October 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121025052021/http://www.zaraho.org.zm/ |url-status=dead}} * [http://www.zamsoc.org/ The Zambezi Society] * [https://web.archive.org/web/20050904134054/http://www.transboundarywaters.orst.edu/publications/register/images/africa.gif Map of Africa's river basins] * [http://www.ppl.nl/bibliographies/all/?bibliography=water Bibliography on Water Resources and International Law] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20110209113341/http://www.ppl.nl/bibliographies/all/?bibliography=water |date=9 February 2011 }} Peace Palace Library * [https://web.archive.org/web/20070828065809/http://www.nature.org/wherewework/greatrivers/africa/ The Nature Conservancy's Great Rivers Partnership works to conserve the Zambezi River] [[Kategorija:Reke v Zambiji]] [[Kategorija:Reke v Angoli]] [[Kategorija:Reke v Namibiji]] [[Kategorija:Reke v Bocvani]] [[Kategorija:Reke v Zimbabveju]] [[Kategorija:Geografija Mozambika]] {{normativna kontrola}} ljroe0ml5wclmeszk61krwasmq1mshr 0 6448 6679920 6679558 2026-05-23T16:11:51Z Yerpo 8417 /* Kneževina in Kraljevina Srbija */ slovnica, slog 6679920 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |name=Beograd |native_name={{lang|sr-Cyrl|Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Beograd}} |native_name_lang=sr|settlement_type=[[Glavno mesto]] |official_name=Beograd<br />{{lang|sr-Cyrl|Град Београд}}<br />{{lang|sr-Latn|Grad Beograd}}|anthem={{lang|sr-Cyrl|Химна Београду}}<br />{{lang|sr-Latn|Himna Beogradu}}<br /> |other_name= |image_skyline={{multiple image | border = infobox | perrow = 1/2/3/2/2 | total_width = 280 | align = center | caption_align = center | image1 = Panorama Belgrad.jpg | caption1 = Panorama Beograda s cerkvijo sv. Save v sredini zgoraj | image2 = Belgrad2006parlament.jpg | caption2 = Narodna skupščina | image3 = Novi Dvor (1).JPG | caption3 = [[Novi dvor|Novi Dvor]] | image4 = Avalski toranj u Beogradu 2022.jpg | caption4 = Stolp Avala | image5 = Belgrade Tower.jpg | caption5 = Beograjski stolp | image6 = Kula_Gardoš_(Kula_Sibinjanin_Janka).jpg | caption6 = Stolp Gardoš | image7 = Zindan kapija i most.jpg | caption7 = Beograjska trdnjava | image8 = Avala zimi.jpg | caption8 = Spomenik neznanemu junaku }} |image_flag=Flag of Belgrade.svg|flag_size=|image_seal=|image_shield=Small Coat of Arms Belgrade.svg|pushpin_map_caption=Položaj znotraj Srbije##Položaj znotraj Evrope |pushpin_relief=1 |pushpin_map=Serbia#Europe |subdivision_type=Država |subdivision_name={{flag|Srbija}} |subdivision_type1=Mesto |subdivision_type2=Število občin |subdivision_name1=Beograd |subdivision_name2=17| established_title=Ustanovitev |established_date=Pred letom 279 pr. n. št. ([[Singidunum]])<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=Ancient Period |publisher=City of Belgrade |date=5 October 2000 |access-date=16 November 2010 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> |governing_body=Mestna skupščina Beograda |government_type= |leader_party= |leader_title=Župan| leader_name={{Wikidata|P6}} |area_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |area_magnitude= |area_total_km2=389,12 |area_urban_km2=506,14 |area_metro_km2=3234,96 |area_metro_sq_mi= |area_rank= |elevation_footnotes=<ref name="zavod za statistiku grada beograda" /> |elevation_m=117 |elevation_ft=384 |population_as_of=2022 |population_metro=1.682.720<ref name="Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025: Подаци по општинама и градовима |trans-title=Občije in regije republike Srbije 2025|work=ОПШТИНЕ И РЕГИОНИ У РЕПУБЛИЦИ СРБИЈИ 2025 |trans-work=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025 |first=N/A |last=N/A|location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=25 December 2025 |access-date=28 January 2026}}</ref>{{rp|p=18}} |population_urban=1.298.661<ref name="census22-age-sex">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234003.pdf |title=СТАРОСТ И ПОЛ: Подаци по насељима |trans-title=STAROST IN SPOL: Podatki po naseljih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office fensi the Republic of Serbia] |date=May 2023 |isbn=978-86-6161-230-5 |access-date=21 July 2025 |archive-date=25 May 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230525103423/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234003.pdf |url-status=live }}</ref><!--I can't find the number 1298661 anywhere in this document. It's possible that it's the result of summing urban areas.--> | population_total = 1.197.714<ref name="census22-ethnicity">{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=НАЦИОНАЛНА ПРИПАДНОСТ: Подаци по општинама и градовима |trans-title=ETNIČNOST: Podatki po občinah in mestih |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2022. године |trans-work=2022 Census of Population, Households and Dwellings |first=Miladin |last=Kovačević |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |date=April 2023 |isbn=978-86-6161-228-2 |access-date=21 July 2025 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref>{{rp|p=38}} | population_density_km2 = 3.078 | population_density_urban_km2 = 2.565 | population_density_metro_km2 = 520 |population_demonym=Belgradian (language en)<br>Beograđanin (Београђанин) (m.) <br> Beograđanka (Београђанка) (f.) ([[Serbian language|sr]]) |demographics_type2=BDP {{Nobold|(nominalno, 2024)}} | demographics2_footnotes = <ref name="BelgradeGDP24">{{Cite|title=Регионални бруто домаћи производ, 2024.|publisher=Republički zavod za statistiku Srbije|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Html/G20251324.html|access-date=2026-02-28}}</ref> |demographics2_title1=Metro |demographics2_info1=41,821 milijard [[Ameriški dolar|USD]] |blank1_name_sec1=[[Human Development Index|HDI]] (2022) |blank1_info_sec1=0,877<ref>{{cite web |url=https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |title=Sub-national HDI – Subnational HDI – Global Data Lab |website=globaldatalab.org |access-date=7 June 2019 |archive-date=14 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190314102820/https://globaldatalab.org/shdi/shdi/ |url-status=live }}</ref><br />{{color|#090|zelo visok}} · [[List of Serbian regions by Human Development Index|1. od srbskih 25 regij]]|postal_code_type=Poštna številka|postal_code=11000 |area_code=+381(0)11 |area_code_type=Področna tel. št. |registration_plate=BG |iso_code=RS-00 |website={{URL|http://www.beograd.rs|beograd.rs}} |timezone1=Central European Time |blank_name_sec1=Mednarodno letališče |blank_info_sec1=Letališče Nikola Tesla ([[International Air Transport Association airport code|BEG]]) }} '''Beograd''' ({{okr|arh.|arhaično, starinsko}} {{jezik-sl|Belgrad, Beligrad, Belgrade}}<ref name=":02">{{Navedi knjigo |title=Kronika |last=Vramec|first=Antol |year=1578 |location=Ljubljana|cobiss=71869952|page=101 dlib (48-original)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYMNIJYD}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.termania.net/slovarji/slovar-slovenskih-eksonimov/8262672/belgrad|title=Belgrad - Slovar slovenskih eksonimov|website=termania.net|accessdate=2024-11-20}}</ref><ref>{{cite journal|date=23 May 1888|title=Iz Dunaja|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04CVYR78|journal=Kmetijske in rokodelske novice|volume=46|issue=21|pages=171-172}}</ref>) je [[Glavno mesto|glavno]] in [[Seznam mest v Srbiji|največje mesto]] [[Srbija|Srbije]], ki stoji ob sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] ter na stičišču [[Panonska nižina|Panonske nižine]] in [[Balkan|Balkanskega polotoka]]. <ref name="city of belgrade-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |title=Why invest in Belgrade? |publisher=City of Belgrade |access-date=11 October 2010 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080008/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1299561 |url-status=live }}</ref> Po popisu iz leta 2022 je Beograd imel 1.197.114 prebivalcev, njegovo mestno območje ima 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (ki približno ustreza njegovemu metropolitanskemu območju) znaša 1.681.405 oseb.<ref>{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025. Data by settlements |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Je eno največjih mest jugovzhodne Evrope in tretje največje mesto ob reki Donavi. Beograd je v evropskem in svetovnem merilu eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest. [[Vinčanska kultura]], ena najpomembnejših prazgodovinskih kultur [[Evropa|Evrope]], se je razvila prav na območju Beograda v 6. tisočletju pred našim štetjem. V antiki so regijo naseljevali [[Tračani|Trako]] - [[Dačani]], po letu 279 pred našim štetjem pa so mesto naselili [[Kelti]], ki so ga poimenovali ''[[Singidunum|Singidūn]]''.<ref name="city of belgrade-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |title=Discover Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090518005044/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=320 |archive-date=18 May 2009 |url-status=live}}</ref> Rimljani so ga osvojili pod vladavino [[Gaj Avgust Oktavijan|cesarja Avgusta]] in sredi 2. stoletja je mesto prejelo rimske [[mestne pravice]].<ref name="rich-1992"/> [[Slovani]] so ga naselili po letu 520, nato pa je večkrat prehajal med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim]], [[Karolinško cesarstvo|Frankovskim]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]] ter [[Ogrska|Ogrsko kraljevino]], dokler ni leta 1284 postal sedež [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]] [[Štefan Dragutin|Stefana Dragutina.]] Beograd je bil v času vladavine [[Stefan Lazarević|Stefana Lazarevića]] prestolnica [[Srbska despotija|Srbskega despotata]], nato pa ga je njegov naslednik [[Đurađ Branković]] leta 1427 vrnil ogrskemu kralju. Opoldanski zvonovi v podporo ogrski vojski proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] med obleganjem leta 1456 so do danes ostali razširjena cerkvena tradicija. Leta 1521 so Beograd osvojili Osmani in postal je sedež Smederevskega sandžaka.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=BelgradeNet Travel Guide |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> Pogosto je prehajal iz osmanske v [[Habsburška monarhija|habsburško]] oblast, kar je med osmansko-habsburškimi vojnami imelo za posledico uničenje večine mesta. Po srbski revoluciji je bil Beograd leta 1841 ponovno imenovan za glavno mesto Srbije. Severni Beograd je do leta 1918 ostal najjužnejše [[Avstro-Ogrska|habsburško]] središče, nato pa je bil priključen mestu, ko so nekdanja avstro-ogrska ozemlja po [[Prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] postala del nove [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]]. Beograd je bil glavno mesto [[Jugoslavija|Jugoslavije]] od njenega nastanka do njenega razpada.{{Notetag|Jugoslavija je to ime dobila ob ustavnih spremembah leta 1929. Država je razpadla leta 1992, nakar je državna tvorba Zvezna republika Jugoslavija obstajala pod tem imenom do preimenovanja v Srbijo in Črno goro leta 2003 ter razpadom leta 2006.}} Mesto ima pomembno strateško lego, zanj so se bojevali v 115 vojnah. Tako je bilo v svoji zgodovini najmanj 44-krat uničeno, petkrat bombardirano in večkrat oblegano.<ref name="nurden-2009">{{Navedi novice|last=Nurden|first=Robert|url=https://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|title=Belgrade has risen from the ashes to become the Balkans' party city|work=Independent|location=London|date=22 March 2009|accessdate=5 May 2009|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090326054925/http://www.independent.co.uk/travel/europe/belgrade-has-risen-from-the-ashes-to-become-the-balkans-party-city-1651037.html|archivedate=26 March 2009}}</ref> Beograd ima kot glavno mesto Srbije poseben [[Upravna delitev Srbije|upravni status]] znotraj Srbije.<ref name="city of belgrade">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |title=Assembly of the City of Belgrade |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Je sedež centralne vlade, upravnih organov in vladnih ministrstev, pa tudi dom skoraj vseh največjih srbskih podjetij, medijev in znanstvenih ustanov. Beograd je razvrščen kot beta-globalno mesto.<ref>{{cite web |title=The World According to GAWC 2012 |url=http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |publisher=GAWC |access-date=10 January 2015 |archive-date=20 March 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140320212149/http://www.lboro.ac.uk/gawc/world2012t.html |url-status=live }}</ref> V mestu se nahajajo Univerzitetni klinični center Srbije, bolnišnični kompleks z eno največjih zmogljivosti na svetu; [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]], ena največjih pravoslavnih cerkvenih stavb; in beograjska Arena, ena največjih pokritih aren v Evropi. Beograd je gostil pomembne mednarodne dogodke, kot so Donavska konferenca leta 1948, prvi [[Gibanje neuvrščenih|vrh gibanja neuvrščenih]] (1961), prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|OVSE]] (1977–1978), [[Pesem Evrovizije|tekmovanje za pesem Evrovizije]] ([[Pesem Evrovizije 2008|2008]]), pa tudi športne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih FINA (1973), [[Evropsko prvenstvo v nogometu|evropsko prvenstvo UEFA]] ([[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|1976]]), [[Univerzijada|poletna univerzijada]] (2009) in trikrat [[Evropsko prvenstvo v košarki|EuroBasket]] (1961, 1975, [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|2005]]). 21. junija 2023 je bil Beograd potrjen kot gostitelj specializirane razstave BIE - Expo 2027.<ref>{{cite web|url=https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|title=About|access-date=28 July 2021|archive-date=29 June 2023|archive-url=https://web.archive.org/web/20230629230112/https://www.bie-paris.org/site/en/about-specialised-expos|url-status=live}}</ref> == Zgodovina == === Prazgodovina === [[Slika:Vinca_clay_figure_02.jpg|levo|sličica|240x240_pik|Figurica [[Vinčanska kultura|vinčanske kulture]], 4000–4500 pr.n.š.]] Orodja iz obdelanega kamna, ki so jih našli v Zemunu, kažejo, da so območje okoli Beograda v [[Paleolitik|paleolitiku]] in [[Mezolitik|mezolitiku]] naseljevali nomadski nabiralci. Nekatera od teh orodij so musterijske izdelave – pripadajo [[Neandertalec|neandertalcem]] in ne sodobnim ljudem. V bližini območja so odkrili tudi aurignaciensko in gravettiensko orodje, kar kaže na poselitev pred 50.000 in 20.000 leti.<ref>{{Cite journal |last1=Saric |first1=J. |doi=10.2298/STA0858009S |title=Paleolithic and mesolithic finds from profile of the Zemun loess |journal=Starinar |issue=58 |pages=9–27 |year=2008 |doi-access=free}}</ref> Prvi prebivalci v regiji, ki so se ukvarjali pretežno s kmetijstvom, so povezani z [[Neolitik|neolitsko]] [[Starčevska kultura|starčevsko kulturo]], ki je cvetela med 6200 in 5200 pr. n. št.<ref>{{Cite book |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |last=Chapman |first=John |year=2000 |publisher=Routledge |location=London |isbn=978-0-415-15803-9 |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/236 236]}}</ref> V Beogradu in okolici je več starčevskih najdišč, vključno z istoimenskim najdiščem [[Starčevo, Pančevo|Starčevo]]. Starčevsko kulturo je nasledila [[vinčanska kultura]] (5500–4500 pr. n. št.), razvitejša in na kmetijstvu temelječa kultura, ki je zrasla iz prejšnjih starčevskih naselij in je prav tako poimenovana po najdišču v beograjski regiji (Vinča-Belo Brdo). Vinčanska kultura je znana po svojih zelo velikih naseljih, enih najzgodnejših naselij s stalno naselitvijo in nekaterih največjih v prazgodovinski Evropi.<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> Z vinčansko kulturo so povezane tudi antropomorfne figurice, kot je [[Vinčanska kultura|Vinčanska Gospa]], najstarejša znana [[Bakrena doba|talilnica bakra]] v Evropi<ref>{{Cite book |title=The Vinča culture of south-east Europe: Studies in chronology, economy and society (2 vols) |last=Chapman |first=John |year=1981 |publisher=BAR |location=Oxford |isbn=0-86054-139-8 |series=BAR International Series |volume=117}}</ref> in proto-pisava, znana kot [[Vinčanski simboli|staroevropska pisava]], katere pojav sega okoli leta 5300 pr. n. š in ki se je razvila pred [[Sumerija|sumersko]] in [[Minojska doba|minojsko]].<ref>{{cite book |last=Haarmann |first=Harald |title=Geschichte der Schrift |publisher=C.H. Beck |year=2002 |isbn=978-3-406-47998-4 |page=20 |language=de}}</ref> V samem mestu, na Cetinjski ulici, so leta 1890 odkrili lobanjo paleolitskega človeka, datirano v obdobje pred 5000 pr. n. št.<ref>{{cite book |title=Српска породична енциклопедија, књига 3, Ба-Би |trans-title=Srbska družinska enciklopedija, Vol. 3, Ba-Bi |date=2006 |page=116 |editor-first=Radivoje |editor-last=Mikić |publisher=Narodna Knjiga, Politika |isbn=86-331-2732-6}}</ref> === Antika === [[Slika:Guardian_of_the_city.jpg|levo|sličica|[[Beograjska trdnjava]], zgrajena v dolgem razdobju od 2. do 18. stoletja, se nahaja na sotočju rek Save in [[Donava|Donave.]]]] Zgodnje znanje o območju Beograda je izpričano v različnih starodavnih mitih in legendah. Greben s pogledom na sotočje [[Sava|Save]] in Donave je bil na primer opredeljen kot eden od krajev v zgodbi o [[Jazon|Jazonu]] in [[Argonavti|Argonavtih]].<ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |title=Belgrade A Cultural History |access-date=16 January 2016 |publisher=[[Oxford University Press]] |isbn=9780199704521 |date=29 October 2008 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416091412/https://books.google.com/books?id=b7RWayXdH0UC&pg=PA3 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220111/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/turkey/2259344/Jason-and-the-Argonauts-sail-again.html |archive-date=11 January 2022 |url-access=subscription |url-status=live |title=Jason and the Argonauts sail again |access-date=16 January 2016 |newspaper=[[The Daily Telegraph|The Telegraph]]}}{{cbignore}}</ref> Tudi v antiki so območje naseljevala [[Prazgodovina jugovzhodne Evrope|paleobalkanska plemena]], vključno s [[Tračani]] in [[Donava|Dačani]], ki so vladali večjemu delu beograjske okolice.<ref>{{cite web |url=http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |title=Belgrade Fortress history |access-date=18 January 2011 |publisher=Public Enterprise "Belgrade Fortress" |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110905092854/http://www.beogradskatvrdjava.co.rs/Belgrade-Fortress-history_2178-74_2176 |archive-date=5 September 2011}}</ref> Ožje območje Beograda so nekoč naseljevali pripadniki traško-dačanskega plemena Singi;<ref name="city of belgrade-3"></ref> po keltski invaziji leta 279 pr. n. št. so [[Skordiski|Skordisci]] mesto iztrgali iz njihovih rok in ga poimenovali [[Dačani|Singidūn]] (''d|ūn'', trdnjava).<ref name="city of belgrade-3"/> V letih 34–33 pr. n ''.'' št. je rimska vojska dosegla Beograd. V 1. stoletju našega štetja je postal [[Rimsko cesarstvo|romaniziran]] ''[[Singidunum]]'', do sredine 2. stoletja pa so rimske oblasti mesto razglasile za ''[[municipij]]'', ki se je do konca stoletja razvil v polnopravno ''[[Rimska kolonija|kolonijo]]'' (najvišji mestni razred).<ref name="rich-1992">{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |title=The City in Late Antiquity |last=Rich |first=John |page=113 |publisher=CRC Press |year=1992 |isbn=978-0-203-13016-2 |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416093705/https://books.google.com/books?id=_uMP91pRf0UC&pg=PA113 |url-status=live }}</ref> Medtem ko se je prvi krščanski [[Seznam rimskih cesarjev|cesar Rima]] – [[Konstantin I. Veliki|Konstantin I.]], znan tudi kot [[Konstantin I. Veliki|Konstantin Veliki]] <ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |title=Constantine I – Britannica Online Encyclopedia |encyclopedia=Britannica.com |archive-url=https://web.archive.org/web/20080618100901/https://www.britannica.com/eb/article-9109633/Constantine-I |archive-date=18 June 2008 |url-status=live |access-date=7 July 2009}}</ref> – rodil na ozemlju [[Niš|Naissusa]] južno od mesta, se je prvak rimskega krščanstva, Flavij Iovijan (Jovijan/Jovan), rodil v Singidunumu.<ref>{{cite web |url=http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |archive-url=https://archive.today/20070813044518/http://artfl.uchicago.edu/cgi-bin/philologic/getobject.pl?c.25:1:283.harpers |url-status=dead |archive-date=13 August 2007 |title=Philologic Results- |publisher=The ARTFL Project |access-date=7 July 2009}}</ref> Jupijan je ponovno vzpostavil krščanstvo kot uradno religijo [[Rimsko cesarstvo|rimskega cesarstva]] in s tem končal kratkotrajno oživitev tradicionalnih rimskih religij pod svojim predhodnikom [[Julijan (rimski cesar)|Julijanom Odpadnikom]]. Leta 395&nbsp;n. št. je območje prešlo pod oblast Vzhodnega rimskega oziroma [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=History (Ancient Period) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }} Čez Savo, nasproti Singidunuma, je stalo keltsko mesto Taurunum (Zemun); obe sta bili v rimskem in bizantinskem obdobju povezani z mostom.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |title=City of Belgrade – Ancient Period |publisher=Beograd.rs |date=5 October 2000 |access-date=7 July 2009 |archive-date=16 February 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120216090323/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201172 |url-status=live }}</ref> === Srednji vek === [[Slika:Bellgrad-Weissenburg_1400.jpg|levo|sličica|Beograd 1400, pred osmansko okupacijo.]] [[Slika:Byzantine_Empire_Themes_1025-en.svg|levo|sličica|Zemljevid Bizantinskega cesarstva ob smrti Bazilija II. leta 1025. Beograd je bil od leta 1018 po njeni osvojitvi, del Bolgarije.]] Leta 442 je območje opustošil [[Atila|Hun Atila]].<ref>{{cite book |first1=Gerard |last1=Friell |first2=Stephen |last2=Williams |title=The Rome that Did Not Fall: The Survival of the East in the Fifth Century |url=https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |year=1999 |publisher=Psychology Press |isbn=978-0-415-15403-1 |page=67 |access-date=19 October 2015 |archive-date=10 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160610173616/https://books.google.com/books?id=tGLN47tfT4UC&pg=PA67 |url-status=live }}</ref Leta 471 ga je med pohodom v obmoćke sedanje Italije zavzel [[Teoderik Veliki|Teodorik Veliki]], kralj Ostrogotov.<ref>{{cite book |author=Roy E. H. Mellor |title=Eastern Europe: a geography of the Comecon countries |url=https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |year=1975 |publisher=Macmillan |page=43 |isbn=9780333173114 |access-date=19 October 2015 |archive-date=8 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160508041945/https://books.google.com/books?id=uUoeAAAAMAAJ |url-status=live }}</ref> Ko so Ostrogoti odšli, je mesto napadlo drugo germansko pleme, [[Gepidi]]. Leta 539 so ga ponovno zavzeli Bizantinci. Leta 577 se je v [[Trakija|Trakijo]] in [[Ilirik (rimska provinca)|Ilirik]] zgrnilo približno 100.000 Slovanov, ki so plenili mesta in se nato trajno naselili v regiji.<ref>{{cite book |last=Bury |first=J. B. |author-link=J. B. Bury |url=https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |title=History of the Later Roman Empire from Arcadius to Irene Vol. II |publisher=Cosimo Classics |location=New York |year=2009 |orig-year=1889 |page=117 |isbn=978-1-60520-405-5 |access-date=1 October 2020 |archive-date=4 April 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190404203221/https://books.google.com/books?id=wDIJNvWb48YC |url-status=live }}</ref> [[Avari]] so pod [[Bajan I.|Bajanom I.]] do leta 582 osvojili celotno regijo in njeno novo slovansko prebivalstvo.<ref>''Warriors of the Steppe: a military history of Central Asia, 500 B.C. to 1700'', [https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 p. 76] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160503013333/https://books.google.com/books?id=yVwsxl_OI18C&pg=PA76 |date=3 May 2016 }}</ref> Po bizantinski ponovni osvojitvi območja bizantinska kronika ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'' omenja Bele Srbe, ki so se na poti domov ustavili v Beogradu in od ''[[Strateg|stratega]]'' zahtevali ozemlja; prejeli so province na zahodu, proti Jadranu, ki so jim vladali kot podložniki [[Heraklij|Heraklija]] (610–641).<ref>Bohlau, 1964, ''Slavistische Forschungen, Volume 6'', p. 103. University of California.</ref> Leta 829 je [[Omurtag|kan Omurtag]] lahko Singidunum in njegovo okolico dodal Prvemu bolgarskemu cesarstvu.<ref>''A Concise History of Bulgaria'', R. J. Crampton, Edition 2, revised, Cambridge University Press, 2005, {{ISBN|1139448234}}, p. 10.</ref><ref>Земя на световен кръстопът, Борис Стоев Чолпанов, Изд. на Българската академия на науките, 1993, стр. 39.</ref> Prvi zapis imena ''Belograd'' se je pojavil 16. aprila 878 v papeškem pismu<ref>{{cite web |url=http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |title=LIBI, t. II (1960) (2_151.jpg) |publisher=promacedonia.org |access-date=16 July 2015 |archive-date=24 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150924124620/http://www.promacedonia.org/libi/2/gal/2_151.html |url-status=live }}</ref> [[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarskemu vladarju]] [[Boris I. Bolgarski|Borisu I.]] To ime se pojavlja v več različicah: ''Alba Bulgarica'' v latinščini, ''Griechisch Weissenburg'' v visoki nemščini, ''Nándorfehérvár'' v madžarščini in ''Castelbianco'' v beneščini, med drugimi imeni, vse različice 'bela trdnjava' ali '[[Prvo bolgarsko cesarstvo|bolgarska]] bela trdnjava'. Nato je bilo mesto približno štiri stoletja bojišče med [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], srednjeveškim [[Ogrska|Ogrskim kraljestvom]] in [[Prvo bolgarsko cesarstvo|Bolgarskim cesarstvom]].<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=16 November 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707223012/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_ancient.html |archive-date=7 July 2011 |url-status=dead}}</ref> [[Bazilij II.]] (976–1025) je v Beogradu namestil garnizijo.<ref>''Byzantium in the year 1000'',[https://books.google.com/books?id=CSZQ-VPFKoMC&pg=PA121 p. 121]</ref> Mesto je gostilo vojske [[Prva križarska vojna|prve]] in [[Druga križarska vojna|druge križarske vojne]],<ref name="beligradcom-1934">{{cite web |url=http://www.beligrad.com/history.htm |title=How to Conquer Belgrade – History |publisher=Beligrad.com |date=16 December 1934 |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090616085512/http://www.beligrad.com/history.htm |archive-date=16 June 2009 |url-status=dead}}</ref> toda že med [[Tretja križarska vojna|tretjim križarskim pohodom]] je [[Friderik I. Barbarossa|Friderik Barbarossa]] s svojimi 190.000 [[Tretja križarska vojna|križarji]] med prehodom skozi mesto videl Beograd v ruševinah.<ref>{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090628031001/http://www.belgradenet.com/belgrade_history.html |archive-date=28 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Kralj [[Štefan Dragutin]] (vladal 1276–1282) je leta 1284 od svojega tasta [[Štefan V. Ogrski|Štefana V. Ogrskega]] prejel Beograd, ki je postal glavno mesto [[Sremsko kraljestvo|Srema]], vazalne države Ogrske kraljevine. Dragutin (madžarsko: ''Dragutin István'') velja za prvega [[Seznam srbskih vladarjev|srbskega kralja]], ki je vladal Beogradu.<ref name="beogradrs-4">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |title=History (Medieval Serbian Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924073223/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201247 |url-status=live }}</ref> Po bitkah na [[Bitka na Marici|Marici (1371)]] in [[Bitka na Kosovskem polju|na Kosovskem polju (1389)]] je Moravska Srbija, južno od Beograda, začela prehajati v sklop [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]].<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |title=Battle of Maritsa |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070614084904/https://www.britannica.com/eb/article-9050991/Battle-of-the-Maritsa-River |archive-date=14 June 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |title=Battle of Kosovo |encyclopedia=Encyclopædia Britannica |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626175037/https://www.britannica.com/eb/article-9046112/Battle-of-Kosovo |archive-date=26 June 2007 |url-status=live}}</ref> Severna območja današnje Srbije so ostala del [[Srbska despotija|Srbske despotovine]] z Beogradom kot glavnim mestom. Mesto je cvetelo pod [[Stefan Lazarević|Stefanom Lazarevićem]], sinom srbskega kneza [[Lazar Hrebeljanović|Lazarja Hrebeljanovića]]. Lazarević je zgradil grad s citadelo in stolpi, od katerih sta ostala le Despotov stolp in zahodno obzidje. Prav tako je utrdil starodavno mestno obzidje, kar je despotovini omogočilo, da se je skoraj 70 let upirala osmanski osvojitvi. V tem času je bil Beograd zatočišče za številne prebivalce Balkana, ki so bežali pred osmansko oblastjo; domneva se, da je v tem obdobju imel med 40.000 in 50.000 prebivalcev. <ref name="beogradrs-4" /> [[Slika:Panorama_i_ratna_scena_zauzimanja_Beograda_1521._god.jpg|desno|sličica|230x230_pik|Osvojitev Beograda, 1521ː sultan [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]] je oblegal [[Beograjska trdnjava|beograjsko trdnjavo]]]] Leta 1427 je Stefanov naslednik [[Đurađ Branković]] vrnil Beograd [[Ogrska|ogrskemu kralju]] in [[Smederevska trdnjava|Smederevo]] postavil za svojo novo prestolnico. Čeprav so Osmani zavzeli večino [[Srbska despotija|Srbske despotade]], je bil Beograd, v madžarščini znan kot Nándorfehérvár, neuspešno oblegan leta 1440<ref name="beligradcom-1934"/> in 1456.<ref>{{cite book |last=Ćorović |first=Vladimir |author-link=Vladimir Ćorović |title=Istorija srpskog naroda |url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |year=1997 |publisher=[[Project Rastko]] |location=Banja Luka / Belgrade |language=sr |chapter=V. Despot Đurađ Branković |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/4_5_l.html |access-date=17 July 2007 |isbn=86-7119-101-X |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319070121/http://www.rastko.org.rs/rastko-bl/istorija/corovic/istorija/index_l.html |archive-date=19 March 2013}}</ref> Ker je mesto predstavljalo oviro za osmansko napredovanje na Ogrsko, ga je leta 1456 oblegalo več kot 100.000 osmanskih vojakov,<ref name="belgradenetcom">{{cite web |url=http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |title=The History of Belgrade |publisher=Belgradenet.com |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20081230032249/http://www.belgradenet.com/belgrade_history_middle_ages.html |archive-date=30 December 2008 |url-status=dead}}</ref> krščanska vojska pod vodstvom ogrske generala [[János Hunyadi|Janeza Hunyadija]] pa ga je uspešno branila.<ref>{{cite web |last=Kovach |first=Tom R. |url=http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |title=Ottoman-Hungarian Wars: Siege of Belgrade in 1456 |work=Military History |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070626184935/http://www.historynet.com/magazines/military_history/3030796.html |archive-date=26 June 2007 |url-status=dead}}</ref> ''Opoldanski zvon,'' ki ga je odredil [[Papež Kalist III.|papež Kalist III.,]] spominja na zmago po vsem krščanskem svetu in je danes kulturni simbol [[Madžarska|Ogrske]].<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |url=http://www.mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |title=Hungary: A Brief History |publisher=Mek.oszk.hu |access-date=16 November 2010 |archive-date=24 October 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181024132929/http://mek.oszk.hu/02000/02085/02085.htm |url-status=live }}</ref> === Osmanska oblast in avstrijski vpadi === [[Slika:Belgrade_1684.jpg|levo|sličica|Beograd leta 1684]] Sedem desetletij po začetnem obleganju, 28. avgusta 1521, je trdnjavo s pomočjo 250.000 turških vojakov in več kot 100 ladij končno zavzel [[Sulejman I.|Sulejman Veličastni]]. Nato je bila večina mesta porušena do tal, celotno pravoslavno krščansko prebivalstvo pa so preselili v [[Carigrad|Istanbul]]<ref name="beligradcom-1934"/><ref>{{cite web |title=Ко су потомци Београђана које је Сулејман Величанствени пре пет векова одвео у Истанбул |url=http://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |access-date=4 March 2021 |website=www.rts.rs |publisher=Radio Television of Serbia |archive-date=4 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210304093012/https://www.rts.rs/page/magazine/ci/story/501/zanimljivosti/4279377/beograd-istambul-sulejman-velicanstveni.html |url-status=live }}</ref> na območje, ki je od takrat znano kot [[Belgradski gozd]].<ref>{{cite web |url=http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |archive-url=https://archive.today/20120909184933/http://www.roughguides.co.uk/website/travel/Destination/content/default.aspx?titleid=104&xid=idh573385336_0211 |url-status=dead |archive-date=9 September 2012 |title=The Rough Guide to Turkey: Belgrade Forest |publisher=Rough Guides |access-date=5 May 2009}}</ref> Beograd je postal sedež beograjskega pašalika (znanega tudi kot Smederevski sandžak) in hitro postal drugo največje osmansko mesto v Evropi; z več kot 100.000 prebivalci ga je prekašal le [[Konstantinopel]].<ref name="belgradenetcom"/> Osmanska oblast je uvedla [[Osmanska arhitektura|osmansko arhitekturo]], vključno s številnimi mošejami, in mesto je spet oživelo – tokrat pod orientalskim vplivom.<ref name="beogradrs-3">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |title=History (Turkish and Austrian Rule) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061435/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201251 |url-status=live }}</ref> [[Slika:Budapest,_Hungarian_National_Museum,_unknown_artist,_Siege_of_Belgrad,_1717.jpg|desno|sličica|Obleganje Beograda (1717) .]] Leta 1594 so Osmani zatrli velik srbski upor. V povračilo za upor je [[veliki vezir]] [[Kodža Sinan Paša|Sinan paša]] na planoti Vračar ukazal javni sežig [[Relikvija|relikvij]] [[Sveti Sava|svetega Save]]; v 20. stoletju so nato v spomin na ta dogodek zgradili [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]].<ref>{{cite journal |url=http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |title=Nationalism In Construction: The Memorial Church of St. Sava on Vračar Hill In Belgrade |last=Aleksov |first=Bojan |journal=Balkanologie |volume=VII |issue=47 |pages=52–53 |date=December 2003 |access-date=15 September 2010 |archive-date=23 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110723063232/http://balkanologie.revues.org/index494.html?file=1 |url-status=dead}}</ref> Beograd so [[Habsburška monarhija|Habsburžani]], pod vodstvom [[Sveto rimsko cesarstvo|svetorimskih knezov]] Maksimilijana Bavarskega in [[Evgen Savojski|Evgena Savojskega]]<ref>{{cite web |url=http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |title=Belgrade Fortress: History |publisher=Razgledanje.tripod.com |date=23 August 2004 |access-date=7 July 2009 |archive-date=10 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150910052943/http://razgledanje.tripod.com/tvrdjava/english.htm |url-status=live }}</ref> ter [[Feldmaršal|feldmaršala]] [[Ernst Gideon von Laudon|barona Ernsta Gideona von Laudona]] zasedli trikrat (1688–1690, [[Kraljevina Srbija (1718–1739)|1717–1739]], 1789–1791), a so ga Osmani vsakič hitro ponovno zavzeli in ga vsakič precej porušili.<ref name="beogradrs-3" /> V tem obdobju sta mesto prizadeli dve veliki srbski selitvi ljudstva, v katerih se je več sto tisoč Srbov pod vodstvom dveh srbskih patriarhov skupaj z avstrijskimi vojaki umaknilo v Habsburško cesarstvo ter se naselilo v današnji [[Vojvodina, Srbija|Vojvodini]] in [[Slavonija|Slavoniji]].<ref>{{cite book |chapter-url=http://www.suc.org/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071023044533/http://www.serbianunity.net/culture/library/Oci/tajne-poruke-svetoga-save-16-03-03.html |archive-date=23 October 2007 |title=Oči u oči |chapter=Tajne poruke svetog Save" Svetosavska crkva i velika seoba Srba 1690. godine |author-link=Dejan Medaković |publisher=BIGZ (online reprint by Serbian Unity Congress library) |location=Belgrade |isbn=978-86-13-00903-0 |last=Medaković |first=Dejan |access-date=17 May 2007 |year=1990 |url-status=dead}}</ref> === Kneževina in Kraljevina Srbija === [[Slika:Belgrade_Cathedral_&_Landing_Place_1.jpg|levo|sličica|Pogled na Beograd leta 1890]] Na začetku 19. stoletja je bil Beograd naseljen s pretežno muslimanskim prebivalstvom. Sledi osmanske vladavine in arhitekture – kot so mošeje in [[Bazar|bazarji]] – so ostale pomemben del beograjske mestne podobe v 19. stoletju, celo več desetletij po tem, ko je Srbija od Osmanskega cesarstva prejela avtonomijo.<ref>{{Cite book |title=Basare und Boulevards: Belgrad im 19. Jahrhundert. |last=Mišković |first=Nataša |year=2008 |page=16}}</ref> Med [[Prva srbska vstaja|prvo srbsko vstajo]] so se srbski revolucionarji v mestu upirali od 8. januarja 1807 do leta 1813, ko so ga Osmani ponovno zavzeli.<ref name="beogradrs-2">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |title=History (Liberation of Belgrade) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924080603/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201255 |url-status=live }}</ref> Leta 1807 so Turke v Beogradu pobili ali na silo spreobrnili v krščanstvo. Pokol je spodbujala Rusija, da bi utrdila razdor med srbskimi uporniki in [[Visoka porta|Porto]]. Pri tem so na silo spreobrnili v krščanstvo okoli 6000 muslimanov in Judov. Večino mošej so spremenili v cerkve. Muslimani, Judje, Aromuni in Grki so bili podvrženi prisilnemu delu, muslimanske ženske pa so bile na voljo mladim srbskim moškim, nekatere so odpeljali v suženjstvo. Precej jih je kupil Milenko Stojković ter ustanovil svoj harem, s katerim je postal znan. V teh okoliščinah se je Beograd demografsko preoblikoval iz osmanskega v srbskega.<ref name="AMH">{{cite book | last=Hoare | first=M.A. | title=Serbia: A Modern History | publisher=Hurst Publishers | year=2024 | page=50}}</ref> Po [[Druga srbska vstaja|drugi srbski vstaji]] leta 1815 je Srbija dosegla nekakšno suverenost, ki jo je Porta formalno priznala leta 1830.<ref>{{cite journal |title=Nations into States: National Liberations in Former Yugoslavia |last=Pavkovic |first=Aleksandar |journal=National Europe Centre Paper No. 5 |publisher=The Australian National University |date=19 October 2001 |url=https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |access-date=13 September 2019 |archive-date=31 March 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200331000615/https://openresearch-repository.anu.edu.au/bitstream/1885/41654/3/pavkovic.pdf |url-status=live }}</ref> Razvoj beograjske arhitekture po letu 1815 lahko razdelimo na štiri obdobja. V prvi fazi, ki je trajala od 1815 do 1835, je bil prevladujoči arhitekturni slog še vedno balkanskega značaja z znatnim otomanskim vplivom. Hkrati je zanimanje za vključitev v evropski ''mainstream'' omogočilo razcvet srednje- in zahodnoevropske arhitekture. Med letoma 1835 in 1850 se je število [[Neoklasicizem|neoklasicističnih]] in [[Barok|baročnih]] stavb južno od avstrijske meje znatno povečalo, kar ponazarja katedrala sv. Mihaela (srbsko: ''Saborna crkva)'', dokončana leta 1840. Med letoma 1850 in 1875 je za novo arhitekturo značilen obrat k novo priljubljenemu [[Romantika|romantizmu]], skupaj s starejšimi evropskimi arhitekturnimi slogi. Četrto fazo, značilno za srednjeevropska mesta v zadnji četrtini 19. stoletja, je zaznamoval eklekticistični slog, ki je temeljil na obdobju renesanse in baroka.<ref>{{Cite book |title=Istorija Beograda |editor-last=Antonić |editor-first=Zdravko |year=1995 |pages=263–264}}</ref> [[Slika:Republic_Square_(27420599076).jpg|desno|sličica|300x300_pik|[[Trg republike, Beograd|Trg republike]] danes, levo: [[Narodni muzej Srbije]] – središče: hotel Courtyard by Marriott Beograd – desno: Narodno gledališče.]] Leta 1841 je knez [[Mihajlo Obrenović]] preselil glavno mesto [[Kneževina Srbija|Kneževine Srbije]] iz [[Kragujevac|Kragujevca]] v Beograd.<ref>{{cite web |url=http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |title=History |publisher=City of Kragujevac |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100329035624/http://www.kragujevac.rs/History-152-2 |archive-date=29 March 2010 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |title=History (Important Years Through City History) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063201/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201239 |url-status=live }}</ref> Med svojo prvo vladavino (1815–1839) si je knez Miloš Obrenović prizadeval za širitev mestnega prebivalstva z dodajanjem novih naselij, s ciljem, da bi Beograd postal središče upravnih, vojaških in kulturnih institucij Kneževine, kar mu je na koncu tudi uspelo. Njegov projekt ustvarjanja novega tržnega prostora (Abadžijska čaršija) pa je bil manj uspešen; trgovina se je še naprej odvijala v stoletnih Spodnji in Gornji čaršiji. Kljub temu so bili novi gradbeni projekti značilni za krščanske četrti, saj so starejše muslimanske četrti propadale; od avtonomije Srbije do leta 1863 se je število beograjskih četrti celo zmanjšalo, predvsem zaradi postopnega izginotja muslimanskega prebivalstva mesta. Osmanski mestni zemljevid iz leta 1863 šteje le 9 muslimanskih četrti (''mahal''). Danes so znana imena le petih takšnih sosesk: Ali-pašina, Reis-efendijina, Jahja-pašina, Bajram-begova in Laz Hadži-Mahmudova.<ref>{{Cite book |title=Beogradski odonimi. |last=Radović |first=Srđan |year=2014 |pages=47–48}}</ref> Po incidentu pri Čukurjevem vodnjaku so Osmani bombardirali Beograd.<ref>{{cite book |last1=Vesković |first1=Ivana |title=Čukur česma=Čukur fountain |date=2010 |publisher=The Cultural Heritage Protection Institute of the City of Belgrade |location=Belgrade |isbn=978-86-81157-45-9}}</ref> [[Slika:Belgrade_City_Courts_Complex_c._1930.jpg|levo|sličica|Kompleks mestnih sodišč v Beogradu in Narodna skupščina [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] v gradnji pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] .]] 18. aprila 1867 je osmanska vlada ukazala, naj se osmanska garnizija, ki je bila od leta 1826 zadnji predstavnik osmanske suverenosti v Srbiji, umakne s Kalemegdana. Edini pogoj nemočne Porte je bil, da osmanska zastava še naprej plapola nad trdnjavo poleg srbske. Ta dogodek šteje za začetek ''dejanske'' neodvisnosti Srbije.<ref>Stanford J. Shaw and Ezel Kural Shaw, ''History of the Ottoman Empire and Modern Turkey, Volume 2: Reform, Revolution and Republic—The Rise of Modern Turkey, 1808–1975'' (Cambridge University Press, 1977), p. 148.</ref> V naslednjih letih je imel pomemben vpliv na Beograd urbanist Emilijan Josimović. Leta 1867 je zasnoval regulacijski načrt za mesto, v katerem je predlagal zamenjavo vijugastih mestnih ulic z [[Hipodamov načrt|mrežnim načrtom]]. Zelo pomembna je bila tudi gradnja neodvisnih srbskih političnih in kulturnih ustanov ter mestnih parkov, ki jih je danes veliko. Srbski znanstveniki so v Josimovićevem delu opazili pomemben prelom z osmansko tradicijo. V času osamosvojitve je imel Beograd pretežno osmanski videz, Josimović pa je izjavil, da želi Beograd obnoviti tako, da »prestolnica ne bi ohranila oblike, ki ji jo je dalo barbarstvo«.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Josimović je Beograd zasnoval tako, da bi spominjal na Dunaj, vključno z gradnjo velikih bulvarjev, navdihnjenih z ''Ringstrasse''.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Od osmanskega Beograda sta danes ostali le dve mošeji, citadela in vodnjak z arabskimi napisi.{{Sfn|Calic|2019|p=18}} Vendar pa je tudi Istanbul – glavno mesto države, ki sta ji Beograd in Srbija ''de iure'' še vedno pripadala – doživel podobne spremembe.<ref>{{Cite book |title=Nationalism and Architecture. |editor-last=Quek |editor-first=Raymond |year=2012 |page=97}}</ref> Maja 1868 je bil med vožnjo s kočijo po svoji podeželski rezidenci umorjen ''knez'' Mihajlo skupaj s svojo sestrično Anko Konstantinović.<ref>{{cite book |last=Hawkesworth |first=Celia |title=Voices in the Shadows: Women and Verbal Art in Serbia and Bosnia |url=https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk |publisher=Central European University Press |year=2000 |isbn=963-9116-62-9 |page=[https://archive.org/details/voicesinshadowsw0000hawk/page/100 101]}}</ref> Z razglasitvijo popolne neodvisnosti [[Kneževina Srbija|kneževine]] leta 1878 in njenim preoblikovanjem v [[Kraljevina Srbija (1882–1918)|Kraljevino Srbijo]] leta 1882 je Beograd ponovno postal ključno mesto na Balkanu in se hitro razvijal.<ref name="beogradrs-2"/><ref name="beogradrs">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |title=History (The Capital of Serbia and Yugoslavia) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062838/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201259 |url-status=live }}</ref> Kljub temu so razmere v Srbiji ostale take, da jo lahko pojmujemo kot pretežno agrarno državo, tudi po odprtju železnice do [[Niš|Niša]], drugega največjega mesta v Srbiji. Leta 1900 je imela prestolnica le 70.000 prebivalcev<ref>{{cite web |last=Lahmeyer |first=Jan |url=http://www.populstat.info/Europe/yugoslft.htm |title=The Yugoslav Federation: Historical demographical data of the urban centers |publisher=populstat.info |date=3 February 2003 |access-date=17 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011232754/http://populstat.info/Europe/yugoslft.htm |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> (takrat je Srbija štela 2,5&nbsp;milijona prebivalcev). Kljub temu je do leta 1905 število prebivalcev naraslo na več kot 80.000, do izbruha prve svetovne vojne leta 1914 pa je preseglo 100.000, če ne upoštevamo Zemuna, ki je še vedno pripadal [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]].<ref>{{Cite CE1913|wstitle=Belgrade and Smederevo}}</ref> Prvo projekcijo filmov na Balkanu in v Srednji Evropi je junija 1896 v Beogradu izvedel André Carr, predstavnik [[Brata Lumière|bratov Lumière]]. Prve filme o Beogradu je posnel naslednje leto, vendar se niso ohranili.<ref>{{cite book |url=http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20130319065325/http://www.rastko.org.rs/isk/index_e.html |url-status=dead |archive-date=19 March 2013 |chapter-url=http://www.rastko.org.rs/isk/dkosanovic-cinematography.html |title=The history of Serbian Culture |chapter=Serbian Film and Cinematography (1896–1993) |last=Kosanovic |first=Dejan |isbn=1-870732-31-6 |publisher=Porthill Publishers |access-date=10 July 2007 |year=1995}}</ref> Prvi stalni kino je bil odprt leta 1909 v Beogradu.<ref>{{Cite book |last=Деретић |first=Јован |url=https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |title=Културна историја Срба: предавања |date=2005 |page=312 |publisher=Народна књига |isbn=978-86-331-2386-0 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=17 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210417205051/https://books.google.com/books?id=zI7pAAAACAAJ&q=kulturna+istorija+Srba |url-status=live }}</ref> === Prva svetovna vojna: avstrijsko-nemška invazija === [[Slika:Bg-7_Panorama_s_Topčiderskog_brda_1920.jpg|sredina|sličica|900x900_pik|Beograd, posnet s Topčiderskega hriba leta 1920.]] Prva svetovna vojna se je začela 28. julija 1914, ko je Avstro-Ogrska napovedala vojno Srbiji. Večina poznejših balkanskih ofenziv se je zgodila v bližini Beograda. [[Avstro-ogrska vojna mornarica|Avstro-ogrski]] opazovalci so 29. julija 1914 obstreljevali Beograd, [[avstro-ogrska vojska]] pod poveljstvom generala [[Oskar Potiorek|Oskarja Potioreka]] pa ga je 1. decembra zavzela. 16. decembra so ga ponovno zavzele [[Srbska kampanja|srbske čete]] pod poveljstvom maršala [[Radomir Putnik|Radomirja Putnika]]. Po dolgotrajni bitki, ki se je začela 6. oktobra 1915 in je uničila velik del mesta, je Beograd 9. oktobra istega leta padel v roke [[Nemške oborožene sile (1871–1919)|nemških]] in avstro-ogrskih čet pod poveljstvom feldmaršala [[August von Mackensen|Augusta von Mackensena]] . Mesto so 1. novembra 1918 osvobodile srbske in francoske čete pod poveljstvom francoskega maršala [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louisa Francheta d'Espèreya]] in [[Aleksander I. Karadžordžević|srbskega prestolonaslednika Aleksandra]]. Beograd, ki je bil kot frontno mesto opustošen, je za nekaj časa izgubil naziv največjega mesta v [[Kraljevina Jugoslavija|kraljestvu]] v korist [[Subotica|Subotice]].<ref>{{cite web |url=http://www.balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |title=Serbia :: Vojvodina |publisher=Balkanology |access-date=7 July 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090312085105/http://balkanology.com/serbia/article_vojvodina.html |archive-date=12 March 2009 |url-status=dead}}</ref>[[Slika:An_old_postcard_from_Belgrade.jpg|desno|sličica|Razglednica iz Beograda (1929)]] === Kraljevina Jugoslavija === Po vojni je Beograd postal prestolnica nove Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki se je leta 1929 preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo.]] Kraljevina je bila razdeljena na [[Banovina|banovine]], Beograd pa je skupaj z Zemunom in [[Pančevo|Pančevom]] tvoril ločeno upravno enoto.<ref>{{ISBN|86-17-09287-4}}: Kosta Nikolić, Nikola Žutić, Momčilo Pavlović, Zorica Špadijer: Историја за трећи разред гимназије, Belgrade, 2002, p. 144.</ref> V tem obdobju je mesto doživelo hitro rast in opazno modernizacijo. Prebivalstvo Beograda se je do leta 1931 povečalo na 239.000 (z vključitvijo Zemuna), do leta 1940 pa na 320.000 prebivalcev. Stopnja rasti prebivalstva med letoma 1921 in 1948 je v povprečju znašala 4,08 % na leto.<ref>{{cite journal |url=http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |title=Industrija i urbani razvoj Beograda |first2=R |last2=Arold |last1=Petrović |first1=Dragan |journal=Industrija |year=2001 |volume=21 |issue=1–4 |pages=87–94 |access-date=10 July 2007 |issn=0350-0373 |format=PDF |id=0350-03730101087P |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217212301/http://scindeks.nb.rs/article.aspx?artid=0350-03730101087P&redirect=ft |archive-date=17 December 2008}}</ref> Leta 1927 se je odprlo prvo letališče v Beogradu, leta 1929 pa je začela oddajati prva radijska postaja. Pančevski most čez Donavo je bil odprt leta 1935,<ref>{{cite web |url=http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20080118092237/http://www.serbia-info.com/g3/images/1930-50-e.htm |archive-date=18 January 2008 |title=Twentieth Century – Innovations in Belgrade |publisher=Serbia-info.com (Government of Serbia website) |access-date=21 July 2007 |url-status=dead}}</ref> most kralja Aleksandra čez Savo pa leta 1934. 3. septembra 1939 je okoli [[Beograjska trdnjava|beograjske trdnjave]] potekala prva [[Velika nagrada Beograda 1939|Velika nagrada Beograda]], zadnja dirka [[Dirke za velike nagrade|za Veliko nagrado avtomobilizma]] pred izbruhom druge svetovne vojne, ki jo je spremljalo 80.000 gledalcev.<ref>{{citation |url=http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |title=Poslednji Grand Prix u Beogradu |work=Auto Magazin |date=2 September 2011 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=11 December 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121211042448/http://www.automagazin.rs/sport/kruzne-trke/10094/poslednji-grand-prix-u-beogradu |url-status=live }}</ref> Zmagovalec je bil [[Tazio Nuvolari]].<ref>{{citation |last=Krivokapić |first=Branislav |url=http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |title=Preteča formule 1 na Balkanu |date=22 September 2009 |language=sr |access-date=12 December 2012 |archive-date=20 May 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130520202008/http://www.blic.rs/Vesti/Reportaza/121839/Preteca-Formule-1-na-Kalemegdanu |url-status=live }}</ref> === Druga svetovna vojna === [[Slika:Demonstracije_u_Beogradu_27._marta_1941.jpg|levo|sličica|Beograjčani so 27. marca 1941 demonstrirali v podporo razhodu s [[Trojni pakt|trojnim paktom.]]]] 25. marca 1941 je vlada [[Regent|regenta]] [[Pavel Karađorđević|prestolonaslednika Pavla II.]] podpisala [[trojni pakt]] in se pridružila [[Sile osi|silam osi]], da bi se tako izognila drugi svetovni vojni in med konfliktom ohranila Jugoslavijo nevtralno. Takoj za tem so sledili množični protesti v Beogradu in vojaški [[Državni udar|udar]] pod vodstvom poveljnika letalstva, generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]], ki je [[Peter II. Karađorđević|kralja Petra II.]] razglasil za polnoletnega za vladanje kraljestvu. V odgovor je [[Luftwaffe (Wehrmacht)|Luftwaffe]] 6. aprila 1941 mesto silovito bombardirala, pri čemer je umrlo do 2274 ljudi.<ref>{{cite web |url=http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |title=DA NIJE BILO 6. APRILA Najlepše srušene zgrade Beograda |date=25 November 2015 |access-date=29 March 2017 |archive-date=5 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170405182628/http://www.blic.rs/vesti/beograd/da-nije-bilo-6-aprila-najlepse-srusene-zgrade-beograda/9hjel3n |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |title=Lovački avioni Drugog svetskog rata |first=Samir |last=Aslani |date=1 June 2004 |publisher=Samir Aslani |via=Google Books |isbn=9788690553501 |access-date=29 March 2017 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225222859/https://books.google.com/books?id=Xbg6AQAAQBAJ&pg=PA84 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |chapter-url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_2.htm |title=The German campaign in the Balkans (Spring 1941) |chapter=Part Two the Yugoslav Campaign |publisher=[[United States Army Center of Military History]] |url=http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |access-date=7 July 2009 |id=CMH Pub 104-4 |year=1986 |orig-year=1953 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090619234443/http://history.army.mil/books/wwii/balkan/intro.htm |archive-date=19 June 2009 |url-status=dead}}</ref> Jugoslavijo so nato [[Aprilska vojna|napadle]] [[Tretji rajh|nemške]], [[Kraljevina Italija|italijanske]], madžarske in bolgarske sile. Beograd so zavzeli z zvijačo; šest nemških vojakov pod vodstvom častnika Fritza Klingenberga se je pretvarjalo, da so predstavniki grozeče velike sile, in mesto prisililo k kapitulaciji.<ref>Taking Belgrade by bluff. By: Heaton, Colin D., World War II, 08984204, Jan98, Vol. 12, Issue 5</ref> [[Slika:Bombardovanje_Beograda_62.jpg|desno|sličica|Ruševine v Beogradu po nemškem bombardiranju leta 1941]] Beograd je istega meseca bolj neposredno zasedla [[Heer (Wehrmacht)|nemška vojska]] in postal sedež marionetnega Nedićevega režima, ki ga je vodil general z istim imenom.<ref>{{cite encyclopedia |url=https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |title=Axis Invasion of Yugoslavia |encyclopedia=Holocaust Encyclopedia |publisher=United States Holocaust Memorial Museum |access-date=19 April 2016 |archive-date=3 May 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160503181152/https://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005456 |url-status=live }}</ref> Nekateri deli današnjega Beograda so bili vključeni v [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisno državo Hrvaško]] v okupirani Jugoslaviji, še eni marionetni državi, kjer je [[Ustaši|ustaški]] režim izvajal genocid nad Srbi.<ref>{{cite journal |last=Barić |first=Nikica |year=2011 |title=Politika Nezavisne Države Hrvatske prema Srbiji |publisher=Institut za savremenu istoriju |journal=Istorija 20. Veka |volume=29 |issue=1 |pages=115–126 |doi=10.29362/ist20veka.2011.1.bar.115-126|doi-access=free}}</ref> Poleti in jeseni 1941 so Nemci v povračilo za gverilske napade izvedli več pobojev beograjskih meščanov; zlasti so člane judovske skupnosti množično streljali po ukazu generala [[Franz Boehme|Franza Böhmeja]], nemškega vojaškega guvernerja Srbije. Böhme je strogo uveljavljal pravilo, da je bilo za vsakega ubitega Nemca ustreljenih 100 Srbov ali Judov.<ref>{{cite book |last1=Rubenstein |first1=Richard L |last2=Roth |first2=John King |title=Approaches to Auschwitz: The Holocaust and Its Legacy |year=2003 |publisher=Westminster John Knox Press |isbn=0-664-22353-2 |page=170 |url=https://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |archive-url=https://web.archive.org/web/20081013012423/http://www.questia.com/library/book/approaches-to-auschwitz-the-holocaust-and-its-legacy-by-john-k-roth-richard-l-rubenstein.jsp |url-status=dead |archive-date=13 October 2008}}</ref> Beograd je postal prvo mesto v Evropi, ki so ga nacistične okupacijske sile razglasile za mesto brez Judov, ''judenfrei''.<ref>{{cite book |last1=Morton |first1=J. |last2=Forage |first2=P. |last3=Bianchini |first3=S. |last4=Nation |first4=R. |title=Reflections on the Balkan Wars: Ten Years After the Break-Up of Yugoslavia |date=2004 |publisher=Springer |isbn=978-1-40398-020-5 |page=5 |url=https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |access-date=27 May 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081357/https://books.google.com/books?id=ZfPFAAAAQBAJ&pg=PA5 |url-status=live }}</ref> V mestu je delovalo tudi odporniško gibanje, ki ga je od leta 1941 do svoje aretacije leta 1943 vodil major Žarko Todorović.<ref>[https://znaci.org/00001/4_14_1_6.htm Zbornik dokumenata vojnoistorijskog instituta: TOM XIV, Knjiga 1] {{Webarchive |url=https://web.archive.org/web/20111005185357/http://www.znaci.net/00001/4_14_1_6.htm |date=5 October 2011 }}, znaci.net; accessed 15 March 2016.</ref> Tako kot [[Rotterdam]], ki ga je nemško in zavezniško bombardiranje opustošilo dvakrat, so drugič Beograd med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] ponovno bombardirali [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] 16. aprila 1944 (na [[Vzhodna pravoslavna cerkev|pravoslavno veliko]] [[Velika noč|noč]]), pri čemer je umrlo najmanj 1100 oseb.<ref>{{cite web |url=http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |title=Anniversary of the Allied Bomb Attacks Against Belgrade |publisher=Radio-Television of Serbia |date=17 April 2008 |access-date=5 May 2009 |archive-date=6 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150906090715/http://www.spc.rs/eng/anniversary_allied_bomb_attacks_against_belgrade |url-status=live }}</ref> Večina mesta je ostala pod nemško okupacijo do 20. oktobra 1944, ko sta ga osvobodila [[Rdeča armada]] in [[jugoslovanski partizani]]. 29. novembra 1945 je maršal [[Josip Broz - Tito|Josip Broz Tito]] v Beogradu razglasil [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo]] (kasneje 7. aprila 1963 preimenovano v [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistično federativno republiko Jugoslavijo]]).<ref>{{cite web |url=http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |title=Tekstovi (Texts) |publisher=Napredniklub.org |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727110857/http://www.napredniklub.org/tekstovi.php?subaction=showfull&id=1255532834&archive=&start_from=&ucat=1& |archive-date=27 July 2011}}</ref> === Socialistična Jugoslavija === Ko se je druga svetovna vojna končala, je v mestu ostalo 11.500 porušenih stanovanjskih enot.<ref>{{Citation |title=Rastao je na ruševinama (reprint on 20 October 2017) |trans-title=(Beograd) vrtnica na ruševinah |newspaper=Politika |language=sr |date=20 October 1967}}</ref> V povojnem obdobju je Beograd hitro rasel kot prestolnica [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|obnovljene Jugoslavije]] in se razvil v pomembno industrijsko središče.<ref name="beogradrs"/> [[Slika:Konferencija_Pokreta_nesvrstanih_1961._godine.jpg|levo|sličica|Prva vrhovna konferenca [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]] je potekala septembra 1961 v Beogradu v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]].]] Leta 1948 se je začela gradnja Novega Beograda. V poznih štiridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja si je novi režim prizadeval za obnovo Beograda v modernističnem slogu po navdihu [[Le Corbusier|Le Corbusierja]], da bi s tem pokazali, da je Jugoslavija v ospredju napredka.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1958 je v Beogradu začela oddajati prva televizijska postaja. Leta 1961 je Beograd pod Titovim predsedovanjem gostil prvo in ustanovno konferenco [[Gibanje neuvrščenih|gibanja neuvrščenih]].{{Sfn|Norris|2008|p=134}} Leta 1962 so odprli [[letališče Nikola Tesla Beograd|zdajšnje letališče Nikola Tesla]]. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja so zgradili številne prestižne stavbe, kot so stavba parlamenta, stolpi Ušće, ki so služili kot sedež Centralnega komiteja Zveze komunistov, in hotel Jugoslavija. {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Ameriški novinar časopisa ''[[The Washington Post|Washington Post]]'' je leta 1967 zapisal: »Beograd je živahno, lahkomiselno, hrupno in natrpano mesto v primerjavi s tistim, ki se ga spominjam izpred dvajsetih let.« {{Sfn|Calic|2019|p=196}} Leta 1964 se je Tito lotil politike »tržnega socializma«, ki je omogočila sobivanje kapitalizma s komunizmom. Posledično so bili zahodni obiskovalci Beograda v poznih šestdesetih letih prejšnjega stoletja osupli, ko so videli, da so na glavnih ulicah prevladovali ogromni in kričeči oglasni panoji, ki so promovirali zahodne blagovne znamke, kot so Coca-Cola, Volkswagen, Siemens in Pan Am, kar je Beogradu dajalo zelo zahodnjaški pridih.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Podobno so Beograjčane v šestdesetih letih prejšnjega stoletja opisovali kot zelo modno zahodnjaško oblačene, obiskovalci pa so opazili, da so bile številne ženske obsedene z beljenjem las na svetlo.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Nemška zgodovinarka Marie-Jannine Calic je zapisala, da je v Beogradu v šestdesetih letih prejšnjega stoletja »na ulicah, trgih in v številnih kavarnah vladal živahen vrvež«.{{Sfn|Calic|2019|p=196}} Opozorila je tudi, da ima središče Beograda zelo sodoben videz, vendar da se »ob mogočnih bulvarjih stiskajo bedne trgovinice, ki prodajajo blago, kovinsko blago in posodo, poleg umazanih delavnic čevljarjev, srebrnarjev ter izdelovalcev sveč«.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Na obrobju Beograda je vladal polpodeželski vtis, saj so se po ulicah sprehajale kokoši in krave, medtem ko so ljudje živeli v hudi revščini in se preživljali kot krošnjarji, potujoči glasbeniki, nabiralci cunj, berači, čistilci čevljev, brusilci škarij, občasni delavci in drugi obrobni poklici.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1968 so večji študentski protesti privedli do več uličnih spopadov med študenti in policijo.<ref>{{citation |url=http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |page=49 |last=Popov |first=Nebojša |title=Belgrade, June 1968 |journal=1968 Revisited: 40 Years of Protest Movements |publisher=Heinrich Böll Foundation |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130618055051/http://www.boell.eu/downloads/mai_68_uk.pdf |archive-date=18 June 2013}}</ref> Leta 1969 je prebivalstvo Beograda prvič preseglo mejo enega milijona.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva je bilo v veliki meri posledica selitve ljudi s podeželja v Beograd, saj je bilo leta 1969 ocenjeno, da sta se dva od treh Beograjčanov rodila na podeželju.{{Sfn|Calic|2019|p=195}} Povečanje prebivalstva v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je povzročilo resne socialne napetosti, saj se je v Beograd selilo vse več ljudi, hitreje, kot so se gradila stanovanja, kar je povzročilo stanovanjsko krizo.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Jugoslovanski popis prebivalstva leta 1961 je pokazal, da je v Beogradu v povprečju živelo 2,5 osebe na sobo v primerjavi s povprečjem 1,6 osebe na sobo v preostalem delu Jugoslavije.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1965 je bilo ocenjeno, da v Beogradu primanjkuje 50.000 stanovanjskih enot, zaradi česar so si mnogi ljudje zgradili nezakonite improvizirane domove v trgovinah, kleteh, pralnicah in celo jaških dvigal, medtem ko so si na obrobju Beograda ljudje gradili lesene koče in vikendice.{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Župan Beograda Branko Pešić je leta 1965 novinarju povedal: »V zadnjih sedmih ali osmih letih je v Beograd vsako leto prišlo od 20.000 do 30.000 ljudi. To je enako celotnemu majhnemu mestu ... In vsi ti ljudje nekje najdejo zavetje, se nekam zavlečejo. Nekateri dobijo stanovanje, vendar je to najmanjši odstotek. Veliko število jih je prisiljenih ... živeti v kleteh, v nehigienskih stanovanjih in barakah. In kdor tega še ni videl, bi moral vsekakor videti, kako to izgleda ... Nekaj takega v Afriki sploh ne obstaja.«{{Sfn|Calic|2019|p=197}} Leta 1972 se je Beograd soočil z izbruhom [[Črne koze|črnih koz]], zadnjim večjim izbruhom [[Črne koze|črnih koz]] v [[Evropa|Evropi]] po drugi svetovni vojni.<ref>{{cite journal |last=Trifunović |first=Vesna |title=Temporality and discontinuity as aspects of smallpox outbreak in Yugoslavia |journal=Glasnik Etnografskog instituta SANU |date=July 2018 |volume=65 |issue=1 |pages=127–145 |doi=10.2298/GEI1701127T|doi-access=free|hdl=21.15107/rcub_dais_7666 |hdl-access=free }}</ref> Med oktobrom 1977 in marcem 1978 je mesto gostilo prvo večje srečanje [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]] z namenom izvajanja [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinških sporazumov]] iz leta 1977, leta 1980 pa je Beograd gostil [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Generalno konferenco UNESCO]].<ref>{{cite book |last1=Bilandžić |first1=Vladimir |last2=Dahlmann |first2=Dittmar |last3=Kosanović |first3=Milan |title=From Helsinki to Belgrade: The First CSCE Follow-up Meeting and the Crisis of Détente |publisher=Vandenhoeck & Ruprecht |isbn=9783899719383 |year=2012 |pages=163–184}}</ref> Josip Broz Tito je umrl maja 1980, njegovega [[Smrt in pogreb Josipa Broza - Tita|pogreba]] v Beogradu pa so se udeležili visoki uradniki in državne delegacije iz 128 od 154 članic Združenih narodov z vsega sveta, zaradi česar je postal eden največjih pogrebov v zgodovini.<ref>{{cite book |title=Tito: A Biography |last=Ridley |first=Jasper |year=1996 |publisher=Constable |isbn=0-09-475610-4 |page=19}}</ref> [[Slika:Beograd_-_Zgrade_Generalštaba_Vojske_Srbije_i_Crne_Gore_i_Ministarstva_odbrane_(43221947840).jpg|alt=|desno|sličica|Stavba generalštaba, poškodovana med [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranjem Nata leta 1999.]] Strateška lega Beograda, zaradi katere se je zanj bojevalo v 115 vojnah in je bil v svoji 7000-letni zgodovini 44-krat porušen do tal, postavlja Beograd v vlogo enega največkrat uničenih mest. Zaradi cikla uničenja in obnove si je prislužil vzdevek "Beli feniks" in je pomembno oblikoval njegovo zgodovino in urbano pokrajino.]] === Razpad Jugoslavije === 9. marca 1991 so v mestu pod vodstvom [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]] potekale množične demonstracije proti [[Slobodan Milošević|Slobodanu Miloševiću]].<ref>{{cite web |url=http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html?eventId=24600 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190814193726/http://www.mc.rs/prvi-udarac-milosevicevom-rezimu.6.html%3FeventId%3D24600 |url-status=dead |archive-date=14 August 2019 |title=Prvi udarac Miloševićevom režimu |work=[[Danas (newspaper)|Danas]] |date=9 March 2006 |language=sr |access-date=10 July 2007}}</ref> Po poročanju različnih medijev naj bi bilo na ulicah med 100.000 in 150.000 ljudi.<ref>{{cite magazine |last=Graff |first=James L. |url=http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20070930073731/http://www.time.com/time/magazine/article/0,9171,972607-1,00.html |url-status=dead |archive-date=30 September 2007 |title=Yugoslavia: Mass bedlam in Belgrade |magazine=[[Time (magazine)|Time]] |date=25 March 1991 |access-date=10 July 2007}}</ref> Med protesti sta bili ubiti dve osebi, 203 osebe so ranili in 108 aretirali, pozneje istega dne pa so na ulice napotili tanke, da bi vzpostavili red.<ref>{{cite web |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |title=Srbija na mitinzima (1990–1999) |work=[[Vreme]] |date=21 August 1999 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070619005413/http://www.vreme.com/arhiva_html/450/2.html |archive-date=19 June 2007 |url-status=live}}</ref> V Beogradu je bilo veliko protivojnih protestov, največji pa je bil posvečen solidarnosti z žrtvami iz [[Obleganje Sarajeva|obleganega Sarajeva]].<ref>{{cite book |title=Burn This House: The Making and Unmaking of Yugoslavia |url=https://archive.org/details/burnthishousemak00udov |url-access=limited |first1=Jasminka |last1=Udovicki |first2=James |last2=Ridgeway |publisher=[[Duke University Press]] |year=2000 |isbn=9781136764820 |location=Durham, North Carolina |pages=[https://archive.org/details/burnthishousemak00udov/page/n265 255]-266}}</ref><ref>{{cite journal |last1=Fridman |first1=Orli |title='It was like fighting a war with our own people': anti-war activism in Serbia during the 1990s |journal=The Journal of Nationalism and Ethnicity |year=2010 |volume=39 |issue=4 |pages=507–522 |doi=10.1080/00905992.2011.579953 |s2cid=153467930}}</ref> Nadaljnji protivladni protesti so v Beogradu potekali od novembra 1996 do februarja 1997 proti isti vladi po domnevnih volilnih goljufijah na lokalnih volitvah.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |title=History (Disintegration Years 1988–2000) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924063500/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201267 |url-status=live }}</ref> Ti protesti so na oblast pripeljali [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]], prvega župana Beograda po drugi svetovni vojni, ki ni pripadal [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezi komunistov Jugoslavije]] ali njeni kasnejši veji, Socialistični partiji Srbije.<ref>{{cite news |last=Perlez |first=Jane |url=https://select.nytimes.com/gst/abstract.html?res=F40616F83B5A0C708EDDAB0894DF494D81 |title=New Mayor of Belgrade: A Serbian Chameleon |newspaper=[[The New York Times]] |date=23 February 1997 |access-date=17 May 2007}}</ref> Leta 1999, med vojno na Kosovu, je bila v [[Operacija Zavezniška sila|bombardiranju Nata]] tarča številnih stavb v Beogradu. Med bombardiranimi mesti so bile nekatere ministrske stavbe, stavba RTS, bolnišnice, hotel Jugoslavija, stavba Centralnega komiteja, Avalski stolp in kitajsko veleposlaništvo.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |title=NATO bombing |publisher=Beograd.rs |access-date=17 May 2007 |archive-date=16 August 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150816025147/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201271 |url-status=live }}</ref> Zaradi bombardiranja Nata je bilo v Srbiji in Črni gori ubitih med 500<ref>{{Cite news| newspaper=Washington Post| url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| date=February 7, 2000| title=Report Says NATO Bombing Killed 500 Civilians in Yugoslavia| author=Bradley Graham| page=A02| archive-date=11 January 2022| access-date=2 August 2024| archive-url=https://web.archive.org/web/20220111221506/https://www.washingtonpost.com/wp-srv/WPcap/2000-02/07/000r-020700-idx.html| url-status=live}}</ref> in 2000 civilistov<ref>{{Cite web |title=220. Bombing to Bring Peace |url=https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |access-date=2023-01-29 |website=www.wilsoncenter.org |date=7 July 2011 |language=en |archive-date=29 January 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230129152924/https://www.wilsoncenter.org/publication/220-bombing-to-bring-peace |url-status=live }}</ref>, od tega 27 v Beogradu.<ref>{{Cite web| url=https://www.hlc-rdc.org/db/nato/index.html| work=[[Humanitarian Law Center]]| title=Ljudski gubici u NATO bombardovanju (Srbija, Kosovo i Crna Gora)| date=March 23, 2018}}</ref> Po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|vojnah v nekdanji Jugoslaviji]] je Srbija postala dom največjega števila [[Begunec|beguncev]] in notranje razseljenih oseb v Evropi, saj se je več kot tretjina teh beguncev naselila v Beogradu.<ref>{{cite web |title=Serbia: Europe's largest proctracted refugee situation |url=http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |publisher=[[Organization for Security and Co-operation in Europe|OSCE]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082139/http://www.osce.org/serbia/24323?download=true |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |author1=S. Cross|author2=S. Kentera|author3=R. Vukadinovic|author4=R. Nation |title=Shaping South East Europe's Security Community for the Twenty-First Century: Trust, Partnership, Integration |url=https://books.google.com/books?id=el-YZHB8hzYC&pg=PP1 |access-date=5 May 2020 |date=7 May 2013 |publisher=[[Springer Science+Business Media|Springer]] |page=169 |isbn=9781137010209 |archive-date=26 March 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170326082403/https://books.google.rs/books?id=el-YZHB8hzYC&lpg=PP1&pg=PP1 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |title=U.S. Committee for Refugees World Refugee Survey 1998 – Yugoslavia |publisher=[[U.S. Committee for Refugees and Immigrants]] |access-date=5 May 2020 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302142950/https://www.refworld.org/docid/3ae6a8b92c.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite book |title=Housing and Property Rights in Bosnia and Herzegovina, Croatia and Serbia, and Montenegro |first1=Veljko |last1=Mikelić |publisher=[[United Nations Human Settlements Programme]] |year=2005 |isbn=9789211317848 |page=120}}</ref> Po predsedniških volitvah leta 2000 je bil Beograd prizorišče večjih javnih protestov, ki se jih je udeležilo več kot pol milijona ljudi. Te demonstracije so v okviru gibanja [[Otpor!|Otpor]] privedle do odstavitve predsednika Miloševića.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |title=Parties, citizens mark October 5 |publisher=B92 |date=5 October 2007 |access-date=7 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090418190114/http://www.b92.net/eng/news/politics-article.php?yyyy=2007&mm=10&dd=05&nav_category=90&nav_id=44315 |archive-date=18 April 2009 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |title=October 5, 2000 |publisher=City of Belgrade |access-date=7 May 2009 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062458/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201275 |url-status=live }}</ref> === Nedavno obdobje === [[Slika:Belgrade_Waterfront_(Београд_на_води).jpg|levo|sličica|Beogradska obala]] Leta 2014 sta [[Vlada Republike Srbije|srbska vlada]] in njen [[Združeni arabski emirati|emiratski]] partner, Eagle Hills Properties, začela projekt urbane prenove Belgrade Waterfront. Srbska vlada in njeni emiratski partnerji naj bi skupaj vložili približno 3,5 milijarde evrov.<ref>{{cite news |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |title=Ovako će izgledati "Beograd na vodi" |publisher=Blic.rs |date=19 January 2014 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140222204657/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/435629/Ovako-ce-izgledati-Beograd-na-vodi |archive-date=22 February 2014}}</ref> Projekt vključuje poslovne in razkošne stanovanjske stavbe, petzvezdične hotele, nakupovalno središče in predvideni »Beogradski stolp«. Vendar je projekt precej kontroverzen – še vedno obstaja precej negotovosti glede njegovega financiranja, nujnosti, projektu pa očitajo tudi pomanjkanje skladnosti njegove arhitekture s preostankom mesta.<ref>{{cite web |url=https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |title=A Look at Abu Dhabi's 'Bad Joke': The Belgrade Waterfront Project |website=[[Forbes]] |access-date=7 November 2017 |archive-date=7 November 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171107172658/https://www.forbes.com/sites/wadeshepard/2016/12/08/inside-abu-dhabis-bad-joke-the-belgrade-waterfront-project/#49c14d826c12 |url-status=live }}</ref> Poleg beograjskega nabrežja se mesto hitro razvija in obnavlja, zlasti na območju Novega Beograda, kjer so (od leta 2020) gradili stanovanjske in poslovne stavbe za podporo cvetočemu beograjskemu IT sektorju, ki je zdaj ena največjih gospodarskih panog v Srbiji. Septembra 2020 je bilo v Beogradu približno 2000 aktivnih gradbišč.<ref>{{cite web |last=Online |first=Piše: Danas |date=19 September 2020 |title=Vesić: U Beogradu se ove godine gradi više nego lane |url=https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |access-date=22 December 2020 |website=Dnevni list Danas |language=sr-RS |archive-date=23 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201023014923/https://www.danas.rs/beograd/vesic-u-beogradu-se-ove-godine-gradi-vise-nego-lane/ |url-status=live }}</ref> Mestni proračun za leto 2023 je znašal 205,5 milijarde dinarjev (1,750 milijarde evrov).<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/english/news/belgrade-2023-budget-adopted/|title=Belgrade 2023 budget adopted|date=27 December 2022|website=N1}}</ref> Proračun mesta Beograd za leto 2024 je bil ocenjen na več kot 2 milijardi evrov. == Geografija == === Topografija === [[Slika:Ушће_Саве_у_Дунав_поред_десне_обале_Великог_ратног_острва_и_Калемегдана.jpg|desno|sličica|Sotočje [[Sava|Save]] (na desni strani) v [[Donava|Donavo]] pri Beogradu s pogledom na [[Beograjska trdnjava|trdnjavo Kalemegdan]] (zgoraj desno)]] Beograd stoji 11,65 m [[Nadmorska višina|nad morsko gladino]] na sotočju [[Donava|Donave]] in [[Sava|Save]].<ref name="nurden-2009" /> Zgodovinsko jedro Beograda, [[Beograjska trdnjava|Kalemegdan]], stoji na desnem bregu obeh rek. Od 19. stoletja se mesto širi proti jugu in vzhodu; po drugi svetovni vojni je bil na levem bregu reke Save zgrajen Novi Beograd, ki je povezal Beograd z Zemunom. Z mestom so se združile tudi manjše, predvsem stanovanjske skupnosti na drugi strani Donave, kot so Krnjača, Kotež in [[Borča]], medtem ko je [[Pančevo]], močno industrializirano satelitsko mesto, ostalo ločeno. Mesto ima urbano območje 360 km², medtem ko skupaj z metropolitanskim območjem pokriva 3.223 km².<ref name="city of belgrade-3" /> Območje osrednjega Beograda na desnem bregu Save stoji na gričevnatem terenu, najvišja točka Beograda pa je hrib Torlak z nadmorsko višino 303 m. Vzpetine [[Avala, Beograd|Avala]] (511 m) in Kosmaj (628 m) ležijo južno od mesta. Na drugi strani Save in Donave je zemljišče večinoma ravno in ga sestavljajo [[Aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]] ter puhličaste [[Planota|planote]].<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |publisher=City of Belgrade |title=Natural Features |access-date=12 December 2012 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924062300/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201033 |url-status=live }}</ref> Ena od značilnosti mestnega terena je težnostna erozija. Na ozemlju, ki ga zajema generalni urbanistični načrt, je zabeleženih 1155 točk težnostne erozije, od katerih je 602 aktivnih, 248 pa jih je označenih kot »visoko tveganih«. Pokrivajo skoraj 30 % mestnega ozemlja in vključujejo več vrst težnostne erozije. Naklonske udornice se nahajajo na pobočjih nad rekami, večinoma na [[Glina|glinenih]] ali ilovnatih tleh, z naklonom med 7 in 20 %. Najbolj kritične so v [[Karaburma|Karaburmi]], Zvezdari, Višnjici, [[Vinča, Grocka|Vinči]] in [[Ritopek|Ritopeku]] v dolini Donave ter v Umki in zlasti v njeni soseski Duboko v dolini Save. Imajo gibljivo in mirujočo fazo, nekatere od njih pa so zabeležene že stoletja. Manj aktivna območja drsenja vključujejo celotno pobočje [[Terazije]] nad Savo (Kalemegdan, Savamala), kar je razvidno iz naklona spomenika [[Zmagovalec (spomenik)|Zmagovalec]] in stolpa katedralne cerkve, ter odsek Voždovac med Banjico in [[Autokomanda|Autokomando]]. Plazovi zajemajo manjša območja, razvijajo se na strmih pečinah, včasih so nagnjeni do 90 %. Večinoma se nahajajo v umetnih [[Puhlica|puhličastih]] gričih Zemuna: Gardoš, Ćukovac in Kalvarija. [[Slika:DJI_0387-12.jpg|sličica|Spomenik neznanemu junaku na gori [[Avala, Beograd|Avala]], Avalski stolp in mesto Beograd v daljavi.]] Vendar pa večino premikanja zemljišč v Beogradu, približno 90 %, povzročajo gradbena dela in okvarjen sistem oskrbe z vodo (počene cevi itd.). Soseska Mirijevo velja za najuspešnejši projekt rešitve problema. Med gradnjo soseske v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil teren sistematično utrjen in premikanje zemljišč je danes popolnoma ustavljeno.<ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Klizišta nisu samo hir prirode |newspaper=[[Politika]] |language=sr |date=8 November 2011 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |access-date=12 June 2017 |archive-date=18 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170918145849/http://www.politika.rs/sr/clanak/193711/Klizista-nisu-samo-hir-prirode |url-status=live }}</ref><ref>{{Citation |first=Nikola |last=Belić |title=Otapanje pokreće i klizišta |newspaper=Politika |language=sr |date=22 February 2012 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |access-date=12 June 2017 |archive-date=26 September 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170926073714/http://www.politika.rs/sr/clanak/209361/Otapanje-pokrece-i-klizista |url-status=live }}</ref> === Podnebje === Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi klimatski klasifikaciji]] ima Beograd vlažno subtropsko podnebje (''Cfa''), ki meji na vlažno celinsko podnebje (''Dfa'') s štirimi letnimi časi in enakomerno porazdeljenimi padavinami. Mesečna povprečja se gibljejo od 1,9 °C v januarju do 23,8 °C v juliju, z letnim povprečjem 13,2 °C. [[Slika:Most_na_Adi.jpg|levo|sličica|Pogled iz zraka na Beograd in [[most na Adi]] iz gozdnega parka Košutnjak, znanega kot »mestna tovarna kisika« in priljubljena rekreacijska točka.]] V povprečju je letno 44,6 dni z najvišjo temperatura 30 °C ali več<ref name="nceinoaagov"/> in 95 dni, ko je temperatura nad 25 °C, po drugi strani pa je v Beogradu 52,1 dni letno, ko najnižja temperatura pade pod 0 °C, pri čemer je letno v povprečju 13,8 dni tudi z najvišjo dnevno temperaturo pod lediščem.<ref name="nceinoaagov">{{cite web |title=World Meteorological Organization Climate Normals for 1991-2020: Beograd |url=https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |format=XLS |website=ncei.noaa.gov |publisher=[[NOAA]] |access-date=14 February 2024 |archive-date=14 February 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240214074455/https://www.nodc.noaa.gov/archive/arc0216/0253808/2.2/data/0-data/Region-6-WMO-Normals-9120/Serbia/XLS/Beograd_13274.xls |url-status=live }}</ref> Letna povprečna količina padavin v Beogradu je približno 698 mm, pri čemer je najbolj deževna pozna pomlad. Povprečno letno število sončnih ur je 2020. Nevihte v Beogradu lahko nastanejo kadarkoli v letu, v povprečju 31 dni letno, vendar so veliko pogostejše v spomladanskih in poletnih mesecih. [[Toča]] je redka in se pojavlja izključno spomladi ali poleti.<ref name="nceinoaagov"/> Najvišja uradno zabeležena temperatura v Beogradu je bila 43,6 °C 24. julija 2007,<ref>{{cite news |url=http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |agency=[[Deutsche Presse-Agentur]] |title=Record-breaking heat measured in Belgrade |date=24 July 2007 |access-date=10 August 2007 |publisher=Monsters and Critics |archive-url=https://web.archive.org/web/20120714085754/http://news.monstersandcritics.com/europe/news/article_1334095.php/Record-breaking_heat_measured_in_Belgrade |archive-date=14 July 2012}}</ref> medtem ko je bila na drugi strani najnižja temperatura -26,2 °C 10. januarja 1893.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |title=Climate |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064353/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201193 |url-status=live }}</ref> Najvišja zabeležena vrednost dnevnih padavin je bila 109,8 mm 15. maja 2014.<ref name="nceinoaagov"/> {{Weather box |width=auto |location=Beograd (1991–2020, najvišje vrednosti 1920–danes) |metric first=y |single line=y |Jan record high C = 21.4 |Feb record high C = 23.9 |Mar record high C = 30.0 |Apr record high C = 32.4 |May record high C = 34.9 |Jun record high C = 38.7 |Jul record high C = 43.6 |Aug record high C = 41.8 |Sep record high C = 41.8 |Oct record high C = 34.7 |Nov record high C = 29.3 |Dec record high C = 22.7 |year record high C = 43.6 |Jan high C = 5.2 |Feb high C = 7.8 |Mar high C = 13.1 |Apr high C = 18.9 |May high C = 23.6 |Jun high C = 27.1 |Jul high C = 29.3 |Aug high C = 29.7 |Sep high C = 24.3 |Oct high C = 18.7 |Nov high C = 12.2 |Dec high C = 6.1 |year high C = 18.0 |Jan mean C = 1.9 |Feb mean C = 3.8 |Mar mean C = 8.3 |Apr mean C = 13.6 |May mean C = 18.2 |Jun mean C = 21.9 |Jul mean C = 23.8 |Aug mean C = 23.8 |Sep mean C = 18.5 |Oct mean C = 13.3 |Nov mean C = 8.1 |Dec mean C = 3.0 |year mean C = 13.2 |Jan low C = -0.7 |Feb low C = 0.6 |Mar low C = 4.2 |Apr low C = 8.8 |May low C = 13.2 |Jun low C = 16.7 |Jul low C = 18.4 |Aug low C = 18.5 |Sep low C = 14.1 |Oct low C = 9.4 |Nov low C = 5.1 |Dec low C = 0.5 |year low C = 9.1 |Jan record low C = -26.2 |Feb record low C = -25.5 |Mar record low C = -14.4 |Apr record low C = -6.1 |May record low C = -1.4 |Jun record low C = 4.6 |Jul record low C = 8.3 |Aug record low C = 6.7 |Sep record low C = 0.6 |Oct record low C = -6.9 |Nov record low C = -11.1 |Dec record low C = -19.3 |year record low C = -26.2 |precipitation colour = green |Jan precipitation mm = 47.9 |Feb precipitation mm = 43.5 |Mar precipitation mm = 48.7 |Apr precipitation mm = 51.5 |May precipitation mm = 72.3 |Jun precipitation mm = 95.6 |Jul precipitation mm = 66.5 |Aug precipitation mm = 55.1 |Sep precipitation mm = 58.6 |Oct precipitation mm = 54.8 |Nov precipitation mm = 49.6 |Dec precipitation mm = 54.8 |year precipitation mm = 698.9 |Jan humidity = 77.9 |Feb humidity = 71.4 |Mar humidity = 62.7 |Apr humidity = 59.9 |May humidity = 61.9 |Jun humidity = 62.5 |Jul humidity = 59.8 |Aug humidity = 59.5 |Sep humidity = 65.8 |Oct humidity = 71.4 |Nov humidity = 75.1 |Dec humidity = 79.5 |year humidity = 67.3 |unit precipitation days = 0.1 mm |Jan precipitation days = 13.5 |Feb precipitation days = 12.3 |Mar precipitation days = 11.3 |Apr precipitation days = 12.4 |May precipitation days = 13.5 |Jun precipitation days = 12.2 |Jul precipitation days = 10.0 |Aug precipitation days = 8.4 |Sep precipitation days = 9.5 |Oct precipitation days = 10.5 |Nov precipitation days = 10.8 |Dec precipitation days = 13.8 |year precipitation days = 138.2 |Jan snow days = 9.7 |Feb snow days = 7.3 |Mar snow days = 4.2 |Apr snow days = 0.7 |May snow days = 0.0 |Jun snow days = 0.0 |Jul snow days = 0.0 |Aug snow days = 0.0 |Sep snow days = 0.0 |Oct snow days = 0.1 |Nov snow days = 3.0 |Dec snow days = 7.8 |year snow days = 32.8 |Jan sun = 70.7 |Feb sun = 96.2 |Mar sun = 146.7 |Apr sun = 186.7 |May sun = 224.7 |Jun sun = 253.9 |Jul sun = 278.8 |Aug sun = 262.6 |Sep sun = 192.6 |Oct sun = 155.0 |Nov sun = 92.1 |Dec sun = 60.3 |year sun = 2020.3 |Jan uv = 1 |Feb uv = 2 |Mar uv = 3 |Apr uv = 5 |May uv = 7 |Jun uv = 8 |Jul uv = 8 |Aug uv = 7 |Sep uv = 5 |Oct uv = 3 |Nov uv = 2 |Dec uv = 1 |source 1=Hidrometereološka služba Srbije<ref>{{cite web |url=https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |title=Monthly and annual means, maximum and minimum values of meteorological elements for the period 1991–2020 |language=sr |publisher=Republic Hydrometeorological Service of Serbia |access-date=15 April 2022 |archive-date=15 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220415152549/https://www.hidmet.gov.rs/ciril/meteorologija/stanica_sr_beograd.php |url-status=live }}</ref> |source 2=Weather Atlas (UV),<ref>{{cite web |url=https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |title=Belgrade, Serbia – Detailed climate information and monthly weather forecast |publisher=Yu Media Group |website=Weather Atlas |language=en |access-date=3 July 2019 |archive-date=3 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190703202940/https://www.weather-atlas.com/en/serbia/belgrade-climate |url-status=live }}</ref> Meteo Climat (najvišje in najnižje vrednosti)<ref>{{cite web |url=http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |title=Station Belgrade–Triche |publisher=Meteo Climat |language=fr |access-date=18 December 2019 |archive-date=25 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210225061442/http://meteo-climat-bzh.dyndns.org/index.php?page=stati&id=361 |url-status=live }}</ref> |date=September 2010 }} == Uprava == <gallery mode="packed-hover"> File:Skupstina grada.jpg|[[Stari Dvor]], mestna skupščina File:Дом Народне Скупштине Србије.jpg|Narodna skupščina Srbije File:Novi Beograd - The SIV building.jpg|Palača Srbije </gallery> Beograd je znotraj Srbije ločena teritorialna enota, z lastno avtonomno mestno upravo.<ref name="city of belgrade"/> Skupščina mesta Beograd ima 110 članov, izvoljenih za štiriletni mandat.<ref>{{cite web |title=Assembly of the City of Belgrade |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=13 January 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150113130104/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201014 |url-status=live }}</ref> Trinajstčlanski mestni svet, ki ga izvoli skupščina in mu predseduje župan in njegov namestnik, vodi in nadzoruje mestno upravo,<ref>{{cite web |title=City Council |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=17 November 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151117033009/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201898 |url-status=live }}</ref> ki upravlja tekoče upravne zadeve. Mestna uprava je razdeljena na 14 sekretariatov, od katerih ima vsak poseben resor, kot sta promet ali zdravstvo, ter več strokovnih služb, agencij in inštitutov.<ref>{{cite web |title=City Administration |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |publisher=Beograd.rs |access-date=4 November 2013 |archive-date=26 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130326103342/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201902 |url-status=live }}</ref> Na volitvah v mestno skupščino Beograda leta 2024 je zmagala Srbska napredna stranka, ki je oblikovala vladajočo koalicijo s Socialistično partijo Srbije. Med letoma 2004 in 2013 je bila na oblasti Demokratska stranka.<ref>{{citation |url=http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |title=Councilors vote to remove Belgrade mayor from office |publisher=B92 |date=24 September 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=28 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131128020353/http://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2013&mm=09&dd=24&nav_id=87773 |url-status=live }}</ref> Zaradi pomena Beograda v političnem in gospodarskem življenju Srbije se funkcija župana mesta pogosto opisuje kot tretja najpomembnejša funkcija v državi, takoj za funkcijo [[Predsednik vlade Srbije|predsednika vlade]] in [[Predsednik Srbije|predsednika republike.]]<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |script-title=sr: Главни град – изборна неизвесност у кампањи 2022. |trans-title=Capital city – electoral uncertainty in the 2022. campaign |newspaper=Politika |page=18 |language=sr |date=27 February 2022}}</ref><ref>{{cite news |author=Jelena Mitrović, Anica Telesković |title=Ko će biti beogradski pobednik? |trans-title=Who will be the Belgrade's winner? |publisher=[[Radio Television Serbia]] |language=sr |date=23 February 2022 |url=https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155326/https://www.rts.rs/page/tv/sr/story/20/rts-1/4715012/ko-ce-biti-beogradski-pobednik.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Tamara |last=Skrozza |title=Prvi ljudi velike varoši |trans-title=First citizens of great town |newspaper=Vreme, No. 710 |language=sr |date=12 August 2004 |url=https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |access-date=1 March 2022 |archive-date=1 March 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220301155328/https://www.vreme.com/vreme/prvi-ljudi-velike-varosi/ |url-status=live }}</ref> [[Slika:Supreme_court_of_Serbia.jpg|levo|sličica|190x190_pik|Vrhovno sodišče Srbije]] [[Slika:Austrian_Embassy_in_Belgrade_(Ambasada_Austrije_u_Beogradu).jpg|levo|sličica|190x190_pik|Avstrijsko veleposlaništvo v Beogradu]] Beograd je glavno mesto, kjer so sedeži vseh srbskih državnih organov – [[Izvršilna oblast|izvršilne]], [[Zakonodajna oblast|zakonodajne]] in [[Sodna oblast|sodne oblasti]], ter sedeži skoraj vseh nacionalnih političnih strank in 75 [[Veleposlaništvo|diplomatskih predstavništev]].<ref>{{citation |url=http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |title=Ambasade i konzularna predstavništva u Beogradu |publisher=Ministry of Interior of the Republic of Serbia |language=sr |access-date=12 December 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130128091441/http://www.mup.gov.rs/cms_lat/sadrzaj.nsf/ambasade.h |archive-date=28 January 2013}}</ref> To vključuje Državno skupščino, predsedstvo in [[Vlada Republike Srbije|vlado Srbije]] ter vsa ministrstva, vrhovno sodišče in ustavno sodišče. === Občine === [[Slika:Sunset_at_Gardos.jpg|sličica|300x300_pik|Stolp Gardoš v sončnem zahodu, Zemun]] Mesto je razdeljeno na 17 občin.<ref name="beogradrs-5">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |title=Urban Municipalities |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924043019/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201906 |url-status=live }}</ref> Prej so bile razvrščene v 10 mestnih (ki ležijo v celoti ali delno znotraj meja mesta) in 7 primestnih občin, katerih središča so manjša mesta.<ref>{{citation |last=Bačić |first=B. Č. |title=Najveći problem izjednačavanje statusa gradskih i prigradskih opština |url=http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |publisher=Danas |date=1 October 2008 |access-date=9 February 2010 |language=sr |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610220820/http://www.danas.rs/danasrs/srbija/beograd/najveci_problem_izjednacavanje_statusa_gradskih_i_prigradskih_opstina_.39.html?news_id=141062 |url-status=live }}</ref> Z novim mestnim statutom iz leta 2010 so vse dobile enak status, z izjemo, da imajo primestne občine (razen Surčina) določene avtonomne pristojnosti, predvsem povezane z gradbeništvom, infrastrukturo in komunalnimi storitvami.<ref name="beogradrs-5"/> Večina občin se nahaja na južni strani Donave in [[Sava|Save]], v regiji [[Šumadija]]. Tri občine (Zemun, Novi Beograd in Surčin) ležijo na severnem bregu Save v regiji [[Srem|Srijem]], občina Palilula, ki se razprostira ob Donavi, pa se nahaja v regijah [[Šumadija]] in [[Banat]]. [[Slika:Belgrade_municipalities.svg|levo|sličica|439x439_pik|Zemljevid občin Beograda]] {| class="sortable wikitable" style="text-align:right" ! Občina ! Klasifikacija ! Površina (km²) ! Prebivalstvo (popis 2022) ! Gostota prebivalstva (na km²) |- | style="text-align:left" | [[Barajevo]] | primestni | 213,10 | 26.431 | 110 |- | style="text-align:left" | Čukarica | mestno | 156,99 | 175.793 | 1.120 |- | style="text-align:left" | Grocka | primestni | 299,55 | 82.810 | 276 |- | style="text-align:left" | [[Lazarevac]] | primestni | 383,51 | 55.146 | 144 |- | style="text-align:left" | [[Mladenovac]] | primestni | 339 | 48.683 | 144 |- | style="text-align:left" | Novi Beograd | mestno | 40,71 | 209.763 | 5.153 |- | style="text-align:left" | [[Obrenovac]] | primestni | 410,14 | 68.882 | 168 |- | style="text-align:left" | Palilula | mestno | 450,59 | 182.624 | 405 |- | style="text-align:left" | Rakovica | mestno | 30.11 | 104.456 | 3.469 |- | style="text-align:left" | Savski venac | mestno | 14.06 | 36.699 | 2.610 |- | style="text-align:left" | [[Sopot, Beograd|Sopot]] | primestni | 270,71 | 19.126 | 71 |- | style="text-align:left" | Stari Grad | mestno | 5,40 | 44.737 | 8.285 |- | style="text-align:left" | Surčin | mestno | 288,47 | 45.452 | 158 |- | style="text-align:left" | Voždovac | mestno | 148,52 | 174.864 | 1.177 |- | style="text-align:left" | Vračar | mestno | 2,87 | 55.406 | 19.305 |- | style="text-align:left" | Zemun | mestno | 149,74 | 177.908 | 1.188 |- | style="text-align:left" | Zvezdara | mestno | 31,49 | 172.625 | 5.482 |- style="background:#e9e9e9;" ! style="text-align:left" | Skupaj ! ! style="text-align:right" | 3.234,96 ! style="text-align:right" | 1.681.405 ! style="text-align:right" | 520 |- ! colspan="5" style="text-align:left" | Vir: Sektor za statistiko, Beograd<ref name="zavod za statistiku grada beograda">{{cite book |url=https://zis.beograd.gov.rs/images/ZIS/Files/Godisnjak/G_2022S.pdf |title=Statistički godišnjak Beograda |publisher=Zavod za statistiku grada Beograda |access-date=10 March 2024 |issn=0585-1912 }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=March 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |} == Demografija == {{Historical populations |footnote= Vir: 1834-1931:;<ref>{{cite book |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |title=Stanovništvo Narodne Republike Srbije od 1834-1953 |trans-title=Population of the National Republic of Serbia from 1834-1953 data |location=Belgrade |publisher=Zavod za statistiku i evidenciju Narodne Republike Srbije |year=1953 |page=54 |language=sh |oclc=441731968 |archive-date=14 June 2024 |access-date=21 January 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240614144409/https://publikacije.stat.gov.rs/G1953/Pdf/G19534002.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 1948-2011:;<ref>{{Cite report |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |title=Упоредни преглед броја становника 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002. И 2011: Подаци по насељима |trans-title=Comparative overview of the population in 1948, 1953, 1961, 1971, 1981, 1991, 2002 and 2011: Data by settlements |work=Попис становништва, домаћинстава и станова 2011. у Републици Србији |trans-work=2011 Census of Population, Households and Dwellings in the Republic of Serbia |first=Dragan |last=Vukmirović |location=Belgrade |publisher=Републички завод за статистику [Statistical Office of the Republic of Serbia] |isbn=978-86-6161-109-4 |date=April 2014 |access-date=21 July 2025 |archive-date=14 October 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191014111345/https://publikacije.stat.gov.rs/G2014/Pdf/G20144008.pdf |url-status=live }}</ref> podatki 2022:.<ref name="census22-age-sex"/> |percentages=pagr |1834|7 |1846|14 |1859|18 |1866|24 |1874|27 |1884|35 |1890|54 |1900|68 |1905|77 |1910|82 |1921|111 |1931|238 |1948|397 |1953|477 |1961|657 |1971|899 |1981|1087 |1991|1168 |2002|1191 |2011|1257 |2022|1298 }} Po popisu prebivalstva iz leta 2022 ima mesto 1.197.114 prebivalcev, njegovo somestje (vključno s sosednjimi naselji [[Borča]], [[Kaluđerica]] in Surčin) pa 1.298.661 prebivalcev, medtem ko število prebivalcev upravnega območja mesta (pogosto enačeno z metropolitanskim območjem) znaša 1.681.405 oseb.<ref name="auto1">{{Cite news |date=2025 |title=Municipalities and regions of the Republic of Serbia 2025|url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf}}</ref> Vendar metropolitansko območje Beograda ni opredeljeno, niti statistično niti upravno, in se razteza v sosednje občine [[Pančevo]], [[Pećinci]] in [[Stara Pazova]]. V Beogradu živi veliko etničnih skupin iz nekdanje Jugoslavije in širšega balkanskega območja. Glavna etnična skupina, ki predstavlja več kot 86 % prebivalstva Beograda, so [[Srbi]] (1.449.241). Med pomembnejšimi manjšinami so Romi (23.160), Jugoslovani (10.499), [[Gorani (etnična skupina)|Gorani]] (5.249), Črnogorci (5.134), Rusi (4.659), Hrvati (4.554), [[Makedonci v Srbiji|Makedonci]] (4.293) in etnični Muslimani (2.718).<ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/Pdf/G20234001.pdf |title=2022 Census |access-date=31 July 2023 |archive-date=29 June 2023 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230629092047/https://publikacije.stat.gov.rs/G2023/pdf/G20234001.pdf |url-status=live }}</ref> Mnogi ljudje so v mesto prišli kot ekonomski migranti iz manjših mest in podeželja, medtem ko so desettisoči zaradi [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|jugoslovanskih vojn]] v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prispeli kot begunci iz [[Hrvaška|Hrvaške]], [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]] ter [[Kosovo|Kosova]].<ref>[https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm Refugee Serbs Assail Belgrade Government] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120324092931/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/balkans/stories/belgrade062299.htm |date=24 March 2012 }}: ''[[The Washington Post]]'', Tuesday, 22 June 1999.</ref> [[Slovenci]] so se v mesto začeli bolj množično priseljevati po koncu prve svetovne vojne, ko je postal Beograd prestolnica skupne države, še prej pa kot politični emigranti iz Avstro-Ogrske. Največja slovenska skupnost v Srbiji živi prav tu. Povezani so v društvo »Sava«, pomemben povezovalni dejavnik pa so tudi lokalne katoliške cerkve. V nekaj cerkvah še potekajo [[maša|maše]] v [[slovenščina|slovenščini]], sicer pa raba slovenščine med njimi počasi usiha.<ref>{{cite journal |last=Ravnik |first=Mojca |title=Nekaj pogledov v preteklost in sedanjost beograjskih Slovencev |journal=Traditiones |volume=39 |issue=1 |date=2010-10-15 |issn=1855-6396 |doi=10.3986/Traditio2010390114 |url=https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/view/1032 |access-date=2026-05-21 |page=}}</ref> V najnovejšem valu priseljevanja, po [[Ruska invazija na Ukrajino|ruski invaziji na Ukrajino]], je desettisoče Rusov in Ukrajincev registriralo svoje prebivališče v Srbiji, večina jih je to storila prav v Beogradu.<ref>{{Cite web |title=Srbiju naselilo Rusa koliko Kragujevac ima stanovnika Od početka rata u Ukrajini ljudi traže spas kod nas: Broj izbeglica raste svakog dana |url=https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |date=8 December 2022 |access-date=11 December 2022 |website=www.blic.rs |language=sr |archive-date=11 December 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221211154139/https://www.blic.rs/vesti/drustvo/srbiju-naselilo-rusa-koliko-kragujevac-ima-stanovnika-od-pocetka-rata-u-ukrajini/7hsmzhg |url-status=live }}</ref> [[Slika:Belgrade_in_Serbia.svg|levo|sličica|Upravno območje mesta Beograd na zemljevidu [[Upravni okraji Srbije|okrožij Srbije]] .]] Ocenjuje se, da v Beogradu živi med 10.000 in 20.000 [[Kitajci Han|Kitajcev]],<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14&status=jedna&vest=120710&datum=2008-05-06 |title=Stranci tanje budžet |publisher=Novosti.rs |access-date=16 November 2010 |archive-date=1 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100201175632/http://www.novosti.rs/code/navigate.php?Id=14 |url-status=dead}}</ref> od njihovega prihoda sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja pa je Blok 70 v Novem Beogradu pogovorno znan kot kitajska četrt.<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |title=Kinezi Marko, Miloš i Ana |work=[[Kurir]] |date=20 February 2005 |access-date=18 July 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090212031104/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2005/februar/19-20/B-01-19022005.shtml |archive-date=12 February 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Vasić |first=Biljana |url=http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |title=Kineska četvrt u bloku 70 |work=[[Vreme]] |date=15 January 2001 |access-date=18 July 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070715030740/http://www.vreme.com/arhiva_html/471/10.html |archive-date=15 July 2007 |url-status=live}}</ref> V sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja se je v mesto priselilo precej oseb iz Bližnjega vzhoda, predvsem iz [[Sirija|Sirije]], [[Iran|Irana]], [[Jordanija|Jordanije]] in [[Irak|Iraka]] – namen je bil sicer študij, kasneje pa so ostali v mestu.<ref>{{cite web |last=Zimonjic |first=Vesna Peric |url=http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927225101/http://www.dawn.com/2005/12/07/int17.htm |archive-date=27 September 2007 |title=A unique friendship club in Belgrade |work=Dawn |date=7 December 2005 |access-date=17 July 2007 |url-status=dead}}</ref> V 19. in začetku 20. stoletja so v Beogradu obstajale tudi majhne skupnosti [[Aromuni|Aromancev]], [[Čehi|Čehov]], [[Grki|Grkov]], [[Nemci|Nemcev]], [[Madžari|Madžarov]], [[Judje|Judov]], [[Turki|Turkov]], [[Armenci|Armencev]] in [[Rusi|ruskih]] [[Belo gibanje|belih]] emigrantov. Danes obstajata dve primestni naselji z znatnim manjšinskim prebivalstvom: [[Ovča]] in vas [[Boljevci]], v obeh približno četrtino prebivalstva sestavljajo [[Romuni]] oziroma [[Slovaki]]. Priseljevanje v Beograd iz drugih držav se pospešuje. Leta 2023 je samo v Beogradu več kot 30.000 tujih delavcev dobilo dovolilnice za delo in prebivanje.<ref>{{Cite web|url=https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|title=U Srbiji izdato više od 50.000 radnih dozvola strancima, i dalje nedostaju radnici|first=FoNet|last=RTS|date=11 March 2024|website=N1|access-date=26 May 2024|archive-date=8 October 2024|archive-url=https://web.archive.org/web/20241008173849/https://n1info.rs/biznis/u-srbiji-izdato-vise-od-50-000-radnih-dozvola-strancima-i-dalje-nedostaju-radnici/|url-status=live}}</ref> Čeprav v Beogradu obstaja več zgodovinskih verskih skupnosti, je verska sestava mesta razmeroma homogena. [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbska pravoslavna]] skupnost je daleč največja, s 1.475.168 pripadniki. V mestu živi tudi 31.914 muslimanov, 13.720 rimokatolikov in 3.128 [[Protestantizem|protestantov]]. V Beogradu je nekoč obstajala pomembna judovska skupnost, vendar se je po [[Zgodovina Srbije|nacistični okupaciji]] mesta med drugo svetovno vojno in poznejši judovski emigraciji njihovo število zmanjšalo z več kot 10.000 na le 295.<ref>{{cite web |url=http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |title=2011 Census |access-date=17 December 2016 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20140715000726/http://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/Popis2011/Knjiga4_Veroispovest.pdf |archive-date=15 July 2014}}</ref> Beograd je imel tudi eno največjih [[Budisti|budističnih]] kolonij v Evropi zunaj Rusije, ko se je po [[Ruska državljanska vojna|ruski državljanski vojni]] na obrobju Beograda naselilo približno 400 večinoma budističnih [[Kalmiki|Kalmikov]]. Prvi budistični tempelj v Evropi je bil zgrajen v Beogradu leta 1929. Večina se jih je po drugi svetovni vojni odselila, njihov tempelj, Beograjska pagoda, so zapustili in se je sčasoma zrušil.<ref>{{cite web |date=16 December 2020 |title=Drugi budistički hram u Evropi nalazio se u Beogradu |url=https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |access-date=19 December 2020 |website=Gradnja |language=sr-RS |archive-date=17 January 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210117162912/https://www.gradnja.rs/drugi-budisticki-hram-u-evropi-nalazio-se-u-beogradu/ |url-status=live }}</ref> == Gospodarstvo == [[Slika:Belgrade_by_drone_view.jpg|levo|sličica|Pogled na Stari Grad z Dorćolom iz zraka.]] Beograd je finančno središče Srbije in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]], s skupno površino 17 mio m² pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |title=Lokale neće ni džabe |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=14 July 2013 |archive-date=23 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131023080331/http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/ekonomija/aktuelno.239.html:443796-Lokale-nece-ni-dzabe |url-status=live }}</ref> Tukaj je tudi sedež državne [[Narodna banka Srbije|centralne banke]]. 750.550 ljudi je zaposlenih (julij 2020)<ref name="biznistelegrafrs-2020">{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |title=Prosečna plata za jul u Beogradu 628 evra |website=biznis.telegraf.rs. |date=27 September 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=13 June 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210613112415/https://biznis.telegraf.rs/info-biz/3242399-prosecna-plata-za-jul-u-beogradu-628-evra |url-status=live }}</ref> v 120.286 podjetjih,<ref name="večernje novosti-2013">{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |title=U Beogradu radi 120.000 firmi |publisher=Večernje Novosti |date=23 April 2013 |access-date=4 November 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809112856/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:430759-U-Beogradu-radi-120000-firmi |url-status=live }}</ref> 76.307 podjetjih in 50.000 trgovinah.<ref name="biznistelegrafrs-2020"/><ref>{{cite web |url=http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |title=Privredna komora Beograda |publisher=Docstoc.com |date=4 October 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=1 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150701132904/http://www.docstoc.com/docs/97908871/Privredna-komora-Beograda |url-status=live }}</ref> Samo mesto Beograd ima v lasti 267.147 m² najemnih pisarniških prostorov.<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |title=Tržni centri zatvorili lokale |access-date=14 August 2016 |archive-date=6 June 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160606061618/http://www.novosti.rs/vesti/beograd.74.html:598304-Trzni-centri-zatvorili-lokale |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je v Beogradu tako delalo 31,4 % zaposlenega prebivalstva Srbije, ki so ustvarili več kot 40,4 % državnega BDP.<ref name="BelgradeGDP24"/><ref>{{cite web |url=https://publikacije.stat.gov.rs/G2025/Pdf/G202513052.pdf |title= Општине и региони у Републици Србији, 2025 |website=stat.gov.rs |access-date=2026-02-28|url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |publisher=Economic Chamber of Belgrade |title=Privreda Beograda |language=sr |access-date=19 January 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141006122226/http://www.kombeg.org.rs/Komora/centri/CentarZaEkonomskuPolitiku.aspx?veza=3014 |archive-date=6 October 2014 |url-status=dead}}</ref><ref>{{citation |url=http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |title=Regional GDP of the Republic of Serbia – preliminary data, 2012 |publisher=Statistical Office of the Republic of Serbia |access-date=4 November 2013 |archive-date=31 October 2013 |archive-url=https://archive.today/20131031195111/http://webrzs.stat.gov.rs/WebSite/public/PublicationView.aspx?pKey=41&pLevel=1&pubType=2&pubKey=2036 |url-status=live }}</ref> BDP mesta je bil leta 2023 po pariteti kupne moči ocenjen na 73 milijard USD, kar je 43.400 USD na prebivalca po pariteti kupne moči. Nominalni BDP je bil leta 2023 ocenjen na 31,5 milijarde USD, kar je 18.700 USD na prebivalca.<ref name="BelgradeGDP24"/> Novi Beograd je osrednje poslovno okrožje države in eno od finančnih središč [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodne Evrope]]. Ponuja vrsto objektov, kot so hoteli, kongresne dvorane (npr. Sava Centar), poslovne stavbe razreda A in B ter poslovni parki (npr. Airport City Belgrade). V Novem Beogradu se gradi na več kot 12 milijonov m² zemljišča, vrednost načrtovane gradnje v naslednjih treh letih pa je ocenjena na več kot 1,5&nbsp;milijarde evrov. v Novem Beogradu se nahaja tudi Beograjska borza. [[Slika:Zgrada_Ministarstva_saobraćaja_u_Beogradu_2006.jpg|desno|sličica|190x190_pik|Sedež Srbskih železnic v Beogradu]] [[Slika:Народный_банк_Сербии_(2017).jpg|sličica|190x190_pik|Sedež [[Narodna banka Srbije|Srbske narodne banke]]]] [[Slika:Сава_центар,_Београд_(Sava_centar,_Belgrade,_Serbia).jpg|sličica|190x190_pik|Sava Centar, največji kongresni, kulturni in poslovni center v [[Srbija|Srbiji]] in [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]], se razprostira na 100.000 ^m²]] S 6924 podjetji v IT sektorju (podatek iz leta 2013) je Beograd eno najpomembnejših središč [[Informacijska tehnika|informacijske tehnologije]] v [[Jugovzhodna Evropa|jugovzhodni Evropi]].<ref name="večernje novosti-2013"/> [[Microsoft|Microsoftov]] razvojni center Srbija, ki se nahaja v Beogradu, je bil ob svoji ustanovitvi peti tovrstni program na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |title=Microsoft Development Center Serbia |publisher=Microsoft.com |date=1 April 2011 |access-date=15 May 2013 |archive-date=25 April 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150425225332/http://www.microsoft.com/serbia/mdcs/default.aspx |url-status=live }}</ref> Številna globalna IT podjetja pogosto izberejo Beograd za svoje evropsko ali regionalno središče poslovanja; med njimi so tako [[Asus]],<ref>{{cite web |url=http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |title=Asus otvorio regionalni centar u Beogradu |publisher=Emportal.rs |access-date=16 November 2010 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110522124646/http://www.emportal.rs/vesti/srbija/62935.html |archive-date=22 May 2011}}</ref> [[Intel]],<ref>{{cite web |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |title=Centar kompanije 'Intel' za Balkan u Beogradu – Srbija deo 'Intel World Ahead Program' |publisher=E kapija |access-date=7 July 2009 |archive-date=9 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150909124416/http://www.ekapija.com/website/sr/page/140159 |url-status=live }}</ref> [[Dell]],<ref>{{cite web |last=Beograd |first=Ana Vlahović |url=http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |title=Srbija centar IT industrije |publisher=Pressonline.rs |date=25 September 2011 |access-date=12 March 2013 |archive-date=26 September 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150926161604/http://pressonline.rs/sr/vesti/vesti_dana/story/183266/Srbija+centar+IT+industrije.html |url-status=live }}</ref> Huawei, [[Ubisoft]], [[Yandex]], Nutanix,<ref>{{cite web |url=https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |title=Američki Nutanix širi posao u Srbiji: Otvorene kancelarije u Beogradu, potpisan memorandum s Vladom |work=biznis.telegraf.rs. |date=20 December 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416081407/https://biznis.telegraf.rs/it-biz/3134394-americki-nutanix-siri-posao-u-srbiji-otvorene-kancelarije-u-beogradu-potpisan-memorandum-s-vladom |url-status=live }}</ref> NCR itd.<ref>{{citation |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostruči-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |title=NCR planira da udvostruči broj zaposlenih u Srbiji u 2014 |publisher=eKapija |date=24 July 2013 |access-date=4 November 2013 |language=sr |archive-date=3 April 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170403213441/http://www.ekapija.com/website/sr/page/762729/NCR-planira-da-udvostru%C4%8Di-broj-zaposlenih-u-Srbiji-u-2014 |url-status=live }}</ref> Med najbolj znanimi beograjskimi IT zagonskimi podjetji so med drugim Nordeus, ComTrade Group, MicroE, FishingBooker in Endava. Med IT objekti v mestu so Institut Mihajlo Pupin in ILR,<ref>{{cite web |url=http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |title=LOLA CNC sistemi – Lola institut |website=li.rs |access-date=28 May 2018 |archive-date=4 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180804231731/http://www.li.rs/masine-alatke/upravljacki-sistemi-masina-alatki/lola-cnc-sistemi |url-status=live }}</ref> pa tudi povsem nov IT Park Zvezdara.<ref>{{cite web |url=https://ntpark.rs/ |title=Naučno-tehnološki park Beograd |website=Naučno-tehnološki park Beograd |access-date=7 June 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190607031549/https://ntpark.rs/ |archive-date=7 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Številni ugledni IT inovatorji so svojo kariero začeli v Beogradu, med njimi Voja Antonić in Veselin Jevrosimović. Aprila 2025 je povprečna mesečna neto plača v poslovnem središču Novega Beograda znašala 177.418 RSD (1760 USD) v neto vrednosti, bruto ekvivalent pa 242.254 RSD (2403 USD), medtem ko je v Beogradu s predmestji znašala 1.058 EUR.<ref>{{Cite web |date=2025-06-26 |title=Average salary in April 109,272.00 dinars |url=https://www.serbianmonitor.com/en/average-salary-in-april-109272-00-dinars/ |access-date=2026-04-21 |website=www.serbianmonitor.com |language=en-US}}</ref> Po podatkih podjetja Cushman & Wakefield je glede najema poslovnih prostorov Knez Mihajlova ulica 36. najdražja nakupovalna ulica na svetu.<ref>{{cite web |url=https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |title=Zakup Lokala U Knez Mihailovoj Među Najskupljim Na Svetu: U regionu jedino Budimpešta ispred Beograda |work=Serbian Times |date=18 November 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=19 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210419025646/https://serbiantimes.info/zakup-lokala-u-knez-mihailovoj-medu-najskupljim-na-svetu-u-regionu-jedino-budimpesta-ispred-beograda/ |url-status=live }}</ref> Kot primer privlačnosti mesta in njegovega pomena v tem delu celine je dejstvo, da številna multinacionalna podjetja za svoj lokalni sedež izberejo prav Beograd. Zgodnji primer tega je bil multinacionalni prehrambeni velikan [[McDonald's|McDonald's,]] ki je v Beogradu odprl svojo prvo restavracijo v komunistični državi v Evropi.<ref>{{Cite web |title='Until we meet again,' McDonald's tells Russia as it exits the country for good |url=https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |access-date=2023-01-11 |website=dailyo.in |language=en |archive-date=2023-02-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230203140802/https://www.dailyo.in/politics/mcdonalds-russia-exit-ukraine-war-35910 |url-status=live }}</ref> == Kultura == [[Slika:Serbia_Beograd_SANU_-_Feb_2006.jpg|levo|sličica|[[Srbska akademija znanosti in umetnosti]], nacionalno učeno društvo, ustanovljeno leta 1841]] Po poročanju [[BBC]] je Beograd eno od petih najbolj ustvarjalnih mest na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |title=The five most creative cities in the world? |work=The Collection |publisher=BBC |last=Banks |first=Libby |date=16 July 2019 |access-date=14 July 2021 |archive-date=7 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200507223631/http://www.bbc.com/culture/story/20190715-the-five-most-creative-cities-in-the-world |url-status=live }}</ref> Beograd vsako leto gosti številne mednarodne kulturne dogodke, vključno s filmskim festivalom, gledališkim festivalom, [[Belgrade Summer Festival|poletnim festivalom]], BEMUS-om, [[Belgrade Early Music Festival|beograjskim festivalom stare glasbe]], knjižnim sejmom, [[Belgrade Choir Festival|beograjskim festivalom zborov]], [[Pesem Evrovizije 2008|tekmovanjem za pesem Evrovizije 2008]] in festivalom piva.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |title=Culture and Art (Cultural Events) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924071921/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201299 |url-status=live }}</ref> Leta 2022 je Beograd gostil tudi dogodek Europride, čeprav ga je srbski predsednik Aleksandar Vučić poskušal prepovedati.<ref>{{Cite web |date=2022-08-24 |title=EuroPride will not be cancelled, and any 'ban' would be illegal |url=https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |access-date=2022-10-15 |website=EPOA |language=en-GB |archive-date=15 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221015185619/https://www.epoa.eu/europride-will-not-be-cancelled-and-any-ban-would-be-illegal/ |url-status=live }}</ref> [[Nobelova nagrada za književnost|Nobelov]] nagrajenec [[Ivo Andrić]] je svoje najbolj znano delo ''[[Most na Drini (roman)|Most na Drini]]'' napisal v Beogradu. <ref>{{cite web |url=http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |title=The biography of Ivo Andrić |publisher=The Ivo Andrić Foundation |access-date=18 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090907050949/http://www.ivoandric.org.rs/html/biography.html |archive-date=7 September 2009}}</ref> Med drugimi uglednimi beograjskimi avtorji so še [[Branislav Nušić]], [[Miloš Crnjanski]], [[Borislav Pekić]], [[Milorad Pavić]] in Meša Selimović.<ref>{{cite web |url=http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |title=Borislav Pekić – Biografija |publisher=[[Project Rastko]] |language=sr |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090116220235/http://www.rastko.org.rs/knjizevnost/nauka_knjiz/pekic-biograf.html |archive-date=16 January 2009}}</ref><ref>{{cite web |last=Tabbi |first=Joseph |url=http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |title=Miloš Crnjanski and his descendents |publisher=Electronic Book Review |date=26 July 2005 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070711120527/http://www.electronicbookreview.com/thread/internetnation/sumatrism |archive-date=11 July 2007 |url-status=live}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |title=Meša Selimović – Biografija |publisher=Kitabhana.net |access-date=10 July 2007 |language=bs |archive-url=https://web.archive.org/web/20070716130556/http://www.xs4all.nl/~eteia/kitabhana/Selimovic_Mehmed_Mesa/Biografija.html |archive-date=16 July 2007 |url-status=live}}</ref> Mednarodno najbolj ugledni umetniki iz Beograda so Charles Simić, [[Marina Abramović]] in Milovan Destil Marković. Večina srbske filmske industrije ima sedež v Beogradu. FEST je letni filmski festival, ki poteka od leta 1971. Do leta 2013 si je predstave ogledalo štiri milijone ljudi, predstavili pa so skoraj 4000 filmov.<ref>{{citation |url=http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |title=Belgrade Film Festival – FEST |publisher=VoiceOfSerbia.org |date=22 February 2013 |access-date=23 February 2013 |archive-date=6 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130306025539/http://voiceofserbia.org/content/belgrade-film-festival-%E2%80%93-fest |url-status=usurped}}</ref> Mesto je bilo v osemdesetih letih prejšnjega stoletja eno glavnih središč jugoslovanskega [[Novi val (glasba)|novega vala]], ki so ga zastopale beograjske skupine kot na primer [[Idoli|VIS Idoli]], [[Ekatarina Velika]], [[Šarlo akrobata]] in [[Električni orgazam]]. Med drugimi pomembnimi beograjskimi rock skupinami so [[Riblja čorba|Riblja Čorba]], [[Momčilo Bajagić Bajaga|Bajaga]] i Instruktori in [[Partibrejkers]].<ref>{{cite web |url=http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |title=Beogradska rock scena je otišla u ilegalu |publisher=Glas.ba |access-date=18 January 2011 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20110706131047/http://www.glas.ba/index.php?p=2&clid=3342&kadid=71&otv=13&pg=1 |archive-date=6 July 2011 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite book |last=Shepherd |first=John |title=Continuum encyclopedia of popular music of the world |publisher=Continuum |year=2005 |page=142 |volume=3–7 |isbn=978-0-8264-7436-0}}</ref> Danes je središče srbske hip hop scene, kjer v mestu ali v njem živijo skupine, kot so Beogradski Sindikat, Bad Copy, Škabo, Marčelo in večina skupine Bassivity Music.<ref>{{cite web |last=Pavlić |first=Aleksandar |url=http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |title=Beogradski Sindikat: ''Svi Zajedno'' |work=Popboks |date=9 February 2005 |access-date=23 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070513014844/http://www.popboks.com/albumi/beogradskisindikat.shtml |archive-date=13 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Todorović |first=S. S. |url=http://www.balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |title=Liričar među reperima |publisher=Balkanmedia |date=30 January 2004 |access-date=23 May 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070617175739/http://balkanmedia.com/m2/doc/3184-1.shtml |archive-date=17 June 2007}}</ref> V Beogradu je veliko gledališč, med katerimi so najpomembnejša Narodno gledališče, Gledališče na Terazijah, Jugoslovansko dramsko gledališče, [[Zvezdara Theatre|Zvezdara teater]] in Atelje 212. V Beogradu ima sedež tudi [[Srbska akademija znanosti in umetnosti]] ter [[Narodna knjižnica Srbije]]. Med drugimi večjimi knjižnicami sta Mestna knjižnica Beograd in Univerzitetna knjižnica Beograd. Dve operni hiši v Beogradu sta: Narodno gledališče in operna hiša Madlenianum.<ref>{{cite web |url=http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |title=National Theatre Belgrade – Opera |work=Народно позориште у Београду |publisher=Narodnopozoriste.rs |date=1 May 2013 |access-date=15 May 2013 |archive-date=2 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140202134712/http://www.narodnopozoriste.rs/index.php?id=695 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |title=About Madlenianum |publisher=Madlenianum.rs |access-date=15 May 2013 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130515105613/http://www.madlenianum.rs/en/index.php?execute=view_page&module=system&page_id=17 |archive-date=15 May 2013}}</ref> Po zmagi srbske predstavnice [[Marija Šerifović|Marije Šerifović]] na [[Pesem Evrovizije 2007|tekmovanju za pesem Evrovizije 2007]] je Beograd leta [[Pesem Evrovizije 2008|2008]] gostil tekmovanje Eurosong.<ref>{{cite news |url=http://www.hs.fi/english/article/Serbian+ballad+wins+Eurovision+Song+Contest+-+Belgrade+hosts+in+2008+/1135227223254 |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |title=Serbian ballad wins Eurovision Song Contest – Belgrade hosts in 2008 |date=14 May 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070830011312/http://www.hs.fi/english/article/Serbian%2Bballad%2Bwins%2BEurovision%2BSong%2BContest%2B-%2BBelgrade%2Bhosts%2Bin%2B2008%2B/1135227223254 |archive-date=30 August 2007}}</ref> V Beogradu je več kot 1650 javnosti dostopnih skulptur.<ref>{{cite web |url=http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |title=NEDA KOVAČEVIĆ: Nek učini svako koliko je kadar, pa neće narod propasti |website=presscentar.uns.org.rs |language=sr |access-date=2 February 2020 |archive-date=2 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200202194147/http://presscentar.uns.org.rs/info/Vesti-iz-muzeja/1563/neda-kovacevic-nek-ucini-svako-koliko-je-kadar-pa-nece-narod-propasti.html |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite book |url=https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |title=Beogradski spomenarnik: putovanje srpskom istorijom putem spomenika u Beogradu. Ličnosti u beogradskim spomenicima. Deo prvi |last=Kovačević |first=Neda |date=2016 |publisher=Neda Kovačević |isbn=978-86-919895-0-7 |language=en |access-date=1 October 2020 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083819/https://books.google.com/books?id=tUdQswEACAAJ&q=beogradski+spomenarnik |url-status=live }}</ref> === Muzeji === Najvidnejši muzej v Beogradu je [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], ustanovljen leta 1844 in obnovljen od leta 2003 do junija 2018. Muzej hrani zbirko več kot 400.000 eksponatov (več kot 5600 slik in 8400 risb in grafik, vključno s številnimi tujimi mojstri, kot so [[Hieronymus Bosch|Bosch]], Juan de Flandes, [[Tizian]], [[Tintoretto]], [[Peter Paul Rubens|Rubens]], [[Paul Cézanne|Cézanne]], [[Giovanni Battista Tiepolo|GB Tiepolo]], [[Auguste Renoir|Renoir]], [[Claude Monet|Monet]], [[Henri de Toulouse-Lautrec|Lautrec]], [[Henri Matisse|Matisse]], [[Pablo Picasso|Picasso]], [[Paul Gauguin|Gauguin]], [[Marc Chagall|Chagall]], [[Vincent van Gogh|Van Gogh]], [[Piet Mondrian|Mondrian]] itd.) in tudi slavni [[Miroslavov evangelij]].<ref>{{cite web |last=Cvjetićanin |first=Tatjana |url=http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |title=From the history of the National Museum in Belgrade |publisher=National Museum of Serbia |access-date=27 July 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110814163742/http://www.narodnimuzej.rs/code/navigate.php?Id=75 |archive-date=14 August 2011}}</ref> Muzej sodobne umetnosti je bil prvi muzej sodobne umetnosti v Jugoslaviji in eden prvih tovrstnih muzejev na svetu.<ref>{{Cite book |title=Knjiga o Lubardi |last=Lompar |first=Milo |publisher=[[Serbian Literary Guild]] |page=181 |year=2018 |location=Beograd}}</ref> Od ustanovitve leta 1965 je zbral zbirko več kot 8000 umetniških del, ustvarjenih po vsej nekdanji Jugoslaviji.<ref>{{cite web |url=http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |title=About the Museum |website=eng.msub.org.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193549/http://eng.msub.org.rs/o-muzeju |url-status=dead}}</ref> Zbirka predstavlja nekatere najopaznejše srbske in jugoslovanske umetnike 20. stoletja, med njimi Sava Šumanovića, [[Nadežda Petrović|Nadeždo Petrović]], Petra Dobrovića, Mileno Pavlović-Barili, Milana Konjovića, Zoro Petrović, Đorđa Andrejevića Kuna, Vladimira Veličkovića, Petra Lubardo, [[Krsto Hegedušić|Krsto Hegedušića]], Miću Popovića, [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]], [[Antun Augustinčić|Antuna Augustinčića]], Med drugim Toma Rosandić, Olga Jevrić, Olga Jančić, [[Lojze Dolinar]].<ref>{{Cite web |date=2019-01-11 |title=Kolekcija - Muzej Savremene Umetnosti |url=https://msub.org.rs/kolekcija/ |access-date=2025-01-15 |language=sr-lat |archive-date=15 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250115010157/https://msub.org.rs/kolekcija/ |url-status=live }}</ref><ref>{{Cite web |last=Mučibabić |first=Daliborka |title=Arhitektonski dragulj koji iznova mami |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |access-date=2025-01-15 |website=Politika Online |archive-date=12 November 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251112110923/https://www.politika.rs/sr/clanak/408251/Arhitektonski-dragulj-koji-iznova-mami |url-status=live }}</ref> Muzej je bil zaprt leta 2007, vendar je bil od takrat ponovno odprt leta 2017, da bi se osredotočil na sodobno in tudi na jugoslovansko umetniško sceno.<ref>{{cite news |url=https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |title=Art gathers dust as Serbia museums kept shut |date=27 August 2013 |work=BBC News |access-date=20 June 2018 |archive-date=6 July 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180706150043/https://www.bbc.co.uk/news/world-europe-23841398 |url-status=live }}</ref> Umetnica [[Marina Abramović]], rojena v Beogradu, je imela razstavo v Muzeju sodobne umetnosti, ki jo je ''[[The New York Times|New York Times]]'' označil za enega najpomembnejših kulturnih dogodkov na svetu leta 2019.<ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |title=28 Art Shows Worth Traveling For |work=The New York Times |date=9 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Farago |first1=Jason |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416110435/https://www.nytimes.com/2019/09/09/arts/design/fall-art-exhibitions-louvre-leonardo-brancusi-kara-walker.html |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |url=https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |title=Marina Abramovic Comes Home, and Comes Clean |work=The New York Times |date=25 September 2019 |access-date=14 July 2021 |url-access=subscription |last1=Dickson |first1=Andrew |archive-date=29 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210729152645/https://www.nytimes.com/2019/09/25/arts/design/marina-abramovic-the-cleaner.html |url-status=live }}</ref> Razstavo si je ogledalo skoraj 100.000 obiskovalcev. Marina Abramović je imela odrski govor in performans pred 20.000 ljudmi.<ref>{{cite web |url=https://www.youtube.com/watch?v=EFH1BYUjmMA |archive-url=https://ghostarchive.org/varchive/youtube/20211114/EFH1BYUjmMA |archive-date=14 November 2021 |url-status=live |title=Marina Abramovic-Javno predavanje "CISTAC/CLEANER"-Beograd-MSU 29.09.2019.-Deo 1 |website=YouTube |date=3 October 2019 |access-date=14 July 2021}}{{cbignore}}</ref> V središču Beograda se nahaja tudi Muzej uporabne umetnosti, muzej, ki ga je ICOM leta 2016 nagradil za institucijo leta.<ref>{{Cite web |title=ICOM Serbia, Award for the Institution of the Year 2016 – Музеј примењене уметности БеоградМузеј примењене уметности Београд |url=https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |access-date=2022-10-18 |website=Музеј примењене уметности Београд |archive-date=18 October 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20221018130416/https://mpu.rs/en/about-museum/icom-serbia-award-for-the-institution-of-the-year-2016/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd se je leta 2006 preselil v novo stavbo v središču mesta.<ref>{{citation |title=The New Museum's Building |url=http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401012108/http://www.mgb.org.rs/en/the-new-museum-building |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> Muzej gosti vrsto zbirk, ki pokrivajo zgodovino mestnega življenja od prazgodovine<ref>{{citation |title=Collections |url=http://www.mgb.org.rs/en/collections |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130401011549/http://www.mgb.org.rs/en/collections |archive-date=1 April 2013 |url-status=dead |publisher=Belgrade City Museum}}</ref> in hrani zbirko več kot 150.000 eksponatov.<ref name=":0">{{Cite web |title=NOVI PROSTOR MUZEJA GRADA BEOGRADA U RESAVSKOJ ULICI: Istorija glavnog grada objedinjena u velelepnom prostoru |url=https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20250417202159/https://www.beograd.rs/lat/zivot-u-beogradu/beogradska-riznica/a107431/Novi-prostor-Muzeja-grada-Beograda-u-Resavskoj-ulici.html |archive-date=17 April 2025 |access-date=2025-11-23 |website=www.beograd.rs |language=sr-Latn |url-status=live }}</ref> Mestni muzej Beograd vključuje tudi dodatne lokacije, kot so Muzej Iva Andrića, Rezidenca princese Ljubice, Muzej Paje Jovanovića in Muzej Jovana Cvijića.<ref>{{Cite web |title=Музеј града Београда - О нама |url=http://www.mgb.org.rs/about/ |access-date=2024-12-21 |website=www.mgb.org.rs |archive-date=3 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250103183940/http://www.mgb.org.rs/about/ |url-status=live }}</ref> Mestni muzej naj bi se leta 2027 preselil v veliko večjo stavbo v središču mesta.<ref name=":0" /> Etnografski muzej, ustanovljen leta 1901, vsebuje več kot 150.000 predmetov, ki prikazujejo podeželsko in mestno kulturo Balkana, zlasti držav [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|nekdanje Jugoslavije]].<ref>{{cite web |title=Museums 3 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065021/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201167 |archive-date=24 September 2014 |access-date=12 July 2008 |website=Discover Belgrade |publisher=Beograd.rs}}</ref> V Beogradu je tudi Muzej afriške umetnosti, ustanovljen leta 1977, ki ima veliko zbirko umetnosti iz Zahodne Afrike.<ref>{{cite web |title=Cultural institutions: Museum of African Art |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924064317/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=202308 |archive-date=24 September 2014 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Drug pomemben beograjski muzej je Muzej Vuka in Dositeja, ki prikazuje življenje, delo in zapuščino [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuka Stefanovića Karadžića]] ter [[Dositej Obradović|Dositeja Obradovića]], reformatorja srbskega knjižnega jezika v 19. stoletju in prvega srbskega ministra za šolstvo oziroma književnika.<ref>{{cite web |title=City of Belgrade – Museums 1 |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160303191402/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201051 |archive-date=3 March 2016 |access-date=10 July 2007 |publisher=Beograd.rs}}</ref> Vojaški muzej, ustanovljen leta 1878 na Kalemegdanu, hrani široko paleto več kot 25.000 vojaških predmetov, ki segajo od prazgodovine do srednjega veka in moderne dobe. Med pomembne predmete spadajo turško in orientalsko orožje, narodni prapori in [[Jugoslovanski partizani|jugoslovanska partizanska]] znamenja.<ref>{{cite web |url=http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |title=Military Museum |publisher=[[Lonely Planet]] |access-date=18 January 2010 |archive-date=20 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131020204811/http://www.lonelyplanet.com/serbia/belgrade/sights/museum/military-museum |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/ |title=Military Museum {{!}} About Us |website=muzej.mod.gov.rs |access-date=30 March 2019 |archive-date=30 March 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190330193600/http://www.muzej.mod.gov.rs/en/about-us/#.XJ_EJJhKiUk |url-status=live }}</ref> Letalski muzej, ki se nahaja v bližini [[Letališče Nikola Tesla Beograd|letališča Nikola Tesla Beograd]], ima več kot 200 letal, od katerih je na ogled približno 50, nekaj pa jih je edinih ohranjenih primerkov te vrste, kot je [[Fiat G.50 Freccia|Fiat G.50]]. V tem muzeju so razstavljeni tudi deli sestreljenih ameriških in [[NATO|Natovih]] letal, kot sta [[Lockheed F-117|F-117]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]].<ref>{{cite web |url=http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |title=Lična karta Muzeja ratnog vazduhoplovstva |publisher=Museum of Air force Belgrade |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20060528075833/http://www.muzejrv.org/istorija/istorija.html |archive-date=28 May 2006 |url-status=dead}}</ref> Muzej Nikole Tesle, ustanovljen leta 1952, hrani osebne predmete [[Nikola Tesla|Nikole Tesle]], izumitelja, po katerem je bila poimenovana [[Tesla (enota)|enota Tesla]]. Hrani okoli 160.000 originalnih dokumentov in okoli 5.700 drugih osebnih predmetov, vključno z njegovo žaro.<ref>{{cite web |url=http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej/m&opc=sub2 |publisher=Nikola Tesla Museum |title=About the museum |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610092417/http://www.tesla-museum.org/meni_en/nt.php?link=muzej%2Fm&opc=sub2 |archive-date=10 June 2007 |url-status=dead}} [[Museum of Science and Technology (Belgrade)|Muzej znanosti in tehnologije]], ustanovljen leta 1989, se je leta 2005 preselil v stavbo prve mestne elektrarne na Dorćolu.<nowiki><ref></nowiki>{{citation |title=Project for Reconstruction and Adaptation of the Museum of Science and Technology |url=http://www.muzejnt.rs/en/206 |access-date=26 February 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130511075002/http://www.muzejnt.rs/en/206 |archive-date=11 May 2013 |url-status=dead |publisher=Museum of Science and Technology}}</ref><ref>{{Cite web |title=О Музеју |url=https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |access-date=2024-12-21 |website=Музеј науке и технике |language=en-GB |archive-date=10 February 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250210204900/https://muzejnt.rs/eng/istorijat-muzeja/ |url-status=live }}</ref> Z okoli 95.000 kopijami domačih in mednarodnih filmov je Jugoslovanska kinoteka največja v regiji in med desetimi največjimi arhivi na svetu.<ref>{{cite web |url=http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |title=Action programme 2006 for Serbia: Support to the Yugoslav Film Archive |publisher=European Agency for Reconstruction |date=1 January 2006 |access-date=10 July 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070802113127/http://www.ear.europa.eu/serbia/main/documents/2006Media.pdf |archive-date=2 August 2007 |url-status=dead}}</ref> Institucija upravlja tudi Muzej jugoslovanske kinoteke s kinodvorano in razstavno dvorano. Dolgoletne težave s shranjevanjem arhiva so bile dokončno rešene leta 2007, ko je bil odprt nov sodoben depo.<ref>{{cite web |url=http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20071011202918/http://seecult.org/english/module-News-display-sid-211.html |archive-date=11 October 2007 |title=New Depository for the Yugoslav Film Archive's treasure |publisher=SEECult.org, Culture Portal of Southeastern Europe |date=7 June 2007 |access-date=10 July 2007 |url-status=dead}}</ref> Jugoslovanski filmski arhiv razstavlja tudi originalno filmsko palico [[Charlie Chaplin|Charlieja Chaplina]] in enega prvih filmov [[Brata Lumière|Augusta in Louisa Lumièra]].<ref>{{cite web |url=http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |title=U Noći muzeja 60 kulturnih institucija |work=NOVOSTI |publisher=novosti.rs |access-date=3 June 2013 |archive-date=9 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180809121012/http://www.novosti.rs/vesti/kultura.71.html:433237-U-Noci-muzeja-60-kulturnih-institucija |url-status=live }}</ref> Muzej Jugoslavije ima zbirke iz jugoslovanskega obdobja. Poleg slik so najdragocenejše [[Luna|lunine]] kamnine, ki so jih leta 1969 podarili člani posadke [[Apollo 11|Apolla 11]] [[Neil Armstrong]], [[Edwin Aldrin|Buzz Aldrin]] in [[Michael Collins (astronavt)|Michael Collins]] med obiskom Beograda, in kamnine iz misije [[Apollo 17|Apollo 17]], ki jih je leta 1971 podaril [[Richard Nixon]].<ref>{{cite web |url=http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |title=Najbolje, u Muzeju 25. maj – SEEcult.org Portal za kulturu jugoistočne Evrope |date=4 September 2012 |publisher=seecult.org |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051850/http://www.seecult.org/vest/najbolje-u-muzeju-25-maj |url-status=live }}</ref> Muzej hrani tudi sabljo [[Josif Stalin|Josifa Stalina]] z 260 briljanti in diamanti, ki jo je podaril Stalin sam.<ref>{{cite web |url=http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |title=Политика Online – Од Стаљина сабља, а од астронаута каменчићи с Месеца |work=Politika Online |access-date=3 June 2013 |archive-date=10 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131110051853/http://www.politika.rs/rubrike/Drustvo/Od-Staljina-sablja-a-od-astronauta-kamenchici-s-Meseca.lt.html |url-status=live }}</ref> === Arhitektura === {{Več slik | align = left | total_width = 380 | perrow = 2 | image1 = Interior look Church Saint Sava from western gally leg P.Cikovac.jpg | width1 = 600 | image2 = Crkva svetog Marka, Beograd (St. Mark's Church, Belgrade).jpg | width2 = 550 | image3 = Железничка станица Београд главна и споменик Стефана Немање (closed Belgrade Main Railway station, 2023).jpg | width3 = 600 | footer = V smeri urinega kazalca, od zgoraj levo: notranjost cerkve sv. Save; cerkev sv. Marka; hotel Moskva; beograjska trdnjava; Knez Mihailova ulica - glavna pešpot in nakupovalna cona v Beogradu; Savski trg - nekdanja glavna železniška postaja v Beogradu in spomenik Stefanu Nemanji. }} Beograd ima zelo raznoliko arhitekturo, od središča Zemuna, značilnega za srednjeevropsko mesto,<<ref>{{cite web |last1=Comrie |first1=Nicholas |last2=Moore |first2=Lucy |title=Zemun: The Town Within the City |url=http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |publisher=[[B92]] Travel |date=1 October 2007 |access-date=17 May 2007 |archive-date=22 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131022122710/http://www.b92.net/eng/travel/index.php?nav_id=38986 |url-status=live }}</ref> do sodobnejše arhitekture in prostorne postavitve Novega Beograda. Najstarejšo arhitekturo najdemo v parku Kalemegdan. Zunaj Kalemegdana najstarejše stavbe izvirajo šele iz 18. stoletja zaradi njegove geografske lege ter pogostih vojn in uničenj.<ref name="manević">{{cite web |last=Manević |first=Zoran |url=http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |title=Architecture and Building |publisher=[[MIT]] website |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070811101910/http://web.mit.edu/most/www/ser/Belgrade/zoran_manevic.html |archive-date=11 August 2007}}</ref> Najstarejša javna struktura v Beogradu je neopisljiva turška [[Tűrbe|türbe]], najstarejša hiša pa je skromna glinena hiša na Dorćolu iz poznega 18. stoletja.<ref>{{cite web |last=Mitrović |first=Prof. Dr. Mihajlo |url=http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |archive-url=https://archive.today/20100117001440/http://www.ulus.org.rs/ENGLISH/Exhibitions/TriennialA/TriennialA.htm |url-status=dead |archive-date=17 January 2010 |title=Seventh Belgrade triennial of world architecture |publisher=ULUS |date=27 June 2003 |access-date=19 May 2007}}</ref> Zahodni vpliv se izkazuje v gradnjah iz 19. stoletja, ko se je mesto popolnoma preobrazilo iz orientalskega mesta v sodobno arhitekturo tistega časa, z vplivi [[Neoklasicizem|neoklasicizma]], [[Romantika|romantike]] in [[Akademska umetnost|akademske umetnosti]]. Srbski arhitekti so konec 19. stoletja prevzeli razvoj od tujih graditeljev in zgradili Narodno gledališče, Stari dvor, katedralo in kasneje, v začetku 20. stoletja, [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|Hišo Narodne skupščine]] in [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]], na katere je vplivala [[Art nouveau|secesija]].<ref name="manević" /> Elementi srbsko-bizantinskega preporoda so prisotni v stavbah, kot so hiša Vukove zakladnice, stara pošta na Kosovski ulici, in sakralni arhitekturi, kot sta cerkev sv. Marka (ki temelji na [[Samostan Gračanica|samostanu Gračanica]] ) in [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev sv. Save]].<ref name="manević" /> V socialističnem obdobju so bila stanovanja zgrajena hitro in poceni za ogromen pritok ljudi, ki so po drugi svetovni vojni bežali s podeželja, kar je včasih povzročilo [[Brutalistična arhitektura|brutalistično arhitekturo]] 'blokov' Novega Beograda; za kratek čas je vladal trend [[Socialistični realizem|socrealizma]], ki je privedel do stavb, kot je Sindikalna dvorana.<ref name="manević" /> Vendar so sredi petdesetih let prejšnjega stoletja prevladali [[Modernizem (gibanje)|modernistični]] trendi, ki še vedno prevladujejo v beograjski arhitekturi. <ref name="manević" /> Beograd ima drugi najstarejši kanalizacijski sistem v Evropi.<ref>{{cite web |title=Potrebno uložiti 1,6 milijardi evra u energetsku efikasnost |url=http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |website=Blic |date=10 December 2014 |access-date=10 December 2014 |archive-date=14 December 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141214143427/http://www.blic.rs/Vesti/Ekonomija/518297/Potrebno-uloziti-16-milijardi-evra-u-energetsku-efikasnost |url-status=live }}</ref> Klinični center Srbije se razprostira na 34 hektarjih in je sestavljen iz približno 50 stavb, ima pa tudi 3150 postelj, kar velja za največje število v Evropi,<ref>{{cite news |last1=Mišković |first1=Ivan |title=Za godinu dana više od 50.000 operacija |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |access-date=26 July 2020 |work=blic.rs |date=4 February 2009 |language=sr |archive-date=26 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200726163120/https://www.blic.rs/vesti/beograd/za-godinu-dana-vise-od-50000-operacija/687nddy |url-status=live }}</ref> in med najvišjimi na svetu.<ref>{{cite web |title=The Largest Hospitals In The World |url=https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |website=worldatlas.com |date=5 October 2017 |access-date=26 July 2020 |archive-date=10 July 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200710191100/https://www.worldatlas.com/articles/the-largest-hospitals-in-the-world.html |url-status=live }}</ref> === Turizem === [[Slika:Beograd_under_Fire.jpg|desno|sličica|Beograd med [[Novo leto|novoletnimi]] prazniki]] Beograd, ki leži na glavni prometni arteriji, ki povezuje Evropo in Azijo, ter sčasoma tudi na železniški liniji [[Orient Express]], je bil skozi stoletja priljubljena destinacija za popotnike. Leta 1843 je srbski ''[[knez]]'' Mihajlo Obrenović na Dubrovački ulici (danes Ulica kralja Petra) zgradil veliko stavbo, ki je postala prvi hotel v Beogradu: ''Kod jelena'' ('Kod jelena'), v soseski Kosančićevega venca . Mnogi so takrat kritizirali selitev zaradi stroškov in velikosti stavbe, a kmalu je postala zbirališče najbogatejših meščanov kneževine. Pogovorno so stavbo imenovali tudi ''staro zdanje'' ali 'stara stavba'. Ostal je hotel do leta 1903, preden so ga leta 1938 porušili.<ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title="Čitanka" srpske istorije i kulture |trans-title=Reading book of Serbian history and culture |newspaper=Politika |page=17 |language=sr |date=25 January 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184909/http://www.politika.rs/sr/clanak/397365/Citanka-srpske-istorije-i-kulture |url-status=live }}</ref><ref>{{cite news |first=Dejan |last=Aleksić |title=Razglednica koje više nema |trans-title=Postcards that is no more |newspaper=Politika |page=22 |language=sr |date=7–8 April 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |access-date=9 September 2018 |archive-date=9 September 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180909184922/http://www.politika.rs/sr/clanak/401579/Razglednica-koje-vise-nema |url-status=live }}</ref> Po ''staro zdanju'' so bili v drugi polovici 19. stoletja zgrajeni številni hoteli: ''Nacional'' in ''Grand'', tudi na Kosančićevem Vencu, ''Srpski Kralj'', ''Srpska Kruna'', ''Grčka Kraljica'' pri Kalemegdanu, ''Balkan'' in ''Pariz'' na Terazijah ''v Londonu'' itd. <ref name="perić-2018">{{Navedi novice|first=Dragan|last=Perić|title=Kada su svi putevi vodili u Beograd|trans-title=Ko so vse poti vodile v Beograd|work=[[Politika]]|issue=1092|pages=28–29|language=sr|date=2 September 2018|url=http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd|accessdate=9 September 2018|archivedate=9 September 2018|archiveurl=https://web.archive.org/web/20180909184941/http://www.politika.rs/sr/clanak/410658/Kada-su-svi-putevi-vodili-u-Beograd}}</ref> [[Slika:DJI_0136-12.jpg|levo|sličica|Kalemegdan]] [[Slika:Botanička_bašta_Jevremovac,_Beograd_-_Japanski_vrt_07.jpg|levo|sličica|Botanični vrt Jevremovac]] Ko je Beograd postal povezan s parniki in železnico (po letu 1884), se je število obiskovalcev povečalo in odprli so se novi hoteli z luksuznim udobjem. V Savamali sta bila odprta hotela ''Bosna'' in ''Bristol'' . Med drugimi hoteli sta bila tudi ''Solun'' in ''Orient'', ki je bil zgrajen v bližini Finančnega parka. Turisti, ki so prispeli z [[Orient Express|Orient Expressom,]] so večinoma bivali v hotelu Petrograd na Vilsonovem trgu. Hotel ''Srpski Kralj'' na vogalu ulic Uzun Mirkova in Pariška je v medvojnem obdobju veljal za najboljši hotel v Beogradu. Med drugo svetovno vojno je bil uničen.<ref name="perić-2018"></ref> Zgodovinska območja in stavbe Beograda so med najpomembnejšimi znamenitostmi mesta. Med njimi so Skadarlija, [[Narodni muzej Srbije|Narodni muzej]] in sosednje Narodno gledališče, Zemun, Trg Nikole Pašića, [[Terazije]], Študentski trg, [[Beograjska trdnjava|trdnjava Kalemegdan]], ulica Kneza Mihailova, Parlament, [[Cerkev sv. Save, Beograd|cerkev svetega Save]] in Stari dvor . Poleg tega je na obeh straneh reke veliko parkov, spomenikov, muzejev, kavarn, restavracij in trgovin. Spomenik Avali na vrhu hriba in Avalski stolp ponujata razgled na mesto. Po podatkih ''časopisa The Guardian'' je Dorćol eno od desetih najkul predmestij v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |title=10 of the coolest neighbourhoods in Europe |work=The Guardian |date=8 February 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=26 July 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210726225115/https://www.theguardian.com/travel/2020/feb/08/10-of-the-coolest-neighbourhoods-in-europe-paris-berlin-rome |url-status=live }}</ref> Elitna soseska [[Dedinje]] se nahaja v bližini parkov Topčider in Košutnjak. Kraljevi kompleks Dedinje, v katerem sta nekdanji kraljevi rezidenci ([[Kraljevski dvor]] in [[Beli dvor]] ), je odprt za obiskovalce. Palača hrani veliko dragocenih umetniških del.<ref>{{cite web |last=Wolfs |first=Laura |url=http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |archive-url=https://web.archive.org/web/20110707205638/http://old.balkaninsight.com/en/main/life_and_style/28895/ |url-status=dead |archive-date=7 July 2011 |title=A Palacial Tour |publisher=[[Balkan Insight]] |date=21 June 2010 |access-date=18 September 2011}}</ref> V bližini je mavzolej [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza Tita]], imenovan ''[[Hiša cvetja|Hiša rož]]'', ki dokumentira življenje nekdanjega jugoslovanskega predsednika.<ref>{{Cite web |last=Linkmedia |title=Muzej Jugoslavije {{!}} Muzeji i galerije {{!}} Šta videti |url=https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |access-date=2025-02-01 |website=Tourist Organization of Belgrade |language=sr |archive-date=15 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250315052526/https://www.tob.rs/sr/sta-videti/muzeji-i-galerije/muzej-jugoslavije |url-status=live }}</ref> [[Ada Ciganlija]] je nekdanji otok na [[Sava|reki Savi]] in največji športno-rekreacijski kompleks v Beogradu. Danes je z desnim bregom Save povezana z dvema nasipoma, ki ustvarjata umetno jezero. Je najbolj priljubljena destinacija Beograjčanov v vročih poletjih. Obstaja {{Cvt|7|km|0|abbr=off}} dolgih plaž in športnih objektov za različne športe, vključno z golfom, [[Nogomet|nogometom]], košarko, odbojko, ragbijem, baseballom in tenisom.<ref name="tourist organization of belgrade">{{cite web |url=http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |title=Ada Ciganlija |publisher=Tourist Organization of Belgrade |access-date=15 September 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141227063451/http://www.tob.rs/what-to-see/attractions/ada-ciganlija |archive-date=27 December 2014 |url-status=dead}}</ref> Poleti se dnevno kopa med 200.000 in 300.000 ljudi.y.<ref>{{cite web |title=Ada: Too Early for Swimming |publisher=Livinginbelgrade.com |url=http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224 |archive-date=8 August 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120808153418/http://livinginbelgrade.com/news.php?idNews=224}}</ref> Beograd je znan tudi po turističnih dejavnostih, ki vključujejo ekstremne športe, kot so [[Skok z elastiko|bungee jumping]], [[smučanje na vodi]] in [[paintball]].<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade">{{cite web |title=Sport Activities in Belgrade |url=http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20130115140556/http://livinginbelgrade.com/activities.php |archive-date=15 January 2013}}</ref> Na otoku je veliko poti, kjer se je mogoče voziti s kolesom, se sprehajati ali teči.<ref name="tourist organization of belgrade"/><ref name="sport activities in belgrade"/> Poleg Ade ima Beograd skupno 16 otokov <ref>{{cite web |last=Nikolov |first=Ana |title=Beograd – grad na rekama |website=Institut za Arhitekturu i Urbanizam Srbije |date=29 July 2005 |url=http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |access-date=5 June 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070628210222/http://www.ekapija.com/website/sr/page/17516 |archive-date=28 June 2007 |url-status=dead}}</ref> na rekah, mnogi so še vedno neizkoriščeni. Med njimi Veliki vojni otok ob sotočju Save izstopa kot oaza neokrnjene divjine (zlasti ptic).<ref>{{cite web |url=http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |title=Zbogom, oazo! |work=[[Kurir]] |date=23 May 2006 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101020233543/http://arhiva.kurir-info.rs/Arhiva/2006/maj/23/B-01-23052006.shtml |archive-date=20 October 2010}}</ref> Ta območja, skupaj z bližnjim Malim vojnim otokom, mestna vlada varuje kot [[naravni rezervat]].<ref>{{cite web |author=Beoinfo |title=Prirodno dobro "Veliko ratno ostrvo" stavljeno pod zaštitu Skupštine grada |url=http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |publisher=Ekoforum |date=4 August 2005 |access-date=5 June 2007 |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110726020707/http://www.ekoforum.org/index/vest.asp?vID=181 |archive-date=26 July 2011}}</ref> V urbanem območju Beograda je 37 zaščitenih naravnih virov, med katerimi je osem območij geološke dediščine, npr. profil Straževica, Mašin Majdan-Topčider, profil pri [[Beograjska trdnjava|trdnjavi Kalemegdan]], zapuščeni kamnolom v [[Barajevo|Barajevu]], dolina Karagače, arteški vodnjak v [[Ovča|Ovči]], [[Puhlica|puhličasti]] profil Kapela in jezero v Sremčici . Drugih 29 točk so območja biotske raznovrstnosti.<ref>{{Cite journal |last1=Petrović |first1=Marko |last2=Lukić |first2=Dobrila |last3=Radovanović |first3=Milan |last4=Vujko |first4=Aleksandra |last5=Gajić |first5=Tamara |last6=Vuković |first6=Darko |date=5 October 2017 |title="Urban geosites" as an alternative geotourism destination – evidence from Belgrade |journal=Open Geosciences |volume=9 |issue=1 |pages=442–456 |doi=10.1515/geo-2017-0034 |bibcode=2017OGeo....9...34P |issn=2391-5447|doi-access=free}}</ref> Prihodki od turistov so leta 2016 znašali skoraj pol milijarde [[Evro|evrov]];<ref>{{cite web |url=http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |title=Beogradu od turizma gotovo pola milijarde evra |publisher=Rs.seebiz.eu |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130624014837/http://rs.seebiz.eu/beogradu-od-turizma-gotovo-pola-milijarde-evra/ar-50272/ |archive-date=24 June 2013 |url-status=dead}}</ref> z obiskom skoraj milijona registriranih turistov.<ref name="vestionlinecom">{{cite web |url=http://www.vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |title=Vesti online / Slobodno Vreme / Putovanja / Nikad više turista: Beograd najviše vole Turci i Hrvati |website=vesti-online.com |access-date=3 February 2017 |archive-date=3 February 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170203064658/http://vesti-online.com/Slobodno-Vreme/Putovanja/630938/Nikad-vise-turista-Beograd-najvise-vole-Turci-i-Hrvati |url-status=live }}</ref> Od tega jih je leta 2019 več kot 100.000 prispelo s 742 rečnimi križarkami.<ref name="vestionlinecom"/><ref>{{cite web |url=https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |title=U Beograd je tokom 2019. brodom doputovalo 100.000 Turista, najviše Nemaca i Amerikanaca |work=blic.rs |date=14 January 2020 |access-date=14 July 2021 |archive-date=16 April 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210416083832/https://www.blic.rs/vesti/beograd/u-beograd-je-tokom-2019-brodom-doputovalo-100000-turista-najvise-nemaca-i-amerikanaca/ljq0n92 |url-status=live }}</ref> Povprečna letna rast je med 13 % in 14 %.<ref name="vestionlinecom"/> Od leta 2018 so v Beogradu trije uradno določeni [[Kamp|kampi]]. Najstarejši se nahaja v [[Batajnica|Batajnici]], ob Batajniški cesti. Z imenom "Dunav" je eden najbolj obiskanih kampov v državi. Drugi se nahaja v kompleksu etno gospodinjstva "Zornićeva hiša" v vasi [[Baćevac]], tretji pa v [[Ripanj|Ripanju]], na pobočjih vzpetine Avala. Leta 2017 je bilo v kampih zabeleženih približno 15.000 nočitev.<ref>{{cite news |first=Ana |last=Vuković |title=Kamping turizam – neiskorišćena šansa |trans-title=Camping tourism – unused chance |newspaper=Politika |page=14 |language=sr |date=16 August 2018 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |access-date=18 August 2018 |archive-date=18 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180818080831/http://www.politika.rs/sr/clanak/409400/Kamping-turizam-neiskoriscena-sansa |url-status=live }}</ref> Beograd je pogosta postaja na Rečni poti, evropski [[Kolesarska povezava|kolesarski poti,]] znani kot "Donavska kolesarska pot" v Srbiji, pa tudi na Sultanovi poti, pohodniški poti na dolge razdalje med [[Dunaj|Dunajem]] in [[Carigrad|Istanbulom]] . === Nočno življenje === [[Slika:Galerija_Belgrade_Predrag_Vuckovic.jpg|levo|sličica|Galerija Beograd, največja nakupovalna, zabaviščna in gastronomska destinacija v mestu, se razprostira na 300.000 kvadratnih metrih in je največje nakupovalno središče v regiji.]] [[Slika:Belgrade_nightlife_on_riverclubs.jpg|levo|sličica|Nočno življenje v Beogradu]] Beograd slovi po živahnem nočnem življenju; po vsem mestu je veliko [[Nočni klub|klubov]], ki so odprti do zore.<ref>{{cite web |url=https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |title=The city that never sleeps – Belgrade |date=5 January 2017 |publisher=DMC Balkans Travel & Events |access-date=14 February 2022 |archive-date=6 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220206084058/https://www.decodedmagazine.com/berlin-berlin-city-sin-city-never-sleeps-better-yet-never-sleep/ |url-status=live }}</ref> Najbolj prepoznavna značilnost nočnega življenja v Beogradu so barže ( ''splavi'' ), razporejene vzdolž bregov Save in Donave, kjer je koncentrirana gostinska ponudba, običajno obogatena z živo glasbo.<ref>{{cite news |last=Prentice |first=Eve-Ann |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |title=Why I love battereBelgrade |work=The Guardian Travel |date=10 August 2003 |access-date=19 May 2007 |location=London |archive-url=https://web.archive.org/web/20070515043701/http://travel.guardian.co.uk/article/2003/aug/10/observerescapesection1 |archive-date=15 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite news |last=Sherwood |first=Seth |url=https://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html |title=Belgrade Rocks |work=The New York Times |date=16 October 2005 |access-date=19 May 2007 |archive-date=27 October 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20071027090524/http://www.nytimes.com/2005/10/16/travel/16belgrade.html?ex=1287115200&en=4cd8ccf41a41542c&ei=5088 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Gruber |first=Barbara |url=http://www.dw-world.de/dw/article/0,2144,2129528,00.html |title=Belgrade's Nightlife Floats on the Danube |publisher=[[Deutsche Welle]] |date=22 August 2006 |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070616155059/http://www.dw-world.de/dw/article/0%2C2144%2C2129528%2C00.html |archive-date=16 June 2007 |url-status=live}}</ref>> Mnogi obiskovalci ob koncu tedna – zlasti iz [[Bosna in Hercegovina|Bosne in Hercegovine]], [[Hrvaška|Hrvaške]] in [[Slovenija|Slovenije]] – imajo raje nočno življenje v Beogradu kot v svojih prestolnicah zaradi domnevno prijaznega vzdušja, številnih klubov in barov, relativno nizžjih cen pijače, odsotnosti večjih jezikovnih ovir in pomanjkanja regulacije nočnega življenja.<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |title=Slovenci dolaze u jeftin provod |work=[[Glas Javnosti]] |date=21 December 2004 |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=4 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131104010307/http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2004&mm=12&dd=21&nav_id=158386 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |title=U Beograd na vikend-zabavu |trans-title=To Belgrade for a weekend party |first=Milena |last=Zajović |work=[[B92]] |date=6 January 2006 |language=hr |access-date=15 February 2022 |archive-date=16 February 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220216114337/https://www.b92.net/info/vesti/pregled_stampe.php?yyyy=2006&mm=01&dd=08&nav_id=184523 |url-status=live }}</ref> Eno najbolj znanih prizorišč za alternativno kulturno dogajanje v mestu je SKC (Študentski kulturni center), ki se nahaja tik nasproti beograjskega nebotičnika, stolpa Beograjske palače. V središču pogosto potekajo koncerti znanih domačih in tujih skupin. SKC je tudi prizorišče različnih umetniških razstav ter javnih razprav in diskusij.<ref>{{cite web |last=Galić |first=David |url=http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |title=Studentski Kulturni Centar |publisher=Balkan Insight |date=22 February 2010 |access-date=19 January 2011 |archive-date=1 November 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131101212628/http://www.balkaninsight.com/en/article/studentski-kulturni-centar |url-status=live }}</ref> Bolj tradicionalno srbsko nočno življenje, ki ga spremlja tradicionalna glasba, znana kot ''Starogradska'' (v grobem prevodu ''Staromestna glasba'' ), značilna za urbana okolja severne Srbije, je najbolj izrazito v Skadarliji, stari boemski soseski mesta, kjer so se v 19. in začetku 20. stoletja zbirali beograjski pesniki in umetniki. Ob ulici Skadar (središču Skadarlije) in okoliški soseski se vrstijo nekatere najboljše in najstarejše tradicionalne restavracije v Beogradu (v srbščini imenovane kafane), ki izvirajo iz tistega obdobja.<ref>{{cite web |url=http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |title=Skadarlija |publisher=[[Tourist Organisation of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101220050323/http://www.tob.rs/en/see.php?kat=9 |archive-date=20 December 2010}}</ref> V delu soseske stoji najstarejša beograjska pivnica, ustanovljena v prvi polovici 19. stoletja.<ref>{{cite web |url=http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |title=Beogradska Industrija Piva AD |publisher=SEE News |access-date=5 May 2009 |archive-url=https://web.archive.org/web/20090426083313/http://www.seenews.com/profiles/companies/cs_bip_beogradska_industrija_piva/ |archive-date=26 April 2009 |url-status=dead}}</ref> Ena najstarejših ''kafan'' v mestu je Znak pitanja.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |title=Znamenite građevine 3 |publisher=Official site |language=sr |access-date=10 July 2007 |archive-date=28 May 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100528075204/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1319 |url-status=live }}</ref> ''[[The Times|Časopis Times]]'' je Beograd razglasil kot mesto z najboljšim nočnim življenjem v Evropi.<ref>{{cite news |url=http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |title=Europe's best nightlife |work=[[The Times]] |access-date=11 April 2008 |location=London |first=Gareth |last=Scurlock |date=4 November 2008 |archive-date=11 October 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20111011041429/http://www.timesonline.co.uk/tol/travel/holiday_type/music_and_travel/article5082856.ece |url-status=dead }}</ref> V vodniku Lonely Planet ''1000 Ultimate Experiences'' Guide iz leta 2009 se je Beograd uvrstil na 1. mesto med 10 najboljšimi mesti za zabavo na svetu.<ref>{{cite news |url=https://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |title=The world's top 10 party towns |date=9 November 2009 |work=The Sydney Morning Herald |access-date=16 March 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100410045707/http://www.smh.com.au/travel/the-worlds-top-10-party-towns-20091118-im4q.html |archive-date=10 April 2010 |url-status=live}}</ref> === Moda in oblikovanje === Od leta 1996 se v mestu odvijajo<ref>{{cite web |url=http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |title=O nama |publisher=Belgrade Fashion Week |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20111107082930/http://www.belgradefashionweek.com/srpski/onama.php |archive-date=7 November 2011}}</ref> polletni (jesensko-zimski in pomladno-poletni) [[Teden mode|tedni mode]]. Številni srbski in tuji oblikovalci ter modne znamke imajo svoje revije na beograjskem tednu mode. Festival, ki sodeluje z londonskim tednom mode, je pomagal pri vzponu mednarodnih karier lokalnih talentov, kot sta George Styler in Ana Ljubinković. Britanska modna oblikovalka Roksanda Ilinčić, ki se je rodila v mestu, prav tako pogosto predstavlja svoje revije v Beogradu. Poleg mode se v Beogradu vsako leto odvijata dve večji oblikovalski razstavi, ki privabljata mednarodne arhitekte in industrijske oblikovalce, kot so Karim Rashid, Daniel Libeskind, Patricia Urquiola in Konstantin Grcic . Tako festival Mikser kot Belgrade Design Week ponujata predavanja, razstave in tekmovanja. Poleg tega so mednarodni oblikovalci, kot so Sacha Lakić, Ana Kraš, Bojana Sentaler in Marek Djordjevic, doma iz Beograda. == Mediji == [[Slika:Digital_Belgrade,_Tanjug,_01.jpg|sličica|[[Tanjug]], stavba nekdanje srbske državne tiskovne agencije.]] Beograd je najpomembnejše medijsko središče v Srbiji. V mestu je glavni sedež nacionalne radiotelevizije Srbija (RTS), ki je javna radiotelevizija.<ref>{{cite web |url=http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |title=Medijski javni servis građana |date=13 November 2008 |publisher=Radio Television of Serbia |language=sr |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110520041218/http://www.rts.rs/page/rts/sr/javniservis/RTS+50/story/251/I+danas/27294/Medijski+javni+servis+gra%C4%91ana.html |archive-date=20 May 2011}}</ref> Najbolj priljubljena komercialna radiotelevizija je RTV Pink, srbska medijska multinacionalka, znana po svojih priljubljenih zabavnih programih. Ena najbolj priljubljenih komercialnih radiotelevizij je [[B92]], še ena medijska družba, ki ima svojo televizijsko postajo, radijsko postajo ter glasbeno in knjižno založbo, pa tudi najbolj priljubljeno spletno stran na srbskem internetu.<ref>{{cite magazine |last=Manasek |first=Jared |url=https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-url=https://web.archive.org/web/20070310234840/https://www.cjr.org/issues/2005/1/manasek-paradox.asp |archive-date=10 March 2007 |title=The Paradox of Pink |magazine=[[Columbia Journalism Review]] |date=January 2005 |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |title=B92 na 8.598. mestu na svetu |publisher=B92 |date=1 September 2006 |access-date=19 May 2007 |language=sr |archive-date=8 December 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20151208112143/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2006&mm=09&dd=01&nav_category=15&nav_id=210237&fs=1 |url-status=live }}</ref> Druge televizijske postaje, ki oddajajo iz Beograda, vključujejo 1Prva (prej ''Fox televizija''), Nova, N1 in druge, ki pokrivajo le širše območje Beograda, kot je Studio B. Med visoko nakladnimi dnevnimi časopisi, ki izhajajo v Beogradu, se uvrščajoː {{Jezik|sr-latn|[[Politika]]}}, ''Blic'', ''Alo!'', ''Kurir'' in ''Danas''. Izhajata tudi športna dnevnika, ''Sportski žurnal'' in ''[[Jugoslovanski športnik leta|Sport]]'', ter gospodarski dnevnik, ''[[Privredni pregled]]''. Jeseni 2006 je bil ustanovljen nov brezplačni dnevnik ''24 sata'' . V mestu imajo sedež tudi srbske izdaje licenčnih revij, kot so ''Harper's Bazaar'', ''Elle'', ''Cosmopolitan'', ''[[National Geographic]]'', ''Men's Health'', ''Grazia'' in druge. == Šport in rekreacija == [[Slika:Ada_Ciganlija_lake.jpg|desno|sličica|[[Ada Ciganlija]]]] [[Slika:Belgrade_Arena_(SER).jpg|desno|sličica|Beogradska arena]] V Beogradu je približno '''tisoč športnih objektov''', od katerih jih je veliko sposobnih gostiti športne dogodke na različnih ravneh.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |title=Sport and Recreation |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924070847/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201508 |url-status=live }}</ref> Rečni otok [[Ada Ciganlija]] z jezerom in plažami je eno najpomembnejših rekreacijskih območij v mestu. Z skupno 8&nbsp;km plaž in raznolikih barov, kavarn, restavracij in športnih objektov Ada Ciganlija privablja številne obiskovalce, zlasti poleti. Gozdni park Košutnjak je prepreden s številnimi tekaškimi in kolesarskimi stezami, športnimi objekti za različne športe ter notranjimi in zunanjimi bazeni. Je priljubljena destinacija, ki se nahaja le 2&nbsp;km od Ade Ciganlije. [[Slika:Fk_Red_Star_stadium.jpg|sličica|[[Stadion Rajka Mitića|Stadion Crvene zvezde]]]] V šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Beograd gostil številne pomembne mednarodne dogodke, kot so prvo svetovno prvenstvo v vodnih športih leta 1973, [[Evropsko prvenstvo v nogometu 1976|evropsko prvenstvo v nogometu leta 1976]] in finale evropskega pokala leta 1973, evropsko prvenstvo v atletiki leta [[Evropsko prvenstvo v atletiki 1962|1962]] in [[Evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki|evropske dvoranske igre]] leta 1969, evropski prvenstvi v košarki leta 1961 in 1975, evropsko prvenstvo v odbojki za moške in ženske leta 1975 ter svetovno amatersko prvenstvo v boksu leta 1978. Od začetka 2000-ih Beograd skoraj vsako leto gosti večje športne dogodke. Med njimi so [[Evropsko prvenstvo v košarki 2005|tako v Beogradu potekali EuroBasket 2005]], evropsko prvenstvo v rokometu ([[Evropsko prvenstvo v rokometu 2012|za moške]] in ženske) leta 2012, svetovno prvenstvo v rokometu za ženske leta 2013, evropsko prvenstvo v odbojki za moške leta 2005 in 2011 za ženske, evropsko prvenstvo v vaterpolu leta 2006 in 2016, Evropski mladinski olimpijski festival 2007 in [[Univerzijada|poletna univerzijada 2009.]]<ref>{{cite web |url=http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-url=https://web.archive.org/web/20080209234741/http://www.fisu.net/site/page_1068.php |archive-date=9 February 2008 |title=Universiade 2009 (Belgrade) |publisher=[[International University Sports Federation|FISU]] |access-date=19 May 2007 |url-status=dead}}</ref> V zadnjem času je Beograd leta 2017 gostil [[evropsko dvoransko prvenstvo v atletiki]] ter košarkarska turnirja Final Four Eurolige leta 2018 in 2022. V zadnjih letih so potekala tudi svetovna in celinska prvenstva v drugih športih, kot so [[tenis]], [[Dvoranski nogomet|futsal]], [[judo]], [[karate]], [[rokoborba]], [[veslanje]], [[Kikboks|kickboxing]], [[namizni tenis]] in [[šah]]. Mesto je dom dveh največjih in najuspešnejših srbskih [[Nogomet|nogometnih]] klubov, [[Crvena zvezda|Crvene zvezde Beograd]] in [[Nogometni klub Partizan|Beogradskega partizana]]. Crvena zvezda je leta 1991 osvojila [[Nogometna Liga prvakov|Ligo prvakov UEFA]] ( ''evropski pokal'' ), Beograd pa je bil leta 1966 drugouvrščeni. Glavna stadiona v Beogradu sta ''Marakana'' ( [[Stadion Rajka Mitića|stadion Crvene zvezde]] ) in stadion Partizana.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |title=Sport and Recreation (Stadiums) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924065704/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201754 |url-status=live }}</ref> Rivalstvo med Crveno zvezdo in Beogradskim partizanom je eno najhujših v svetovnem nogometu.<ref>{{Cite news |date=2018-09-21 |title=Partizan v Red Star Belgrade: The derby which divides and unites a country |url=https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |access-date=2025-10-23 |work=[[BBC Sport]] |language=en-GB |archive-date=29 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220429232850/https://www.bbc.com/sport/football/45578624 |url-status=live }}</ref> Beograjska arena je s kapaciteto 19.384 gledalcev ena največjih pokritih aren v Evropi.<ref>{{cite web |url=https://starkarena.co.rs/o-%D1%88/ |title=О Штарк Арени |trans-title=About Štark Arena |publisher=Štark Arena |access-date=5 August 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190609073033/https://starkarena.co.rs/o-%d1%88/ |archive-date=9 June 2019 |url-status=dead}}</ref> Uporablja se za večje športne dogodke in velike koncerte. Maja 2008 je bila prizorišče [[Pesem Evrovizije 2008|53. tekmovanja za pesem Evrovizije]].<ref>{{cite web |title=Belgrade Arena Profile |url=http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |publisher=Belgrade Arena |access-date=28 May 2012 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120608082527/http://www.arenabeograd.com/en/page/61/Arena+Profile |archive-date=8 June 2012}}</ref> Dvorana Aleksandra Nikolića je glavno prizorišče [[Košarka|košarkarskih]] klubov KK Beograd, evropskega prvaka leta 1992, in KK Crvena zvezda.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |title=Sport and Recreation (Sport Centers and Halls) |publisher=Beograd.rs |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924061438/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201758 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |title=Venues |publisher=[[EYOF]] Belgrade 2007 |access-date=30 July 2007 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20071008062254/http://www.beograd2007.org/index.php?option=com_content&task=view&id=20&Itemid=131&limit=1&limitstart=3&lang=en |archive-date=8 October 2007}}</ref> V zadnjih letih je Beograd dal tudi več vrhunskih teniških igralcev, kot so [[Ana Ivanović]], Jelena Janković in [[Novak Đoković]]. Ivanović in Đoković sta prva Beograjčana, ki sta osvojila naslova na turnirjih [[Grand Slam|za grand slam]] v posamezni konkurenci, in sta bila skupaj z Jeleno Janković številka 1 na lestvici ATP . Srbska reprezentanca je leta 2010 osvojila Davisov pokal, ko je v finalu v Beograjski areni premagala francosko reprezentanco.<ref>{{cite web |url=http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |title=Tipsarevic sends Serbia into first Davis Cup final |date=19 September 2010 |publisher=Davis Cup |access-date=20 September 2010 |archive-date=10 June 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150610203522/http://www.daviscup.com/en/news/articles/tipsarevic-sends-serbia-into-first-davis-cup-final.aspx |url-status=live }}</ref> [[Beograjski maraton]] poteka vsako leto od leta 1988. Beograd je bil kandidat za gostitelja [[Poletne olimpijske igre|poletnih olimpijskih iger]] leta 1992 in 1996.<ref>{{Cite web |title=Olimpijski muzej |url=https://olimpijskimuzej.rs/sr/zanimljivost/1055 |access-date=2024-10-04 |website=olimpijskimuzej.rs}}</ref><ref>{{Cite web |title=Atlanta 1996 |url=https://oks.org.rs/takmicenja/atlanta-1996/ |access-date=2024-10-04 |website=Olimpijski komitet Srbije |language=sr-RS}}</ref> == Izobraževanje == [[Slika:Captain_Miša's_Mansion_(13809297763).jpg|levo|sličica|Upravna stavba Univerze v Beogradu .]] [[Slika:Palata_nauke_216.jpg|desno|sličica|Palača znanosti.]] Beograd ima dve državni univerzi in več zasebnih visokošolskih zavodov. [[Univerza v Beogradu]], ustanovljena leta 1808 kot <nowiki><i id="mwCuI">grande école</i></nowiki>, je najstarejša visokošolska ustanova v Srbiji.<ref>{{cite web |url=http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |title=The University of Belgrade – The Seedbed of University Education |publisher=Faculty of Law of University of Belgrade |access-date=18 May 2007 |archive-date=15 March 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150315092358/http://www.ius.bg.ac.rs/eng/university_of_belgrade.htm |url-status=dead}}</ref></ref> Ker se je skupaj z večjim delom mesta razvila v 19. stoletju, je več univerzitetnih stavb prepoznanih kot sestavni del beograjske arhitekture in [[Kulturna dediščina|kulturne dediščine]]. Z vpisanimi skoraj 90.000 študenti je univerza ena največjih v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |title=Word by the Rector |publisher=[[University of Belgrade]] |access-date=19 January 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101006194902/http://www.bg.ac.rs/eng/uni/en_recrektora.php |archive-date=6 October 2010}}</ref> V mestu je tudi 195 osnovnih šol in 85 srednjih šol. Sistem osnovnih šol ima 162 rednih šol, 14 posebnih šol, 15 umetniških šol in 4 šole za odrasle, sistem srednjih šol pa 51 poklicnih šol, 21 [[Gimnazija|gimnazij]], 8 umetniških šol in 5 posebnih šol. 230.000 učencev upravlja 22.000 zaposlenih v več kot 500 stavbah, ki pokrivajo približno 11 milijonov m2.<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |title=Education and Science |publisher=City of Belgrade |access-date=10 July 2007 |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924053856/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201008 |url-status=live }}</ref> == Prevoz == {{multiple image | total_width = 350 | align = left | direction = horizontal | header = [[Belgrade Centre Railway Station|Center Beograda]] in podzemne železniške postaje [[Vukov Spomenik railway station|Vukov spomenik]] | image1 = Свјетлопис_жељезничке_станице_Биоград_центар4.jpg| caption1 = | image3 = Vukov_spomenik_Pavle_Cikova.jpg | caption3 = | image2 = | caption2 = }} V Beogradu deluje obsežen sistem javnega prevoza, ki ga sestavljajo avtobusi (118 mestnih linij in več kot 300 primestnih linij), tramvaji (12 linij), [[Trolejbus|trolejbusi]] (8 linij) in BG Voz (6 linij).<ref>{{cite web |url=http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |title=Statistics |publisher=Public Transport Company "Belgrade" |access-date=19 May 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20090510071133/http://www.gsp.rs/english/statistic.htm |archive-date=10 May 2009}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=busevi.com |website=busevi.com |access-date=17 April 2018 |archive-date=27 March 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180327184032/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Avtobuse, trolejbuse in tramvaje upravljata GSP Beograd in SP Lasta v sodelovanju z zasebnimi podjetji (na nekaterih avtobusnih progah). Primestno železniško omrežje BG Voz, ki ga upravlja mestna oblast v sodelovanju s Srbskimi železnicami, je del integriranega prometnega sistema in ima tri linije (Batajnica-Ovča in Ovča-Resnik ter center Beograda-Mladenovac), z napovedanimi dodatnimi.<ref>{{cite web |url=http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |title=Bg Voz |website=expatserbia.com |access-date=19 December 2017 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130905111325/http://www.expatserbia.com/once-youre-here/public-transport/413-bg-voz |archive-date=5 September 2013 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |url=https://www.busevi.com/ |title=Glas putnika |website=Busevi.com |access-date=14 July 2021 |archive-date=31 May 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210531033950/https://www.busevi.com/ |url-status=live }}</ref> Od februarja 2024 lahko prek Beograd plus sistema vozovnice kupite prek SMS-a ali v fizični papirnati obliki.<ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title='Beograd plus' umesto 'Bus plusa' |trans-title="Beograd plus" instead of "BusPlus" |language=Serbian |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |access-date=2024-02-27 |website=Politika Online |archive-date=26 November 2024 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241126003955/https://www.politika.rs/sr/clanak/552986/Beograd-plus-umesto-Bus-plusa |url-status=live }}</ref> Dnevne povezave povezujejo prestolnico z drugimi mesti v Srbiji in številnimi drugimi evropskimi destinacijami prek mestne avtobusne postaje. Od januarja 2025 je ves javni prevoz v Beogradu brezplačen. <ref>{{Cite web |last=Lj.G |date=2025-01-01 |title=Besplatan javni prevoz u Beogradu: Poslodavci i dalje imaju obavezu da isplaćuju naknadu za prevoz zaposlenima |url=https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |access-date=2025-01-02 |website=Euronews.rs |language=sr |archive-date=2 January 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250102121430/https://www.euronews.rs/srbija/drustvo/151660/besplatan-javni-prevoz-u-beogradu-poslodavci-i-dalje-imaju-obavezu-da-isplacuju-naknadu-za-prevoz-zaposlenima/vest |url-status=live }}</ref> [[Beovoz]] je bilo [[Regionalna železnica|primestno/primestno železniško]] omrežje, ki je zagotavljalo storitve [[Javni prevoz|množičnega prevoza]] v mestu, podobno kot pariški RER in torontski GO Transit . Sistem je bil namenjen predvsem povezovanju predmestij s središčem mesta. Beovoz so upravljale Srbske železnice.<ref>{{cite web |url=http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |title=Železnice Srbije – Red voznje za Beovoz i BG:VOZ |publisher=Serbian railways |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20101010040713/http://www.srbrail.rs/redvoznje1/Beovoz.aspx |archive-date=10 October 2010}}</ref> Vendar je bil ta sistem leta 2013 ukinjen, predvsem zaradi uvedbe učinkovitejšega sistema BG Voz. Beograd je eno zadnjih velikih evropskih prestolnic in mest z več kot milijonom prebivalcev, ki nima metroja, podzemne železnice ali drugega sistema [[Podzemna železnica|hitrega prevoza]] . Tako je od leta 2025 beograjski metro v gradnji in bo imel dve progi. Prva proga naj bi začela obratovati do avgusta 2028.<ref>{{cite web |title=Serbia to start Belgrade metro construction in November |url=http://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |access-date=13 December 2021 |website=seenews.com |date=4 February 2021 |language=en |archive-date=14 February 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210214111902/https://seenews.com/news/serbia-to-start-belgrade-metro-construction-in-november-730158 |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |last=Aleksić |first=Dejan |title=Depo za metro na Bežanijskoj kosi |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |access-date=13 December 2021 |website=Politika Online |archive-date=13 December 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211213145849/https://www.politika.rs/sr/clanak/485825/Beograd/Depo-za-metro-na-Bezanijskoj-kosi |url-status=live }}</ref> Nova železniška postaja Beograd Center je vozlišče za skoraj vse domače in mednarodne vlake. [[Hitra železnica]], ki povezuje Beograd z [[Novi Sad|Novim Sadom,]] je začela obratovati 19. marca 2022..<ref>{{Cite web |title=Пуштена у саобраћај брза пруга Београд - Нови Сад |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |access-date=2026-03-01 |website=Politika Online |archive-date=23 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190229/https://www.politika.rs/scc/clanak/502468/Pustena-u-saobracaj-brza-pruga-Beograd-Novi-Sad |url-status=live }}</ref> Podaljšek proti [[Subotica|Subotici]] in [[Budimpešta|Budimpešti]] je v gradnji,<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|title=Radovi na pruzi Novi Sad - Subotica, prvi brzi voz će proći krajem 2024.|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine|access-date=23 June 2022|archive-date=23 June 2022|archive-url=https://web.archive.org/web/20220623190328/https://www.rtv.rs/sr_lat/vojvodina/novi-sad/radovi-na-pruzi-novi-sad-subotica-prvi-brzi-voz-ce-proci-krajem-2024._1335065.html|url-status=live}}</ref> načrtujejo pa tudi podaljšek proti jugu proti [[Niš|Nišu]] in [[Severna Makedonija|Severni Makedoniji]].<ref>{{Cite web|url=https://www.rtv.rs/sr_lat/ekonomija/vucic-brza-pruga-beograd-nis-gotova-2026.-godine;-domace-firme-su-nase-blago_1296336.html|title=Vučić: Brza pruga Beograd - Niš gotova 2026. godine; Domaće firme su naše blago|first=Javna medijska ustanova JMU Radio-televizija|last=Vojvodine|website=JMU Radio-televizija Vojvodine}}</ref> {{Več slik | align = left | direction = horizontal | total_width = 350 | image1 = Кружни ток.jpg | caption1 = | image2 = SV 410 006 - SOKO - Novi Beograd - 03.jpg | caption2 = | image3 = | caption3 = | header = Promet v Beogradu - Trg Slavija ter nova železniška postaja }} Mesto leži ob [[Panevropska prometna mreža|panevropskih koridorjih]] X in VII.<ref name="city of belgrade-2"/> Avtocestni sistem omogoča enostaven dostop do Novega Sada in Budimpešte na severu, Niša na jugu in [[Zagreb|Zagreba]] na zahodu. Hitra cesta je tudi proti Pančevu, gradnja nove hitre ceste proti Obrenovcu (Črna gora) pa je predvidena za marec 2017. Obvoznica Beograda povezuje avtocesti E70 in E75 in je v gradnji.<ref>{{cite web |url=http://www.bankwatch.org/project.shtml?w=147584&amp;s=1961998 |title=Belgrade Bypass, Serbia |publisher=CEE Bankwatch network |access-date=19 May 2007 |archive-url=https://archive.today/20071011035406/http://bankwatch.org/project.shtml?w=147584&s=1961998 |archive-date=11 October 2007 |url-status=dead}}</ref> Beograd, ki leži na sotočju dveh glavnih rek, Donave in Save, ima 11 mostov, med katerimi so najpomembnejši [[Brankov most]], [[most Gazela]], [[Most na Adi|most Ada]] in [[Pupinov most]], od katerih prva dva povezujeta jedro mesta z Novim Beogradom. Poleg tega je skoraj dokončan »notranji magistralni polobroči«, ki vključuje nov most Ada čez reko Savo (odprt leta 2012)<ref>{{Cite web |title=Beograđani otvorili Most na Adi |url=https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |access-date=2025-02-02 |website=Grad Beograd - Zvanična internet prezentacija {{!}} Beograđani otvorili Most na Adi |language=sr-rs |archive-date=19 March 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250319212511/https://www.beograd.rs/lat/beogradjani-otvorili-most-na-adi/ |url-status=dead }}</ref> in nov Pupinov most (odprt leta 2014)<ref>{{Cite web |title=Otvoren Pupinov most |url=https://www.rts.rs/lat/vesti/Ekonomija/1776910/Otvoren+Pupinov+most.html |access-date=2025-02-03 |website=РТС |language=sr}}</ref> čez Donavo, kar olajša vožnjo znotraj mesta in razbremeni promet z mostu Gazela in Brankovega mostu.<ref>{{cite web |url=http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |title=1. faza prve deonice Unutrašnjeg magistralnog poluprstena |publisher=Belgrade Direction for Building and Real Estate Land/EBRD |date=1 July 2005 |access-date=15 September 2007 |language=sr |archive-url=https://web.archive.org/web/20070809064808/http://www.ebrd.com/projects/eias/34913s.pdf |archive-date=9 August 2007 |url-status=dead}}</ref> [[Slika:Belgrade_Nikola_Tesla_Airport_1.jpg|desno|sličica|[[Letališče Nikola Tesla Beograd]]]] Pristanišče Beograd leži na Donavi in mestu omogoča sprejem blaga po reki.<ref>{{cite web |url=http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |title=Luka Beograd AS – Istorijat |trans-title=History of the Port of Belgrade |publisher=Port of Belgrade |access-date=11 October 2010 |language=sr |archive-date=15 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150515165227/http://www.lukabeograd.com/ONama/Istorijat.html |url-status=live }}</ref> Mesto ima tudi [[letališče Nikola Tesla Beograd]], 12 km zahodno od mestnega središča, v bližini Surčina. Na vrhuncu leta 1986 je skozi letališče potovalo skoraj 3&nbsp;milijone potnikov, vendar se je to število v devetdesetih letih prejšnjega stoletja le nekoliko zmanjšalo.<ref>{{Cite web|url=https://jeftineaviokarte.rs/|title=Jeftine Avio Karte&#124;Avionske Karte na 6 rata čekovi|first=Jeftine avio karte-|last=www.jeftineaviokarte.rs|website=Jeftine avio karte - Pronadjite najjeftinije avio karte|access-date=20 July 2025|archive-date=5 August 2025|archive-url=https://web.archive.org/web/20250805005756/https://jeftineaviokarte.rs/|url-status=live}}</ref> Po ponovni rasti leta 2000 je število potnikov doseglo približno 2&nbsp;milijona v letih 2004 in 2005,<ref>{{Cite web |last=www.jeftineaviokarte.rs |first=JeftineAvioKarte rs- |title=⭐Avio Karte Beograd - Tivat: Avion do 6 rata čekovima |url=https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |access-date=2026-03-01 |website=JeftineAvioKarte.rs - Pronadjite najjeftinije avio karte |language=sr-latin |archive-date=14 December 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251214083542/https://www.jeftineaviokarte.rs/aviokarta/avio-karte-beograd-tivat |url-status=live }}</ref> več kot 2,6&nbsp;milijona potnikov leta 2008<ref>{{cite web |url=http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190206130723/http://www.airport-belgrade.rs/code/navigate.php?Id=63 |url-status=dead |archive-date=6 February 2019 |title=www.beg.aero &#124; Nikola Tesla Belgrade Airport &#124; News |publisher=Airport-belgrade.rs |access-date=7 July 2009}}</ref>, ko je število potnikov doseglo več kot 3&nbsp;milijone potnikov.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |title=Aerodrom Nikola Tesla &#124; News |publisher=Beg.aero |access-date=12 March 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130512234016/http://www.beg.aero/media/news.63.html?newsId=879 |archive-date=12 May 2013 |url-status=dead}}</ref> Rekord z več kot 4&nbsp;milijoni potnikov je bil presežen leta 2014, ko je letališče Nikola Tesla Beograd postalo drugo najhitreje rastoče večje letališče v Evropi.<ref>{{cite web |url=http://www.beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |title=Belgrade Nikola Tesla Airport among fastest growing in Europe |access-date=6 August 2016 |date=13 August 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160306131755/http://beg.aero/en/vest/8971/belgrade-nikola-tesla-airport-among-fastest-growing-in-europe |archive-date=6 March 2016 |url-status=dead}}</ref> Število potnikov je še naprej vztrajno naraščalo in rekordnih več kot 6 milijonov potnikov je bilo doseženih leta 2019.<ref>{{cite web |url=https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |title=Belgrade Airport readies for transformation after record year |date=18 January 2020 |publisher=Ex Yu Aviation |access-date=18 January 2020 |archive-date=26 February 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200226193608/https://www.exyuaviation.com/2020/01/belgrade-airport-readies-for.html |url-status=live }}</ref> == Mednarodni odnosi == === Pobratena mesta === [[Slika:Chevalier_légion_d'honneur_2.png|desno|sličica|297x297_pik|Zaradi junaške moči branilcev je francoski maršal [[Louis-Félix-Marie-François Franchet d'Esperey|Louis Franchet d'Espèrey]] Beograd leta 1920 odlikoval z redom častne legije.]] Seznam pobratenih mest Beograda:<ref name="city of belgrad">{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |title=International Cooperation |publisher=City of Belgrad |access-date=23 March 2021 |archive-date=28 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120828072526/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1225698 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|UK}} [[Coventry]], Združeno kraljestvo, od1957<ref>{{cite web |url=http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |title=Coventry's twin towns |access-date=6 August 2013 |last=Griffin |first=Mary |date=2 August 2011 |work=Coventry Telegraph |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130806032050/http://www.coventrytelegraph.net/news/local-news/what-point-coventrys-twin-towns-3038605 |archive-date=6 August 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |title=Coventry – Twin towns and cities |access-date=6 August 2013 |work=Coventry City Council. |archive-url=https://web.archive.org/web/20130412062545/http://www.coventry.gov.uk/directory/25/twin_towns_and_cities |archive-date=12 April 2013 |url-status=dead}}</ref> * {{Ikona zastave|USA}} [[Chicago]], ZDA, od 2005 * {{Ikona zastave|SVN}} [[Ljubljana]], Slovenija, od 2010<ref>ref>{{cite web |url=http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |title=Medmestno in mednarodno sodelovanje |access-date=27 July 2013 |work=Mestna občina Ljubljana (Ljubljana City) |language=sl |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130626075304/http://www.ljubljana.si/si/ljubljana/pobratena-mesta-zdruzenja/ |archive-date=26 June 2013}}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |title=Gradonačelnici Beograda i Ljubljane potpisali sporazum o bratimljenju dva glavna grada |publisher=Beograd.rs |access-date=15 May 2013 |archive-date=13 July 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150713130306/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=1422497 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|MKD}} [[Skopje]], Severna Makedonija, od 2012<ref>{{cite web |url=https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |title=Сител Телевизија |language=mk |access-date=31 July 2019 |archive-date=31 July 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190731011703/https://sitel.com.mk/dnevnik/makedonija/skopje-i-belgrad-se-zbratimija |url-status=live }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131024131101/http://www.skopje.gov.mk/EN/DesktopDefault.aspx?tabindex=0&tabid=69 |url-status=dead |archive-date=24 October 2013 |title=Official portal of City of Skopje – Skopje Sister cities |date=24 October 2013 |access-date=31 July 2019}}</ref> * {{Ikona zastave|BRA}} [[Caruaru]], Brazilija, od 2010 * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šanghaj]], Kitajska, od 2018<ref>{{cite news |title=Potpisan sporazum o bratimljenju Beorgada i Šangaja |url=https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |access-date=21 May 2018 |work=b92.net |agency=Tanjug |date=21 May 2018 |language=sr |archive-date=22 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180522054135/https://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2018&mm=05&dd=21&nav_category=11&nav_id=1395187 |url-status=live}}</ref> * {{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Banjaluka|Banja Luka]], Bosna in Hercegovina, od 2020<ref>{{cite web |last=В |first=А. |title=Београд се побратимио са Бањалуком |url=http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |access-date=28 October 2020 |website=Politika Online |archive-date=30 October 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201030185325/http://www.politika.rs/scc/clanak/465383/Beograd-se-pobratimio-sa-Banjalukom |url-status=live }}</ref> * {{Ikona zastave|CHN}} [[Šjamen]], Kitajska, od 2025<ref>{{Cite web |title=У Кини потписан споразум о братимљењу Београда и Сјанмена |url=https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |access-date=2025-09-09 |website=Politika Online |archive-date=8 September 2025 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250908120958/https://www.politika.rs/scc/clanak/696515/u-kini-potpisan-sporazum-o-bratimljenju-beograda-i-sjanmena |url-status=live }}</ref> === Partnerska mesta === Druga prijateljstva in sodelovanja, protokoli, memorandumi:<ref name="city of belgrad"/> {{Div col}} *{{flagicon|BIH}} [[Sarajevo]], Bosna in Hercegovina, od 2018, Memorandum of Understanding on Cooperation *{{flagicon|MAR}} [[Rabat]], Maroko, od 2017, Partnership and Cooperation Agreement *{{flagicon|KOR}} [[Seul]], South Korea, od 2017, Memorandum of Understanding on Friendly Exchanges and Cooperation *{{flagicon|KAZ}} [[Astana]], Kazakhstan, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://akipress.com/news:585174/ |title=Kazakhstan, Serbia agree to cooperate on air communication |publisher=AKIpress |access-date=16 November 2016 |archive-date=16 November 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20161116103821/http://akipress.com/news:585174/ |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|IRI}} [[Tehran]], Iran, od 2016, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |title=Tehran, Belgrade sign agreement to boost ties |publisher=Tehran Municipality |access-date=6 October 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171002171347/http://en.tehran.ir/default.aspx?tabid=77&ArticleId=7432 |archive-date=2 October 2017 |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|GRE}} [[Corfu]], Grčija, od 2010, Protocol on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Shenzhen]], China, od 2009, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |title=Saradnja Beograda i Šendžena |publisher=B92 |access-date=11 July 2009 |archive-date=29 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130929043909/http://www.b92.net/info/vesti/index.php?yyyy=2009&mm=07&dd=11&nav_category=12&nav_id=370774 |url-status=live }}</ref> *{{flagicon|CRO}} [[Zagreb]], Hrvaška, od 2003, Letter of Intent *{{flagicon|UKR}} [[Kijev]], Ukrajina, od 2002, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ALG}} [[Algiers]], Alžirija, od 1991 declaration of mutual interests *{{flagicon|ISR}} [[Tel Aviv]], Izrael, od 1990, Agreement on Cooperation *{{flagicon|ROM}} [[Bucharest]], Romunija, od 1999, Agreement on Cooperation *{{flagicon|PRC}} [[Beijing]], Kitajska, od 1980, Agreement on Cooperation<ref>{{cite web |url=http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |title=Sister Cities |publisher=Beijing Municipal Government |access-date=23 September 2008 |archive-date=16 February 2010 |archive-url=https://web.archive.org/web/20100216015454/http://www.ebeijing.gov.cn/Sister_Cities/Sister_City/ |url-status=dead}}</ref> *{{flagicon|ITA}} [[Rim]], Italija, od 1971, Agreement on Friendship and Cooperation *{{flagicon|GRE}} [[Atene]], Grčija, od 1966, Agreement on Friendship and Cooperation {{Colend}} Nekatere mestne občine so pobratene tudi z majhnimi mesti ali okrožji drugih velikih mest (glej posamične članke). Mesto Beograd je prejemnik različnih domačih in mednarodnih odlikovanj, vključno s francoskim [[Red legije časti|redom časti Légion d'honneur]] (razglašen 21. decembra 1920; Beograd je eno od štirih mest zunaj Francije, poleg [[Liège|Liègea]], [[Luxembourg|Luksemburga]] in [[Volgograd|Volgograda]], ki je prejelo to odlikovanje), češkoslovaškim vojnim križcem (podeljen 8. oktobra 1925), jugoslovanskim redom Karadžordževe zvezde (podeljen 18. maja 1939) in jugoslovanskim [[Red narodnega heroja|redom ljudskega heroja]] (razglašen 20. oktobra 1974, ob 30. obletnici strmoglavljenja [[Tretji rajh|nacistične nemške]] okupacije med drugo svetovno vojno).<ref>{{cite web |url=http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |title=Received Decorations |access-date=16 May 2007 |publisher=Beograd.rs |archive-date=24 September 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140924072048/http://www.beograd.rs/cms/view.php?id=201227 |url-status=live }}</ref> Vsa ta odlikovanja je mesto prejelo za vojna prizadevanja med prvo in drugo svetovno vojno.<ref>{{cite web |url=http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |title=Beograd – grad heroj |date=6 November 2009 |access-date=15 November 2009 |publisher=RTV Pink |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110715211706/http://www.rtvpink.com/vesti/vest.php?id=26907 |archive-date=15 July 2011}}</ref> Leta 2006 je revija ''Foreign Direct Investment'', ki jo je izdal ''Financial Times'', Beogradu podelila naziv ''Mesto prihodnosti južne Evrope''.<ref>{{cite web |url=http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927004828/http://www.fdimagazine.com/news/fullstory.php/aid/1543 |archive-date=27 September 2007 |title=European Cities of the Future 2006/07 |access-date=10 July 2007 |work=fDi magazine |date=6 February 2006 |url-status=dead}}</ref><ref>{{cite web |last=Miloradović |first=Aleksandar |url=http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |title=Belgrade – City of the Future in Southern Europe |date=1 September 2006 |access-date=10 July 2007 |work=TheRegion |archive-url=https://web.archive.org/web/20070808143913/http://www.seeurope.net/files2/pdf/rgn0906/13_Belgrade_CityOfTheFutureInSEE.pdf |archive-date=8 August 2007 |url-status=dead}}</ref> == Glej tudi == * Seznam ljudi iz Beograda * Seznam mest in krajev ob reki Donavi * Seznam metropolitanskih območij v Evropi == Opombe == {{Seznam opomb}}{{Notefoot}} == Sklici == {{Sklici}} == Viri == {{Refbegin}} * {{cite book|last=Calic|first=Marie-Janine|title=A History of Yugoslavia|date=2019|publisher=Purdue University|location=West Lafayette|isbn=978-1-55753-838-3}} *{{Cite book |last=Pavić |first=Milorad |author-link=Milorad Pavić (writer) |title=A Short History of Belgrade |publisher=Dereta |year=2000 |location=Belgrade |isbn=86-7346-117-0}} *{{Cite book |last=Tešanović |first=Jasmina |author-link=Jasmina Tešanović |title=The Diary of a Political Idiot: Normal Life in Belgrade |publisher=[[Cleis Press]] |year=2000 |isbn=1-57344-114-7 |url-access=registration |url=https://archive.org/details/diaryofpolitical00tesa_0 }} *{{Cite book |last=Levinsohn |first=Florence Hamlish |title=Belgrade : among the Serbs |url=https://archive.org/details/belgradeamongser0000levi |publisher=Ivan R. Dee |year=1995 |location=Chicago |isbn=1-56663-061-4}} *{{Cite book |last=Paton |first=Andrew Archibald |author-link=Andrew Archibald Paton |title=Servia, Youngest Member of the European Family: or, A Residence in Belgrade, and Travels in the Highlands and Woodlands of the Interior, during the years 1843 and 1844. |publisher=Longman, Brown, Green and Longmans |orig-year=1845 |location=London |url=http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |edition=[[Project Gutenberg]] reprint |date=4 November 2005 |access-date=22 July 2009 |archive-date=26 October 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131026083605/http://www.gutenberg.org/files/16999/16999-h/16999-h.htm |url-status=live }} *{{cite book |last=Norris |first=David A |title=Belgrade A Cultural History |publisher=Oxford University Press |isbn=9780199888498 |year=2008}} {{Refend}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Belgrade|Beograd}} * {{Uradno spletno mesto}} * [https://www.tob.rs/sr Turistične strani mesta Beograd] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja ob Savi]] [[Kategorija:Nosilci legije časti]] [[Kategorija:Naselja ob Donavi]] [[Kategorija:Upravni okraji Srbije]] [[Kategorija:Glavna mesta Evrope]] [[Kategorija:Beograd]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbohrvaščini (sh)]] [[Kategorija:Viri CS1 v francoščini (fr)]] [[Kategorija:Viri CS1 v srbščini (sr)]] [[Kategorija:Članki s trajno mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Vsi članki z mrtvimi zunanjimi povezavami]] [[Kategorija:Strani s posnetkom izgovarjave]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z manual scaled images]] [[Kategorija:Strani z uporabo pripomočka Kalkulator]] [[Kategorija:Koordinate v Wikipodatkih]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo izrecno citirano slovensko besedilo]] [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Več slik z auto scaled images]] [[Kategorija:Članki, ki vsebujejo srbsko besedilo]] 05ey37rjz0vse0fz6s97bse80yy617v 0 8193 6680043 6668065 2026-05-23T20:09:57Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680043 wikitext text/x-wiki {{Infobox flag | Name = Slovenija | Image = Flag of Slovenia.svg | Morenicks = | Use = Državna in pomorska zastava | Symbol = | Proportion = 1:2 | Adoption = 25. junij 1991 | Design = belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije | Designer = [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] }} '''Zastavo [[Slovenija|Slovenije]]''' sestavljajo enakomerne vodoravne črte v beli, modri in rdeči barvi z [[Grb Slovenije|grbom Slovenije]] levo zgoraj med belo in modro črto. Grb je emblem, sestavljen iz belega lika [[Triglav|Triglava]], najvišjega slovenskega vrha na modrem ozadju, pod katerim se nahajata dve valoviti modri črti, ki predstavljata [[Jadransko morje]] in reke, v vrhu pa se nahajajo tri zlate šestokrake zvezde v razmerju 2:1, ki izvirajo iz grba grofov [[Celjski grofje|Celjskih]], najpomembnejše srednjeveške rodbine z izvorom na Slovenskem.<ref name="Simboli"/><ref>{{cite web|url=http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|archive-url=https://archive.today/20130418120414/http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|url-status=dead|archive-date=April 18, 2013|title=In Brief|website=Slovenija.si|access-date=12 December 2017}}</ref> Barve slovenske zastave so pogosto označene kot [[Panslovanske barve|panslovanske]], vendar izvirajo iz [[Grb Kranjske|grba]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]], katerega sestavlja moder orel na belem polju z rdečimi okončinami.<ref name="Simboli">{{cite web|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Promocijske-publikacije/Simboli-Republike-Slovenije.pdf|title=Simboli Republike Slovenije|access-date=8. april 2025}}</ref> Slovensko narodno zastavo so prvič izobesili slovenski študentje na Dunaju [[Marčna revolucija|marca 1848]], v Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici, kjer jo je izobesil domoljubni študent [[Lovro Toman]] kot odgovor na izobešenje nemške zastave (frankfurterice) [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]].<ref name="Slovene_tricolor_RTVSLO">[http://www.rtvslo.si/slovenija/praznik-slovenske-trobojnice/227786 Celebration of the Slovene Tricolor] (In Slovene: "Praznik slovenske trobojnice"), MMC [[RTV Slovenia]], 7. april 2013</ref> Slovenska pomorska zastava je povsem enaka državni zastavi, vendar je razmerje stranic 2:3 namesto 1:2. Ladje, ki so dolge do 24m uporabljajo državno zastavo.<ref>{{cite web|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/si~civ.html|title=Slovenia: Civil and state ensigns|website=Crwflags.com|access-date=12 December 2017}}</ref> Premčeva zastava je prav tako sestavljena iz treh barv, bele, modre in rumene.<ref>{{cite web|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007116&stevilka=5808|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=Uradni-list.si|access-date=12 December 2017}}</ref> == Zgodovina== === Barve Kranjske === {{Več slik | align = left | total_width = 300 | image1 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1463).svg | caption1 = Grb Kranjske do leta 1836 | image2 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1836).svg | caption2 = Grb Kranjske leta 1836 }} Klasične zastave, ki so povzemale deželne barve (iz grba), so bile v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] uvedene sredi 19. stoletja. Podoba grba dežele Kranjske je bila do leta 1836 že skoraj pol tisočletja nespremenjena. Na zlatem ščitu se je bohotil v mnogočem edinstven orel modre barve, ki je dajal deželi rumeno-modro barvno kombinacijo. Dokumentirani zapisi, ki govorijo o samostojni uporabi deželnih barv izven deželnih grbov, se zasledi že v 17. stoletju, ko je bila znana med drugim tudi kranjska rumeno-modra. Leta 1836 je birokratski sistem novega cesarja [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda I.]] začutil potrebo po spremembah in izvedel spremembo ter ureditev nekaterih deželnih grbov. Ministrstvo notranjih zadev na [[Dunaj|Dunaju]] je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand, potrdilo. [[Slika:Razglednica (Pozdrav iz Brezij).jpg|sličica|Slovenska dopisnica z motivom [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Brezjanske bazilike]] s kranjsko zastavo in [[Grb Kranjske|grbom]]. Praviloma se deželni grbi niso pojavljali na zastavah, saj sta bila oba simbola samostojna; grb na zastavi bi potemtakem pomenil podvajanje simbolov.]] Deželni stanovski odbor je bil 17. novembra 1836 obveščen o novem odloku dvorne pisarne o grbu vojvodine Kranjske; ta je v ščitu in v orlovi prsni preponi izgubil zlato (rumeno) barvo, ki so jo nadomestili s srebrno (belo). Stanovi so sicer leta 1837 protestirali zaradi degradacije plemenite barve, vendar odgovora z Dunaja ni bilo. Nato je vse zaspalo do burnega leta 1848, ko so izbruhnili izjemno hudi boji med stanovi, ki so še vedno zagovarjali zgodovinsko zlato barvo, in preostalimi Kranjci, ki so zagovarjali novo srebrno polje ščita. === Slovenska zastava === [[Slika:Flag of the Slovene Nation.svg|thumb|250px|Slovenska narodna zastava|levo]]Spremenjeni grb je dajal deželi novo belo-modro barvno kombinacijo. Tako je bila pot slovenskim študentom, ki so leta 1848 razmišljali, kakšne barve naj si izberejo za narodni simbol, že pripravljena; slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske; bela (polje), modra (orel), rdeča (orlove okončine).<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2022-01-01|title=Mladika - Slovenska zastava (2022 - št. 4)|url=https://www.academia.edu/116508230/Mladika_Slovenska_zastava_2022_%C5%A1t_4_|magazine=Mladika, Trst}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grboslovje.si/slovenija.php|title=Simboli Slovenije|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si}}</ref> Prvi so narodno zastavo razvili slovenski študentje na Dunaju marca 1848 v času revolucionarnega vrenja.<ref name="Simboli" /> [[Lovro Toman]] je bil študent prava na Dunaju, tam se je tudi udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. 7. aprila 1848 zvečer, ko naj bi nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]], so zavedni dunajski študentje pod vodstvom Tomana vkorakali v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda, današnjo stavbo na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]] 8 v Ljubljani, z belo-modro-rdečo zastavo v roki. Zbrana družba, med njimi tudi narodni gardisti, naj bi obmolknili, medtem ko naj bi Toman glasno obžaloval sramoto, ki jo je Ljubljana storila svojemu narodu. "Slovenci nismo Nemci," naj bi poudarjal, "in tista sramotna cunja mora izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava". Še tisto noč naj bi vihar odnesel frankfurterico (črno-rdečo-rumeno) z gradu.<ref name="Simboli" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/2017_4_18_0004.php|title=Ko je zaplapolala nova slovenska zastava, je nemško odnesel vihar|date=18. april 2017|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref> Zastava kot taka je bila na Dunaju uradno sprejeta kot zastava dežele Kranjske in je v cesarstvu predstavljala kronovino do razpada dvojne monarhije leta 1918.<ref name=":0" /> [[Slika:Dopisnica-Naprej-zastava-slave.jpg|sličica|Dopisnica z vojakom s slovensko zastavo in zapisom prvih verzov narodne himne ''[[Naprej zastava slave|Naprej!]]''.]] Slovenske barve so se začele pojavljati najprej na [[Kokarda|kokardah]] študentov, potem pa kot slovenske zastave med ljudstvom, to jih je začelo izobešati ob slavnostnih priložnostih.<ref name=":0" /> Narodne zastave so med ljudstvom kmalu zasenčile cesarsko (državno), ki je bila v barvah grba njegovega veličanstva, črno-rumena. Kranjska je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko deželo v cesarstvu, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih [[Slovenske dežele|deželah]] sprejemali kot znamenje slovenstva. V šestdesetih letih 19. stoletja so z zastavo okraševali narodne čitalnice in jih uporabljali ob zbiranjih na taborih, v naslednjih desetletjih pa so slovenske zastave vse bolj pogosto izobešali tudi ob verskih, narodnih, deželnih, mestnih in celo državnih praznikih.<ref name="Simboli" /> Leta 1913 se je [[Kranjski deželni zbor]] ubadal s težavo, ali si upa na mednarodnem katoliškem zboru v Ljubljani izobesiti slovensko narodno oziroma kranjsko zastavo, da ta ne bi razburila udeležencev iz [[Poljska|Poljske]], ki so v njej videli sebi neprijetne barve ruske državne zastave, ki je bila uvedena leta 1896. V ta namen so izobesili rumeno-modro-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija === Ker je bila zastava dežele neločljivo povezana z narodom, ki jo je neformalno sprejel za svojo, je ob nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] povsem logično javno zastopala slovenski narod do 3. oktobra 1929, ko je stopil v veljavo ''Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine'', ki se je preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in je dovolila izobešati izključno le državno modro-belo-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Druga svetovna vojna in obdobje po njej === Med drugo svetovno vojno sta se pod slovensko zastavo borili tako narodnoosvobodilna, pogosto v kombinaciji z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], kot tudi protirevolucionarna stran slovenskega naroda, npr. [[Slovensko domobranstvo|domobranci]] in [[Prostovoljna protikomunistična milica (Slovenija)|belogardisti]]. V protinemškem in protikomunističnem glasilu ''Kri in zemlja'' štajerskih četnikov je bila upodobljena slovenska narodna zastava z jugoslovansko tribarvnico v kantonu. Po drugi svetovni vojni je narodna zastava postala osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije, kombinirana z rdečo zvezdo.<ref name="Simboli" /><gallery widths="150" heights="75"> Slika:Flag of the Slovene Home Guard.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovensko domobranstvo|slovenskega domobranstva]] 1941–1945. Slika:Slovenian Partisans flag.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]], sprejeta 26. septembra 1941 na konferenci jugoslovanskih partizanov v Stolicah Slika:Flag (Styrian Chetniks - Kri in zemlja).svg|Zastava iz glasila ''Kri in zemlja'' Slika:Flag of Slovenia (1945-1991).svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]], 1945–1991. </gallery> === Republika Slovenija === [[Slika:Slovenska zastava.JPG|sličica|Zastava Republike Slovenije]] Zastava [[Slovenija|Republike Slovenije]] je bila prvič javno dvignjena [[26. junij]]a [[1991]] na [[Trg republike, Ljubljana|ljubljanskem Trgu republike]], ob razglasitvi [[Dan neodvisnosti|slovenske neodvisnosti]], ko so jo na drogu dvignili častniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]]: [[Bojan Šuligoj]], [[Andrej Kocbek]], [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]], [[Goran Vidrih]] in [[Stojan Ledinek]]<ref>Revija Obramba: 40 let ustanovitve TO Slovenije - Skozi 40 let izhajanja Revije Obramba ([[Defensor]], [[Ljubljana]], november 2008), 47.</ref>. [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Uporaba zastave na državni proslavi]] Slovenska narodna zastava je šele 25. junija 1991 dobila svojo pravno osnovo. Vendar pa je bilo njeno pravno "življenje" izjemno kratko, saj je kot neodvisni simbol slovenskega naroda obstajala zgolj 59 dni. 22. avgusta 1991 je namreč tedaj še [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]] z resolucijo Vrhovnega sovjeta za svojo državno zastavo pravno določila svojo zgodovinsko zastavo, ki je enaka slovenski narodni zastavi. Kljub temu sta v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994 definirali dve zastavi: zastava države (z grbom) in zastava naroda (brez grba). Razen redkih primerov izobešanja, ki poskušajo kljubovati pomenu zastave, ki je pripomoček za signalizacijo in identifikacijo, katerega predpogoj so unikatnost, markantnost in jasnost, narodna zastava ne obstaja več zaradi identičnosti z zastavo [[Rusija|Ruske federacije]].<ref name=":0" /> Republika Slovenija je tako danes ena izmed redkih, če že ne edina, država sveta, ki mednarodno ne more uporabljati svoje obstoječe narodne zastave, čeprav je uzakonjena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije|date=20. april 2011|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hartner|first=Ryan}}</ref> ==Pravne podlage== Zastava je določena je s 6. členom [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] ter z [[Zakon]]om o [[grb]]u, zastavi in [[himna|himni]] Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94).<ref name="Z1">[http://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994067.pdf Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi]</ref> Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila<ref name="B1">{{Navedi splet |url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |title=88. stran |accessdate=2006-10-07 |archive-date=2006-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061007020249/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="B2">[http://www.eu2008.si/includes/Downloads/misc/symbol/sistemPEU-sloAsklop-c.pdf 12. stran]</ref> za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje. == Pravila za oblikovanje zastave == [[Slika:Flag of Slovenia (construction sheet).svg|sličica|325x325_pik|Načrt zastave Republike Slovenije]] Osnova za zastavo Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z dodanim [[Grb Slovenije|državnim grbom]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu od zgoraj navzdol od bele, modre, do rdeče. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Središčna točka grba na zastavi se pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Grb sega z gornjo polovico grba, na kateri so zvezde, v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje. Višina grba je 1/3 širine zastave oziroma je enaka širini ene od treh barv zastave. === Barve === Zaradi določanja enotnih barvnih odtenkov na slovenski zastavi so le-ti za tiskanje navedeni po različnih modelih oziroma sistemih: {| width="60%" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="background: #f9f9f9; border: 1px solid #aaaaaa; border-collapse: collapse; white-space: nowrap; text-align: left" |- style="text-align: center; background: #eee" ! Barvne sheme !style="background:#005CE6; color:white"| Modra !style="background:#FF0000; color:white"| Rdeča !style="background:#FFE600; color:black"| Rumena !style="background:#FFFFFF; color:black"| Bela |- | [[CMYK]] | 100 &nbsp;60 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 | &nbsp;&nbsp;0 100 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 |- | SCOTDIC® CODE 777 | N46 N722509 | N23 N074014 | N6 N197512 | N1 N95 |- |3M™ Scotchcal™ | 30-87 ali 50-87 | 30-4780 ali 50-475 |30-270 ali 50-27 | |- |RAL | RAL 5005 | RAL 3020 | RAL 1018 | |- |[[Pantone|PANTONE®]] | Reflex Blue C / Blue 072 U | Warm Red C/U / 032 | 116 C / 115 U |colspan ="5"| |} == Pomorske zastave == === Slovenska pomorska zastava === Začetki iskanja slovenske pomorske zastave segajo v leto 1992, ko je koncem tega leta časnik [[Nedeljski dnevnik]] pozval bralce k zbiranju predlogov za slovensko pomorsko zastavo, hkrati pa je podal nekaj navodil oziroma osnovnih zahtev [[Zastavoslovje|zastavoslovja]]. Akcija je doživela velik odziv, hkrati pa je pokazala, da se velika večina Slovencev zavzema za posebno pomorsko zastavo, ki bi bila drugačna od državne. Nov zagon k iskanju je dal XV. kongres mednarodne [[zastavoslovje|zastavoslovne zveze FIAV]], ki je bil jeseni 1993 v [[Zürich|Zürichu]], na katerem je bila s strani prisotih delegatov podprta odločitev, da se vsaj pri pomorski zastavi odpravi podobnost slovenske zastave z [[Rusija|rusko]] in [[Slovaška|slovaško]]. Predlog o izbiri barv nove zastave gre pripisati mag. Mitju Deisingerju, ki je novo belo-modro-rumeno kombinacijo utemeljil kot barve [[Sneg|snega]], [[Morje|morja]] in zlatega [[Pšenica|pšeničnega polja]], hkrati pa je potrdil, da so te barve že del [[Slovenski grb|slovenskega grba]]. Ob sestavi novega pomorskega zakonika pa so šli sestavljalci svojo pot in 23. marca 2001 je slovenski parlament na hitro sprejel Pomorski zakonik, v katerem pa niso bili upoštevani poprejšnji amandmaji s predlogi o novi pomorski zastavi, tako da je sedaj zapisano, da je slovenska pomorska zastava identična zastavi Republike Slovenije. ===Slovenska premčeva zastava === [[Slika:Naval jack of Slovenia.svg|thumb|250px|right|Slovenska premčeva zastava]] Slovenski zastavoslovci so bili kljub neuspehu ob izbiri slovenske pomorske zastave vsaj delno uslišani na svojem strokovnem področju, saj je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] odločilo, da belo-modro-rumeno zastavo sprejme za premčevo zastavo in je to potrdilo z objavo Sprememb pravilnika o registraciji vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo in z njegovo objavo v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu]].<ref name="#1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 1996|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|journal=Uradni list RS |volume=34/1996 |issue= |pages=16500 |publisher= |doi= |url= |accessdate=10. december 2019}}</ref> Slovenska premčeva zastava ([[angleščina|ang.]] ''Jack'') je tako v uporabi v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. Mornariškem divizionu slovenske vojske]]. Prvič je bila izobešena ob krstu [[HPL-21 Ankaran|hitre patruljne ladje Ankaran]] dne 1. avgusta 1996. [[Zastava]] je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so povzete po [[Grb Republike Slovenije|grbu Republike Slovenije]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna. <ref name="#1"/> === Vladne pomorske zastave === {| class="wikitable" !Zastava ! width="250" |Uporablja ! width="250" |Opis |- |[[Slika:Naval flag of the President of Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |[[Predsednik Republike Slovenije]] |Belo polje z belo-modro-rdečo obrobo in [[Grb Slovenije|grbom Republike Slovenije]]. |- |[[Slika:Flag_of_the_President_of_the_Parliament_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_the_Prime_Minister_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade Republike Slovenije]] |Modro polje z rdečo obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_Minister_of_Defense_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in emblemom Slovenske vojske. |- |[[Slika:Flag_of_Chief_of_General_Staff_of_the_Slovenian_Army.svg|100x100_pik]] |[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] |Modro polje z rdečo obrobo in emblemom [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. |} === Premčeva zastava === {| class="wikitable" !Zastava ! width="100" |Obdobje ! width="400" align="center" |Opis |- |[[Slika:Naval_jack_of_Slovenia_(1995–1996).svg|obroba|100x100_pik]] |1995–1996<ref>{{cite web|title=Article 42 Paragraph 3 of the Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=16891#!/Pravilnik-o-registraciji-in-oznacevanju-vozil-zrakoplovov-in-vodnih-plovil-Ministrstva-za-obrambo|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 67/1995, 23. 11. 1995}}</ref> |Modro polje z grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Naval_Jack_of_Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |1996–danes<ref>{{cite web|title=Article 1 of the Rules amending Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of the Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=11106|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 34/1996, 29. 6. 1996|access-date=18 October 2013}}</ref> |Tri vodoravne črte v beli, modri in rumeni barvi. |} == Glej tudi == * [[Zastava]] * [[Zastave držav sveta]] * [[Zastava Rusije|Zastava Ruske federacije]] * [[Zastava Slovaške]] * [[Grb Slovenije]] == Sklici == {{Sklici|2}} ==Viri== * Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}} ISBN 961-6181-31-9 == Zunanje povezave == * [http://www.coloursltd.com/ SCOTDIC ®] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111105705/http://www.coloursltd.com/ |date=2008-01-11 }} * [https://web.archive.org/web/20081123084245/http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/zastava/ Državni simboli] * [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg WIPO 1993-01-15] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055349/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg |date=2009-03-05 }} [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf dokument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055353/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf |date=2009-03-05 }} * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=354 Državni zbor Republike Slovenije] * [http://www.un.int/slovenia/insignia.html Misija Slovenije v UN] * [http://www.slovenia.si/state/ slovenia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080202033220/http://www.slovenia.si/state/ |date=2008-02-02 }} {{Slovenija}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Zastave po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Trobojnice|Slovenija]] 5a11ddhuyv7vfc8422ojc7uin39mzsn 6680048 6680043 2026-05-23T20:22:22Z MaksiKavsek 244409 /* Druga svetovna vojna in obdobje po njej */ 6680048 wikitext text/x-wiki {{Infobox flag | Name = Slovenija | Image = Flag of Slovenia.svg | Morenicks = | Use = Državna in pomorska zastava | Symbol = | Proportion = 1:2 | Adoption = 25. junij 1991 | Design = belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z grbom Republike Slovenije | Designer = [[Marko Pogačnik (kipar)|Marko Pogačnik]] }} '''Zastavo [[Slovenija|Slovenije]]''' sestavljajo enakomerne vodoravne črte v beli, modri in rdeči barvi z [[Grb Slovenije|grbom Slovenije]] levo zgoraj med belo in modro črto. Grb je emblem, sestavljen iz belega lika [[Triglav|Triglava]], najvišjega slovenskega vrha na modrem ozadju, pod katerim se nahajata dve valoviti modri črti, ki predstavljata [[Jadransko morje]] in reke, v vrhu pa se nahajajo tri zlate šestokrake zvezde v razmerju 2:1, ki izvirajo iz grba grofov [[Celjski grofje|Celjskih]], najpomembnejše srednjeveške rodbine z izvorom na Slovenskem.<ref name="Simboli"/><ref>{{cite web|url=http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|archive-url=https://archive.today/20130418120414/http://www.slovenija.si/slovenia_in_brief/national_insignia/2007092716294572/|url-status=dead|archive-date=April 18, 2013|title=In Brief|website=Slovenija.si|access-date=12 December 2017}}</ref> Barve slovenske zastave so pogosto označene kot [[Panslovanske barve|panslovanske]], vendar izvirajo iz [[Grb Kranjske|grba]] [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]], katerega sestavlja moder orel na belem polju z rdečimi okončinami.<ref name="Simboli">{{cite web|url=https://www.gov.si/assets/vladne-sluzbe/UKOM/Promocija-Slovenije/Promocijske-publikacije/Simboli-Republike-Slovenije.pdf|title=Simboli Republike Slovenije|access-date=8. april 2025}}</ref> Slovensko narodno zastavo so prvič izobesili slovenski študentje na Dunaju [[Marčna revolucija|marca 1848]], v Ljubljani pa je prvič zavihrala 7. aprila 1848 na stavbi gostilne Zlata zvezda na Wolfovi ulici, kjer jo je izobesil domoljubni študent [[Lovro Toman]] kot odgovor na izobešenje nemške zastave (frankfurterice) [[Ljubljanski grad|Ljubljanskem gradu]].<ref name="Slovene_tricolor_RTVSLO">[http://www.rtvslo.si/slovenija/praznik-slovenske-trobojnice/227786 Celebration of the Slovene Tricolor] (In Slovene: "Praznik slovenske trobojnice"), MMC [[RTV Slovenia]], 7. april 2013</ref> Slovenska pomorska zastava je povsem enaka državni zastavi, vendar je razmerje stranic 2:3 namesto 1:2. Ladje, ki so dolge do 24m uporabljajo državno zastavo.<ref>{{cite web|url=http://www.crwflags.com/fotw/flags/si~civ.html|title=Slovenia: Civil and state ensigns|website=Crwflags.com|access-date=12 December 2017}}</ref> Premčeva zastava je prav tako sestavljena iz treh barv, bele, modre in rumene.<ref>{{cite web|url=http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2007116&stevilka=5808|title=Uradni list - Vsebina Uradnega lista|website=Uradni-list.si|access-date=12 December 2017}}</ref> == Zgodovina== === Barve Kranjske === {{Več slik | align = left | total_width = 300 | image1 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1463).svg | caption1 = Grb Kranjske do leta 1836 | image2 = Grb vojvodine Kranjske-CoA of Carniola (1836).svg | caption2 = Grb Kranjske leta 1836 }} Klasične zastave, ki so povzemale deželne barve (iz grba), so bile v [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrijskem cesarstvu]] uvedene sredi 19. stoletja. Podoba grba dežele Kranjske je bila do leta 1836 že skoraj pol tisočletja nespremenjena. Na zlatem ščitu se je bohotil v mnogočem edinstven orel modre barve, ki je dajal deželi rumeno-modro barvno kombinacijo. Dokumentirani zapisi, ki govorijo o samostojni uporabi deželnih barv izven deželnih grbov, se zasledi že v 17. stoletju, ko je bila znana med drugim tudi kranjska rumeno-modra. Leta 1836 je birokratski sistem novega cesarja [[Ferdinand I. Habsburško-Lotarinški|Ferdinanda I.]] začutil potrebo po spremembah in izvedel spremembo ter ureditev nekaterih deželnih grbov. Ministrstvo notranjih zadev na [[Dunaj|Dunaju]] je 23. septembra 1848 kranjske deželne barve, ki jih je že leta 1836 določil cesar Ferdinand, potrdilo. [[Slika:Razglednica (Pozdrav iz Brezij).jpg|sličica|Slovenska dopisnica z motivom [[Bazilika Marije Pomagaj, Brezje|Brezjanske bazilike]] s kranjsko zastavo in [[Grb Kranjske|grbom]]. Praviloma se deželni grbi niso pojavljali na zastavah, saj sta bila oba simbola samostojna; grb na zastavi bi potemtakem pomenil podvajanje simbolov.]] Deželni stanovski odbor je bil 17. novembra 1836 obveščen o novem odloku dvorne pisarne o grbu vojvodine Kranjske; ta je v ščitu in v orlovi prsni preponi izgubil zlato (rumeno) barvo, ki so jo nadomestili s srebrno (belo). Stanovi so sicer leta 1837 protestirali zaradi degradacije plemenite barve, vendar odgovora z Dunaja ni bilo. Nato je vse zaspalo do burnega leta 1848, ko so izbruhnili izjemno hudi boji med stanovi, ki so še vedno zagovarjali zgodovinsko zlato barvo, in preostalimi Kranjci, ki so zagovarjali novo srebrno polje ščita. === Slovenska zastava === [[Slika:Flag of the Slovene Nation.svg|thumb|250px|Slovenska narodna zastava|levo]]Spremenjeni grb je dajal deželi novo belo-modro barvno kombinacijo. Tako je bila pot slovenskim študentom, ki so leta 1848 razmišljali, kakšne barve naj si izberejo za narodni simbol, že pripravljena; slovenska zastava je po takratni zastavotvorni navadi prevzela deželne barve, utemeljene na grbu Kranjske; bela (polje), modra (orel), rdeča (orlove okončine).<ref>{{Navedi revijo|last=Petaros|first=Mitja|date=2022-01-01|title=Mladika - Slovenska zastava (2022 - št. 4)|url=https://www.academia.edu/116508230/Mladika_Slovenska_zastava_2022_%C5%A1t_4_|magazine=Mladika, Trst}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://grboslovje.si/slovenija.php|title=Simboli Slovenije|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si}}</ref> Prvi so narodno zastavo razvili slovenski študentje na Dunaju marca 1848 v času revolucionarnega vrenja.<ref name="Simboli" /> [[Lovro Toman]] je bil študent prava na Dunaju, tam se je tudi udeleževal političnega življenja dunajskih Slovencev. 7. aprila 1848 zvečer, ko naj bi nemški del narodne straže izobesil nemško zastavo na stolpu [[Ljubljanski grad|Ljubljanskega gradu]], so zavedni dunajski študentje pod vodstvom Tomana vkorakali v gostilno oziroma hotel Zlata zvezda, današnjo stavbo na [[Wolfova ulica|Wolfovi ulici]] 8 v Ljubljani, z belo-modro-rdečo zastavo v roki. Zbrana družba, med njimi tudi narodni gardisti, naj bi obmolknili, medtem ko naj bi Toman glasno obžaloval sramoto, ki jo je Ljubljana storila svojemu narodu. "Slovenci nismo Nemci," naj bi poudarjal, "in tista sramotna cunja mora izginiti z grajskega stolpa, kjer sme vihrati edinole slovenska zastava". Še tisto noč naj bi vihar odnesel frankfurterico (črno-rdečo-rumeno) z gradu.<ref name="Simboli" /><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/2017_4_18_0004.php|title=Ko je zaplapolala nova slovenska zastava, je nemško odnesel vihar|date=18. april 2017|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hribovšek|first=Aleksander}}</ref> Zastava kot taka je bila na Dunaju uradno sprejeta kot zastava dežele Kranjske in je v cesarstvu predstavljala kronovino do razpada dvojne monarhije leta 1918.<ref name=":0" /> [[Slika:Dopisnica-Naprej-zastava-slave.jpg|sličica|Dopisnica z vojakom s slovensko zastavo in zapisom prvih verzov narodne himne ''[[Naprej zastava slave|Naprej!]]''.]] Slovenske barve so se začele pojavljati najprej na [[Kokarda|kokardah]] študentov, potem pa kot slovenske zastave med ljudstvom, to jih je začelo izobešati ob slavnostnih priložnostih.<ref name=":0" /> Narodne zastave so med ljudstvom kmalu zasenčile cesarsko (državno), ki je bila v barvah grba njegovega veličanstva, črno-rumena. Kranjska je sredi 19. stoletja veljala za najbolj slovensko deželo v cesarstvu, zato so simbol tudi Slovenci v obrobnih [[Slovenske dežele|deželah]] sprejemali kot znamenje slovenstva. V šestdesetih letih 19. stoletja so z zastavo okraševali narodne čitalnice in jih uporabljali ob zbiranjih na taborih, v naslednjih desetletjih pa so slovenske zastave vse bolj pogosto izobešali tudi ob verskih, narodnih, deželnih, mestnih in celo državnih praznikih.<ref name="Simboli" /> Leta 1913 se je [[Kranjski deželni zbor]] ubadal s težavo, ali si upa na mednarodnem katoliškem zboru v Ljubljani izobesiti slovensko narodno oziroma kranjsko zastavo, da ta ne bi razburila udeležencev iz [[Poljska|Poljske]], ki so v njej videli sebi neprijetne barve ruske državne zastave, ki je bila uvedena leta 1896. V ta namen so izobesili rumeno-modro-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Kraljevina SHS in Kraljevina Jugoslavija === Ker je bila zastava dežele neločljivo povezana z narodom, ki jo je neformalno sprejel za svojo, je ob nastanku [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] povsem logično javno zastopala slovenski narod do 3. oktobra 1929, ko je stopil v veljavo ''Zakon o imenu in razdelitvi kraljevine'', ki se je preimenovala v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]] in je dovolila izobešati izključno le državno modro-belo-rdečo zastavo.<ref name=":0" /> === Druga svetovna vojna in obdobje po njej === Med drugo svetovno vojno sta se pod slovensko zastavo borili tako narodnoosvobodilna, pogosto v kombinaciji z [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]], kot tudi protirevolucionarna stran slovenskega naroda, npr. [[Slovensko domobranstvo|domobranci]] in [[Prostovoljna protikomunistična milica (Slovenija)|belogardisti]]. V protinemškem in protikomunističnem glasilu ''Kri in zemlja'' štajerskih četnikov je bila upodobljena slovenska narodna zastava z jugoslovansko tribarvnico v kantonu. Po drugi svetovni vojni je narodna zastava postala osnova za republiško zastavo v okviru tedanje Jugoslavije, kombinirana z rdečo zvezdo.<ref name="Simboli" /><gallery widths="150" heights="75"> Slika:Flag of the Slovene Home Guard.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovensko domobranstvo|slovenskega domobranstva]] 1941–1945. Slika:Slovenian Partisans flag.svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Slovenski partizani|slovenskih partizanov]], sprejeta 26. septembra 1941 na konferenci jugoslovanskih partizanov v Stolicah Slika:Flag (Styrian Chetniks - Kri in zemlja).svg|Zastava iz glasila ''Kri in zemlja'' Slika:Flag of Slovenia (1945-1991).svg|1:2 {{FIAV|historical}} Zastava [[Socialistična republika Slovenija|SR Slovenije]], 1945–1991. </gallery> === Republika Slovenija === [[Slika:Slovenska zastava.JPG|sličica|Zastava Republike Slovenije]] Zastava [[Slovenija|Republike Slovenije]] je bila prvič javno dvignjena [[26. junij]]a [[1991]] na [[Trg republike, Ljubljana|ljubljanskem Trgu republike]], ob razglasitvi [[Dan neodvisnosti|slovenske neodvisnosti]], ko so jo na drogu dvignili častniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|TO RS]]: [[Bojan Šuligoj]], [[Andrej Kocbek]], [[Uroš Krek (obramboslovec)|Uroš Krek]], [[Goran Vidrih]] in [[Stojan Ledinek]]<ref>Revija Obramba: 40 let ustanovitve TO Slovenije - Skozi 40 let izhajanja Revije Obramba ([[Defensor]], [[Ljubljana]], november 2008), 47.</ref>. [[Slika:Državna slovesnost ob dnevu upora proti okupatorju - 55228269363.jpg|sličica|Uporaba zastave na državni proslavi]] Slovenska narodna zastava je šele 25. junija 1991 dobila svojo pravno osnovo. Vendar pa je bilo njeno pravno "življenje" izjemno kratko, saj je kot neodvisni simbol slovenskega naroda obstajala zgolj 59 dni. 22. avgusta 1991 je namreč tedaj še [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika]] z resolucijo Vrhovnega sovjeta za svojo državno zastavo pravno določila svojo zgodovinsko zastavo, ki je enaka slovenski narodni zastavi. Kljub temu sta v Zakonu o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi iz leta 1994 definirali dve zastavi: zastava države (z grbom) in zastava naroda (brez grba). Razen redkih primerov izobešanja, ki poskušajo kljubovati pomenu zastave, ki je pripomoček za signalizacijo in identifikacijo, katerega predpogoj so unikatnost, markantnost in jasnost, narodna zastava ne obstaja več zaradi identičnosti z zastavo [[Rusija|Ruske federacije]].<ref name=":0" /> Republika Slovenija je tako danes ena izmed redkih, če že ne edina, država sveta, ki mednarodno ne more uporabljati svoje obstoječe narodne zastave, čeprav je uzakonjena.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.grboslovje.si/novice/article_2011_04_20_0002.php|title=Kakšna je zastava Slovenije|date=20. april 2011|accessdate=8. april 2025|website=Grboslovje.si|last=Hartner|first=Ryan}}</ref> ==Pravne podlage== Zastava je določena je s 6. členom [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]] ter z [[Zakon]]om o [[grb]]u, zastavi in [[himna|himni]] Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi (Ur.l. RS, št. 67/1994, 14/1999 Odl.US: U-I-296/94).<ref name="Z1">[http://www.uradni-list.si/_pdf/1994/Ur/u1994067.pdf Zakon o grbu, zastavi in himni Republike Slovenije ter o slovenski narodni zastavi]</ref> Sestavni del tega zakona so tudi geometrijska, likovna ter barvna pravila<ref name="B1">{{Navedi splet |url=http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |title=88. stran |accessdate=2006-10-07 |archive-date=2006-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20061007020249/http://www.mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/predpisi/osnutek_standardov_celostne_podobe_drzavne_uprave.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name="B2">[http://www.eu2008.si/includes/Downloads/misc/symbol/sistemPEU-sloAsklop-c.pdf 12. stran]</ref> za oblikovanje grba, zastave in slovenske narodne zastave ter pravila za izobešanje. == Pravila za oblikovanje zastave == [[Slika:Flag of Slovenia (construction sheet).svg|sličica|325x325_pik|Načrt zastave Republike Slovenije]] Osnova za zastavo Republike Slovenije je belo-modro-rdeča slovenska narodna zastava z dodanim [[Grb Slovenije|državnim grbom]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dve. Barve zastave gredo po vrstnem redu od zgoraj navzdol od bele, modre, do rdeče. Vsaka barva zavzema po širini tretjino prostora zastave. Središčna točka grba na zastavi se pokriva s točko 1/4 dolžine zastave in točko stika bele in modre barve. Grb sega z gornjo polovico grba, na kateri so zvezde, v belo polje, z drugo polovico pa v modro polje. Višina grba je 1/3 širine zastave oziroma je enaka širini ene od treh barv zastave. === Barve === Zaradi določanja enotnih barvnih odtenkov na slovenski zastavi so le-ti za tiskanje navedeni po različnih modelih oziroma sistemih: {| width="60%" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="background: #f9f9f9; border: 1px solid #aaaaaa; border-collapse: collapse; white-space: nowrap; text-align: left" |- style="text-align: center; background: #eee" ! Barvne sheme !style="background:#005CE6; color:white"| Modra !style="background:#FF0000; color:white"| Rdeča !style="background:#FFE600; color:black"| Rumena !style="background:#FFFFFF; color:black"| Bela |- | [[CMYK]] | 100 &nbsp;60 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 | &nbsp;&nbsp;0 100 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;10 100 &nbsp;&nbsp;0 | &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 &nbsp;&nbsp;0 |- | SCOTDIC® CODE 777 | N46 N722509 | N23 N074014 | N6 N197512 | N1 N95 |- |3M™ Scotchcal™ | 30-87 ali 50-87 | 30-4780 ali 50-475 |30-270 ali 50-27 | |- |RAL | RAL 5005 | RAL 3020 | RAL 1018 | |- |[[Pantone|PANTONE®]] | Reflex Blue C / Blue 072 U | Warm Red C/U / 032 | 116 C / 115 U |colspan ="5"| |} == Pomorske zastave == === Slovenska pomorska zastava === Začetki iskanja slovenske pomorske zastave segajo v leto 1992, ko je koncem tega leta časnik [[Nedeljski dnevnik]] pozval bralce k zbiranju predlogov za slovensko pomorsko zastavo, hkrati pa je podal nekaj navodil oziroma osnovnih zahtev [[Zastavoslovje|zastavoslovja]]. Akcija je doživela velik odziv, hkrati pa je pokazala, da se velika večina Slovencev zavzema za posebno pomorsko zastavo, ki bi bila drugačna od državne. Nov zagon k iskanju je dal XV. kongres mednarodne [[zastavoslovje|zastavoslovne zveze FIAV]], ki je bil jeseni 1993 v [[Zürich|Zürichu]], na katerem je bila s strani prisotih delegatov podprta odločitev, da se vsaj pri pomorski zastavi odpravi podobnost slovenske zastave z [[Rusija|rusko]] in [[Slovaška|slovaško]]. Predlog o izbiri barv nove zastave gre pripisati mag. Mitju Deisingerju, ki je novo belo-modro-rumeno kombinacijo utemeljil kot barve [[Sneg|snega]], [[Morje|morja]] in zlatega [[Pšenica|pšeničnega polja]], hkrati pa je potrdil, da so te barve že del [[Slovenski grb|slovenskega grba]]. Ob sestavi novega pomorskega zakonika pa so šli sestavljalci svojo pot in 23. marca 2001 je slovenski parlament na hitro sprejel Pomorski zakonik, v katerem pa niso bili upoštevani poprejšnji amandmaji s predlogi o novi pomorski zastavi, tako da je sedaj zapisano, da je slovenska pomorska zastava identična zastavi Republike Slovenije. ===Slovenska premčeva zastava === [[Slika:Naval jack of Slovenia.svg|thumb|250px|right|Slovenska premčeva zastava]] Slovenski zastavoslovci so bili kljub neuspehu ob izbiri slovenske pomorske zastave vsaj delno uslišani na svojem strokovnem področju, saj je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] odločilo, da belo-modro-rumeno zastavo sprejme za premčevo zastavo in je to potrdilo z objavo Sprememb pravilnika o registraciji vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo in z njegovo objavo v [[Uradni list Republike Slovenije|Uradnem listu]].<ref name="#1">{{navedi revijo |last1= |first1= |last2= |first2= |year= 1996|title=Pravilnik o registraciji in označevanju vozil, zrakoplovov in vodnih plovil Ministrstva za obrambo|journal=Uradni list RS |volume=34/1996 |issue= |pages=16500 |publisher= |doi= |url= |accessdate=10. december 2019}}</ref> Slovenska premčeva zastava ([[angleščina|ang.]] ''Jack'') je tako v uporabi v [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|430. Mornariškem divizionu slovenske vojske]]. Prvič je bila izobešena ob krstu [[HPL-21 Ankaran|hitre patruljne ladje Ankaran]] dne 1. avgusta 1996. [[Zastava]] je pravokotne oblike ter belo, modro in zlatorumene barve, ki so povzete po [[Grb Republike Slovenije|grbu Republike Slovenije]]. Razmerje med širino in dolžino zastave je ena proti dva. Barve si sledijo po naslednjem vrstnem redu: bela, modra in zlatorumena. Vsaka barva zavzema po širini eno tretjino prostora zastave. Velikost zastave se prilagaja velikosti ladje ali čolna. <ref name="#1"/> === Vladne pomorske zastave === {| class="wikitable" !Zastava ! width="250" |Uporablja ! width="250" |Opis |- |[[Slika:Naval flag of the President of Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |[[Predsednik Republike Slovenije]] |Belo polje z belo-modro-rdečo obrobo in [[Grb Slovenije|grbom Republike Slovenije]]. |- |[[Slika:Flag_of_the_President_of_the_Parliament_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_the_Prime_Minister_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade Republike Slovenije]] |Modro polje z rdečo obrobo in grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Flag_of_Minister_of_Defense_of_Slovenia.svg|100x100_pik]] |[[Minister za obrambo Republike Slovenije]] |Rdeče polje z modro obrobo in emblemom Slovenske vojske. |- |[[Slika:Flag_of_Chief_of_General_Staff_of_the_Slovenian_Army.svg|100x100_pik]] |[[Načelnik Generalštaba Slovenske vojske]] |Modro polje z rdečo obrobo in emblemom [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]]. |} === Premčeva zastava === {| class="wikitable" !Zastava ! width="100" |Obdobje ! width="400" align="center" |Opis |- |[[Slika:Naval_jack_of_Slovenia_(1995–1996).svg|obroba|100x100_pik]] |1995–1996<ref>{{cite web|title=Article 42 Paragraph 3 of the Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=16891#!/Pravilnik-o-registraciji-in-oznacevanju-vozil-zrakoplovov-in-vodnih-plovil-Ministrstva-za-obrambo|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 67/1995, 23. 11. 1995}}</ref> |Modro polje z grbom Republike Slovenije. |- |[[Slika:Naval_Jack_of_Slovenia.svg|obroba|100x100_pik]] |1996–danes<ref>{{cite web|title=Article 1 of the Rules amending Rules on the Registration and Marking of Vehicles, Aircraft and Vessels of the Ministry of Defence|url=http://www.uradni-list.si/1/content?id=11106|work=The Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 34/1996, 29. 6. 1996|access-date=18 October 2013}}</ref> |Tri vodoravne črte v beli, modri in rumeni barvi. |} == Glej tudi == * [[Zastava]] * [[Zastave držav sveta]] * [[Zastava Rusije|Zastava Ruske federacije]] * [[Zastava Slovaške]] * [[Grb Slovenije]] == Sklici == {{Sklici|2}} ==Viri== * Gogala, Roger: ''Tisočletna govorica zastav, z novo slovensko zastavo v EU?'', Forma 7, 2002 {{COBISS|ID=115860480}} ISBN 961-6181-31-9 == Zunanje povezave == * [http://www.coloursltd.com/ SCOTDIC ®] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080111105705/http://www.coloursltd.com/ |date=2008-01-11 }} * [https://web.archive.org/web/20081123084245/http://www.ukom.gov.si/slo/slovenija/drzavni-simboli/zastava/ Državni simboli] * [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg WIPO 1993-01-15] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055349/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/images/si2.jpg |date=2009-03-05 }} [http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf dokument] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090305055353/http://www.wipo.int/ipdl/IPDL-IMAGES/SIXTERXML-IMAGES/pdf/en/e5444.pdf |date=2009-03-05 }} * [http://www.dz-rs.si/index.php?id=354 Državni zbor Republike Slovenije] * [http://www.un.int/slovenia/insignia.html Misija Slovenije v UN] * [http://www.slovenia.si/state/ slovenia.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080202033220/http://www.slovenia.si/state/ |date=2008-02-02 }} {{Slovenija}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Zastave po državah|Slovenija]] [[Kategorija:Državni simboli Slovenije]] [[Kategorija:Trobojnice|Slovenija]] r5m125jmv6albg31zl4ijhb3fpe4iuj 0 9126 6679976 6307558 2026-05-23T18:02:29Z Pinky sl 2932 +Infobox body of water 6679976 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[Morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. == Geografija in geologija == Sredozemsko morje je na zahodu z [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskim prelivom]] povezano z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]], na severovzhod pa prek [[Dardanele|Dardanel]] z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek [[Bospor|Bosporskega preliva]] naprej v [[Črno morje]]. [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16.6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17.4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17.8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18.5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18.3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18.4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19.3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19.3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19.7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19.9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21.8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21.4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22.1 |} == Otoki == Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) == Polotoki == * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli (polotok)|Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora == Države ob (in v) Sredozemskem morju == V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Morja v Sredozemskem morju == Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] r879wymhqxtvku23415yalgjze4m2er 6679981 6679976 2026-05-23T18:16:48Z Pinky sl 2932 {{Infobox body of water 6679981 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. == Geografija in geologija == Sredozemsko morje je na zahodu z [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskim prelivom]] povezano z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]], na severovzhod pa prek [[Dardanele|Dardanel]] z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek [[Bospor|Bosporskega preliva]] naprej v [[Črno morje]]. [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16.6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17.4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17.8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18.5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18.3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18.4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19.3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19.3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19.7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19.9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21.8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21.4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22.1 |} == Otoki == Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) == Polotoki == * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli (polotok)|Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora == Države ob (in v) Sredozemskem morju == V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Morja v Sredozemskem morju == Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] gnjfhrzlzemnbjrc0v9q4ghhcd83yy7 6680188 6679981 2026-05-24T10:32:43Z Pinky sl 2932 +etimologija 6680188 wikitext text/x-wiki {{Infobox body of water | name = Sredozemsko morje | image = Mediterranean Sea 16.61811E 38.99124N.jpg | caption = Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja ([[NASA]]) | image_bathymetry = | caption_bathymetry = | location = {{Plainlist| * [[Severna Afrika]] * [[Južna Evropa]] * [[Zahodna Azija]] }} | coords = {{Coord|35|N|18|E|region:XZ_type:waterbody_scale:25000000|display=inline,title}} | type = [[morje]] | inflow = [[Cadiški zaliv]], [[Marmarsko morje]], [[Nil]], [[Ebro]], [[Rona]], [[Chelif]], [[Pad]] | outflow = [[Gibraltarski preliv]], [[Dardanele]] | catchment = | basin_countries = {{hidden | fw1=normal | headerstyle=text-align:left | header = Obalne države:<!-- ONLY coastal countries --> | content = {{flatlist}} * [[Albanija]] * [[Alžirija]] * [[Bosna in Hercegovina]] * [[Hrvaška]] * [[Ciper]] * [[Egipt]] * [[Francija]] * [[Grčija]] * [[Izrael]] * [[Italija]] * [[Libanon]] * [[Libija]] * [[Malta]] * [[Monako]] * [[Črna gora]] * [[Maroko]] * ''[[Severni Ciper]]''{{NoteTag|priznan samo s strani [[Turčija|Turčije]], glej: [[ciprski konflikt]]}} * [[Palestina]] ([[Gaza]]) * [[Slovenija]] * [[Španija]] * [[Sirija]] * [[Tunizija]] * [[Turčija]] * [[United Kingdom]]{{NoteTag|prek [[Akrotiri in Dekelija]] in [[Gibraltar]]}} Za druge države, [[#Hidrografija|kliknite tukaj]]. {{endflatlist}} }} | length = | width = | area = 2.500.000 km2 | depth = 1.500 m | max-depth = 5.109 m ±1 m | volume = 3.750.000 km3 | residence_time = 80–100 years<ref name="Water Flow in Semienclosed Seaways">{{cite periodical|title=Invitation to Oceanography |journal=Paleoceanography |volume=30 |issue=5 |first=Paul R. |last=Pinet |page=220 |publisher=Jones & Barlett Learning |year=2008 |isbn=978-0-7637-5993-3 |url=https://books.google.com/books?id=6TCm8Xy-sLUC&pg=PA220}}</ref> | shore = | temperature_high = 28 °C | temperature_low = 12 °C | elevation = | frozen = | islands = [[Seznam otokov v Serdozemskem morju|3300+]] | cities = | reference = | mapframe-zoom = 3 }} '''Sredozemsko morje''' je približno 4000 [[kilometer|km]] [[dolžina|dolgo]] in okoli 800&nbsp;km široko [[robno morje]] Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje [[Evropa]], na jugu [[Afrika]], na vzhodu pa [[Azija]]. [[slovenščina|Slovenski]] izraz »sredozemski« je neposreden prevod [[latinščina|latinskega]] ''mediterraneus'', iz ''medium'', »sredina« in ''terra'', »zemlja, dežela«. Skupen izraz za Sredozemsko morje in dežele okoli njega je [[Sredozemlje]] ali [[Mediteran]]. == Imena in etimologija == {{Hiero|[[Wadj-Wer]] ali Wadj-Ur, staroegipčansko ime za Sredozemsko morje|{{center|<hiero>M14-wr-mw</hiero>}}|align=right|era=stari Egipt}} *[[Rimljani]] so Sredozemsko morje sprva imenovali ''Mare Magnum'' (»Veliko morje«) ali ''Mare Internum'' (»Notranje morje«). Od obdobja [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] naprej pa se ju uveljavil izraz ''[[Mare Nostrum]]'' (»Naše morje«). Izraz ''Mare Mediterrāneum'' se pojavil kasneje. V 3. stoletju ga je očitno uporabil že [[Gaius Julius Solinus|Solinus]], vendar je najstarejši ohranjeni pisni dokaz zanj iz 6. stoletja<ref name="Seirinidou2017">Vaso Seirinidou, [https://books.google.com/books?id=c53vDQAAQBAJ&pg=PA80 "The Mediterranean"] in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> v delih [[Izidor Seviljski|Izidorja Seviljskega]].<ref>{{cite book |first=Geoffrey |last=Rickman |chapter=The creation of ''Mare Nostrum'': 300 BC – 500 AD |editor=David Abulafia |title=The Mediterranean in History |isbn=978-1-60606-057-5 |year=2011 |page=133|publisher=Getty Publications }}</ref><ref name="seirinidou" /> Gre za dobesedni prevod grške besede {{lang|grc|μεσόγειος}} ({{Transliteration|el|mesógeios}}; 'celinski'), ki izhaja iz izrazov {{lang|grc|μέσος}} ({{Transliteration|el|mésos}}, 'v sredini') in {{lang|grc|γήινος}} ({{Transliteration|el|gḗinos}}, 'zemeljski'), iz besede {{lang|grc|γῆ}} ({{Transliteration|el|gê}}, 'zemlja, kopno'). Prvotni pomen besede je bil tako verjetno 'morje v sredini zemlje' in ne 'morje, obdano s kopnim'.<ref>{{cite web |title=entry μεσόγαιος |url=http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D%2366422 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091202133428/http://old.perseus.tufts.edu/cgi-bin/ptext?doc=Perseus%3Atext%3A1999.04.0057%3Aentry%3D |archive-date=2 December 2009 |publisher=[[Liddell & Scott]]}}</ref><ref>''[[Oxford English Dictionary]]'', 3rd ed, 2001, [http://www.oed.com/view/Entry/115766 ''s.v.'']</ref> *V [[Moderna standardna arabščina|sodobni arabščini]] je morje znano pod imenom {{Transliteration|ar|ALA|al-Baḥr [al-Abyaḍ] al-Mutawassiṭ}} ({{lang|ar|البحر [الأبيض] المتوسط}}), kar pomeni '[Belo] Srednje morje'. V starejši arabski in islamski literaturi so ga imenovali {{Transliteration|ar|Baḥr al-Rūm(ī)}} ({{lang|ar|بحر الروم}} or {{lang|ar|بحر الرومي}}), kar pomeni 'Morje Rimljanov' ali 'Rimsko morje'. To poimenovanje je sprva označevalo le vzhodni del Sredozemlja, kasneje pa se je uveljavilo za celotno Sredozemlje. Med zgodovinskimi arabskimi imeni najdemo še {{Transliteration|ar|Baḥr al-šām(ī)}} ({{lang|ar|بحر الشام}}) (»Sirsko morje«) in {{Transliteration|ar|Baḥr al-Maghrib}} ({{lang|ar|بحر المغرب}}) (»Zahodno morje«).<ref name="eoi">{{EI2|title=Baḥr al-Rūm|volume=1}}</ref><ref name="seirinidou">Vaso Seirinidou, "The Mediterranean" in Diana Mishkova, Balázs Trencsényi, ''European Regions and Boundaries: A Conceptual History'', series ''European Conceptual History'' '''3''', {{isbn|1-78533-585-5}}, 2017, p. 80</ref> *[[Stari Egipčani]] so Sredozemsko morje imenovali [[Wadj-Wer|''Wadj-wr''/''Wadj-Wer''/''Wadj-Ur'']]. S tem izrazom so prvotno označevali močvirnato, napol vodno območje, bogato s papirusovimi gozdovi, ki je ležalo severno od obdelovalne [[Delta Nila|delte Nila]]. Kasneje se je pomen besede razširil in je začel označevati tudi odprto morje, ki se razprostira za delto.<ref>{{cite book |last1=Golvin |first1=Jean-Claude |title=L'Égypte restituée, Tome 3 |year=1991 |publisher=Éditions Errance |location=Paris |isbn=2-87772-148-5 |page=273}}</ref> *[[Kartažani]] so Sredozemsko morje imenovali »Sirsko morje«. V starodavnih [[Sirščina|sirskih]] besedilih, [[Feničani|feničanskih]] epih in v hebrejski [[Biblija|Bibliji]] je bilo morje znano predvsem kot »Veliko morje«, {{lang|he|הים הגדול}}, {{Transliteration|he|HaYam HaGadol}}, ([[4. Mojzesova knjiga|''Numeri'']]; [[Jozue (svetopisemska knjiga)|Knjga Jozue]]; [[Ezekiel]]) ali preprosto kot »Morje«. Zaradi geografske lege na zahodni obali [[Sirija (regija)|Sirije]] oziroma [[Sveta dežela|Svete dežele]], so ga imenovali tudi »Zadnje morje«. Ker je ležalo za hrbtom človeka, ki je bil obrnjen proti vzhodu, se ta izraz včasih prevaja kot »Zahodno morje«. Med drugimi svetopisemskimi poimenovanji je še izraz »Morje [[Filistejci|Filistejcev]]«, ([[2. Mojzesova knjiga|Knjiga eksodusa]]). V sodobni [[Hebrejščina|hebrejščini]] se imenuje {{lang|he|הים התיכון}} {{Transliteration|he|HaYam HaTikhon}}, kar pomeni 'Srednje morje'.<ref name="melitensia" /> *[[Stari Grki]] so Sredozemsko morje imenovali preprosto {{lang|grc|ἡ θάλασσα}} ('Morje'). Včasih so uporabljali tudi izraze {{lang|grc|ἡ μεγάλη θάλασσα}} ('Veliko morje'), {{lang|grc|ἡ ἡμετέρα θάλασσα}} ('Naše morje') ali {{lang|grc|ἡ θάλασσα ἡ καθ'ἡμᾶς}} ('morje okoli nas').<ref>{{cite book |last1=Slootjes |first1=Daniëlle |last2=Peachin |first2=M.|title=Rome and the Worlds beyond its Frontier |year=2016 |publisher=Brill |isbn=978-9004325616 |page=28 | url=https://library.oapen.org/bitstream/handle/20.500.12657/37958/9789004326750_webready_content_text.pdf}}</ref><ref>{{cite book |last1=Mishkova |first1=Diana |last2=Trencsényi|first2=Balázs |title=European Regions and Boundaries A Conceptual History |year=2017 |publisher=Berghahn Books |isbn=978-1-78533-584-6 |page=80 | url=https://www.berghahnbooks.com/downloads/OpenAccess/MishkovaEuropean/MishkovaEuropean_04.pdf}}</ref> Po besedah Johanna Knoblocha so kulture v [[Levant|Levantu]] v [[Klasična antika|klasični antiki]] s posameznimi barvami označevale strani neba: črna barva je predstavljala sever (kar pojasnjuje ime [[Črno morje]]), rumena ali modra na vzhod, rdeča jug (npr. [[Rdeče morje]]) in bela zahod. Ta sistem poimenovanja bi lahko pojasnilo izvor grškega poimenovanja {{Transliteration|el|Áspri Thálassa}}, [[Bolgarščina|bolgarskega]] {{Transliteration|bg|Byalo More}}, turškega {{lang|tr|Akdeniz}} in zgoraj omenjena arabska imena, saj vsi ti izrazi v dobesednem prevodu pomenijo »Belo morje«.<ref>Johann Knoblock. ''Sprache und Religion'', Vol. 1 (Carl Winter Universitätsverlag, 1979), 18; cf. {{Encyclopaedia Iranica|volume=4|fascicle=3|title=Black Sea|first=Rüdiger|last=Schmitt|url=http://www.iranicaonline.org/articles/black-sea|pages=310–313}}</ref> *[[Stara angleščina|Staroangleško ime]] za Sredozemsko morje je bilo ''Wendel-sæ'' ali »Vandalsko morje«, poimenovano po [[Vandali|Vandalih]], ki so v obdobju [[Preseljevanje ljudstev|selitve]] [[Preseljevanje ljudstev|ljudstev]] naselili obale Severne Afrike.<ref>{{cite web |title="Mediterranean" on Etymonline |url=https://www.etymonline.com/word/Mediterranean |access-date=27 May 2025}}</ref> *En izmed izrazov za Sredozemsko morje v [[Stara nordijščina|stari]] [[Stara nordijščina|(zahodni) nordijščini]] je bilo ''Jórsalahaf'', , kar v prevodu pomeni »Jeruzalemsko morje«.<ref>{{cite web |title=Dictionary of the Old Norwegian Language |url=https://old-norwegian-dictionary.vercel.app/word/jorsalahaf |access-date=27 May 2025}}</ref> Na Sredozemsko morje se morda nanaša tudi izraz "Hreiðsea", ''Hreiðmarar'', ki je zapisan na znanem švedskem [[Runski kamen iz Röka|runskem kamnu iz Röka]]. *[[Iranski narodi|Stari Iranci]] so Sredozemsko morje imenovali »Rimsko morje«. V [[Perzijščina|klasičnih perzijskih]] besedilih se zanj pojavlja izraz {{Transliteration|fa|Daryāy-e Rōm}} ({{lang|fa|دریای روم}}),, ki verjetno izhaja iz [[Srednja perzijščina|srednjeperzijske]] oblike {{Transliteration|pal|Zrēh ī Hrōm}} ({{lang|pal|𐭦𐭫𐭩𐭤 𐭩 𐭤𐭫𐭥𐭬}}).<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akbar |title="دریای روم" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152841/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247689/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b1%d9%88%d9%85 |url-status=dead }}</ref> Poleg tega so v klasični perzijski literaturi zanj uporabljali tudi imeni {{Transliteration|fa|Daryāy-e Šām}} {{lang|fa|دریای شام}}) »Zahodno morje« ali »Sirsko morje«.<ref>{{Cite web |last=Dehkhoda |first=Ali Akabar |title="دریای شام" entry |url=https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |website=Parsi Wiki |access-date=12 April 2023 |archive-date=22 May 2020 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200522152842/https://www.parsi.wiki/fa/wiki/247707/%d8%af%d8%b1%db%8c%d8%a7%db%8c-%d8%b4%d8%a7%d9%85 |url-status=dead }}</ref> *V [[Turščina|turščini]] se morje imenuje {{lang|tr|Akdeniz}} 'Belo morje'; v [[Otomanska turščina|otomanski turščini]] {{lang|ota|ﺁق دكز}}, kar včasih pomeni le [[Egejsko morje|Egejsko morje.]]<ref>Diran Kélékian, ''Dictionnaire Turc-Français'', Constantinople, 1911</ref> Ime naj bi izhajalo iz barv, ki so v [[Turki|turški]] tradiciji povezane s stranmi neba, kjer »Ak« (bela) predstavlja zahod. To poimenovanje je morda služilo kot nasprotje [[Črno morje|Črnemu morju]].<ref name="eoi"/><ref name="melitensia">{{cite journal|journal=Hyphen|last=Vella|first=Andrew P.|date=1985|title=Mediterranean Malta|url=http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204(1985)5/02.pdf|volume=4|issue=5|pages=469–472|archive-url=https://web.archive.org/web/20170329163002/http://melitensiawth.com/incoming/Index/Hyphen/Hyphen.%204%281985%295/02.pdf|archive-date=29 March 2017|url-status=usurped}}</ref><ref>[[Özhan Öztürk]] claims that in Old Turkish ''ak'' also means "west" and that {{lang|tr|Akdeniz}} hence means "West Sea" and that {{lang|tr|Karadeniz}} (Black Sea) means "North Sea". [[Özhan Öztürk]]. {{cite book|url=http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |title=Pontus: Antik Çağ'dan Günümüze Karadeniz'in Etnik ve Siyasi Tarihi Genesis Yayınları |place=Ankara |year=2011 |pages=5–9 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120915062836/http://www.karalahana.com/makaleler/kitap/pontus-antik-cagdan-gunumuze-karadeniz-etnik-siyasi-tarihi.htm |archive-date=15 September 2012 }}</ref> V perzijščini je bilo ime prevedeno kot {{Transliteration|fa|Baḥr-i Safīd}}, izraz pa se je kasneje uporabljal tudi v otomanski turščini. To je verjetno tudi izvor grške zveze {{langx|grc|Άσπρη Θάλασσα|Áspri Thálassa|Belo morje|label=none}}.<ref name="eoi"/> == Geografija in geologija == Sredozemsko morje je na zahodu z [[Gibraltarski preliv|Gibraltarskim prelivom]] povezano z [[Atlantski ocean|Atlantskim oceanom]], na severovzhod pa prek [[Dardanele|Dardanel]] z [[Marmarsko morje|Marmarskim morjem]] (ki ga navadno obravnavajo kot del Sredozemskega morja) in prek [[Bospor|Bosporskega preliva]] naprej v [[Črno morje]]. [[Sueški prekop]] na jugovzhodu povezuje Sredozemsko morje z [[Rdeče morje|Rdečim morjem]]. Površina Sredozemskega morja je 2,509 milijona [[kvadratni kilometer|km²]]. Najgloblja točka (5121 m) leži jugozahodno od [[rt]]a [[Matapan]] na [[Peloponez]]u, povprečna globina je 1370 m, prostornina je 3,7 milijona kubičnih kilometrov. Zaradi šibke povezanosti z oceani je [[bibavica|plimovanje]] v Sredozemlju na splošno majhno. [[Slanost]] je s 38 promili višja od slanosti Atlantskega oceana. Sredozemsko morje ima negativno vodno bilanco: letno izhlapi 4690&nbsp;km³ vode, s padavinami in rečnimi pritoki pa se je vrne le 1830&nbsp;km³. Tako bi se brez stalnega dotoka vode iz Atlantskega oceana skozi Gibraltarski preliv gladina letno znižala za 1,4 m in se v približno 1500 letih izsušilo. Podmorski prag med [[Tunizija|tunizijsko]] [[obala|obalo]] in [[Sicilija|Sicilijo]] ([[Sicilski preliv]]) deli Sredozemsko morje na vzhodni in zahodni del. Drug podvodni prag leži med [[Španija|špansko]] in [[Maroko|maroško]] obalo, malo pred Gibraltarskim prelivom. Ta zaradi svoje plitvosti (300 m) omejuje kroženje vode, zaradi česar je plimovanje v Sredozemlju manjše, slanost pa večja kot v Atlantiku. Največja reka, ki se izliva v sredozemsko morje, je [[Nil]], ki priteče z južne smeri, iz centralne Afrike. Druge večje (evropske) reke, ki pritekajo v to more so [[Ebro]], [[Rona]], [[Arno (reka)|Arno]], [[Tibera]], [[Pad]], [[Adiža]], [[Piava]], [[Tilment]], [[Soča]], [[Neretva]], [[Drim]], [[Bojana (reka)|Bojana]] /''Bunë'', [[Škumbin]], [[Vjosa]], [[Vardar]], [[Marica]], itd. Sredozemsko morje je skupaj z delom [[Indijski ocean|Indijskega oceana]] del nekdanjega [[Ocean Tetida|oceana Tetida]], ki je zaradi [[tektonika plošč|tektonskega]] narivanja [[afriška plošča|Afriške plošče]] na [[evrazijska plošča|Evrazijsko]] pred 30 milijoni let, v dobi [[oligocen]]a, ostalo skoraj odrezano. Tektonski premiki so še vedno dejavni, rezultat česa je dejavnost [[ognjenik]]ov [[Etna]], [[Vezuv]] in [[Stromboli]] (vsi v [[Italija|Italiji]]) ter pogosti rušilni potresi v Italiji, Grčiji in Turčiji. Pred 6 milijoni let se je zaradi tektonskega narivanja Gibraltarski preliv zaprl in Sredozemsko morje se je izsušilo. Dokaz za to so [[terciar]]ne plasti [[sadra|sadre]] in [[sol]]i globoko na morskem dnu. ==Klimatske razmere== ====Temperatura morja==== [[File:Port Autonome de Marseille.JPG|thumb|Marseille z [[L'Estaque|L'Estaqua]]]] {|class="wikitable" |+Povprečna temperatura Sredozemskega morja (°C) |- ! !'''Jan''' !'''Feb''' !'''Mar''' !'''Apr''' !'''Maj''' !'''Jun''' !'''Jul''' !'''Avg''' !'''Sep''' !'''Okt''' !'''Nov''' !'''Dec''' !'''Ø/leto''' |- |[[Marseille]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/france/marseille.php Marseille Climate and Weather Averages, France<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |16 |18 |21 |22 |21 |18 |16 |14 !16.6 |- |[[Benetke]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/venetian-riviera/venice.php Venice Climate and Weather Averages, Venetian Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |11 |10 |11 |13 |18 |22 |25 |26 |23 |20 |16 |14 !17.4 |- |[[Barcelona]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/barcelona.php Barcelona Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |13 |13 |13 |14 |17 |20 |23 |25 |23 |20 |17 |15 !17.8 |- |[[Valencia]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/valencia.php Valencia Climate and Weather Averages, Spain<!-- Bot generated title -->]</ref> |14 |13 |14 |15 |17 |21 |24 |26 |24 |21 |18 |15 !18.5 |- |[[Málaga]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/spain/costa-del-sol/malaga.php Malaga Climate and Weather Averages, Costa del Sol<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |17 |20 |22 |23 |22 |20 |18 |16 !18.3 |- |[[Gibraltar]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/gibraltar/gibraltar.php Gibraltar Climate and Weather Averages<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |16 |16 |17 |20 |22 |22 |22 |20 |18 |17 !18.4 |- |[[Neapelj]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/italy/neapolitan-riviera/naples.php Naples Climate and Weather Averages, Neapolitan Riviera<!-- Bot generated title -->]</ref> |15 |14 |14 |15 |18 |22 |25 |27 |25 |22 |19 |16 !19.3 |- |[[Atene]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/athens.php Athens Climate and Weather Averages, Greece<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |18 |21 |24 |24 |24 |21 |19 |18 !19.3 |- |[[Iraklion]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/greece/crete/iraklion.php Iraklion Climate and Weather Averages, Crete<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |15 |15 |16 |19 |22 |24 |25 |24 |22 |20 |18 !19.7 |- |[[Malta]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/malta/valletta.php Valletta Climate and Weather Averages, Malta<!-- Bot generated title -->]</ref> |16 |16 |15 |16 |18 |21 |24 |26 |25 |23 |21 |18 !19.9 |- |[[Larnaka]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/larnaca.php Larnaca Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Limassol]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/cyprus/limassol.php Limassol Climate and Weather Averages, Cyprus<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |24 |26 |27 |27 |25 |22 |19 !21.7 |- |[[Antalya]] |17 |17 |17 |18 |21 |24 |27 |28 |27 |25 |22 |19 !21.8 |- |[[Aleksandrija]]<ref>{{Navedi splet |url=http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |title=Alexandria Climate and Weather Averages, Egypt<!-- Bot generated title --> |accessdate=2014-06-20 |archive-date=2014-01-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140105193047/http://www.weather2travel.com/climate-guides/egypt/alexandria.php |url-status=dead }}</ref> |18 |17 |17 |18 |20 |23 |25 |26 |26 |25 |22 |20 !21.4 |- |[[Tel Aviv]]<ref>[http://www.weather2travel.com/climate-guides/israel/tel-aviv.php Tel Aviv Climate and Weather Averages, Israel<!-- Bot generated title -->]</ref> |18 |17 |17 |18 |21 |24 |26 |28 |27 |26 |23 |20 !22.1 |} == Otoki == Večji [[otok]]i v Sredozemskem morju so: * [[Balearski otoki]] ([[Majorka]], [[Menorca]] in [[Ibiza]]) v zahodnem Sredozemlju * [[Korzika]], [[Sardinija]] in [[Sicilija]] v osrednjem Sredozemlju (tudi [[Malta (otok)|Malta]] in [[Krf]] z [[Jonski otoki|Jonskimi otoki]] ter [[Džerba]] v Tuniziji in [[Elba]] v Italiji) * [[Kreta]], [[Rodos]] in [[Ciper]] v vzhodnem Sredozemlju (in [[Egejski otoki]] z največjo [[Evboja|Evbojo]]; [[Lezbos]], [[Hios]], [[Samos]], [[Lemnos]] ...) == Polotoki == * [[Anatolija|Mala Azija]] (Anatolija) - Turčija * [[Balkanski polotok]] - Turčija, Grčija, Albanija, (Bolgarija, Severna Makedonija), Črna Gora, (Kosovo), Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Slovenija ** [[Galipoli (polotok)|Galipoli]] - Turčija ** [[Peloponez]], [[Atika]] in [[Halkidika]] - [[Grčija]] ** [[Istra]] - Hrvaška, Slovenija ** ([[Pelješac]] - Hrvaška) * [[Apeninski polotok]] - Italija (in San Marino) ** [[Gargano]] ** [[Salento]] ** [[Kalabrija]] * [[Pirenejski polotok|Pirenejski]] (tudi [[Iberski polotok]]) - Španija, Francija, Andora == Države ob (in v) Sredozemskem morju == V [[Evropa|Evropi]], od zahoda proti vzhodu: [[Španija]], [[Francija]], [[Monako]], [[Italija]], [[Malta]], [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Črna gora]], [[Albanija]] in [[Grčija]]. V [[Azija|Aziji]], od severa proti jugu: [[Turčija]], [[Ciper]], [[Sirija]], [[Libanon]], [[Izrael]] in [[Država Palestina|Palestina]]. V [[Afrika|Afriki]], od vzhoda proti zahodu: [[Egipt]], [[Libija]], [[Tunizija]], [[Alžirija]] in [[Maroko]]. == Morja v Sredozemskem morju == Zahodni del Sredozemskega morja (od Gibraltarja do praga med Tunizijo in Sicilijo) se deli na sledeča območja: *[[Alboransko morje]] (med Gibraltarskimj prelivom, Afriko [Maroko, Alžirija] in [[Iberski polotok|Iberskim polotokom]] - Španijo) * [[Balearsko morje]] (ali Zahodno morje, vzhodni del imenovan tudi [[Sardinsko morje]]), od Gibraltarja oz. Alboranskega morja do Korzike in Sardinije; zalivi: [[Valencijski zaliv|Valencijski]], [[Levji zaliv]]...) * [[Ligursko morje]] - med [[Ligurija|Ligurijo]] in [[Korzika|Korziko]] (v ožjem smislu - ob Ligurski obali [[Genovski zaliv]]) * [[Tirensko morje]] - med Korziko, Sardinijo, Sicilijo in Apeninskim polotokom (zalivi: [[Neapeljski zaliv]], [[Salernski zaliv]], Z. sv. Evfemije, Z. Castellammare na Siciliji...) Vzhodni del Sredozemskega morja (od praga med Tunizijo in Sicilijo do Azije) se deli na sledeča območja: * [[Jadransko morje]] - med Apeninskim in Balkanskim polotokom severno od Otrantskih vrat ([[Beneški zaliv]] s [[Tržaški zaliv|Tržaškim]], [[Kvarnerski zaliv]], Zaliv Manfedonia, Drimski zaliv, [[Boka Kotorska]]) * [[Jonsko morje]] - med južno Italijo, Sicilijo in Grčijo * [[Libijsko morje]] - med Afriko (obsega mdr. [[Tuniški zaliv]] ter obe [[Sirta|Sirti]] - zaliva [[Mala Sirta|Mala]] in [[Velika Sirta]]) in Sicilijo (na zahodu ga [[Sicilski preliv]] povezuje s Tirenskim morjem, na severovzhodu prehaja v Jonsko morje, na vzhodu pa preko Kretskega morja v Levantinsko). * [[Egejsko morje]] - med Grčijo, Kreto in Turčijo ([[Trakijsko morje]], [[Kretsko morje]], [[Mirtojsko morje]], [[Solunski zaliv]], [[Strumiški zaliv]], [[Edremitski zaliv]], Saros,...) * [[Vzhodno morje]] ([[Levantinsko morje]]) - med Turčijo, Azijskimi obalami ([[Levant|Levantom]]) in Egiptom (na zahodu prehaja v Egejsko in Jonsko morje oz. Libijsko morje) ([[Antalijski zaliv]], [[Iskendrunski zaliv]]...) Dogovorjene meje med temi morji so: * med Balearskim in Ligurskim morjem: [[Saint-Tropez]] (Francija) - [[Calvi]] (Korzika) * med Balearskim in Tirenskim morjem: [[Isola dei Cavoli]] (Sardinija) - [[Bizerta]] (Tunizija) * med Ligurskim in Tirenskim morjem: [[Capo Corso]] (Korzika) - [[Piombino]] (Italija) * med Tirenskim in Afriškim/Libijskim morjem: Bizerta (Tunizija) - [[Trapani]] (Italija) * med Jadranskim in Jonskim morjem: [[Otranto]] (Italija) - [[Valona]] (Albanija) * med Jonskim in Afriškim/Libijskim morjem: [[Capo Passero]] (Sicilija) - Darnah/[[Derna]] (Libija) * med Jonskim in Egejskim morjem: [[Kitera]] (Grčija) - [[Kissamos]] (Kreta, Grčija) * med Jonskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: Kissamos (Kreta, Grčija) - Darnah/Derna (Libija) * med Egejskim in Vzhodnim (Levantinskim) morjem: vzhodna Kreta - [[Karpatos]] (Grčija) - Rodos (Grčija) - [[Marmarsko morje]] (Turčija) ==Opombe== {{NoteFoot}} ==Sklici== {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[Sredozemska unija]] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Morja]] [[Kategorija:Geografija Evrope]] [[Kategorija:Sredozemlje]] si7f1xielndfh7ubq4nr0m1hwqnmxoh 0 11032 6680039 5094395 2026-05-23T20:08:34Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680039 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Libya.svg|right|thumb|250px|Razmerje: 1:2]] '''Bivša zastava [[Libija|Libije]]''', sprejeta leta [[1977]], je preprosto [[zelena|zelen]] [[pravokotnik]] v razmerju 1:2 in je bila edina enobarvna [[država|državna]] [[zastava]] na svetu, brez kakršnegakoli oblikovanja ali insignij. Zelena je tradicionalna barva [[islam]]a, ki je v Libiji [[državna vera]], prav tako pa simbolizira tudi [[Zelena revolucija|zeleno revolucijo]] libijskega voditelja [[Moamer el Gadafi|Moamerja el Gadafija]]. Sedanja zastava pa je trobarvna: z rdečo črto na vrhu, črno črto v sredini in zeleno črto spodaj. Grb je sestavljen iz bele zvezde in lune. Čeprav so to zastavo sprejeli leta 1951, so jo ponovno adaptirali 17.2.2011. {{Simboli držav}} {{veksikološka škrbina}} [[Kategorija:Zastave po državah|Libija]] [[Kategorija:Državni simboli Libije]] [[Kategorija:Trobojnice|Libija]] hzt3q43g086b7oheqyj3a6pknwsgstp 0 12102 6680070 6676272 2026-05-23T21:12:55Z Nareto 77605 6680070 wikitext text/x-wiki {{slog|razlog=preveč esejistično in preslabo referencirano}} {{refimprove}} {{drugi pomeni}}[[Slika:Airbus_A321-211,_Turkish_Airlines_AN1464575.jpg|sličica|Linijski piloti [[Airbus A320]]|209x209px]]'''Pilót''' ([[Francoščina|fra]]. pilote) je [[poklic]] osebe, ki [[Kariera|karierno]] upravlja [[zrakoplov]] in nadzoruje let zrakoplova z upravljanjem njegovih kontrol letenja ter ima zato ustrezno licenco (CPL oz. ATPL) in vsa ustrezna pooblastila ([[type rating]], class rating) ter certifikate (LVO, Dangerous goods ipd). Vsaka pilotska pot se prične v certificirani [[Letalska šola|letalski šoli]], sama fakulteta brez letenja ne vodi do licenc in pooblastil, ki jih potrebuje pilot. Tipično traja aktivno šolanje za privatnega pilota 6 mesecev, 3 leta za poklicnega pilota in 7 let aktivnega letenja, da kadet pridobi licenco prometnega pilota. Pilot lahko leti samo eden tip letala za katerega ima type rating (npr. [[Boeing 737|B737]]) in ne vse povprek, če se izšola za nov tip letala (npr. [[Boeing 787|B787]]) prejšnega tipa letala ne leti več. Da kopilot postane kapitan v klasičnih letalskih družbah traja okoli 15 let, za kapitana na letalih z dolgim dosegom pri nacionalnih prevoznikih pa traja to še precej dlje tipično 22 let, čakalna doba da lahko gre kopilot iz drugih letal za kopilota na [[Boeing 747|B747]] v [[Lufthansa|DLH]] je 13 let. Tipično je klasični linijski pilot pol kariere kopilot in drugo polovico kariere kapitan na letalih, ki zahteva dva pilota. V slabših družbah gre napredovanje bistveno hitreje, vendar se potem čin ne prenaša v boljše družbe. Ključ do uspeha je potrpljenje, vzstrajnost in adaptivnost ter ustrezne profesionalne kvalifikacije. Pilote, ki letijo letala izključno za zabavo imenujemo ne komercialni ali športni, pravilno se imenujejo privatni piloti, saj lahko letijo letala le za užitek. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke v pilotski kabini. Linijski prometni piloti veljajo za najbolj izšolane ljudi na sploh. Pilotski poklic je zelo zahteven s stalno odsotnostjo od doma, brez letnega dopusta med aprilom in oktobrom, prostih vikendov in nočnimi leti zaradi tega nekateri preprosto ne zdržijo takšnega načina življenja. Osnovna delitev pilotov je na civilne in vojaške. Mednarodni dan linijskih pilotov je [[26. april|26.april]], v čast prvega poleta turškega pilota Fesa Evrensev 1912, ki je bil prvi predsednik uprave Turkish Airlines leta 1933, praznik se praznuje od leta 2014 glede na sklep IFALPA ([[Angleščina|ang]]. International Federation of Air Line Pilots' Associations) na predlog TALPA Turkish Airlines Pilots Association ([[Turščina|tur]]. Türkiye Havayolu Pilotları Derneği).<ref>{{Navedi splet|url=https://opensky.rs/avioni/happy-world-pilots-day-26-april-svetski-dan-pilota/|title=Happy World Pilot’s Day – 26. april|date=26.4.2025|accessdate=21.11.2025|website=Open Sky}}</ref> == Delitev pilotov == === Glede na službo === [[Slika:Air_Malta_Pre_Flight_Inspection_Airbus_A320.jpg|sličica|pilot opravlja predpoletni obhod letala ]] ==== Civilni piloti ==== * komercialna dela v zraku (panorame, taksiranje, snemanje, sondiranje, obalna straža, požarna straža, metanje padalcev, gašenje, meteorološki leti, vleka transparentov ali jadralnih letal, kmetijsko letenje, spricanje proti komarjem, metanje vab za lisice) [[Cessna 172]], [[Cessna 182]], [[Cessna 206]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Cessna 340]], [[Piper PA-25 Pawnee|Piper PA-25]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Aero Commander 500]], [[PZL-Mielec M-18 Dromader|M-18 Dromader]], [[Air Tractor AT-802]], [[Bombardier 415]], [[Douglas A-26 Invader]] * inštruktor letenja (šola nove pilote v letalski šoli) [[Cessna 152]], [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper PA-38]], [[Beechcraft Skipper]], [[Grumman American AA-1]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]], [[Cirrus SR20]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Commanche]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] * poslovni pilot (leti poslovna letala) [[Cessna 421]], [[Cessna Citation Mustang|Cessna 510]], [[Cessna Citation Excel|Cessna 560]], [[Embraer Legacy 600]], [[Dassault Falcon 7X]], [[Bombardier Challenger 600]], [[Gulfstream G650]] * tovorni pilot (leti tovorna letala za prevoz pošte in tovora) [[Let L-410 Turbolet|Turbolet L-410]], [[Saab 340]], [[Airbus A300]], [[Boeing 757]] * čarterski pilot (leti na počitniških turističnih letih in prevozih športnih klubov na turistična letališča) [[Boeing 737]], [[Airbus A320|Airbus A321]] * linijski pilot (leti velika linijska letala na rednih letih na največja letališča) [[Airbus A320]], [[Airbus A220]], [[Airbus A330|Airbus&nbsp;A330]], [[Airbus A350]], [[Boeing 777]], [[Boeing 787]], [[Embraer E-Jet E2|Embraer E190]], [[Suhoj Superjet]] * [[Preizkusni pilot|preizkusni piloti]] ali [[Testni pilot|testni]] (deluje v letalski tovarni na testnih letih) [[Airbus|Airbus Industry]], [[Boeing|Boeing company]], [[Cessna|Cessna Textron]], [[Združena letalska korporacija|OAK Objedinjonaja Aviastroitelnaja Korporacija]], [[Dassault Aviation]] [[Slika:USAF_Female_Pilot_Col._Robyn_Slade_stands_proudly_with_her_T-38_Talon_she_flew_at_initial_pilot_training_(170521-F-AA000-0001).jpg|sličica|Pilot na [[Šolsko vojaško letalo|šolskem letalu]] [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]]]] ==== Vojaški piloti ==== * lovski (za sestreljevanje tujih zrakoplovov) [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22]], [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35]], [[Dassault Rafale]], [[Suhoj Su-35]], [[Suhoj Su-57]], [[Čengdu J-20]] * jurišni (zemeljska podpora kopenskim silam iz niske višine in nevtralizacijo zemeljskih ciljev) [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|Republic A-10 Thunderbolt II]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot|Suhoj Su-25]], [[Suhoj Su-34]], [[SOKO J-22 Orao]], [[SEPECAT Jaguar]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]], * izvidniški (za snemanje in slikanje nad sovražnikovim ozemljem) [[Lockheed U-2]], [[Tupoljev Tu-142|Tu-142]], [[Antonov An-30|Antonov 30]], [[Northrop Grumman EA-6B Prowler]], [[Bombardier Global Express|Bombardier Global]], [[Berijev Be-12]], [[Iljušin Il-38]] * bombniški (za uničevanje zemeljskih ciljev z velikih višin) [[Boeing B-52 Stratofortress]], [[Lockheed F-117]], [[Northrop B-2]], [[Rockwell B-1 Lancer]], [[Tupoljev Tu-22M]], [[Tupoljev Tu-95|Tupoljev Tu-95/142]], [[Tupoljev Tu-160]], [[Šjan H-6]] * transportni (za prevoz ljudi in opreme ter logistično oskrbo enot) [[Lockheed Martin C-130 Hercules|C-130 Hercules]], [[Lockheed C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]], [[Antonov An-124 Ruslan|Antonov An-124]], [[Iljušin Il-76|Iljušin Il-76,]] [[Alenia C-27J Spartan]], [[Airbus A400M|Airbus A400M Atlas]], [[Airbus A330]], [[Tu-204]] * inštruktor letenja (usposablja nove pilote v [[Letalska šola|letalski šoli]]) [[Cessna 150]], [[Cessna 152]], [[Cessna 172|Cessna T-41 Mescalero]], [[Cessna 182]], [[Zlín Z 42|Zlin 242L]], [[Scottish Aviation Bulldog]], [[Cirrus SR20]], [[Pipistrel Virus]], [[SIAI-Marchetti SF.260]], [[Grob G 120]], [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza F33C]], [[Socata TB 30 Epsilon]], [[ENAER T-35 Pillán]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Beechcraft Baron]], [[Aero Commander 500]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Cessna 404 Titan]], [[Cessna 414]], [[Cessna 421]], [[Piper PA-31 Navajo]], [[Partenavia P.68]], [[Piper PA-44 Seminole]], [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztec]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-30/39 Twin Comanche]], [[Beechcraft T-6 Texan II]], [[Embraer EMB 312 Tucano]], [[Pilatus PC-21]], [[Pilatus PC-9]], [[Pilatus PC-7]], [[KAI KT-1 Woongbi]], [[Grob G 120TP]], [[Aero L-39 Albatros]], [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk]], [[SOKO G-4 Super Galeb|Soko G-4 Super Galeb]], [[North American T-2 Buckeye]], [[Aero L-159 Alca]], [[BAE Systems Hawk]], [[Jakovljev Jak-130]], [[Alenia Aermacchi M-346 Master]], [[KAI T-50 Golden Eagle]], [[Hongdu JL-10]], [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II]], [[SEPECAT Jaguar]], [[SOKO J-22 Orao]], [[Suhoj Su-25 Frogfoot]], [[Mikojan-Gurevič MiG-27|MiG-27]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Suhoj Su-34]], [[General Dynamics F-111 Aardvark]], [[McDonnell Douglas F-15E Strike Eagle]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet]], [[Dassault Mirage 2000]], [[Dassault Rafale]], [[Eurofighter Typhoon]], [[Suhoj Su-35|Sukhoi Su-35]], [[Suhoj Su-57|Sukhoi Su-57]], [[Mikojan-Gurevič MiG-35|Mikoyan MiG-35]], [[Saab JAS 39 Gripen]] * helikopterski (letenje helikopterjev) [[Bell AH-1 Cobra]], [[Sikorsky UH-60 Black Hawk]], [[Mil Mi-24]], [[Boeing AH-64 Apache]], [[Eurocopter EC145]], [[Boeing CH-47 Chinook]], [[AgustaWestland AW139]] * preizkusni piloti (deluje v letalski tovarni in pri prevzemanju novih letal v operativne enote) [[Lockheed Martin]], [[Northrop Grumman]], [[Boeing]], [[Airbus]], [[Embraer]], [[Dassault Aviation]], [[Textron Aviation|Textron]] === Glede na tip [[zrakoplov]]a === * [[letalo|letalski]] pilot * [[helikopter]]ski pilot === Glede na tip licence* === * PPL(A) privatni (t.i. športni) pilot letala, z njo lahko leti pilot za zabavo ne komercialno * CPL(A) poklicni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan na letalih z [[Največja vzletna masa|MTOW]] do 5700 kg (12500lbs) in kot kopilot na težjih letalih * ATPL(A) prometni pilot letala, z njo lahko leti pilot komercialno kot kapitan tudi na najtežjih letalih '''*''' obstajajo tudi druge pilotske licence: ULN, LAPL, MPL; ki pa niso mednarodno prizane skladno z organizacijo ICAO, predvsem operaterje zelo lahkih letalnih naprav pogosto imenujemo upravljavci letalne naprave namesto piloti[[Slika:Beechcraft_Baron_BE-58_(287224963).jpg|sličica|250x250px|Dvomotorna letala nudijo posebno zabavno letenje [[Beechcraft Baron]] ]] === Komercialni ali nekomercialni pilot === * Privatni ali športni pilot se z letalstvom ukvarjajo ljubiteljsko in leti nekomercialno, večinoma na enomotornih letalih, čeprav ni omejitve, da pilot z licenco PPL(A), ne more leteti večmotornega letala, če se na njega prešola, mnogi zelo radi letijo dvomotorna letala za zabavo. Za potrebe športnega letenja se zahteva zdravniški pregled II. razreda. * Komercialni piloti so tisti piloti, ki imajo licence CPL(A) in ATPL(A) in letijo za plačilo. Profesionalni piloti letijo velika potniška in tovorna letala – redne linije, čarterje, manjša reaktivna poslovna letala, večmotorna potniška propelerska letala, enomotorna letala. Poleg letenja so profesionalni piloti tudi poklicni inštruktorji letenja, ki šolajo bodoče športne in poklicne pilote. Profesionalni piloti se vsi začnejo najprej šolati za licenco PPL(A), ki jo imajo športni piloti, ampak nato šolanje nadaljujejo. Za potrebe profesionalnega letenja se zahteva zdravniški pregled I. razreda. == Vojaški pilot == ''Glavni članek:'' ''[[vojaški pilot]]''[[Slika:IAFRafale.jpg|sličica|[[Dassault Rafale]]|307x307px]]Vojaški pilot so v osnovi [[Vojak|vojaki]] in je njihovo delovanje [[Ozemlje|ozemeljsko]] večinoma omejeno znotraj [[Državna meja|nacionalnih meja]]. Za vojaške pilote se zahteva častniška šola za katero osnova je fakulteta oz. v državah z letalsko tradicijo vojaška letalska akademija. Vojaški piloti ne dosegajo takega števila ur kot civilni ampak redko kateri presežejo 3000 ur ob upokojitvi (civilni piloti jih imajo preko 20 000 ur ob upokojitvi). V zgodovini je veliko vplivnih ljudi ([[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]], [[Frank Gorenc]], [[George H. W. Bush]], [[George Walker Bush]], [[Eddie Rickenbacker]], [[John McCain]], [[James Stewart]], [[Nathan Farragut Twining]], [[Curtis Emerson LeMay]], [[Alan Bartlett Shepard mlajši]],[[William, valižanski princ]], [[Princ Filip, vojvoda Edinburški]], [[Antoine de Saint-Exupéry]], [[Erhard Milch]]) bilo šolano s strani letalskih sil, saj so zahodne vojaške letalske akademije nudile izjemno kvalitetno strokovno, psihično in fizično izobrazbo. Letalske akademije, dajejo izredno kvaliteten kader in ti ljudje so običajno tudi zelo uspešni v privatnem življenju, mnogo je poslovnežev, ki so bili v mladosti šolani v letalskih akademijah in so zelo uspeli ter ohranjajo zdrav športen način življenja in so vitalni pozno v starost. Veliko mladih fantov in deklet, ki niso kapitalsko dovolj močni se zaradi sponzoriranih programov usposabljanja s strani države odloči za vojaško kariero in ostanejo v vojski vse do upokojitve, saj za potrebe letalskih sil nikoli ne dosežejo konkurečnih komercialnih tržnih zahtev za prometne pilote. Cena ure letenja z modernim francoskim lovcem [[Dassault Rafale]] znese okvirno 20.000 eur na uro letenja, letenje z najboljšim ameriškim lovcem [[Lockheed Martin F-35 Lightning II]] znese strošek ure letanja okoli 50.000 dolarjev na uro, to so stroški, ki jih krije vsaka država, ki želi imeti sodobno vojaško letalstvo. Strošek šolanja vojaškega pilota stane več kot civilnega, ker so vsi stroški letenja tudi neposredni stroški šolanja - letala ne dajejo prihodka (če bi bilo isto pri prometnih pilotih bi šolanje stalo 10 do 30 miljonov) in znašajo (leto 2023)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sandboxx.us/news/how-much-does-it-cost-to-train-an-air-force-pilot-a-lot/|title=HERE’S HOW MUCH THE U.S. AIR FORCE SPENDS TRAINING ITS PILOTS|date=26.3.2024|accessdate=26.4.2024|website=SANDBOXX|last=Hollings|first=Alex}}</ref>: [[Slika:Lt_Mike_Hunter_1.jpg|sličica|Pilot pred bombnikom [[Douglas A-20 Havoc|A-20]] 1942 |271x271_pik]] * 12 milijonov USD za [[Lovsko letalo|lovske]] pilote [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15 Eagle]], [[Lockheed Martin F-22 Raptor|F-22 Raptorjev]] in [[Lockheed Martin F-35 Lightning II|F-35 Lightning II]], * 11 milijonov USD za pilote [[Bombnik|bombnikov]] [[Boeing B-52 Stratofortress|B-52 Stratofortress]], [[Northrop B-2|Northrop B-2 Spirit]], * 9 milijonov USD za pilote bombnikov [[Rockwell B-1 Lancer]], * 7 milijonov USD za pilote [[Jurišnik|jurišnikov]] [[Fairchild Republic A-10 Thunderbolt II|A-10 Thunderbolt II]], * 7 milijonov USD za pilote [[Izvidniško letalo|izvidnikov]] [[Boeing RC-135]], * 7 milijonov USD za lovske pilote [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16 Fighting Falcon]], * 6 milijonov EUR za lovske pilote [[Dassault Rafale]], * 3 milijone USD za [[Transportno letalo|transportne]] pilote [[Lockheed Martin C-130J Super Hercules|C-130J Hercules]] in * 1.5 milijona USD za transportne pilote [[Boeing KC-135 Stratotanker|KC-135 Stratotankerjev]], [[Lockheed C-5 Galaxy|C-5 Galaxy]], [[McDonnell Douglas C-17 Globemaster III|C-17 Globemaster]] Vsi seveda najprej začnejo na manjših [[Šolsko vojaško letalo|šolskih letalih]]. === Testni pilot === ''Glavni članek: [[Preizkusni pilot|testni pilot]]'' Najobsežnejše šolanje v vojski imajo vojaški testni pilot, kandidati za testne vojaške pilote morajo imeti preko 1000 ur na nadzvočnih letalih, da jih pričnejo šolat (šolajo jih samo štiri države: ZK: ETPS: ''Empire Test Pilots' School'' 1943, ZDA: USAF TPS 1944 in USN TPS 1945, Francija: EPNER: ''École du Personnel Navigant d’Essais et de Réception'' 1946, Rusija: FTPS: ''Fedotov Test Pilot School'' 1947). Običajno v procesu šolanja testnega pilota kadidati letijo tako z civilnimi potniškimi letali kot vojaški zrakoplovi vseh vrst ter celo jadralnimi letali, kandidate se usposobi do te mere, da so sposobni napisati kompletne operativne priročnike letal na osnovi testnih letov in morejo zelo dobro poznati letalske predpise certifikacije zrakoplovov (FAR oz. CS 25, 23, 22). === Letalski as === ''Glavni članek: [[letalski as]]'' Letalski as je naziv za vojaškega pilota, ki je sestrelil vsaj 5 sovražnikovih letal v zraku in je najbolj elitni status, ki ga lahko doseže vojaški pilot. Potrjene zmage pomenijo, da so bile uradno zabeležene, potrjene s strani enote, opazovalcev ali dokumentacije. Dvojni as pomeni 10+ zmag, trojni as pomeni 15+ zmag.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.airandspace.si.edu/stories/editorial/what-did-it-mean-be-flying-ace|title=What Did It Mean to Be a Flying Ace?|date=30.6.2025|accessdate=2.12.2025|website=National Air and Space Museum Washington, DC}}</ref> == Civilni pilot == [[Slika:Silver_Express_pilot_and_CFI_Daniel_Bustos.JPG|sličica|Poslovni pilot [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]] |225x225px]] Poklicno šolanje civilnih pilotov je drago in množičnost je omejena, saj si kandidati krijejo vso šolanje sami, kar znese okvirno okoli sto pedest tisoč eurov do zaposlitve oz. do prejemanja plačila na velikem potniškem letalu (npr. [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 737|B737]], [[Embraer E-Jet|E-190]]). Fantje in dekleta, ki se opogumijo in se podajo v letalsko prometno kariero se popolnoma adaptirajo na svojo kariero, saj to ni samo poklic ampak je način življenja. Ti mladi ljudje zelo cenijo svojo delo, saj je za doseg cilja postati prometni pilot, potrebno vložiti denar, čas, trud in biti sposoben odditi v svet ter na koncu imeti še srečo in se dokopati do prve službe kot kopilot na zelo konkurenčnem tržišču. Samo izjemno motivirani se na koncu prebijejo skozi teoretične izpite in uspešno opravijo vsa šolanja. Intenzivno šolanje skupaj s teorijo preverja ali ima kandidat prave karakteristike za pilota. Veliko ljudi nima primernih karakternih lastnosti za delo v letalstvu in preprosto ne zdržijo življenskega stila pilota, ki ne pozna splošnih družbenih navad in zahteva nenehno prilagajanje spremembam delovnega urnika ter ne pozna konceptov letnega dopusta med sezono, vikendov in neprilagodljivosti. Večina ima problem, da se primerja s kolegi, ki nimajo iste kariere in lahko planirajo družinske praznike, opravke, letne dopuste ipd ter so pogosto razočarani. Linijski piloti pravijo zase, da živijo iz kovčka, saj je to edina osebna stvar, ki jo imajo vedno s seboj. Tipično uporabljajo linijski piloti dva kovčka enega imajo vedno pri sebi v cockpitu t.i. pilot trolley oz. pilotski kovček tipično 45x40x24 cm na dveh kolesih (potni nalog z dokumenti, letalska pilotska knjižica, certifikati, licenca, zdravniško spričevalo, airline ID, tablica, mobilni telefon, denarnica, ključi, potni list, kemični svinčniki, beležka z zapiski, očala, odsevnik, dežni plašč, čepi za ušesa, žepna svetilka, vlažilna krema za kožo, balzam za usnice, kapljice za oči, sprej za nos, razkužilo za cockpit, suhi in vlažilni robčki, parfum, beljakovinske ploščice, kava/čaj, powerbank, slušalke, polnilec, minimalna kozmetika, minimalna lekarna in rezervna srajca ter rezervna civilna obleka) in v kabini kabinski kovček 55x40x20 cm z štirimi 360 stopinjskimi vrtljivimi kolesi (srajce, perilo, velika kozmetika, velika lekarna, napajalnik, insekticid proti komarjem razpršilo in tablete za v električni grelnik za sobo, civilna oblačila, civilni čevlji, hrana, vitamini in športna torba vreča nahrbtnik iz blaga ter športna oblačila). Kovčki morejo biti posebej kvalitetni saj so neprestano v uporabi. Sistemsko so narejeni tako da se da manjši kovček nasadi na večjega in se ga vozi kot enega. Cena ure letenja z modernim transportnim letalom Airbus A320 je okoli 10.000 eurov na uro letenja. Celotni stroški kvalitetnega šolanja (Operator Courses Training) linijskega pilota so še večji in znesejo okvirno še dodatnih trideset tisoč eurov, ki jih nosi tipično letalska družba (usposabljanje iz: CRM, EFB, Fatigue, Briefings, PPS, OP, Security, SMS, LVO, IATA DGR, Evacuation, Firefighting, Ditching, Line Training, Safety Equipment, First Aid, Fleet Variants, OM, Air Law and Sector contract). Letenje zrakoplovov kot pilot nikoli ni bilo dostopno ljudskim množicam ampak so do njega imeli dostop izbranci. V kapitalističnih družbah ([[Združene države Amerike|ZDA]], [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno Kraljestvo]], [[Nemčija]], [[Francija]], [[Italija]], [[Slovenija]], [[Grčija]], [[Singapur]], [[Avstralija]], [[Nova Zelandija]] itd.) so to ekonomsko močnejši posamezniki, medtem ko so v komunističnih družbenih ureditvah ([[Ljudska republika Kitajska]], [[Vietnam|Socialistična republika Vietnam]], [[Kuba|Republika Kuba]], [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]], [[Laos|Ljudska demokratična republika Laos]] itd.) ali eno partijskih sistemih ([[Eritreja]], [[Demokratična arabska republika Sahara]], [[Venezuela]], [[Sirija]], [[Ruanda]], [[Kambodža]]) to v večini člani partije oz. političnih strank. Nekateri drugi člani letalske posadke, kot so nekoč bili letalski inženirji, navigatorji in radio operaterji (npr. letala [[Douglas DC-6]], [[Lockheed L-1049 Super Constellation|Lockheed Constellation]], [[Boeing 307|Boeing 307 Stratoliner]], [[Martin M-130]], [[Sikorsky S-42]], [[Boeing 314 Clipper]], [[Boeing 377 Stratocruiser]], [[Bristol Britannia]], [[Iljušin Il-18]], [[De Havilland Comet]], [[Tupoljev Tu-104]], [[Boeing 707]], [[Convair 880]], [[Vickers VC10]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 727]], [[Lockheed L-1011 TriStar|L-1011]], [[Douglas DC-8|DC-8]], [[Airbus A300]],[[Iljušin Il-62]], [[Iljušin Il-86]], [[Tupoljev Tu-154]]), se prav tako štejejo za letalce - letalske častnike, ker sodelujejo pri upravljanju navigacijskih in motornih sistemov letala, niso pa piloti. Letalci so uniformirani profesionalci, člani letalske posadke (ang. flight crew) letala v pilotski kabini (ang. [[Pilotska kabina|cockpit]]). Drugi člani posadke, kot so mehaniki in zemeljsko osebje niso razvrščeni kot letalci, so pa lahko del posadke po potrebi. Stevardese so del kabinskega osebja in niso letalski časniki. V Sloveniji ima poklicno civilno licenco za motorno letalo 0,03 % celotnega prebivalstva oz. 600 prebivalcev<ref>{{Navedi splet|url=https://www.caa.si/upload/editor/file/file756f94fb5c49415.pdf|title=Letno poročilo 2022|accessdate=28.1.2023|publisher=CAA}}</ref> od tega deleža jih ima polovica torej okoli 300 privilegije prometnih pilotov (za primerjavo [[Doktorat|doktorjev znanosti]] je 98% več kot prometnih pilotov oz. na 50 doktorjev znanosti je en prometni pilot). [[Slika:Airbus-319-cockpit.jpg|sličica|Linijska pilota na [[Airbus A319]]|250x250px]] Leta 2017 je bilo v svetu samo 290 000 prometnih pilotov (ali 36 prometnih pilotov na milijon prebivalcev) od tega se jih bo 105 000 upokojilo do 2027 in ocenjuje se da se bo potrebovalo še 250 000 novih do leta 2027 glede na ocene CAE Inc., da se bo zadovoljilo potrebam svetovnega trga. Šolanje je zahtevno, drago in dolgotrajno, saj se danes zahteva bistveno več certifikatov od pilotov kot v preteklosti. Največ 90 000 novih pilotov se bo potrebovalo v aziji, 85 000 v ameriki in 50 000 v evropi ter 30 000 na bližnjem vzhodu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.cnbc.com/2017/06/20/this-is-your-captain-retiring--world-faces-pilot-shortage.html|title=Paris Airshow 2017 Airline industry facing a massive shortfall of pilots|date=2017|accessdate=19.12.2024|website=CNBC}}</ref> Za primerjavo leta 2019 je bilo svetovno število zdravnikov 12 800 000 (ali 1600 zdravnikov na milijon prebivalcev).<ref>{{Navedi splet|url=https://www.medicaleconomics.com/view/across-globe-6-4-million-physicians-needed-in-132-countries-facing-shortages|title=Across globe|date=24.5.2022|accessdate=13.1.2025|website=Medical Economics}}</ref> Za občutek med drugo svetovno vojno je bilo vojaških pilotov nekaj miljonov (ZDA, Luftwaffe, RAF, Sovjetsko letalstvo, Japonsko letalstvo, Italjansko letalstvo). Med drugo svetovno vojno je v USAF bilo decembra 1944 aktivnih 41.600 letal in 1.259.000 ljudi, RAF je imel maja 1945 9.200 letal 1.079.835 ljudi od tega 193.313 letalcev in 886.522 zemljskega osebja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ratno vazduhoplovstvo u drugom svetskom ratu|last=Ulepič|first=Zdenko|publisher=Beograd : Vojnoizdavački zavod|year=1974|cobiss=4727808}}</ref> Vsi piloti najprej opravijo zdravniški pregled II. razreda in začnejo letenje na enomotornih batnih letalih (npr. [[Cessna 152]] ali [[Piper PA-38 Tomahawk|Piper Tomahawk]]) velikokrat je to v začetku v [[Aeroklub|aeroklubu]] z EASA ATO šolo in potem po pridobitvi PPL(A) privatne licence opravijo obsežno teorijo ATPL(A) frozen (na agenciji za civilno letalstvo). Teorija ATPL(A) je velik filter uspešnosti kadidatov za nekatere je nepremostljiva in je osnova za kakeršnokoli poklicno delo v letalstvo. Po opravljeni ATPL(A) teoriji kandidati pričnejo inštrumentalno letenje ter napredujejo na zahtevnejša enomotorna letala z uvljačljivim podvozjem (npr. [[Beechcraft Bonanza]], [[Cessna 210|Cessna Centurion]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Piper PA-24 Comanche|Piper Comanche]]) nadaljujejo na večmotorna batna letala (npr. [[Cessna 340]], [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca]], [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper Twin Comanche]]) ter opravijo zdravniški pregled I. razreda, približno 1 od 4 ljudi lahko opravi psihofizične kriterije za komercialnega pilota (očala so dovoljena) in pridobi licenco poklicnega pilota CPL(A). Potrebno je poudarit da poklicna licenca CPL sama po sebi ne nudi nič in da je lahko oseba plačana za delo potrebuje še nadaljnjo usposabljanje za tip letala, operacija itd. Za poklicno licenco potrebujejo minimalno 200 ur letenja in potem gredo na [[type rating]] za [[Turbopropelerski motor|turbo propelerska]] (npr. [[Bombardier Dash 8|Dash 8]], [[ATR 72]], [[Beechcraft Super King Air|King Air]]) ali [[Reaktivno letalo|reaktivna letala]] (npr. [[Airbus A320]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet]]) na katerih naredijo še line training, ki obsega okoli sto do dvestopedeset komercialnih letov, kasneje kot kopiloti pridobijo še licenco prometnega pilota ATPL(A) za katero potrebujejo minimalno 1500 ur letenja. Cel proces letalskega usposabljanja linijskega pilota stane okoli sto petdeset tisoč eur in traja v povprečju 7 aktivnih let, kandidati si ga krijejo sami. V Sloveniji se je veliko pilotov začelo šolati modularno v aeroklubskem okolju (motorno letenje). Ker celovitih uradnih statistik ni, so na voljo le ocenjeni podatki, ki temeljijo na izkušnjah aeroklubov in inštruktorjev. Podatki temeljijo na ocenah in niso rezultat uradne nacionalne statistike. * 50 % kandidatov zaključi začetno licenco PPL(A), * Od imetnikov PPL(A) jih le 25 % (12,5 % od vseh na začetku) nadaljuje z dodatnimi usposabljanji (npr. NVFR, uvlačljivo podvozje, MEP), * Med kandidati, ki se vpišejo v ATPL teorijo, jih približno 25–30 % (4 % od vseh na začetku) doseže kakeršnokoli zaposlitev v letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da le 0,5–2 % kandidatov, ki začnejo šolanje v aeroklubih v Sloveniji, doseže raven linijskega prometnega pilota reaktivnega potniškega letala Pri integriranih pilotskih programih (EASA ATPL integrated), kjer so kandidati predhodno selekcionirani in šolanje poteka v strnjenem, profesionalno usmerjenem programu, so stopnje uspešnosti bistveno višje kot v aeroklubskem okolju. * 80 % vpisanih kandidatov zaključi integrirani program (ATPL frozen), * Od diplomantov jih 60 % v obdobju nekaj let pridobi prvo zaposlitev v linijskem letalstvu, * Skupno se ocenjuje, da 55 % vseh vpisanih kandidatov v integrirane programe doseže raven pilota reaktivnega potniškega letala Višja uspešnost je posledica stroge selekcije kandidatov, strukturiranega šolanja, zagotovljenega financiranja zahtevanega za vpis ter neposrednih povezav šol z letalskimi prevozniki in plačanega šolanja na tipu potniškega letala. Največji filter trga, ki išče kandidate so zahtevane izkušnje na tipu letala oz. na velikih potniških letalih nad 50 ton vsaj 500h oz. celo 1500h. === Civilni certifikacijski sistemi === [[Slika:EASA_Logo.png|levo|sličica|251x251_pik|[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA]] krovna letalska organizacija v [[Evropska unija|EU]]]] Različne države (Kitajska, Turčija, Združeni arabski emirati) oz. skupine držav (EU, ZDA) uporabljajo različne certifikacijske sisteme in piloti imajo različne licence, ki me seboj niso enakovredne niti niso preprosto izmenljive ampak mora iti pilot, če hoče pridobiti licenco v drugem sistemu skozi postopek konverzije licence (dodatni izpiti vsaj iz letalskega prava, ponekod praktični izpiti ipd.), da pridobi drugo licenco. Če gre evropski pilot na dopust v ZDA in ima evropsko licenco EASA in želi za zabavo leteti letala nekomercialno v ZDA, pa običajno zadovoljuje preprostejši postopek validacije, kjer na osnovi njegove trenutne licence (npr. EASA ATPL(A)) pridobi privilegije FAA PPL(A) za maksimalno čas veljavnosti njegove evropske licence. [[Slika:20150215-logo-faa_1.jpg|sličica|200x200_pik|[[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] ureja vse vidike civilne letalstva v [[Združene države Amerike|ZDA]]]] Največji sistemi licenciranja v svetu so: [[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|EASA - European Aviation Safety Agency]], [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA - Federal Aviation Administration]], JAA - Joint Aviation Authorities (zastarelo), UK CAA - Civil Aviation Authority (United Kingdom), CASA - Civil Aviation Safety Authority, TCCA - Transport Canada Civil Aviation''',''' SHGM - Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü idr. [[Slika:ICAO_logo.svg|alt=File:ICAO logo.svg|levo|sličica|155x155_pik|[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] Svetovna Mednarodna organizacija civilnega letalstva]] Zakaj pa je pomembno katero licenco ima pilot? Ker z EASA licenco lahko pilot leti vse zrakoplove, ki so registrirani v državah EU (Nemčija, Francija, Polska, Italjia, Grčija itd) po celem svetu. Ne more pa pilot z EASA licenco leteti neposredno letala registrirana v Turčiji, ampak potrebuje turško licenco oz. validacijo, z turško licenco lahko pilot leti samo turška letala po celem svetu ne more pa leteti vseh drugi letal, registriranih v katerikoli drugi državi. Tako je z uvedbo EASA licence avtomatsko postal evropski sistem z množico držav izredno enoten v smislu izemenljivosti letal in pilotov. Pri temu pa je potrebno povedati, da svetovno priznane licence - mednarodne so samo PPL, CPL, ATPL (s katermi lahko pilot leti po celem svetu), nacionalne licence - državne ULN, LAPL (področje EU), MPL (področje EU) so nacionalne licence ali regionalne in z njimi lahko pilot leti samo na področju države ali regije, ker jih mednarodna letalska organizacija ICAO ne priznava zatorej se je bolje tem licencam izgoniti, če je to le mogoče, saj nimajo mednarodne veljave in so lahko prej ali slej ukinjene. [[Slika:PPL_(A)_-_Pilotenlizenz_Vorderseite.png|sličica|706x706px|Nemška EASA PPL (A) - Pilotska privatna licenca (športni pilot motornega letala)|sredina]] {| class="wikitable" |+Kratice in različni certifikacijski sistemi oblasti !Kratica !Pomen !Država oz. območje !Opomba |- |ICAO |[[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|International Civil Aviation Organization]] |celi svet od 1944 |osnovna svetovna letalska organizacija, običajno jo v svoji osnovni obliki koristijo afriške države, velike omejitve zaposlovanja |- |FAA |[[Zvezna uprava za letalstvo|Federal Aviation Administration]] |[[Združene države Amerike|ZDA]] in pacific |sistem z najdaljšo tradicijo priznan v različnih delih sveta (afrika, bl. vzhod) |- |EASA |[[Agencija Evropske unije za varnost v letalstvu|European Aviation Safety Agency]] |[[Evropska unija|EU]] od 2002 dalje |članice vse EU države in še dodatne, najtežja licenca za teorijo zelo močna licenca |- |JAA |Joint Aviation Authorities |[[Evropa]] 1970 do 2009 |članice JAA so prevzele EASA zahteve, nekatere ne EU članice še vstrajajo |- |UK CAA |UK Civil Aviation Authority |[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|UK]] od 2020 dalje |UK - Brexit - nacionalna licenca nepriznana po EU - tretja država |- |SHCA |Sivil Havacılık Genel Müdürlüğü |[[Turčija]] |zaželena za delo v Turčiji |- |TCCA |Transport Canada Civil Aviation |[[Kanada]] |zelo primerljiva z FAA in EASA |- |GCAA |Civil Aviation Administration of China |[[Kitajska]] |zelo zaželjena na hitro rastočem kitajkem trgu |- |DGCA |Directorate General of Civil Aviation |[[Indija]] |hitro rastoči trg |- |GCAA |General Civil Aviation Authority |[[Združeni arabski emirati|ZAE]] |najbolj cenjena na bližnjem vzhodu |- |CASA |Civil Aviation Safety Authority |[[Avstralija]] |robustni predpisi |- |CAA NZ |Civil Aviation Authority of New Zealand |[[Nova Zelandija]] |cenjena na pacifiškemu območju |- |SA CAA |South African Civil Aviation Authority |[[Južna Afrika|Južna afrika]] |najbolj cenjena afriška licenca |} === Šolanje prometnega pilota === [[Slika:PA-28_Simulator_der_Horizon_SFA.jpg|sličica|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/SE šolanje na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II za enomotorna letala npr. [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]]|249x249px]]Prometni piloti velikih potniških letal potrebujejo leta usposabljanja, da dosežejo vse kvalifikaciji, ki so potrebne za vodjo zrakoplova na komercialnih potniških letih in veliko ur letenja. Prometni linijski piloti veljajo za najbolj izšolane posameznike na sploh, saj se njihovo šolanje in periodično usposabljanje ne zaključi do upokojitve. Minimalna formalna izobrazba je zaključena srednja šola s poklicno maturo, na kar pilot nadaljuje strokovno šolanje na letalih in teorijo ATPL za prometne pilote, ki je po obsegu primerljiva s fakulteto ter za marsikoga prevelik zalogaj. Samo določeni nacionalni prevozniki zahtevajo fakulteto (180 ECTS) in znanje nacionalnega jezika (ICAO level). Stroški šolanja prometnega pilota so visoki in si jih kandidati sami krijejo, zaradi česar je to dostopno le ekonomsko močnejšim posameznikom. Konec 1980 je bila cena šolanja v Jugoslaviji 85 000 DEM (nemških mark) za pilote, ki so se šolali v šoli takratnega državnega prevoznika [[Air Serbia|JAT]]. Celoten strošek šolanja na letalski univerzi ERAU Embry–Riddle Aeronautical University v ZDA na 4 letnem programu je konec 1980 znašal okvirno 90&nbsp;000&nbsp;USD. Danes se stroški gibajo od 150 000 USD do 300 000 USD odvisno od tega v katerem delu sveta se kandidati šolajo, saj so stroški letalskih šol po nekod 150% višji zaradi različnih državnih režimov in svobodnega letenja ni. [[Slika:Eesti_Lennuakadeemia_360-8.jpg|sličica|364x364px|[[Pravila instrumentalnega letenja|IFR]]/ME šolanje na večmotornih letalih na [[Simulator letenja|simulatorju]] FNTP II npr. [[Piper PA-34 Seneca]]]] Da kandidat postane prometni pilot, more najprej odiiti v certifcirano letalsko šolo ATO. Kandidati se lahko šolajo na dva načina modularno ali itegrirano. Modularno usposabljanje pomeni da opravlja posamezne ratinge z izpiti in se mu pridobljene kvalifikacije sproti vpisujejo v licenco. Pri itegriranem usposabljanju kadnidat pride do opravljenih pooblastil šele ko pridobi licenco poklicnega pilota oz. v določenih primerih ko je vezan na družbo (MPA licenca) še kasneje. Najhitrejša pot do službe v cockpitu je z šolanjem v letalskih akademijah oz. profesionalnih letalskih šolah, pri čemer se priporoča, da imajo kadnidati jasno izdelano vizijo, kjer se nameravajo zaposliti in zato pripravljena finančna sredstva, ki znašajo ovrino okoli 130 tisoč EUR, vendar samo finance niso dovolj potrebno je tudi veliko truda in potrepljenja ter dobro sodelovanje z letalskimi kolegi. Minimum je 1500 ur letenja, da poklicni pilot CPL(A) pridobi licenco prometnega pilota ATPL(A). Bistvene kvalifikacije pilota so ratingi - privilegiji za izvajanje določenih operacij in licenca, prometni piloti se obnovitveno šolajo najmanj na vsakih šest mesecev na [[Simulator letenja|simulatorjih letenja]], v kvalitetnejših letalskih družbah celo na vsake tri mesece. Piloti letal morajo dovolj dobro obvladovati [[Angleščina|angleški jezik]], saj je več kot 95% svetovne literature v angleščini, kot tudi vsa komunikacija med člani posadke, kontrolo letenja idr. Strokovna področja, ki so pomembna za pilote: operativni postopki, radio navigacija, masa in težišče, zmogljivosti letal, načrtovanje letenja, letalska avionika - inštrumenti, aerodinamika, letalska meteorologija idr.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/druzba/panorama/skok-v-portoroz-na-kavo-v-dvoje-z-letalom.html|title=Skok v Portorož na kavo... v dvoje z letalom|date=13.3.2012|accessdate=16.3.2026|website=delo.si|publisher=Tomažič B., Jamnik U.}}</ref> ==== Pay to Fly P2F ==== Pay to Fly (P2F) je praksa v komercialnem letalstvu, pri kateri pilot oziroma kopilot plača letalski družbi ali posredniku za možnost letenja na linijskih letih kot član pilotske posadke. Namesto da bi bil pilot za delo plačan, sam krije stroške usposabljanja, type ratinga ali celo neposredno “najem” sedeža v kokpitu za pridobivanje naleta in izkušenj na reaktivnem letalu. V klasičnem zaposlitvenem modelu letalska družba pilota zaposli in mu zagotovi plačilo ter usposabljanje. Pri modelu Pay to Fly pa kandidat: * plača type rating, * pogosto dodatno plača “line training”, * lahko plača določeno število ur letenja na rednih komercialnih linijah, * v nekaterih primerih pa ni formalno zaposlen ali prejema minimalno plačilo. Model se je posebej razširil po finančni krizi leta 2008, ko je bilo na trgu veliko mladih pilotov z nizkim naletom in malo odprtih delovnih mest. '''Kako sistem običajno deluje''' Tipičen potek: # Pilot opravi CPL/ATPL teorijo in MCC. # Kandidat sam financira type rating za določen tip letala (npr. A320 ali B737). # Letalska družba ali posredniška akademija ponudi program “line training”. # Pilot plača paket ur oziroma sektorjev na rednih komercialnih letih. # Po končanem programu lahko pridobi dovolj izkušenj za redno zaposlitev drugje ali v isti družbi. '''Kdo ponuja Pay to Fly programe''' Pay to Fly programe so v preteklosti ponujale ali posredno omogočale: nekatere nizkocenovne letalske družbe, zasebne letalske akademije, posredniška kadrovska podjetja, ACMI oziroma wet-lease operaterji. V Evropi so bili z modelom pogosto povezani: Ryanair (predvsem prek zunanjih pogodbenikov v preteklosti), Wizz Air, SmartLynx Airlines, različne zasebne akademije v Španiji, vzhodni Evropi in jugovzhodni Aziji. Pomembno je poudariti, da številne družbe danes zaradi kritik in pomanjkanja pilotov od teh praks delno odstopajo ali pa jih izvajajo v milejših oblikah (npr. self-sponsored type rating brez neposrednega plačevanja linijskega letenja). '''Stroški''' Stroški so lahko zelo visoki. Približni stroški: * Vse zahtevane predhodne licence CPL + ATPL teorija + MCC: 70.000–120.000 EUR, * Type rating A320/B737: 20.000–40.000 EUR, Pay to Fly line training program: 10.000–40.000 EUR, v nekaterih primerih tudi več kot 60.000 EUR. Skupni strošek poti do prve službe lahko zato preseže: * 120.000–180.000 EUR. '''Kaj pomeni za pilote''' Prednosti: hitrejši dostop do naleta na jet letalu, možnost pridobitve izkušenj na A320 ali B737, lažji vstop na trg dela v času presežka pilotov, hitrejše izpolnjevanje pogojev za zaposlitev. Slabosti: zelo visoka finančna obremenitev, pogosto zadolževanje, negotova zaposlitev po koncu programa, pritisk na plače in delovne pogoje v industriji, etične in varnostne kritike. '''Kritike in kontroverze''' Model Pay to Fly je močno kritiziran s strani: pilotskih sindikatov, združenj pilotov, dela letalske industrije. Največ kritik: pilot opravlja odgovorno delo, vendar za delo plačuje, ustvarja neenakost med kandidati, zmanjšuje pogajalsko moč mladih pilotov, lahko povečuje psihološki pritisk zaradi dolgov. Hkrati je tukaj velika kritika na lokalne CAA agencije za civilno letalstvo, ki takega početja ne preganjajo in ne kontrolirajo ali so dejansko piloti zaposleni v letalskih družbah ali delajo na črno. Evropsko združenje pilotov ECA (European Cockpit Association) je Pay to Fly večkrat označilo kot problematično prakso, ki lahko negativno vpliva na varnostno kulturo in delovne standarde v letalstvu. '''Razlika med Pay to Fly in self-sponsored type ratingom''' To ni vedno isto: * '''Self-sponsored type rating''' pomeni, da pilot sam plača rating, nato pa normalno išče službo in računa da bo z type ratingom konkurenčnejši. * '''Pay to Fly''' pa pomeni, da pilot plača tudi za dejansko letenje na komercialnih linijah kot član posadke. V sodobnem evropskem letalstvu je self-sponsored type rating precej pogost, medtem ko je klasični Pay to Fly manj razširjen kot pred desetletjem. '''Vpliv na kariero''' Za nekatere pilote je bil Pay to Fly način za prvi preboj v industrijo, posebej v obdobjih gospodarskih kriz. Vendar pa: sam po sebi ne zagotavlja kariere, pomembni ostajajo CRM, sposobnosti, znanje in profesionalnost, številne večje tradicionalne družbe takšne prakse gledajo manj pozitivno kot klasično selekcijo in usposabljanje. Danes zaradi globalnega pomanjkanja pilotov številne družbe ponovno ponujajo bolj klasične zaposlitvene modele z manj finančnega tveganja za pilote. {| class="wikitable" |+Moduli usposabljanja prometnega pilota letala !Vrsta pooblastila, licence oz. zahteve !Opis !Okvirna cena ''(let.2020)'' in trajanje !Okvirno kumulativno cena/ kumulativno trajanje |- |'''PPL(A)'''<br>Licenca športnega pilota letala (ang. Private Pilot Licence - Aircraft) | * 9 predmetov združenih v teoretični izpit PPL(A) teorije, * ustni izpit iz znanja angleščine (ICAO level), * pisni izpit iz angleške frazeologije (R/T radiotelephony privilege), * 45 ur letenja (zone, šolski krogi, rute, radio navigacija) plus izpitni let. Letenje se izvaja z letali tipa: [[Cessna 152]], [[Cessna 172]], [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28]] ipd. |13 tisoč EUR /6 mesec. |13 tisoč EUR /6 mesecev |- |'''ATPL teorija'''<br>Teorija za prometnega pilota (ang. Air Transport Pilot Licence theory) |14 predmetov, 14 izpitov ATPL(A) teorije, 1 leto študija (20 000 vprašanj) v angleščini, zelo obsežen študij in velik filter uspešnosti kandidatov, opravi jo okoli 50% kandidatov |4 tisoč EUR /1 leto |17 tisoč EUR /1 leto 6 mesecev |- |'''NVFR'''<br>pooblastilo za nočno letenje (ang. Night Visual Flight Rules Rating) |5 ur predavanj in 5 ur letenja. |2 tisoč EUR /1 teden |19 tisoč EUR /1 leto 7 mesecev |- |Nabiranje naleta<br>(ang. Hour Building) za licenco poklicnega pilota CPL(A)<br>(ang. Commercial Pilot Licence) |Za poklicno licenco CPL se potrebuje skupaj vsaj 200 ur, minimalna razlika med 200 h in vključenim šolanjem v skupni nalet znaša vsaj 67-95ur. Piloti zato velikokrat koristijo [[Aeroklub|aeroklube]]. |15 tisoč EUR /4 mes. |34 tisoč EUR /1 leto 11 mesecev |- |'''IR/SE'''<br>Pooblastilo za instrumentalno letenje na enomotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Single Engine) |Instrumentalno letenje na enomotornem letalu obsega 50 ur usposabljanja izvaja se na simulatorju in enomotornih batnih kopenskih letalih npr: [[Piper PA-28 Cherokee|Piper PA-28 Arrow]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander 114]], [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] po pravilih inštrumentalnega letenja. Pilotom da ogromno in se priporoča, da se za njega izšolajo tudi PPL(A) piloti, ki nimajo namena leteti profesionalno, saj si s tem povečajo varnost. |15 tisoč EUR /3 mesece |49 tisoč EUR /2 leti 2 meseca |- |'''MEP(L)'''<br>pooblastilo za letenje na večmotornih letalih kopenskih letalih<br>(ang. Multi Engine Piston Land Rating) |Pooblastilo za letenje z večmotornim batnim kopenskim letalom, npr: [[Piper PA-30 Twin Comanche]], [[Piper PA-34 Seneca]], [[Cessna 310]], [[Cessna 340]], [[Beechcraft Baron]] po pravilih vizualnega letenja. |4 tisoč EUR /1 teden |53 tisoč EUR /2 leti 3 mesece |- |'''ME/IR'''<br>pooblastilo za instrumentalno letenje na večmotornih letalih<br>(ang. Instrumental Rating/ Multi Engine) |Instrumentalno letenje na večmotornem letalu. Uporabljajo se ista letala kot za MEP(L) šolanje. |5 tisoč EUR /1 teden |58 tisoč EUR /2 leti 4 mesece |- |'''CPL(A)'''<br>Licenca poklicnega pilota letala<br>(ang. Commercial pilot licence Aircraft) |Z opravljeno licenco CPL(A) v roko max 24 mesecev po končanih izpitih ATPL si pilot zamrzne teorijo ATPL(A) in velja do opravljanja licence ATPL pri 1500h. CPL šolanje 10h šolanja in 5 ur šolanja na kompleksnem letalu npr: [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Rockwell Commander 112|Commander]], [[Piper PA-24 Comanche|Comanche]], Pogoji: 10h IFR, 25h DUAL, 5h Complex, 200h skupaj, NVFR, 100h PIC, 20h preletov. Potrebno je poudarit da sama licenca CPL ne nudi nič sama po sebi in potrebno je še nadaljnjo usposabljanje za delo v letalski operaciji (MCC, type rating, OCC, line traing). |6 tisoč EUR /2 tedna |64 tisoč EUR /2 leti 5 mesecev |- |'''FI(A)'''<br>Inštruktor letenja<br>(ang. Flight instructor Aircraft) |Tečaj obsega 30 ur usposabljanja na desnem sedežu in pedagoške module, je neobvezen za prometne pilote, vendar so inštruktorji letenja kasneje bistveno bolj cenjeni in adaptivni za letenje z različnimi karakterji v cockpitu. |10 tisoč EUR /3 mesece |74 tisoč EUR /2 leti 8 mesecev |- |'''MCC'''<br>certifikat za letenja v več članski posadki<br>(ang. Multi-Crew Cooperation certificate) |Za letenje kot kopilot oz. za letenje z letali, ki zahtevajo več pilotov je potrebno opraviti usposabljanje za delo v veččlanski posadki, usposabljanje poteka na [[Simulator letenja|simulatorju letenja]]. Dostikrat je trening združen z neformalnim tečajem JOC (ang. Jet Orientated Course). |3 tisoč EUR /1 teden |77 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''A-UPRT'''<br>certifikat [[Preprečevanje in reševanje iz nepravilnih položajev|preprečevanja in reševanja iz nepravilnih položajev]]<br>(ang. Upset Prevention and Recovery Training) |Napredni tečaj se nanaša na vsaj 5 ur teoretičnega pouka in 3 ure praktičnega usposabljanja na letalih EASA CS-23 Aerobatic ali CS-23 Utility. Morebitno usposabljanje za akrobatsko letenje ne nadomesti tečaja UPRT. Tečaj obvezen za vse pilote pred pristopom na šolanje za prvi [[type rating]]. |2 tisoč EUR /2 dni |79 tisoč EUR /2 leti 9 mesecev |- |'''Type Rating'''<br>[[Type rating|pooblastilo za letenje določenega tipa letala]] |Šolanje na določenem tipu letala, npr: [[Airbus A320|Airbusu A320]], [[Airbus A220|A220]], [[Boeing 737]], [[Embraer E-Jet E2]], [[Bombardier Dash 8]], [[Cessna Citation Excel|Cessna Citation]]. Sestoji iz teorije CBT (ang. Computer Based Training) in predavanj ter vaj na maketah. Vključuje okrog 30 do 60 ur na simulatorju in 1 uro letenja (šest šolskih krogov) s praznim letalom to imenujemo base trening (ali zone) in je eden izmed dražjih delov šolanja. Ta letala so praviloma jeti. |30 tisoč EUR /2 meseca |109 tisoč EUR /2 leti 11 mesecev |- |OCC<br>tečaj prehoda na letalskega operaterja<br>(ang. OCC Operators Conversion Course) |Teoretično in praktično šolanje na simulatorju in centrih za usposabljanje iz: CRM, EFB, SMS, Fatigue, Briefings, Peer Pilot Support Program, Operator Procedures, LVO, Dangerous Goods, Emergency Evacuation, Firefighting, Ditching (bazen), Line Training, Emergency and Safety Equipment, Aeromedical & First Aid, Fleet Differences, Operators Manual, Air Law & Union Contract, OPC. |N/A /2 meseca |N/A /3 leta 1 mesec |- |Linijski trening<br>(ang. Line Training) |Šolanje na liniji za kopilota z kapitani inštruktorji v odvisnosti od kompleksnosti letala obsega do okoli 100 letov oz. 250 ur (tipično oba pogoja) ter vključuje do 100 teoretičnih poglavji, zaključi se z linijskim preverjanjem (ang. line check). Tega se za plačilo P2F poslužujejo letalske družbe, ki jemljejo pilote začetnike. |30 do 60 tisoč EUR /3 mes. |139 do 169 tisoč EUR /3 leta 4 mesece |- |'''ATPL(A)''' <br>Licenca prometnega pilota letala<br>(ang. Airline Transport pilot Licence) |Naredi jo pilot, ko ima skupaj minimalno 1500 ur naleta od tega 500 ur v več pilotni posadki MPL (Multi-pilot) in 250 ur PIC kot vodja zrakoplova ter opravljeno ATPL teorijo, izpit poteka običajno na simulatorju. S tem poklicni pilot postane prometni pilot. |N/A |okvirno tipično 7 let |- |Kapitan letala <br>(ang. Captain) |Kopilot, ki ima odmrznjeno ATPL licenco in okvirno nad 5000 h naleta skupaj ter ima prave karakterne in strokovne lastnosti, se gre šolati na levi sedež in ko konča usposabljanje postane kapetan, navadni kapitani ne letijo z začetniki. Kopiloti inštruktorji imajo prednost pri tem, da jih izberejo za kapitane. |N/A |okvirno tipično 15 let |- |'''TRI''' <br>Inštruktor za tip letala<br>(ang. Type rating Instructor) |Tečaj obsega pedagoški modul, tehnični modul, simulator letenja in izpit inštruktorji letenja imajo priznavan pedagoški modul. Kapitani inštruktorji potem letijo z začetniki na line treningu. |10 tisoč EUR |149 do 179 tisoč EUR |- |'''TRE''' <br>Izpraševalec za tip letala<br>(ang. Type rating exeminer) |Tečaj obsega šolanje za izpraševalca na tipu letala. |N/A |N/A |} === Delovni dan prometnega pilota === Vsi civilni piloti imajo svojo bazo - bazično letališče s katerega začnejo svojo delovno obveznost in na katerega se na koncu vrnejo po izmeni (včasih isti dan včasih po več dneh). Veliko prespijo po hotelih. Pilotova služba se običajno začne uro do dve ure pred letom v pisarni, kjer pregleda vso dokumentacijo leta: METEO, NOTAMe, vpisane MEL predmete in njihove operativne procedure ter morebitne omejitve categorije pri nizski vidljivosti, seznam članov posadke, operativni načrt poleta, naroči gorivo in opravi briefing s posadko s posebnostmi leta ter gre na pregled potnih listov in varnostni pregled. Nadaljuje se na letalu kjer se opravi predpoletni obhod letala, izračun mase in težišča, sprejme zadnjo vremensko radio poročilo ATIS, izračuna vzletne zmogljivosti letala in pripravi pilotska kabina z [[Flight management system|računalniki]] na let ter opravi odletni briefing in briefing v prisilnih primerih. Letalo se vedno prevzame od inženirjev (ki so na letalu že vsaj eno uro pred piloti), če sta pilota zadovoljna s stanjem letala. Tekom leta piloti vsake trideset minut preračunajo porabo goriva in vsako uro preverijo tolerance višinomerjev (RVSM), vse skozi so na radijski vezi s kontrolo letenja in spremljajo razvoj vremena preko vremenskega radarja. Na vsaki obratni točki zapišejo čas preleta le-te ATA in ga primerjajo z izračunanim časom ETA. Pred pristankom sprejmejo zadnjo vremensko radio sporočilo ATIS za destinacijo in naredijo briefing s pripravo za pristanek in neuspeli prilet ter za voženje po zemlji, po izključitvi motorjev zapiše porabljeno gorivo in gorivo na krovu ter še zadnjič preračuna ali ima puščanje goriva. Ko se letalo parkira imajo največ dela, saj se morejo pripravit za naslednji let - naslednji sektor. Čas na zemlji znaša okoli 45 minut, potrebno je pripraviti: izračun mase in težišča ter dati navodila zemeljski operativi za nalaganje letala, naročiti gorivo, narediti obhod letala, izračun zmogljivosti, priprava računalnika letala za naslednji let, prejeti zadnjo vremensko sporočilo ATIS, prejeti odletno dovoljenje kontrole, opraviti briefing za odlet, prejeti dovoljenje za zagon motorjev, prejeti dovoljenje za voženje do steze in na koncu še vzletno dovoljenje itd. Tipično piloti na dan naredijo okoli 4 takšne lete. Po izkrcanju potnikov se letalu na zadnjem letu posadke preda inženirjem in javi morebitne tehnične napake. Pilotova služba se zaključi običajno 30 minut po pristanku, ko odda vso dokumentacijo, opravi pregled potnega lista in zapusti prostore letališča. V kolikor zaključi v bazi gre domov, v kolikor zaključi drugje gre s kombijem z ostalo posadko do hotela. V službi so lahko piloti od 9-13 ur na dan odvisno od števila letov in ure v dnevu. V enem mesecu smejo biti v službi 190 ur in odleteti 100 ur.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/nedeljski/med-ljudmi/povabljeni-ste-na-kavo/bil-je-najboljsi-mladi-voznik-v-sloveniji-danes-leti-z-airbusom-a320-2787213/|title=Bil je najboljši mladi voznik v Sloveniji, danes leti z airbusom A320|date=15.3.2026|accessdate=16.3.2026|website=Dnevnik.si|last=Teržič M., Gorjan M.}}</ref> {{Cquote|Najboljša varnostna naprava v katerem koli letalu je dobro usposobljena posadka|author=Albert Lee Ueltschi}} === Karakteristike linijskih pilotov === [[Slika:Flight_attendants-Emirates_(airline).jpg|sličica|Letalska posadka]] Prometni linijski piloti (ang. airline transport pilots) so zelo specifičen profil ljudi, ki imajo običajno nekaj skupnih lastnosti, vrednot in življenjskih navad. Seveda so posamezniki različni, a pilotna kultura je vseeno precej enotna po vsem svetu. Piloti so pogosto zahtevni do sebe, a hkrati zelo kolegialni. Navzven delujejo samozavestno, a notranje pogosto zelo samokritično, pogosto sodijo v skupino nadpovprečno inteligentnih in racionalnih ljudi. Realističen opis, kakšni ljudje so linijski piloti – temelji na dejanskih vzorcih, ki jih vidiš pri FO-jih in kapitanih na A320, B737, A330, itd. * Visoka stopnja odgovornosti. Piloti so pogosto ljudje, ki zelo resno jemljejo naloge. V cockpitu so ekstremno strukturirani, metodični in natančni. Navadno ne prenesejo kaosa, improvizacij “na slepo” ali neprofesionalnosti. Tipično razmišljanje:''“Če nekaj naredim narobe, to vpliva na 180+ ljudi.”'' * Umirjen temperament. Večina dobrih pilotov je mirnih pod pritiskom. Niso nujno tihožitni, ampak imajo sposobnost: ostati hladni v stresnih situacijah, razmišljati logično, ko drugi paničarijo, sprejemati odločitve brez čustvene eksplozije. Tudi na radiu se sliši: miren glas = dober pilot. * Analitični in tehnično usmerjeni Pilot ne rabi biti inženir, a ima: rad sistem, razumevanje, kako stvari delujejo, interes za procedure, mehaniko, meteorologijo → pogosto hobi. Veliko pilotov je “geekov” za letala, performance in sisteme (WWII motorji, A320 sistemi itd.). * Disciplina in rutina. Letalsko okolje zahteva: natančno spoštovanje SOP-jev, ponavljanje postopkov, jasen workflow. Mnogi piloti so tako disciplinirani tudi v zasebnem življenju: šport in redna telovadba, zdrava prehrana, discipliniran počitek. * Perfekcionizam. Piloti pogosto težijo k popolnosti. Ni to nujno ego, ampak ''profesionalna deformacija'' – ko delaš z varnostnimi mehanizmi, poskušaš biti čim bolj natančen. To se vidi pri: briefings, checkliste, tehniki letenja, planiranju. Nekateri piloti so v privatnem življenju tudi zelo “by the book”, drugi pa so izven službe precej sproščeni – ker so v službi že izčrpali potrebo po kontroli. * Pomembne vrednote. Najpogosteje: zanesljivost – da lahko računaš na drugega pilota, profesionalnost, pravičnost in timsko delo, spoštovanje (v kabini ni prostora za ego), znanje in usposobljenost, varnost (safety) kot glavna življenjska filozofija. Pilot ima rad, da: kolega pride pripravljen, je korekten, spoštuje SOP, je timski človek, brez nepotrebnih dram. === Življenski stil linijskih pilotov === Življenjski stil linijskih pilotov je dinamičen, nepredvidljiv in izrazito usmerjen v odgovornost. Pilotovo življenje poteka med zgodnjimi zbujanji, različnimi časovnimi pasovi, hoteli in stalno menjavo okolja, hkrati pa zahteva visoko disciplino, natančnost in dobro psihofizično pripravljenost. Čeprav se zdi delo glamurozno, je v resnici kombinacija profesionalne rutine, zahtevnih urnikov in stalne osredotočenosti na varnost, kar oblikuje poseben ritem življenja, ki ga razumejo samo ljudje iz letalskega sveta. [[Slika:Gym_in_Andels_Hotel,_Łódź.jpg|sličica|Skrb zase je ključna za regeneracijo]] * Dinamičen. Veliko potovanj, hoteli, spremembe okolja – ampak realnost: early wake-upi ob 3:30, neprespanost, jet-lag, nepredvidljiv urnik, mnoga praznovanja preživiš na delovnem mestu. Življenje je ritmično, ampak ne stabilno. * Ljubezen do potovanj in svobode. Pilotom je všeč občutek, da prečkajo države, časovne pasove in svetove. Gre bolj za mentalno svobodo kot fizični luksuz. * Specifičen socialni krog. Piloti pogosto prijateljujejo: z drugimi piloti, z cabin crew, z ljudmi iz letalskega okolja. Ker delijo isti ritem življenja, iste teme, isti humor. * Finančna zrelost. Večina pilotov zgodaj prične z varčevanjem. Kupijo dober avto (pogosto premium segment – BMW, Porsche). Linijski piloti živijo dokaj pragmatično ker vedo, da so kariere lahko prekinjene (grounding, medicinsko, company fail), letalska industrija je ciklična. * Radi imajo hobije. Najpogosteje: šport (fitnes, [[tek]], [[tenis]], [[Kolesarstvo|kolesarjenje]], [[alpsko smučanje]]), simulatorji letenja, avtomobili (veliko pilotov obožuje premium in performance avte ter SUV-je), tehnika, potovanja, analitični hobiji (investicije, crypto, navdušenje nad sistemskimi zadevami) === Starešinstvo === V letalstvu je zelo pomembno [[starešinstvo]] (ang. ''seniority''), ki pomeni vrstni red oziroma položaj pilota glede na datum zaposlitve v letalski družbi in datum pridobitve licence prometnega pilota. Gre za ključni sistem, po katerem se v skoraj vseh večjih klasičnih [[Nacionalni letalski prevoznik|nacionalnih prevoznikih]] določa kariera posameznika. Senioritij ureja: * Napredovanje – starejši (po stažu) imajo prednost pri napredovanju iz FO (first officer) v kapitana, ali pa iz manjših tipov letal (npr. ATR72) na večje (A320, A350). * Osnovna zaščita delovnega mesta – v primeru zmanjševanja števila pilotov (npr. krize) družba najprej odpušča pilote z najnižjim starešinstvom (torej tiste, ki so se nazadnje zaposlili). * Starešinstvo določa praktično celotno kariero pilota – od tipa letala, ki ga leti, do urnika, plače in celo stabilnosti zaposlitve. * Razporejanje letov – višje po starešinstvu pomeni boljša izbira pri urnikih: bolj zaželeni leti, več prostih dni ob praznikih, izogibanje nočnim/napornim rotacijam. * Stabilnost kariere – starešinstvo je vezano na posamezno družbo. Če pilot prestopi k drugi letalski družbi, tam začne povsem znova, ne glede na leta izkušenj drugje. Zato piloti redko menjajo prevoznike. * Na dolgi rok lahko razlika nekaj let pri začetku kariere pomeni desetletja drugačnega življenjskega sloga in plače. === Civilne pilotske uniforme === [[Slika:US_Navy_080218-N-5476H-007_Cmdr._Richard_Martel,_executive_officer_of_the_guided-missile_cruiser_USS_Lake_Erie_(CG_70),_inspects_the_dress_blue_uniforms_of_Sailors_during_a_uniform_inspection_on_the_flight_deck_prior_to_a_buria.jpg|alt=File:US Navy 080218-N-5476H-007 Cmdr. Richard Martel, executive officer of the guided-missile cruiser USS Lake Erie (CG 70), inspects the dress blue uniforms of Sailors during a uniform inspection on the flight deck prior to a buria.jpg|sličica|350x350px|Pilotska uniforma izhaja iz mornarice]] Civilne pilotske uniforme so se začele pojavljati, ko so prišla v uporabo letala z zaprto kabino. Pred tem so piloti leteli v usnjenih jaknah z velikimi žepi za zemljevide in računala ter kapah iz usnja in z očali proti vetru. Tako so poštarski piloti po prvi svetovni vojni nosili relativno vojaško usnjeno upravo, podobno so uporabljali tudi piloti v potniških letalih, kar je povzročalo nervozo potnikom in dvom v njihove sposobnosti, saj so bili tipično to zelo mladi fantje. Uniforme pilotov je prva uvedla ameriška letalska družba Pan Am<ref>{{Navedi splet|url=https://simpleflying.com/pan-am-uniform-history/|title=How & Why Did Pan Am's Sea Captain Pilot Uniforms Became The Standard In Commercial Aviation?|date=25.5.2024|accessdate=24.12.2024|website=SimpleFlying.com}}</ref> leta 1931. Za osnovo so vzeli mornariško časniško uniformo z belo kapo in dvojnimi zlatimi gumbi ter krili na levi strani suknjiča. Elegantne hlače na črto se nosijo z črnim usnjenim pasom, hlače so običajno iz volne s čimer so tople pozimi in hladne poleti. Kapa ima tipično logo letalske družbe, rokavi suknjiča črte položaja časnika in tudi srajca z epoletami z črtami položaja časnika in kravato. Suknjič ima notranje žepe za potni list. Srajce imajo luknjo v žepih ki je namenjena nošnji kemičnega svinčnika, da ga ima pilot vedno pri roki, ter žepe za ID kartico in žepno svetilko. K uniformi se nosijo salonski usnjeni črni čevlji ali elegantni gležnarji, če se leti v hladnejšem podnebju. Pozimi se nosi eleganten volnen topel mornariški plašč na dvojno zapiranje poleg suknjiča. Del zimskih oblačil je še topel volnen pulover. [[Slika:Photograph_of_Pilot_William_C._Hopson_of_the_U.S._Mail_Service_in_Winter_Flying_Clothing_(5669918942).jpg|sličica|189x189_pik|Poštni pilot 1926 - pred pojavom pilotske civilne uniforme|levo]] [[Slika:Low_angle_view_of_Airline_officials_(AM_81235-1).jpg|sličica|249x249px|Pilota Tasman Empire Airways in Pan Am 1939]] Primarni namen pilotske uniforme je še danes enak in sicer, da potniki vidijo uradno osebo oblečeno v elegantnega letalskega strokovnjaka, in s tem pomiri živčne potnike, da so bolj samozavestni glede potovanja. Sekundarni namen pilotske uniforme je da predstavlja letalsko družbo in stari letalski rek pravi: "kakšna je uniforma družbe takšna je letalska družba". Pilot manifestira v pilotski uniformi s svojo pojavo. Potniki si zelo dobro zapomnijo kako je bil oblečen pilot in to predstavlja sliko družbe. Pilotska uniforma je v svoji osnovi svečana uniforma, v kateri je tudi precej udobno opravljati dolžnosti letalske posadke. Pilotske uniforme so tudi relativno drage, saj jih posebej v nacionalnih prevoznikih šivajo prestižne šivalnice z nacionalno tradicijo in pod svojo blagovno znamko narejene posebej za družbo. Tipično imajo piloti cel komplet zimskih in letnih oblačil vključno z plašči in dvojnimi kovčki eden pilotski trolley za v cockpit in eden kabinski za oblačila. Pilotske kape imajo vse družbe zveste letalski tradiciji. Čini, ki so na uniformi so odvisni od letalske družbe in se razlikujejo od družbe do družbe, splošno velja da nosi štiri črtice na rokavu kapitan letala, ponekod inštruktorji nosijo še dodatno zvezdo (Emirates), kopiloti nosijo tri ali dve črtice odvisno od sistema v družbi (tri črtice pomenijo ATPL v nekaterih družbah, v drugih pa pomenijo več kot 5 let služenja v dotični družbi t.i. senior oficir) tipično rade nacionalne družbe koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg senjoriti, dve črtici nosi tudi letalski inženir, navigator ali radio operater ali svež kopilot (če prav ima preko 4000 ur ozkontrupnih letal) na širokotrupnem letalu (British Airways) eno črtico nosi kabinsko osebje in kadeti do poklicne licence. {| class="wikitable" |+Pomen črtic na civilnih letalskih uniformah !Št. črtic !Pomen !Slika Rokav in Epoleta !Opomba |- |I | * kabinsko osebje, * kadeti - letalski študenti * load master |[[Slika:Pilotoco5.png|Pilotoco5]] |Nosi kabinsko osebje (npr. [[Lufthansa]]) in kadeti do licence CPL(A) z IFR ratingom. |- |II | * šef kabine (purser), * letalski inženir, * drugi častnik (dolgi leti nad 6h), * mlajši prvi častnik (prve 4 leta služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco4.png|Pilotoco4]] |Stare letalske družbe (npr. [[British Airways]], [[Air France]], [[KLM]]) rade koristijo sistem z dvema črticama, da se vidi njihov sistem dolgega napredovanja in odraža dolg [[Starešinstvo|senjoriti]]. V British Airways-u tudi stari kopiloti z 4000 urami A320, ko gredo na A350 nosijo dve črtice od začetka. |- |III | * starejši prvi častnik (5 let služenja družbi) |[[Slika:Pilotoco3.png|Pilotoco3]] |Vsi piloti, ki imajo tri črtice imajo odmrznjeno ATPL(A) licenco z vsemi zahtevami in so zakonsko lahko kandidati za kapetane v starih letalskih družbah. V Aziji, nizkocenovnih, ACMI-ih in poslovnih letalih nosijo kopiloti od začetka tri črtice, saj ne dajejo toliko na staro letalsko tradicijo kot v nacionalnih prevoznikih. |- |IIII | * kapitan letala, * kapitan inštruktor |[[Slika:Pilotoco2.png|Pilotoco2]][[Slika:Pilotoco1.png|Pilotoco1]] |V določenih družbah imajo inštruktorji dodano še zvezdo k črticami (npr. [[Emirates (letalska družba)|Emirates]]). |} == Letalska kultura == [[Slika:DouglasMacArthur.jpg|alt=File:DouglasMacArthur.jpg|sličica|General [[Douglas MacArthur]] z letalskimi očali leta 1944|desno|267x267px]] Letalstvo je neposredno povezano s celim kupom izdelkov, ki jih uporabljajo piloti tako vojaški kot civilni in s temi izdelki se je razvila t.i. letalska [[kultura]], ki temelji na popularnih izdelkih oz. blagovnih znamkah, ki jih radi uporabljajo letalci in pogosto v ostalih panogah ali široki potrošnji niso vedno iskane. Popularnost posameznih artiklov se je naredila zaradi vojn, določenih znanih letalskih družb, priljubljene uporabe ali znanih osebnostih, ki so določene izdelke uporabljale ter filmske industrije in močnega oglaševanja v določenem obdobju. Pričetek letalske kulture je bil v 1930ih z globalnim vplivom družbe Pan Am (1927-91) na civilno letalsko sfero in uvajanjem novitet v civilnem zračnem prevozu, v evropi so imele vpliv še Deutsche Luft Hansa (1926-45), Swissair (1931-02), [[KLM]] (1919-danes) in [[Air France]] (1919 imenovana SGTA-danes). Drugi mejnik je bila druga svetovna vojna in vpliv [[Luftwaffe (Wehrmacht)|nemškega vojnega letalstva]] v evropi ter predvsem [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|ameriškega vojaškega letalstva]] na celi svet, ki je končalo drugo svetovno vojno z [[Jedrsko orožje|atomsko bombo]]. Za Luftwaffe je bilo proizvedenih 119.871 letal<ref>{{Navedi splet|url=http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|title=Selected Equipment Production Figures World War II|website=Taphilo.com|accessdate=2025-01-26|archive-date=2017-03-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20170326230732/http://www.taphilo.com/history/WWII/Production-Figures-WWII.shtml|url-status=dead}}</ref> v njem je med celotno vojno delovalo 3.4 milijone ljudi od tega okoli pol pilotov. Združene države amerike so od junija 1939 do avgusta 1945 izšolale 1.561.288 pilotov<ref>{{Navedi splet|url=https://ww2aircraft.net/forum/threads/total-number-of-usaaf-fighter-pilots-enlisted-in-ww2.62447/|title=Total number of USAAF fighter pilots enlisted in WW2|date=28.7.2003|website=https://ww2aircraft.net/}}</ref> na letalskih vojnih akademijah za potrebe ameriškega vojnega letalstva (toliko pilotov ni bilo nikoli več pozneje) in proizvedle 300.000 letal, v letalstvu je služilo preko 3 miljone ljudi, s temi številkami so za vedno spremenili pomen letalstva v svetovnem merilu.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.realclearhistory.com/articles/2019/02/12/staggering_statistics_15000_us_airmen_killed_in_training_in_ww_ii_412.html|title=Sobering Stats: 15,000 U.S. Airmen Killed in Training in WW II|date=12.2.2019|website=https://www.realclearhistory.com/}}</ref> Konec 1950ih je Pan Am z uvedbo dobe reaktivnih letal (ang. Jet age): [[Boeing 707]], [[Douglas DC-8]]; zabave na krovu ural ledino civilnega letalstva, leta 1959 je prvič v zgodovini več ljudi prečkalo atlantik z letalom B-707 kot pa z čezoceanskimi ladjami pomorskih družb [[White Star Line]] in [[Cunard Line]]. Navdih za aluminjasto prtljago prihaja od [[Boeing 707|B-707]] in [[Junkers Ju 52|Ju-52]]. === Popularna letala === [[Slika:Prins_Willem_Alexander_in_cockpit_Beeckcraft_Bonanza_die_hij_vloog_op_eerste_pra,_Bestanddeelnr_933-9259.jpg|alt=Slika:Prins Willem Alexander in cockpit Beeckcraft Bonanza die hij vloog op eerste pra, Bestanddeelnr 933-9259.jpg|sličica|249x249_pik|Princ [[Viljem Aleksander Nizozemski]] pred letalom [[Beechcraft Bonanza]] na letalski akademiji 1987, danes pilot v [[KLM]]-u]] Vsekakor so med linijskimi piloti za zabavno užitkarsko letenje najpopularnejša ameriška batna aluminjasta letala z uvlačljivim podvozjem z zmogljivim avtopilotom ter s klasičnim bencinskim injektoskim motorjem Lycoming ali Continental in ročnim upravljanjem ročk: polnjenja tlaka valjev, spremenljivim korakom propelerjev, hladilnimi škrgami in ročno nastavljivim pretokom goriva oz. zmesi. Poleg tega so zelo cenjena letala z laminarnim profilom krila, ki imajo manj upora pri višjih hitrostih in imajo zato večji doseg ter so hitrejša. Večina pilotov ljubi ta letala, ker so to najpristnejši letalski produkti za osebno uporabo, ki jih približajo silovitem lovsko-bombniškem letalstvu, ki je letelo med drugo svetovno vojno in dajejo možnost, da je pilot tisti, ki upravlja z motorji ter jih matematično uvrščajo v svetovno elito, ki predstavlja le 0,003 % populacije, ki ima intelektualne sposobnosti kvalitetnega inštrumentalnega letenja kot finančno zmožnost upravljat z lastniškim ali najetim zasebnim letalom za lastno zabavo, kar je občudovanja vredno, saj na ta način širijo bogato letalsko kulturo. Ta letala so vsa tudi relativno hitra (letijo 3 NM/min), dobro inštrumentalno opremljena in primerna za letenje na relaciji, tipično z njimi letijo IFR - inštrumentalno na kosila s prijatelji ali na glasbene koncerte za vikend oz. ogled mest in zabavne nakupe z družino ter krajše dopuste. Nekatera med njimi so celo primerna za letenje v znanih pogojih zaledenitve in jim brez večjih težav klubujejo, vendar so takšni pogoji primerni samo za izkušnje linijske pilote, ki vedo kje so meje. Vsak pilot bi mogel leteti s temi odličnimi potovalnimi letali, saj predstavljajo višji nivo na vsakem koraku in naredijo boljšega pilota v vsakem pogledu, poleg tega omogočajo, da se k njim prisedejo letalski navdušenci, ki si tudi sami želijo stopati po letalski poti. Poleg omenjenega letenja za pristiž velja še formacijsko letenje z istim tipom batnega letala s prijatelji, kjer se sliši resonanca batnega motorja ob preletu in hrup propelerjev, zelo malo ljudi ima možnost izkusiti užitke takšnega letenja izključno za osebno zabavo. Največ letalskih navdušencev se odloči za pilotski poklic, ko jih družinski prijatelji povabijo na let z zasebnimi letali na nepozabno doživetje. Takšna popularna legendarna letala so: [[Slika:Beechcraft_Bonanza_P-35_V-tail_N1733G_FDK_MD1.jpg|alt=Slika:Beechcraft Bonanza P-35 V-tail N1733G FDK MD1.jpg|sličica|Popularno letalo za zabavno rutno zasebno letenje [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza P-35]] ]] * [[Beechcraft Bonanza|Beechcraft Bonanza BE36]] 176 kts * [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]] 164 kts * [[Piper PA-24 Comanche]] 161 kts * [[Piper PA-32|Piper PA-32 Saratoga]] 146 kts * [[Piper PA-46|Piper PA-46 Malibu Mirage]] 196 kts * [[Cessna 210|Cessna 210 Centurion]] 193 kts * [[Ryan Navion]] 151 kts * [[Meyers 200]] 182 kts * [[Piper PA-23|Piper PA-23 Aztech]] 150 kts * [[Piper PA-31 Navajo]] 207 kts * [[Piper PA-34 Seneca]] 188 kts * [[Piper PA-30 Twin Comanche|Piper PA-39 Twin Comanche]] 169 kts * [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar <nowiki>''</nowiki>riba']]' 211 kts * [[Beechcraft Baron|Beechcraft Baron BE58]] 205 kts * [[Beechcraft Duke|Beechcraft Duke BE60]] 215 kts * [[Cessna 310|Cessna 310/320 Skyknight]] 178 kts * [[Cessna 340]] 230 kts * [[Cessna 414|Cessna 414 Chancellor]] 230 kts * [[Cessna 421|Cessna 421 Golden Eagle]] 231 kts * [[Aero Commander 500|Aero Commander 500 Shrike]] 176 kts === Znani piloti === Vsekakor pa so piloti (civilni kot vojaški), ki so bili znane osebnosti<ref>{{Navedi splet|url=https://influencers.feedspot.com/aviation_instagram_influencers/|title=Top 100 Aviation Influencers|date=22.2.2025|website=influencers.feedspot.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://nichesss.com/net-worth/lists/richest-pilots-hXlOkq6MK|title=Take a look at our list of the Richest Pilots in the world.|date=2025|accessdate=2.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://atlanticjetpartners.com/celebrities-who-are-pilots/|title=10 Celebrities Who Are Pilots|date=17.2.2023|accessdate=7.3.2025|website=Atlantic Jet Partners.com|publisher=Sky Aviation Holdings}}</ref> določeno časovno obdobje največji ambasadorji letalstva (piloti so razporejeni po državah). [[Slika:Kristina_Gorišek_Novaković.jpg|alt=Slika:Kristina Gorišek Novaković.jpg|sličica|249x249_pik|Slovenka [[Kristina Gorišek Novaković]], prva jugoslovanska pilotka, šolanje v vojski si je plačala sama, šolanje je uspešno zaključila leta 1934]] [[Slika:Raymonde_de_Laroche_certifikat.jpg|alt=File:Raymonde de Laroche certifikat.jpg|sličica|Francozinja Raymonde de Laroche prva ženska pilotska z licenco leta 1910]] [[Slika:Boeing_707-138B,_Qantas_(John_Travolta)_AN0270675.jpg|sličica|249x249_pik|[[John Travolta]] v cockpitu [[Boeing 707]], 2002]] [[Slika:North_American_B-25N_Mitchell_AN1166289.jpg|alt=File:North American B-25N Mitchell AN1166289.jpg|sličica|249x249_pik|[[Harrison Ford]] za krmilom [[North American B-25 Mitchell|NAA B-25 Mitchell]], 1978 ]] [[Slika:04-00566_Charles_Lindbergh_and_Spirit.jpg|sličica|[[Charles Lindbergh]] pred letalom [[Spirit of St. Louis]], 1927|390x390_pik]] [[Slika:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|alt=File:Amelia Earhart - GPN-2002-000211 (restored).jpg|sličica|248x248_pik|[[Amelia Earhart]] in Lockheed Electra, 1937]] [[Slika:George_H.W._Bush_seated_in_a_Grumman_TBM_Avenger,_circa_1944_(H069-13).jpg|sličica|[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] v letalu [[Grumman TBF Avenger|Grumman TBM Avenger]] na letalonosilki ''USS'' ''San Jacinto'', 1944|325x325_pik]] [[File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|sličica|311x311px|alt=File:Pete Knight by X15 19671003.jpg|Pete Knight je letel s hitrostjo 7274 km/h, 1967]] [[File:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1885.jpg|thumb|Testna posadka Concorda: Henri Perrier, Jacques Guignard, André Turcat in Michel Rétif 1969|250x250_pik]] [[Slika:Pilot_Neil_Armstrong_and_X-15_-1_-_GPN-2000-000121.jpg|sličica|250x250px|[[Neil Armstrong]] [[North American X-15|X-15]], 1960]] [[Slika:Ernest_K._Gann.jpg|sličica|382x382px|Ernest Gann kapitan American Airlines, pilot vojaških sil ZDA in pisatelj, 1942]] [[File:First Lady Eleanor Roosevelt, center, is shown in a digital image of a photo taken with U.S. Army Air Corps Tuskegee Airman pilot C. Alfred Anderson in March 1941 140223-F-ZZ999-001.jpg|thumb|Prva dama ZDA [[Eleanor Roosevelt]] je zahtevala, da so črni piloti enakopraven del ameriških zračnih sil, 1941|251x251_pik]] [[Slika:Bud_Anderson_with_his_P-51.jpg|sličica|248x248_pik|Trojni [[Letalski as|as]] in [[Preizkusni pilot|testni pilot]] tovarne [[McDonnell Douglas]] Bud Anderson pred svojim [[North American P-51 Mustang|NAA P-51 Mustangom]], 1945]] [[File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|thumb|Spredaj levo James Harold Doolittle z piloti pred [[North American B-25 Mitchell|B-25]] na letalonosilki, 1942|alt=File:060217-F-1234P-017 Doolittle Raid Crew 1.jpg|249x249_pik]] [[Slika:Mihai.jpg|alt=File:Mihai.jpg|sličica|Mihael I, rumunjski kralj, po izgnanstvu v Švico je deloval kot testni pilot za predhodnika tovarne [[Learjet]], 1948|333x333_pik]] [[File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|thumb|Peter Twiss prvi pilot, ki je presegel 1000 mph (1.609 km/h), 1956|alt=File:Investiture at Buckingham Palace 1943, with Rankin, Fraser-Harris, and Twiss (cropped).jpg|392x392_pik]] [[File:Naval Pilot Who Landed Jet Plane on Carrier. On 3 December 1945, Lieut Cdr Eric Melrose Brown, MBE, DSC, RNVR, Chief Naval Test Pilot, Landed a De Havilland Sea Vampire Jet Aircraft on the Flight Deck of the British Aircraft Carrier HMS Ocean..jpg|thumb|Eric Brown je letel 487 tipov letal|260x260_pik]] [[File:Sabiha gokcen3.jpg|thumb|[[Sabiha Gökçen]] prva turška pilotka]] [[Slika:02.03.69 1er vol de Concorde avec Jacqueline Auriol (1969) - 53Fi1883.jpg|sličica|248x248_pik|André Turcat 2.3.69 in prvi let Concorda]] [[Slika:Mayor_Garcetti_with_the_renowned_Clay_Lacy_(15951634764).jpg|sličica|248x248_pik|Mayor Garcetti pilot z 50.000 urami]] [[File:Bud Anderson and Chuck Yeager with Bob Hoover.jpg|thumb|Velike letalske legende: Bud Anderson (2 z leve), Chuck Yeager (3 z leve) in Bob Hoover (4 z leve)|250x250_pik]] {| class="wikitable sortable" |+Seznam znanih pilotov !Oseba !Tip pilota (licenca) !Državljanstvo !Poklic oz. poznan kot, letel tipe letal, dosežki !Rojen |- |[[Ralph Lauren]] |privatni |{{USA}} |ustanovitel modne znamke Ralph Lauren Corporation, pilot [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Vought F4U Corsair|Corsair]]; lastnik [[Gulfstream G650]] |1939 |- |[[Elon Musk]] |privatni |{{USA}}<br>{{CAN}}<br>{{RSA}} |poslovnež, programer, inženir, politik, pilot: [[Aero L-39 Albatros|L-39 Albatros]], [[Piper PA-46]], [[Cessna Citation M2|Cessna Citation CJ2]] |1971 |- |[[Paul Walker]] |privatni |{{USA}} |igralec, zvezda filma ''Fast & Furious,'' umrl v prometni nesreči 2013 |1973- 2013 |- |[[John Travolta]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, pevec, producent; pilot in lastnik: [[Boeing 707|B707]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]], [[Bombardier Challenger 600|Challenger 601]], [[Eclipse 500]], [[Douglas DC-3]], [[Beechcraft King Air|King Air]], [[Cessna Citation]] Doma na Floridi ima svoje letališče, preko 8000h letenja, eden najbolj kvalificiranih pilotskih igralcev na svetu, uradni ambasador letalske družbe Qantas |1954 |- |[[Harrison Ford]] |privatni |{{USA}} |igralec, producent, režiser, pilot: [[De Havilland Canada DHC-2 Beaver|DHC-2 Beaver]], [[Beechcraft Bonanza]], [[Douglas DC-3]], Waco Taperwing, [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]], [[Aviat Husky]] 5000h letenja, |1942 |- |[[Tom Cruise]] |poklicni |{{USA}} |igralec 2000 ur letenja IFR pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1962 |- |[[Brad Pitt]] |privatni |{{USA}} |igralec IFR pilot: [[Cirrus SR22]] |1963 |- |[[Angelina Jolie]] |privatni |{{USA}} |igralka pilot: [[Cirrus SR22]] |1975 |- |[[Lorenzo Lamas]] |poklicni |{{USA}} |igralec Falcon Crest, Renegade menjal kariero iz Hollywooda v pilota |1958 |- |[[James Edward Franco]] |privatni |{{USA}} |igralec in režiser ter vplivnež |1978 |- |[[Carroll Shelby]] |vojaški |{{USA}} |Ustanovitelj Shelby American, ustvarjalec Cob­re in Ford GT40, Ameriški “muscle genius” [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]] |1923-2012 |- |[[Robert Michael White]] |vojaški |{{USA}} |prvi letel z 4x, 5x in 6x hitrostjo zvoka 1961,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>elektro inženir |1924-2010 |- |[[Bob Hoover]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot družbe North American Rockwell Aerospace, akrobatska legenda; pilot: [[North American T-6 Texan|T-6]], [[Bell P-39 Airacobra|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[North American F-86 Sabre|F-86]], [[North American F-100 Super Sabre|F-100]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4]], [[Aero Commander 500]], [[Rockwell Commander 112|Rockwell Commander 114]], 12.000 h letenja |1922-2016 |- |[[Ernest Kellogg Gann]] |prometni/linijski in vojaški |{{USA}} |kapitan [[American Airlines]],<br>Avtor: ''Fate Is the Hunter 1961'', ''The High and the Mighty 1953 idr'' |1910-1991 |- |[[Richard Bach]] |vojaški |{{USA}} |pisatelj in demo pilot oldtimerjev Avtor: ''Jonathan Livingston Seagull 1970, A Gift of Wings 1974 idr'' pilot [[USAF]]: [[Republic F-84F Thunderstreak|F-84F]] |1936 |- |[[Clay Lacy]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |testni pilot,<br>50.000 ur letenja,<br>300 tipov letal, 32 type ratingov, 29 svetovnih rekordov, pilot [[United Airlines]]; [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], DC-7, [[Douglas DC-8|DC-8]], [[McDonnell Douglas DC-10|DC-10]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B-377]], [[Boeing 727|B727]], [[Boeing 747|B747]], [[North American F-86 Sabre|F‑86 Sabre]], [[North American P-51 Mustang|P-51 Mustang]], [[Douglas A-26 Invader|Douglas A‑26]], [[Learjet]], [[Gulfstream Aerospace|Gulfstream]], [[Dassault Aviation|Dassault]] |1932 |- |[[Hal Fishman]] |privatni |{{USA}} |novinar,<br>letalski rekorder 13 uradnih svetovnih rekordov za hitrost in višino 1969 prejel FAI medaljo ''Louis Blériot'' pilot [[Piper PA-60 Aerostar|Piper PA-60 Aerostar 601A]] |1931-2007 |- |[[Paul Moyer]] |privatni |{{USA}} |novinar, voditelj novic KNBC in KABC, nastopil v dokumentarcu One Six Right: The Romance of Flying 2005, pilot: [[Beechcraft Bonanza]] |1941 |- |[[John F. Kennedy Jr.]] |privatni |{{USA}} |sin [[John F. Kennedy|35.predsednika ZDA]],<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl v letalu [[Piper PA-32|Piper PA-32R Saratoga II]] |1960-1999 |- |[[Joseph P. Kennedy mlajši]] |vojaški |{{USA}} |brat 35.predsednika ZDA,<br>[[Družina Kennedy|rodbina Kennedy]] umrl med letaslko operacijo Aphrodite v letalu [[Consolidated B-24 Liberator|B-24 Liberator]] |1915-1944 |- |[[Henry John Deutschendorf Jr.|John Denver]] |privatni |{{USA}} |pevec, pilot: Rutan Long-EZ, C150, C172, umrl 12.10.1997 v letalu Rutan Long-EZ |1943-1997 |- |[[Howard Hughes]] |privatni |{{USA}} |svetovni hitrostni rekord 567 km/h 13.9.1935 z Hughes H-1 Racer,<br>inženir,<br>poslovnež,<br>producent |1905-1976 |- |[[Thomas H. Friedkin]] |prometni/linijski |{{USA}} |Sin pilota, rodbina Friedkin, oče lastnik Pacific Southwest Airlines, CEO Friedkin Group, poslovnež, |1935-2017 |- |[[Gene Roddenberry]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |najvplivnejši producent 20.stoletja, kulturna ikona, pilot: [[Boeing B-17 Flying Fortress|B-17]], [[Consolidated B-24 Liberator|B-24]], [[Boeing 377 Stratocruiser|B377]], pilot pri družbi Pan Am, 1947 strmoglavil v Siriji, avtor ''Star Trek'' ''1966'' |1921-1991 |- |[[Phil McGraw]] |privatni |{{USA}} |Psiholog, pisatelj, TV voditelj Dr. Phil, podjetnik Avtor ''Life Code 2013'' |1950 |- |[[Kermit Weeks]] |poklicni |{{USA}} |zbiralec letal- največja zasebna zbirka warbirdov, preko 10000 ur letenja, letalski zgodovinar pilot: [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] |1953 |- |[[Robert Zemeckis]] |privatni |{{USA}} |filmski režiser, scenarist in producent skupaj preko 1600 ur letenja avtor: ''Forrest Gump'' 1994, pilot: [[Cirrus SR22|Cirrus SR-22]] |1952 |- |[[Eddie Rickenbacker]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |letalski as, 26 zmag, najuspešnejši ameriški as WW1,<br>avtomobilski dirkač,<br>direktor Eastern Air Lines |1890-1973 |- |[[Alan Bartlett Shepard mlajši]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>admiral |1923-1990 |- |[[Joe Engle]] |vojaški |{{USA}} |astronavt,<br>testni pilot,<br>najhitrejši ročno voden let v atmosferi 28000 km/h 18.11.1981 |1931- 2024 |- |[[William J. Knight]] |vojaški |{{USA}} |aeronavtični inženir,<br>politik,<br>testni pilot,<br>astronavt,<br>najhitrejše raketno letalo [[North American X-15|X-15]] 7274 km/h 3.11.1967 |1929-2004 |- |[[Arthur Morton Godfrey]] |vojaški in prometni/linijski |{{USA}} |televizijska osebnost Pilot: TWA, Eastern Air Lines, [[Douglas DC-3|DC-3]], [[Douglas DC-4|DC-4]], [[Douglas DC-6|DC-6]], [[Lockheed Constellation]], [[Beechcraft Bonanza|Bonanza]], [[Beechcraft Baron|Baron]], [[Cessna 310|C310]], [[Aero Commander 500]], 17.000 ur letenja, član Aviation Hall of Fame |1903-1983 |- |[[John McCain]] |vojaški |{{USA}} |senator, 5000 ur letenja palubni pilot: [[Douglas A-4 Skyhawk|A-4 Skyhawk]] |1936-2018 |- |[[Edwin Aldrin]] |vojaški |{{USA}} |astronavt, drugi človek na [[Luna|Luni]] |1930 |- |[[James Stewart]] |vojaški in poklicni |{{USA}} |igralec |1908-1997 |- |[[Susan Oliver]] |privatni |{{USA}} |igralka |1932-1990 |- |[[Claire Lee Chennault]] |vojaški |{{USA}} |vodja <nowiki>''Flying Tigers''</nowiki> pilot: [[Curtiss P-40 Warhawk|P-40]] |1893-1958 |- |[[Sydney Pollack]] |prometni/linijski |{{USA}} |producent |1934-2008 |- |[[Michael Bloomberg]] |privatni |{{USA}} |poslovnež pilot: Dassault Falcon 900, Beechcraft B300, Pilatus PC‑24, Cessna 182 Skylane |1942 |- |[[Jake Pavelka]] |prometni/linijski |{{USA}} |igralec, inštruktor letenja FI pri 23 letih, pilot [[Canadair Regional Jet|CRJ]] Atlantic Southeast Airlines |1978 |- |[[Clint Eastwood]] |privatni |{{USA}} |igralec pilot: Aerospatiale AStar |1930 |- |[[Morgan Freeman]] |privatni |{{USA}} |igralec, pilot: [[Piper PA-34 Seneca|Piper Seneca II]], [[Cessna 414]] [[Cessna Citation|Cessna Citation 501]], [[SyberJet SJ30]] |1937 |- |[[Patty Wagstaff]] |privatni |{{USA}} |guščavski pilot, inštruktor letenja, akrobatski pilot, pisateljica |1951 |- |[[Neil Armstrong]] |vojaški |{{USA}} |testni pilot NASA X-15 (rešil skoraj brezizhodne situacije eksplozijo motorja pri X-15), IQ nad 150, prvi človek na Luni |1930-2012 |- |[[Chuck Yeager]] |vojaški |{{USA}} |prvi let nad [[Machovo število|Mach 1]] [[Bell X-1|X-1]] 1947,<br>testni pilot,<br>general,<br>letalski as, ni imel formalne visokošolske izobrazbe, a je imel izjemno naravno inteligenco |1923-2020 |- |[[Curtis Emerson LeMay]] |vojaški |{{USA}} |inženir,<br>general letalstva,<br>izumitelj [[Formacijsko letenje|formacije]] bojna škatla,<br>poveljnik 305. bomb.skup. 1941-43,<br>poveljnik 3. zračne divizije 1944,<br>vrhovni povelnik [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] 1961-65 |1906- 1990 |- |[[Paul Tibbets]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]],<br>kapitan [[Boeing B-29 Superfortress|B-29]] Enola Gay, ki je odvrgel jedersko bombo ([[Deček (bomba)|Little Boy)]] na [[Hirošima|Hirošimo]] 6.8.1945 |1915- 2007 |- |[[Robin Olds]] |vojaški |{{USA}} |[[Brigadni general (ZDA)|brigadirni general]], sin generala Robert Olds, diplomant akademije [[Vojaška akademija Združenih držav Amerike|West Point]] pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38]], [[North American P-51 Mustang|P-51]], [[McDonnell Douglas F-4 Phantom II|F-4 Phantom II]] trikratni as 16 sestreljenih letal (WWII + Vietnam), mojster taktike “Operation Bolo” 7 sestreljenih MiG-21 v enem dnevu zagovornik reform v ameriškem šolskem letalstvu, kar je vodilo do razvoja Top Gun in Red Flag programov veliki kritik političnega mikromenagmenta v letalstvu |1922- 2007 |- |[[Bud Anderson]] |vojaški |{{USA}} |3x letalski as,<br>testni pilot |1922-2024 |- |[[Wolfgang Langewiesche]] |vojaški |{{USA}} |novinar in pisatelj knjiga: Stick and Rudder: An Explanation of the Art of Flying |1907-2002 |- |[[Sully Sullenberger]] |prometni/linijski |{{USA}} |pristal [[Airbus A320|A320]] na reki, preko 20.000 ur letenja |1951 |- |[[Charles Lindbergh]] |vojaški |{{USA}} |prvi let čez atlantik 1927, letalski inženir, svetovalec USAF, NASA |1902-1974 |- |[[Amelia Earhart]] |poklicna |{{USA}} |veliko rekordov, preletela Atlantik solo pilot: [[Lockheed Vega]] |1897-1937 |- |[[Jacqueline Cochran]] |poklicna |{{USA}} |letalski [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]], testni pilot, prva nadzvočna ženska 18.5.1953 [[North American F-86 Sabre|F-86 Sabre]], najhitrejši let ženske 1964 Mach 2.04 v [[Lockheed F-104 Starfighter]], ustanovitelica in direktorica WASP (ženske pilotke v WW2) , vojaški pilot [[North American T-6 Texan|T-6]], [[North American P-51 Mustang|P-51]] |1906- 1980 |- |[[George Walker Bush|George W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |43.predsednik ZDA, rodbina Bush pilot: [[Lockheed T-33 Shooting Star|T-33 Shooting Star]], [[Northrop T-38 Talon|T-38 Talon]], [[Convair F-102 Delta Dagger|Convair F-102]], skupno odletel 1000 ur letenja v karieri |1946 |- |[[George H. W. Bush|George H.W. Bush]] |vojaški |{{USA}} |41.predsednik ZDA, rodbina Bush pri 19 letih najmljaši USAF mornariški pilot v zgodovini, 58 bojnih misij v pacifiku, pilot: [[Grumman TBF Avenger]], skupno odletel 1300 ur letenja v karieri |1924- 2018 |- |[[Dwight David Eisenhower]] |privatni |{{USA}} |34.predsednik ZDA, PPL(A) licenca za osebno zabavo 1939, [[General armade (ZDA)|general armade]] 1944, vrhovni zavezniški poveljnik v WW2, prvi predsednik ZDA s pilotsko licenco, ustanovil [[Zvezna uprava za letalstvo|FAA]] 1958 in [[NASA]] 1958, pilot: [[Boeing-Stearman Model 75|Stearman]], [[Aero Commander 500|Aero Commander]] skupni nalet 320 ur |1890- 1969 |- |[[Albert Scott Crossfield]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 2x hitrostjo zvoka 1953,<br>testni pilot,<br>NASA pilot, |1921-2006 |- |[[Milburn Grant Apt]] |vojaški |{{USA}} |prvi let z 3x hitrostjo zvoka 1956,<br>testni pilot, |1924- 1956 |- |[[Peter Weber]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer,<br>TV voditelj pilot: [[Embraer E-Jet|Embraer E-jet]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]], [[Delta Air Lines]], [[United Airlines]] |1991 |- |[[Matt Guthmiller]] |prometni/linijski |{{USA}} |podjetnik, youtuber, govorec leta 2014 pri 19 letih sam obletel svet z [[Beechcraft Bonanza|A36 Bonanza]], lastnik svojega [[Aero L-39 Albatros|L‑39 Albatros]], pilot [[Cessna Citation M2|Citation M2]] letel preko 50 tipov, član South Dakota Aviation Hall of Fame |1994 |- |[[Swayne Martin]] |prometni/linijski |{{USA}} |influencer pilot: [[Boeing 757|757]], [[Boeing 767|767]], [[United Airlines]] |1997 |- |[[Stevie Triesenberg]] |privatni |{{USA}} |influencerka,<br>IT inženirka pilot [[Beechcraft Bonanza|Bonanza C35]] 1952, [[Cessna 140|Cessna 140A]] 1949 |1998 |- |[[Jared Isaacman]] |vojaški |{{USA}} |komercialni astronavt,<br>poslovnež |1983 |- |[[Sunita Williams]] |vojaški |{{USA}} |ena najbolj izkušnjih astronavtk, 2× ISS, 322 dni v vesolju, poveljnica ISS, rekordni EVA pilot US Navy: Beech T-34 Mentor, [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]] Slovenska potomka prababica iz Leše pri Tržiču |1965 |- |[[Ronald Sega]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[fizik]], [[Brigadni general (ZDA)|brigadni general]] letalstva, STS-60 (Space Shuttle), Deputy Director NRO pilot [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] Slovenski potomec iz Loškega Potoka |1952 |- |[[Randolph Bresnik]] |vojaški |{{USA}} |[[astronavt]], [[Preizkusni pilot|testni pilot]], STS-129, Expedition 52/53, top gun kadet, polkovnik [[Korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|USMC]], [[Slovenci|Slovenski]] potomec iz Ljubnega pilot: [[McDonnell Douglas T-45 Goshawk|T-45]], [[McDonnell Douglas F/A-18 Hornet|F-18]] |1967 |- |[[Garrett Ray]] |prometni/linijski |{{USA}} |nečak, vnuk in sin pilota influencer, poslovnež, investitor lastnik [[Beechcraft Bonanza|Bonanza A36]], pilot [[American Airlines|american airlines]], [[Embraer Regional Jet|Embraer RJ]], [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] |1993 |- |[[Bill Gates]] |privatni |{{USA}} |Soustanovitelj [[Microsoft|Microsofta]]<nowiki/>l, lastnik: [[Bombardier Challenger 300|Challenger 350]], [[Gulfstream G650|Gulfstream 650ER]], [[Cessna 208 Caravan|Cessna 208]] |1955 |- |[[Larry Page]] |privatni IFR |{{USA}} |Soustanovitelj [[Google|Googla]] |1973 |- |[[Richard Branson]] |privatni |{{ENG}} |Ustanovitelj Virgin Group iz nič, močan promotor letalstva in vesolja, podjetniška ikona |1950 |- |[[Princ Filip, vojvoda Edinburški]] |vojaški prometni/linijski |{{ENG}} |mož britanske kraljice [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II]]., pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] in [[British Airways]] |1921-2021 |- |[[William, valižanski princ]] |vojaški |{{ENG}} |Britanski prestolonaslednik sin [[Karel III. Britanski|Karela III.]] in vnuk [[Elizabeta II. Britanska|Elizabete II.]], pilot pri [[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] |1982 |- |[[Stirling Moss]] |privatni |{{ENG}} |16 zmag v F1, večkratni zmagovalec Mille Miglia, Le Mansa |1929- 2020 |- |[[John Surtees]] |vojaški |{{ENG}} |Edini človek, ki je bil svetovni prvak na motorjih (500 cc) in v F1, izjemna vsestranskost, tehnična inteligenca RAF pilot WWII |1934-2017 |- |[[James May]] |privatni |{{ENG}} |voditelj oddaje Top gear, Grand Tour, velik ambasador tehnične kulture, pilot: [[Luscombe 8]], [[American Champion Citabria|Citabria]], [[Cessna 182|C182]] knjige: James May’s Car Fever 2006, May on Motors 2014, How to Land an A330 Airbus 2009 |1963 |- |[[Bruce Dickinson]] |prometni/linijski |{{ENG}} |pevec pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 757|B757]], [[Boeing 747|B747]], skupni nalet 7500 ur |1958 |- |[[Paul Bonhomme]] |prometni/linijski |{{ENG}} |inštruktor letenja, akrobatski pilot,<br>kapitan [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 787|B787]] [[British Airways]],<br>3x prvak [[Red Bull Air Race]] 2009,10,15;<br>letel 10+ [[Druga svetovna vojna|WW2]] letal na 1000 mitingih |1964 |- |[[Neil Williams]] |vojaški |{{CAN}} {{ENG}} |[[Kraljevo vojno letalstvo|RAF]] pilot, akrobatski prvak,<br>testni pilot diplomiral na ETPS |1934- 1977 |- |[[Barbara Harmer (pilot)|Barbara Harmer]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva ženska, ki je letela linijsko [[Concorde|Concorda]] v [[British Airways]], inštruktorica letenja, kontrolorka letenja |1953- 2011 |- |[[Lynn Barton]] |prometni/linijski |{{ENG}} |prva žena pilotka v British Airways 1987, pilot [[Boeing 747|B747]], [[Boeing 767|B767]], [[Boeing 757|B757]] |1956 |- |[[Prince Andrew, Duke of York]] |vojaški |{{ENG}} |Drugi sin [[Elizabeta II. Britanska|kraljice Elizabete II.]] in [[Princ Filip, vojvoda Edinburški|princa Filipa]], pilot [[Kraljeva vojna mornarica|angleške kraljeve mornarice]] |1960 |- |[[Peter Townsend (RAF)]] |vojaški |{{ENG}} |Dvorni častnik, pisatelj, letalski as, bil v romanci s Princess Margaret, Countess of Snowdon (1930-02) Poveljnik 85. Squadron [[Bitka za Britanijo|Bitka za]] [[Bitka za Britanijo|Anglijo]] pilot: [[Hawker Hurricane|Hurricane]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] Avtor: ''Duel Of Eagles 1973'' |1914- 1995 |- |[[Peter Twiss]] |vojaški |{{ENG}} |svetovni hitrostni rekord 1822 km/h 10.3.1956 z Fairey Delta 2 |1921- 2011 |- |[[Eric Brown]] |vojaški |{{ENG}} |testni pilot,<br>letel 487 tipov letal,<br>2,407 vzletov in 2,271 pristankov na letalonosilkah, [[poliglot]], |1920- 1916 |- |[[James Cameron]] |privatni |{{CAN}} |filimski vizionar, [[režiser]], producet avtor: ''Titanic'' ''1997'', ''Avatar'' ''2009'' |1954 |- |[[Jože Zablatnik]] |privatni |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{DEU}} |poslovnež, investitor, inženir<br> prvi licenciran slovenski pilot 1910,<br> 10.8.1911 prvi nočno let na svetu,<br> ustanovitelj tovarne: Sablatnig-Flugzeugbau GmbH,<br> ustanovitelj letalske družbe: Lloyd Luftverkehr Sablatnig<br>(predhonica [[Lufthansa|Lufthanse]]) |1886- 1946 |- |[[Ivan Vidmar]] |prometni/linijski in vojaški |{{SLO}}<br>{{AUT}}<br>{{ITA}} |drugi licenciran slovenski pilot 1911,<br> inštruktor letenja,<br> pionir letalske pošte,<br> direktor hidroplanskega oporišča družbe S.I.S.A. v Trstu,<br> pilot pri [[Alitalia]] |1892- 1971 |- |[[Walter Wolf]] |prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{CAN}} |poslovnež,<br> podjetnik v energetiki,<br> avtomobilski entuziast,<br> lastnik Walter Wolf Racing,<br> promotor luksuznih izdelkov,<br> vplivnež v avtomobislki industriji |1939 |- |[[Ivo Boscarol|Ivo Boskarol]] |ultralahki |{{SLO}} |poslovnež,<br> fotograf,<br> prejemnik priznanja FAI za razvoj letalstva,<br> ustanovitel tovarne letal [[Pipistrel]] |1956 |- |[[Matjaž Gantar]] |prometni/linijski |{{SLO}} |poslovnež, predsednik [[KD Group]],<br> glasbenik [[Pankrti|Pankrtov]] [[kitarist]],<br> [[Mecen]],<br> predavatelj pilot [[Adria Airways|AA]] |1963-2018 |- |[[Edvard Rusjan]] | |{{SLO}} |prvi slovenski motorni letalec 1909 EDA I,<br>inženir,<br>po njemu poimenovano [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|letališče Maribor]] |1886- 1911 |- |[[Jurij Kraigher - Žore|Jurij Kraigher]] |vojaški in prometni/linijski |{{SLO}}<br>{{USA}} |testni pilot,<br>direktor Pan Am-a,<br>polkovnik letalstva [[Vojno letalstvo Združenih držav Amerike|USAF]] pilot: Lockheed Electra''',''' Ford Trimotor |1891-1984 |- |[[Josip Križaj (pilot)|Josip Križaj]] |vojaški |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letališče Ajdovščina|aeroklub Ajdovščina]], [[Španski borci|Španjski borec]], poveljnik 3 eskadrilje 11. lovske divizije NOVJ 1944, pilot: [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]] |1911-1948 |- |[[Žarko Majcen]] |privatni |{{SLO}} |inštruktor letenja,<br>po njemu poimenovan [[Letalski center Maribor|aeroklub Maribor]] 1947-67 |1921-1947 |- |[[France Pirc]] |vojaški |{{SLO}} |pilot [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Bf 109E]]<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/clovek-ki-je-opozoril-tita.html|title=Človek, ki je opozoril Tita|date=25.6.2025|accessdate=25.6.2025|website=24ur}}</ref>, komandant 2. lovskega polka jugoslovanskega kraljevega letalstva,<br>general letalstva JNA,<br>prvi komandant poveljnik letalstva [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] 1944-46,<br>[[Argentina|Argetinski]] veleposlanik 1946-49 |1899-1964 |- |[[Zdenko Ulepič]] |vojaški |{{SLO}} |generalpolkovnik letalstva,<br>poveljnik letalstva 1946-65 z najdalšim stažom v [[Jugoslovanska ljudska armada|JNA]] -postavil nadzvočno jugoslovansko letalstvo,<br>''Avtor knjige: Ratno vazduhoplovstvo u 2. svetskom ratu'' |1906- 1988 |- |[[Branko Ivanuš]] |poklicni pilot |{{SLO}} |javna osebnost, [[politik]],<br>predsednik aerokluba [[Letalski center Maribor|Naša krila]],<br>zet ministra [[Franc Leskošek|Franca Leskoška]], letalska [[Siva eminenca|siva imenenca]], [[Boter (razločitev)|boter]] Mariborskemu aeroklubu, zagovornik masovne širitve tehnične in letalske kulture v Sloveniji, zaslužen za ustanovitev Konstrukcijskega biroja v Ljubljani in tovarne LETOV, FAI mu je podelila diplomo P. Tissandierja za prispevek k razvoju letalstva, pilot: [[Slovensko vladno letalo|slovenskega vladnega letala]] [[Beechcraft Bonanza]] |1919-1955 |- |[[Josip Moravec]] |privatni |{{SLO}} |l.1929 kupi svoje privatno letalo [[Raab-Katzenstein RK.9 Grasmücke|Raab-Katzenstein RK.9]], poznan Mariborski motorni pilot,<br>poslovnež, funkcionar, [[Boj za severno mejo|Majstrov borec za severno mejo]],<br>trgovec in prodajalec [[BMW]]-jev |1892-1961 |- |[[Boris Cijan]] |vojaški |{{SLO}} |letalski konstruktor: [[Utva Trojka]], [[Utva Aero 3]], Ikarus Kurir, hidroplan Kurir lovski testni pilot: [[Hawker Hurricane]], [[Messerschmitt Bf 109|Messerschmitt Me 109]]; inštruktor letenja,<br>''avtor knjig: Vazduhoplovno jedriličarstvo 1940, Vazduhoplovno jedriličarstvo 1949'' |1909-1993 |- |[[Miha Šorn]] |prometni/linijski |{{SLO}} |[[Državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar]] za promet,<br>kapitan inštruktor [[Airbus A320|A320]] pri [[Adria Airways|AA]], inštruktor letenja, izpraševalec pilotov letal, član [[Letališče Šoštanj|Šaleškega aerokluba]] in [[Letališče Polje|Aerokluba Ljubljana]] |1949-2018 |- |[[Frank Gorenc]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{USA}} |letalski general ZDA,<br>povelnik zračnih sil v Evropi,<br>[[Northrop T-38 Talon|T-38]] inštruktor,<br>[[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot |1957 |- |[[Kristina Gorišek Novaković]] |vojaški |{{SLO}}<br>{{ENG}} |komercialno šolana v vojski - samoplačniško,<br>prva Jugoslovanska pilotka- 1932 prvi solo let,<br>[[medalja za hrabrost]] |1906-1996 |- |[[Mato Dukovac]] |vojaški |{{CRO}}<br>{{CAN}} |inštruktor letenja,<br>letalski as druge svetovne vojne, 40 potrjenih zmag,<br>veteran [[Arabsko-izraelska vojna (1948–1949)|Arabsko-izraelske vojne 1948-49]],<br>sodelavec [[IBM]] |1918-1990 |- |[[Niki Lauda]] |prometni/linijski |{{AUT}} |drikač formule 1, poslovnež, pilot [[Airbus A320|A320]], [[Airbus A330|A330]], Bombardier Challenger, Bombardier Global, Learjet 60, [[Cessna 421]] ustanovitel 3 letalskih družb: Lauda Air, Niki (FlyNiki), LaudaMotion; letel je Airbuse svoje družbe, skupni nalet 13.000 ur |1949-2019 |- |[[Dietrich Mateschitz]] |prometni/linijski |{{AUT}} |poslovnež, lastnik [[Red Bull|redbulla]], pilot Falcon 900 |1944-2022 |- |[[Walter Mittelholzer]] |vojaški in prometni/linijski |{{CHE}} |fotograf, poslovnež, soustanovitelj družbe Swissair 1931 pilot: Junkers F 13, Dornier Komet, Junkers G 24, Lockheed Model 9 Orion; umrl med gorsko odpravo v avstriji |1894- 1937 |- |[[Manfred von Richthofen]] |vojaški |{{DEU}} |letalski as nadimek: <nowiki>''</nowiki>Rdeči Baron<nowiki>''</nowiki> 80 zmag |1892-1918 |- |[[Erich Hartmann]] |vojaški |{{DEU}} |najuspešnejši letalski as vseh časov, 352 zmag |1922-1993 |- |[[Hans-Ulrich Rudel]] |vojaški |{{DEU}} |polkovnik najuspešnejši juršni pilot vseh časov na [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Stuka]] letalski as, pisatelj, politik in poslovnež, uničil 519 tankov, 150 topov, 1000 vozil, 70 čolnov, bojno ladjo, 2 križarki in rušilec, 2530 bojnih poletov, bil sestreljen 32 krat |1916- 1982 |- |[[Erich Rudorffer]] |vojaški in prometni/linijski |{{DEU}} |letalski as in [[Lufthansa|Lufthansin]] kapitan, 224 zmag |1917-2016 |- |[[Erhard Milch]] |vojaški |{{DEU}} |[[generalfeldmaršal]], prvi direktor [[Lufthansa|Lufthanse]],<br>minister za letalstvo |1892-1972 |- |[[Adolf Galland]] |vojaški |{{DEU}} |general letalstva, 104 zmage, povelnik elitne Jagdverband 44 z reaktivci [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Me-262]] svetovalec Argentinskega vojnega letalstva po WW2 avtor: ''The First and The Last'' ''1954'' |1912- 1996 |- |[[Hanna Reitsch]] |vojaški in poklicni |{{DEU}} |letela 40 tipov letal, testna pilotka [[Luftwaffe (Wehrmacht)]], vojaški pilot: [[Junkers Ju 87 Stuka|Ju-87 Štuka]], [[Dornier Do 17|Dornier 17]], [[Messerschmitt Me 163 Komet|Messerschmitt 163 Komet]], [[Messerschmitt Me 262 Schwalbe|Messerschmitt 262 Schwalbe]], testni pilot prvega helikopterja: Focke-Wulf Fw 61, 29. aprila 1945 odletela iz Berlina z [[Fieseler Fi 156 Storch|Fieseler 156 Storch]] in Feldmaršalaom Robert von Greim, 1952: ustanovila letalsko šolo, 1954 postavila ženski višinski rekord v jadralnem letenju – 6.848 m, |1912- 1979 |- |[[Florian Bergér]] |prometni/linijski |{{DEU}} |pilot [[Airbus A320|A320]] in [[Boeing 777|B777]] pri [[Lufthansa]], tekomovalec z letalom [[Zivko Edge 540|Edge 540]] dvakratni zmagovalec 2016 in 2017 Challenger Cup v Red Bull Air Race |1989 |- |[[Patrick Biedenkapp]] |prometni/linijski |{{DEU}} |influencer knjiga: Pilot Patrick – mein glamourös-unglamouröses Leben als Jetset-Pilot |1988 |- |[[Jacqueline Auriol]] |vojaški |{{FRA}} |testna pilotka, pisateljica, >4.000 h letenja pilot: [[Dassault Mirage III|Mirage III]] |1917-2000 |- |[[André Turcat]] |vojaški |{{FRA}} |svetovni hitrostni rekord 2320 km/h 5.10.1959 z [[Nord 1500 Griffon]],<br>testni pilot [[Concorde|Concorda]],<br>testni pilot Sud Aviation,<br>EPNER inštruktor |1921- 2016 |- |[[Antoine de Saint-Exupéry]] |vojaški |{{FRA}} |pilot: [[Lockheed P-38 Lightning|P-38 Lightning]] ''Avtor:'' ''[[Mali princ]] 1943,'' ''Nočni let 1931, Zemlja ljudi1939, Veter, pesek in zvezde 1939, Bojni pilot 1943,'' idr; |1900- 1944 |- |[[Pierre Clostermann|Pierre Henri Clostermann]] |vojaški |{{FRA}} |pisatelj Najuspešnejši francoski lovski as WWII v RAF ≥33 potrjenih zmag pilot: [[Hawker Tempest|Tempest]], [[Supermarine Spitfire|Spitfire]] ''Avtor: Le grand cirque 1962 in Reach for the sky 1978'' |1921- 2006 |- |[[René Fonck]] |vojaški |{{FRA}} |70 zračnih zmag, prvi letalski as [[Antanta|Antante]] in drugi as WW1 pilot: Caudron G.3, [[Nieuport 17]], [[SPAD S.XIII|SPAD S.VII]], [[SPAD S.XIII]] |1894- 1953 |- |[[Raymonde de Laroche]] |privatni |{{FRA}} |Prva ženska na svetu, ki je prejela pilotsko licenco 8.3.1910 št. 36, ki jo je izdal Aéro-Club de France |1882- 1919 |- |[[Marie Marvingt]] |privatni in vojaški |{{FRA}} |športnica, alpinistka, novinarka, medicinska sestra in predavateljica ter mati letalske medicine, pva ženska, ki je letela s [[Hidroplan|hidroplanom]], 1914 je ustanovila Aéroplane Sanitaire - zračno medicinsko pomoč, 1915 prvi bojni let nad nemčijo, pilot: Blériot XI, Caudron G.3, Nieuport 10, Farman MF.7, Voisin; pri svojih 80 letih je še vedno letela |1875- 1963 |- |[[Yvonne Jourjon]] |privatni |{{FRA}} |prva inštruktorica letenja v Franciji, postavila več rekorodov v letenju |1899- 1985 |- |[[Béatrice Vialle]] |prometni/linijski |{{FRA}} |prva francoska ženska, ki je letela [[Concorde|Concorda]] na rednih linijah [[Air France]], pilot [[Airbus A320|A320]], [[Boeing 747|B747]] |1961 |- |[[Enrique Iglesias]] |privatni |{{ESP}}<br>{{USA}} |pevec |1975 |- |[[Johnnie Yiannis]] |prometni/linijski |{{GRC}} |influencer pilot: [[Airbus A320|A320]] |1991 |- |[[Bud Spencer]] |poklicni |{{ITA}} |igralec, preko 2000 ur letenja, ustanovitelj letalske družbe Mistral Air, pričel leteti po filmu ''All the Way Boys'' |1929-2016 |- |[[Mihael I, rumunjski kralj]] |vojaški in prometni/linijski |{{ROU}}<br>{{CHE}} |testni pilot [[Learjet|Learjeta]],<br>kralj [[Kraljevina Romunija|Romunije]] |1921-2017 |- |[[Viljem Aleksander Nizozemski|Kralj Viljem Aleksander Nizozemski]] |prometni/linijski |{{NLD}} |kopilot pri [[KLM]], pilot-prostovoljec v Keniji za ''AMREF,'' pilot: [[Fokker 70]], [[Boeing 737|B737]] |1967 |- |[[Michelle Gooris]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka nick name: DutchPilotGirl pilot: [[Boeing 737|B737]] knjiga: Become An Airline Pilot’ eBook |1991 |- |[[Eva Claire Marseille]] |prometni/linijski |{{NLD}} |influencerka,<br>novinarka pilot [[Boeing 737|B737]], [[Boeing 747|B747]] |1985 |- |[[Karel XVI. Gustav Švedski]] |privatni |{{SWE}} |Kralj Švedske od 1973, velik podpornik letalstva tehnično usmerjen monarh |1946 |- |[[Petter Hörnfeldt]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencer nickname: Mentour Pilot pilot [[Boeing 737|B737]] soustanovitelj ''Airline Pilot Club'' |1981 |- |[[Maria Fagerstrom]] |prometni/linijski |{{SWE}} |influencerka pilot: [[Boeing 737|B737]] |1994 |- |[[Fesa Evrensev]] |vojaški |{{TUR}} |[[26. april]] - mednarodni dan pilotov, v njegov spomin prvega poleta 1912,<br>prvi pilot Turčije,<br>predsednik Turkish Airlines 1933 |1878-1951 |- |[[Sabiha Gökçen]] |vojaški |{{TUR}} |1937 prva turška bojna pilotka,<br>jadralna pilotka,<br>inštruktor letenja,<br>članica uprave Turške CAA,<br>posvojenka [[Mustafa Kemal Atatürk]],<br>vzor sodobne svobodne turške ženske,<br>medijska zvezda Turčije,<br>po njej poimenovano letališče [[Mednarodno letališče Sabihe Gökçen|Sabihe Gökçen]] v Istanbulu,<br>po rodu bi naj bila [[Bosanci|bosanka]] |1913- 2001 |- |[[Saburo Sakai]] |vojaški |{{JAP}} |letalski as, 64 zračnih zmag, pilot [[Mitsubishi A6M Zero|Mitsubishi A6M ''Zero'']], ''Avtor knjige: Samurai! 1957'' |1916- 2000 |- |[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Yuri Gagarin]] |vojaški |{{RUS}} |prvi človek v vesolju 12.4.1961 z [[Vostok 1]], pilot [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Lisunov Li-2|Li-2]] letalski inštruktor in testni pilot, tragično umrl 27.3.1968 z MiG-15UTI |1934-1968 |- |[[Georgy Mosolov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni hitrostni rekord 2388 km/h 31.10.1959 z [[Mikojan-Gurevič MiG-21|MiG-21]] 2681 km/h 7.7.1962 z MiG Ye-150 |1926- 2018 |- |[[Alexander Fedotov]] |vojaški |{{RUS}} |svetovni višinski rekord 123 523ft (37 650 m) višine - balistični vzpon 1977 z [[Mikojan-Gurevič MiG-25 Foxbat|Mig-25]] Ye-266M skupaj 18 svetovnih rekordov 3 absolutni, prejemnik FAI Gold Air Medal 1975, letalski inštruktor in testni pilot tragično umrl 4.4.1984 z [[Mikojan-Gurevič MiG-31|Mig-31]] |1932- 1984 |- |[[Nikolai Sutyagin]] |vojaški |{{RUS}} |najuspešnejši as [[Korejska vojna|Korejske vojne]], 22 letalskih zmag, šef inštruktorjev v vietnamskih zračnih silah, pilot: [[Polikarpov Po-2|Po-2]], [[Bell P-63 Kingcobra|P-63]], [[Jakovljev Jak-9|Jak-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]] skupni nalet 3300 ur |1923- 1986 |- |[[Vladimir Konstantinovič Kokkinaki|Vladimir Kokkinaki]] |vojaški |{{RUS}} |glavni testni pilot biroja [[Iljušin|Ilijušin]], ključna figura sovjetske letalske propagande, postavil 22 svetovnih rekordov, predsednik FAI organzacije 1966, pilot [[Iljušin DB-3|DB-3]], [[Iljušin Il-4|Il-4]], [[Iljušin Il-2 Šturmovik|Il-2]], [[Iljušin Il-12|Il-12]], po njemu poimenovana cesta v Moskvi, spomenik v [[Novorosijsk|Novorosijsku]] |1904- 1985 |- |[[Ivan Nikitovič Kožedub]] |vojaški |{{UKR}} |maršal letalstva skupni nalet 1937 ur, najuspešnejši zavezniški pilot v 2. sv. vojni 62 potrjenih zmag pilot [[Jakovljev Jak-3|Jak-3]], [[Jakovljev Jak-11|Jak-11]], [[Jakovljev Jak-17|Jak-17]], [[Lavočkin La-5]], [[Lavočkin La-7|La-7]], [[Mikojan-Gurevič MiG-9|Mig-9]], [[Mikojan-Gurevič MiG-15|Mig-15]], [[Mikojan-Gurevič MiG-17|Mig-17]], [[Mikojan-Gurevič MiG-21|Mig-21]], [[Lisunov Li-2|Li-2]], [[Iljušin Il-114|Il-14]], letalska univerza v Harkov-u poimenovana po njemu |1920- 1991 |- |[[Vajiralongkorn]] |vojaški in prometni/linijski |{{THA}} |kralj [[Tajska|Tajske]], pilot: [[Northrop F-5|F-5]], [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]], [[Boeing 737|B737]], inštruktor letenja, izpraševalec, pilotira 737-800 na državnih obiskih, pilot pri Thai Airways International, skupni nalet preko 3000 ur |1952 |- |[[Abdulah II. Jordanski]] |vojaški |{{JOR}} |kralj [[Jordanija|Jordanije]], vojaški strokovnjak: Royal Military Academy Sandhurst (VB), Georgetown University (ZDA); pilot: [[Northrop F-5|F-5]] in [[Lockheed Martin F-16 Fighting Falcon|F-16]] |1962 |- |[[Mohammed bin Rashid Al Maktoum]] |privatni |{{UAE}} |Vladar [[Dubaj|Dubaja]], [[Predsednik vlade|Premier]] [[Združeni arabski emirati|ZAE]]; ustvaril sodobni Dubaj, močan vpliv na razvoj [[Emirates (letalska družba)|Emirates]] |1949 |- |[[Khalid bin Salman Al Saud|Princ Khalid bin Salman Al Saud]] |vojaški |{{flag|Saudi Arabia}} |diplomat Saudske Arabije, [[Northrop T-38 Talon|T-38]], [[McDonnell Douglas F-15 Eagle|F-15]] pilot pri RSAF |1988 |- |[[Emerson Fittipaldi]] |privatni |{{BRA}} |2x svetovni prvak [[Formula 1|formule 1]], 2× zmagovalec [[Indianapolis 500]], IndyCar prvak 1989, ustanovitelj Fittipaldi Automotive |1946 |- |[[Gisele Bündchen]] |privatni |{{BRA}} |[[Podjetnik|podjetnica]], [[Maneken|supermodel]], več kot 1.200 naslovnic revij, najbolje plačana manekenka na svetu, Ambasadorica ZN za okolje, Knjiga: ''Lessons: My Path to a Meaningful Life'' |1980 |- |[[David Neeleman]] |privatni |{{BRA}} {{USA}} |ustanovitelj družb: JetBlue, Azul Brazilian Airlines, WestJet pilot: Cirrus SR22 |1959 |- |[[Cristián de la Fuente]] |vojaški in poklicni |{{CHL}} |igralec, član akrobatske eskadrilje “Halcones” pilot [[Extra EA-300]], GameBird GB1, |1974 |- |[[Luke Bakhuizen]] |poklicni |{{ZAF}}<br>{{NZL}} |influencer, fotograf, režiser |1993 |} ''Pojasnilo izrazov:'' * Ultralahki pilot ULN – VFR pilot ultralahkih letal do 600 kg in največ 2 sedežev samo po dnevi. * Privatni pilot PPL – nekomercialno letenje vseh tipov letal tudi po pravilih IFR do 5700 kg in 19 sedežev. * Poklicni pilot CPL – dovoljeno komercialno letenje vseh tipov letal kot drugi pilot kot vodja zrakoplova samo do 5700 kg. * Prometni/linijski pilot ATPL – brez omejitev redni linijski letalski prevoz potnikov. * Vojaški pilot – pilot v oboroženih silah nima civilnih privilegijev licence. === Letalske knjige === Pisatelji letalskih pustolovskih knjig so običajno bili vojaški ali civilni piloti v mlajših letih in pogosto opisujejo svoje spomine, medtem ko so avtorji učbenikov in priročnikov inštruktorji letenja z bogatimi pedagoškimi izkušnjami iz praktičnega šolanja kadetov. Letalske pustolovske knjige so dragoceni vir informacij za letalske navdušence in približajo pilotove osebne izkušnje, ki jih je pisalo življenje širšim množicam, ki jih takšna vsebina zanima. Poleg tega je veliko tudi dragocenih splošnih ali tematskih učbenikov ter priročnikov za priprave na intervju, ki so neglede na stare datume izdaje zelo cenjeni v pilotski populaciji. Nekaj tipičnih pisnih del<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goodreads.com/shelf/show/aviation|title=Aviation Books|date=2025|accessdate=30.3.2025|website=GoodReads}}</ref>: * ''Fate Is the Hunter, Ernest K. Gann, 1961'' * ''The Right Stuff, Tom Wolfe, 1979'' * ''Forever Flying, Bob Hoover, 1997'' * ''Ferry Pilot, Kerry McCauley, 2020'' * ''Wind, Sand and Stars, Antoine de Saint-Exupéry, 1939'' * ''Stick and Rudder, Wolfgang Langewiesche, 1944'' * ''Aerodynamics for Naval Aviators, Hugh Harrison Hunt, 1959'' * ''Never get lost interpretation of radionavigation, Wilhelm Thaller, 2001'' * ''Flying the Line, George E. Hopkins, 1982'' * ''Instrument Flying, Monique Agazarian, 1988'' * ''Transition to Twins, David P. Robson, 1998'' * ''How to Land a Top Paying Airline Job, Rick Hogan, 2014'' * ''A pilot's guide to the Successful Interview, Glen Solly, 1998'' * ''Ace the Technical Pilot Interview, Gary V. Bristow, 2002'' * ''Air Pilot's Manual, Flying Training, Pooleys Air Pilot, 1987'' * ''An Airline Pilot's Life, Chris Manno, 2020'' === Letalski filmi === [[Slika:Top_Gun_Maverick_Cannes.jpg|sličica|250x250_pik|Top Gun Maverick 2022]] Velik promotor letalstva je bil vedno tudi [[Hollywood]] v ameriškem filmu, nemalokrat so bili filmi sofinancirani s strani letalskih sil za potrebe novačenja kadetov, nekaj najbolj gledanih promocijskih letalskih filmov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.imdb.com/list/ls000697189/|title=Aviation Film Almanac - Current Films to Classics|accessdate=30.3.2025}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://aviex.goflexair.com/blog/best-aviation-movies-airplane|title=op 10 Best Airplane Movies + 100 More of the Best Aviation Movies for Pilots and Plane Fans to Watch|accessdate=30.3.2025|website=Aviex Go Flex Air}}</ref>: [[Slika:29+09_F-104F_Starfighter_Gate_guard_Jever_(3621409895).jpg|alt=Slika:29+09 F-104F Starfighter Gate guard Jever (3621409895).jpg|sličica|250x250_pik|Sie wollten den Himmel erobern 2015]] * A Yank in the R.A.F. (1941) * Twelve O'Clock High (1949) * Flying Leathernecks (1951) * Above and Beyond (1952) * Flat Top (1952) * The Bridges at Toko-Ri (1954) * The High and the Mighty (1954) * The Dam Busters (1955) * The Court-Martial of Billy Mitchell (1955) * Jet Pilot (1957) * 633 Squadron (1964) * Battle of Brittan (1969) * Catch-22 (1970) * Tora! Tora! Tora! (1970) * Midway (1976) * Airplane! (1980) * Daleko Nebo (1982) * Top Gun (1984) * Bat*21 (1988) * Always (1989) * Memphis Belle (1990) * Air America (1990) * Flight of the Intruder (1991) * Band of Brothers - mini series (2001) * Behind Enemy Lines (2001) * [[Ujemi me, če me moreš|Catch Me If You Can]] (2002) * Pearl Harbor (2001) * The Aviator (2004) * One Six Right (2005) * Les Chevaliers du ciel (ang. Sky Fighters) (2005) * Amelia (2009) * Flight (2012) * Starfighter – Sie wollten den Himmel erobern (ang. They wanted to conquer the sky) (2015) * Sully (2016) * American Made (2017) * Midway (2019) * Devotion (2022) * Top Gun: Maverick (2022) === Letalski artikli === Letalski produkti so bili vedno popularni pri znanih osebnostih, ministrih in veleposlalnikih, predsednikih držav, letalcih in visokih vojaških časnikih. Tipično za letalske artikle je, da so kvalitetni in običajno dražji kot podobni izdelki brez letalskega prediha. Najbolj tipični letalski artikli: [[File:Remove before flight keychain.jpg|Remove_before_flight_keychain]] [[Slika:Rimowa_Koffer_Topas-Serie.jpg|sličica|pilotski aluminjasti kovček na štirih kolesih]] * ne polarizirana letalska sončna očala z tankimi ročkami * letalska (poslovna) torba za laptop * pilotski kovček (pilot trolley) * aluminjasti kabinski kovček na štirih kolesih * aluminjasta prtljaga * aktivne (ang. noise cancelling) letalske slušalke čez celo uho * letalski navigacijski pripomočki: - kolenska plošča, - [[Analogni letalski računalnik|analogni računalnik]], - ploter (ravnilo) * letalske navigacijske karte: - VFR&IFR sekcijska karta - VFR prihodne & letališke karte - IFR prihodne, priletne in odletne karte * usnjeni registri za IFR,VFR karte * usnjena pilotska knjižica za beleženje ur letenja * kvaliteten moder kemični svinčnik za v žep srajce ali rokav jakne * kvaliteten kovinski tehnični svinčnik debeline 0.7 mm da ne poči med turbolenco * žepna svetilka oz. svetilka z rdečim filtrom za ohranjanje nočnega vida * odsevni telovnik za na platformo * usnjena jakna iz težkega usnja oz. topla bombniška jakna: tip A-2, tip G-1, tip B-3, tip B-6, tip B-7, tip D-1, tip AN-J-4, tip AN-J-3, tip TL 8415-0083 * tekstilna lahka jakna za sodobnejša letala : tip MA-1, tip MA-2, tip B-15, * letalski kombinizon (vojska) * tablični računalnik 8.3<nowiki>''</nowiki> za priročnike, navigacijo in karte ter računanje zmogljivosti * tester vode v gorivu z izvijačem * ročna VHF radijska postaja * usnjene rokavice * cargo hlače * debela topla športna mikica brez kapuce * bela podložna majica s kratkimi rokavi (za pod srajco) * dolgo termo spodnje perilo (za pod hlače) * nepremočljivi topli gležnarji * dežni plašč (trench coat) * letalska značka * prenosna baterija (powerbank) * ovratnica z ID izkaznico in letališko kartico * letalska ročna analogna ura * remove before flight obeski * nalepke in obeski znanih letalskih blagovnih znamk * različne kape za zaščito glave pred soncem * glušniki oz. čepi za zaščito sluha * operativni priročnik letala vezan v usnje * evropski avtomobilski proizvajalci, ki so v drugi svetovni vojni delali letalske motorje * usnjen ovitek za potno listino in cepilne certifikate * papirnata beležka in brezčrtni blok A5 === Letalske reklame === [[Slika:PanAm_Clipper_Poster_(19291812519).jpg|sličica|PanAm Clipper Poster 1930ta]] Večina najboljših sloganov se osredotoča na udobje, luksuz, zanesljivost ali nacionalni ponos. Nekatere kampanje so postale ikonične tudi zaradi vizualne kreativnosti – npr. plakati Pan Am, British Airways in Qantas. [[Slika:KLM_Royal_Dutch_Airlines._Bon_voyage_-_Affiche_-_btv1b101161929.jpg|sličica|[[KLM]] Royal Dutch Airlines. Bon voyage 1950ta]] Nekaj najbolj znanih sloganov v zgodovini: “World's Most Experienced Airline” – Pan Am “You’re Going to Like Us” – TWA “The Wings of Man” – Eastern Air Lines “Something Special in the Air” – American Airlines “Fly the Friendly Skies” – United Airlines “Keep Climbing” – Delta Air Lines “A Breath of Fresh Air” – Air Canada “The Reliable Airline” – KLM “La Compagnie de Voyage” – Air France “To Fly. To Serve.” – British Airways “There’s No Better Way to Fly” – Lufthansa “The holiday airline” – Condor “The Art of Flying” – Swiss “The Spirit of Australia” – Qantas “Fly Better” – Emirates “Globally Yours” – Turkish Airlines “A Great Way to Fly” – Singapore Airlines “It’s Scandinavian” – SAS “Your Home in the Air” – Adria Airways “Flying into the Heart of Europe” – Croatia Airlines “Chosen by Excellence” – Alitalia V zgodnjih dneh komercialnega letalstva so letalski plakati pogosto združevali umetnost in propagando. Letalske družbe, kot so Pan Am, Air France in Lufthansa, so ustvarjale plakate, ki niso le oglaševali destinacij, ampak so hkrati promovirali idejo svobode, avanture in modernosti. Nekateri plakati iz 1920-ih in 30-ih so še danes cenjeni kot umetniška dela. Letalske reklame imajo tudi precej vpliva na osebje, ki dela za letalsko družbo, saj jih zelo radi nosijo na svoji prtljagi in tako so prepoznavni del blagovne znamke letalske družbe tudi piloti. == Tržne razmere v civilnem letalstvu == Glede na trg je največ priložnosti za delo<ref>{{Navedi splet|url=https://centreforaviation.com/analysis/reports/the-global-pilot-shortage-is-a-challenge-to-the-worlds-airlines-658033|title=Global pilot shortage|date=21.8.2023|accessdate=2.10.2024|website=Centre for Aviation}}</ref>: * [[Azija|Azija&nbsp;]]37%, * [[Severna Amerika]] 25%, * [[Evropa]] 17%, * [[Bližnji vzhod]] 11%, * [[Južna Amerika]] 9% in * [[Afrika]] 1% Možnosti zaposlovanja pilotov v civilnem letalstvu glede na sektor delovanja: Poklicni piloti CPL(A): * šolanje pilotov (inštruktor letenja), * dela v zraku (panorame, snemanje, padalstvo, sondažni leti, meteo leti, vleka transparentov, vleka jadralnih letal, škropljenje pesticidov/gnojil, gasilstvo, medical, ipd), * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), Prometni piloti ATPL(A): * poslovno letalstvo, * cargo (tovorne družbe), * ACMI družbe (ang. Aircraft, Crew, Maintenance and Insurance), * nizkocenovne družbe, * regionalne linijske družbe in * velike linijske družbe Pilotom se svetuje, da so direktno zaposleni pri letalskih družbah. Vse ponudbe preko brokerjev, agencij in ostalih posrednikov ter samozaposleni predstavljajo zelo visok rizik, da se ne bo upoštevala delovno pravna zakonodaja. Običajno družbam, ki uporabljajo posrednike ali pogodbeno najemajo samozaposlene ni mar za zaposlene, regulative in zakonodajo, potrebujejo samo nekaj ljudi da začasno zapolnijo kadrovski manjko za sezono in se ne želijo obvezati z zaposlenimi. Resne tradicionalne letalske družbe nikoli ne uporabljajo posrednikov in imajo pilote direktno zaposlene pri sebi. Uspešnost kandidatov, ki si želijo profesionalne kariere prometnega pilota in se vpišejo v letalsko šol ter se dejansko prebijejo na sedež potniškega reaktivnega letala je okoli 5-15% oz. vsak sedmi uspe v državah napredne ekonomije ali vsak dvajseti v državah v razvoju. V splošnem velja da PPL(A) opravi okvirno 92% motiviranih kadidatov, skozi ATPL(A) teorijo se prebije 70% motiviranih kandidatov, prvo zaposlitev v letalstvu uspešno pridobi 35% kadidatov in na linijskih reaktivnih letalih nad sto potnikov kariero nadaljuje 10% kandidatov v državah napredne ekonomije.<ref>{{Navedi novice|title=ICAO Training Report, Vol. 7 No. 3|date=2017}}</ref> === Krize v letalstvu === Gospodarske krize močno zmanjšajo povpraševanje po letalskih prevozih, kar privede do zmanjšanja obsega letalskih operacij in zamrznitve zaposlovanja pilotov. Letalske družbe pogosto uvedejo “hiring freeze”, prekinejo usposabljanje in odložijo napredovanja. Odpuščanja se običajno pojavijo z zamikom, ko začasni ukrepi (zmanjšanje delovnega časa, neplačani dopusti, znižanje plač) niso dovolj za znižanje stroškov. V krizah so najbolj prizadeti piloti v družbah z manj stabilnim poslovnim modelom, kot so ACMI, charter in nekateri nizkocenovni prevozniki, kjer so pogodbe pogosto manj zaščitene. V tradicionalnih “legacy” družbah je prilagajanje običajno bolj postopno in se pogosto izvaja z znižanjem plač ali prerazporeditvijo, namesto masovnih odpuščanj. Dolgoročni učinek kriz je zamik kariernega napredovanja, saj se v času krize ustavi tudi prehod iz prvega častnika v kapitana. {| class="wikitable" |+Najbolj znane krize v civilnem letalstvu iz vidika zaposlovanja pilotov !Kriza !Obdobje !Trajanje !Vpliv na zaposlovanje pilotov |- |[[Velika gospodarska kriza|Velika represija]] [[Velika gospodarska kriza|1929]] |1929-1934 |~5 let |globalna recesija, propad družb, padec potovanj |- |[[Druga svetovna vojna]] |1939-1945 |~6 let |masovna mobilizacija, močno znižane potrebe po civilnem prometu |- |Po vojna konkurenca veteranov |1945- 1947 |~2 leta |ogromen presežek vojaških pilotov, zelo nizke plače, močna konkurenca |- |[[Korejska vojna|Konec Korejske vojne 1953]] |1953 |~2 leta |ogromna količina pilotov z jet izkušnjami na trgu dela iz vojske |- |[[Energetska kriza|Naftna kriza]] [[Energetska kriza|1973]] |1973– 1975 |~2 let |hiring freeze, visoka cena nafte, zmanjšanje flote, upočasnitev napredovanj, propadanje GA |- |Odgovornost za izdelke GA letala 1980ta |1986- 1994 |~8 let |uničenje GA zaradi ogromnih odškodnin, ustavljena proizvodnja GA letal |- |[[Razpad SFR Jugoslavije|1991 politična in gospodarska kriza]] in [[Zalivska vojna]] [[Zalivska vojna|1991]] |1990–1993 |~3 leta |zmanjšanje prometa, manj novih zaposlitev, zamrznitev upgrade |- |[[Teroristični napadi 11. septembra 2001|11.september 2001 napad na WTC]] |2001–2004 |~3 leta |masovni strah, odpovedi, dolgoročno zmanjšanje zaposlovanja, ena najhujših kariernih kriz |- |[[Dolžniška kriza evroobmočja|Finančna kriza 2008]] |2008–2010 |~2–3 leta |konec zaposlovanja, zmanjšanje flote, množični pojav “pay-to-fly”, zamrznitev napredovanj |- |Evropska dolžniška kriza 2011 |2011–2013 |~2–3 leta |dodatno znižanje plač, zmanjšanje zaposlovanja, podaljšani upgrade |- |[[Pandemija covida-19|COVID-19]] [[Pandemija covida-19|pandemija]] |2019–2022 |~2–3 leta |masovna odpuščanja, 90% flot prizemljenih, zaprtje simulatorjev, veliki reseti karier |- |Energetska kriza in [[Vojna v Iranu (2026)|Vojna v Iranu]] |2026 | |podvojitev cene goriva |} ==== Tržne zahteve za prometne pilote - kopilote ==== [[Slika:Behind_the_scenes_of_pilotsEye.tv.jpg|sličica|Linijsko šolanje na letalu Austrian Airlines [[Airbus A320]] v pilotsEye.tv]] Pilotski poklic je izredno standardiziran in primerljiv, zaradi tega so zahteve trga za zaposlitev relativno visoke, dobiti prvo službo kot kopilot pri letalski družbi je bilo vedno zelo zahtevno. Nalet na letalih LSA (600 kg), ULN in jadralnih letalih se ne priznava, letalske družbe želijo, da se piloti usposabljajo za letenje samo na letalih CS-23 (FAR-23). Povprečna uspešnost kandidatov, ki uspešno zaključijo šolanje in so pripravljeni za type rating ter pridobijo eno izmed oblik zaposlitev kot pilot je okoli 50% od tega jim okoli 30% uspe priti do zaposlitve na potniških letalih. Zagotovil za zaposlitev ni, so obdobja ko so službe za izkušnje pilote in so obdobja ko jih ni, odhod v tujino je dejstvo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IA7DGO8G/e0b50565-9520-4052-a3a2-496cfcde321f/PDF|title=Ventil (Ljubljana)|date=2015|accessdate=13.2.2025|website=Digitalna Knjižnica Slovenije|publisher=Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo|last=Čičerov A., Koritnik J.|first=}}</ref> Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://careers.qatarairways.com/global/en/job/24000001/First-Officer-Qatar-Executive|title=First Officer Qatar|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Qatar Airways}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/pilots/our-role-details/?name=first-officers|title=First Officers Emirates|date=2024|accessdate=18.6.2024|website=Emirates Group}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://corporate.airfrance.com/en/airline-pilot|title=AIR FRANCE and Transavia First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=AIR FRANCE}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|title=First Officer SWISS|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Lufthansa Group Careers|archive-date=2025-02-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20250213130750/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=109102|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://brusselsairlines.cvw.io/?q=First-Officer-type-rated-A32F-non-type-rated-&job=268865&lang=en-US&section=e27b536b-c783-5b7c-269e-0a9e7db8840d|title=First Officer Brussels Airlines|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Brussels Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.ba.com/job/heathrow/direct-entry-pilot-first-officer-long-haul-fleets/22348/62502356736|title=First Officer British Airways|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=careers.ba.com|publisher=British Airways}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|title=Lufthansa City Line Fist Officer|date=2025|accessdate=11.2.2025|website=apply.lufthansagroup.careers|publisher=Lufthansa|archive-date=2025-03-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20250315101902/https://apply.lufthansagroup.careers/index.php?ac=jobad&id=104487|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.sasgroup.net/job/Kastrup-FIRST-OFFICER-AT-SAS/1074422001/|title=First Officer SAS Scandinavian Airlines System|date=2024|accessdate=13.2.2024|website=careers.sasgroup.net}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|title=First Officer KLM|date=2025|accessdate=26.2.2025|website=Careers KLM|publisher=KLM|archive-date=2025-02-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20250226144938/https://careers.klm.com/en/working-in-the-cockpit/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|title=First Officer Cathay Pacific|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Careers Cathay Pacific|archive-date=2024-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20241222153631/https://careers.cathaypacific.com/jobs/first-officer-9769810|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.turkishairlines.com/en-US/vacant-positions/first-officer-narrow-body-non-type-rated/d0b1ecbc-39aa-4454-9f31-a26ed353ef61|title=Turkish Airlines First Officer|date=17.10.2024|accessdate=22.12.2024|website=Turkish Airlines}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://luxair.csod.com/ats/careersite/JobDetails.aspx?id=3411&site=3|title=Luxair First offcer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Luxair}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://careers.united.com/us/en/first-officer|title=United Airlines First Officer Requirements|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=UNITED AIRLINES}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.aircanada.com/ca/en/aco/home/about/careers/career-opportunities.html#/|title=Air Canada First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024|website=Air Canada}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-china-southern-airlines/|title=China Southern Airlines First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://epicflightacademy.com/hiring-requirements-air-china/|title=Air China First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.evaair.com/en-global/about-eva-air/careers/job-openings/pilots/|title=EVA AIR First Officer|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=EvaAir}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cargolux.com/careers/jobs-in-the-air/requirements-selection-process/|title=Cargolux First Officer|date=2024|accessdate=22.12.2024}}</ref>, ki jih želijo mednarodni letalski prevozniki, preden nudijo zaposlitev tujim kopilotom so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * državljan ene od držav skupnega gospodarskega prostora države zaposlovalke * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * [[Type rating]] za dotični tip letala na katerega se navezuje razpis * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika minimalno 4, zaželen vsaj nivo 5 * zaželen ICAO nivo 6 (vsaj raven B2) znanja nacionalnega jezika prevoznika * 2 do 5 let referenčnih izkušenj v letalski industriji odvisno od izobrazbe * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * pripravljenost na [[Cepljenje (medicina)|cepljenje]] s [[Cepivo|cepivi]] ([[rumena mrzlica]], [[Meningitis|meningokokni meningitis]], [[tifus]], [[Otroška paraliza|polio]], [[hepatitis]] idr) * pripravljenost na testiranje na [[Psihoaktivna droga|psihoaktivne snovi]] pred in med zaposlitvijo * pričakuje se splošna urejenost in spoštovanje [[Bonton|bontona]] * [[Tetoviranje|tetovaže]] in piercingi na vidnem mestu v uniformi niso dovoljeni zaradi profesionalnih razlogov * [[brada]] ni dovoljena zaradi tesnenja maske * dobra [[telesna pripravljenost]] (plank, sklece, tek, počepi) * telesna višina: 157-191 cm in teža 45-92 kg * LVO Low Visibility Operations certifikat * DGR Dangerous Goods Regulations certifikat * Cold Weather Ops (Deicing, Anti-icing, Ice shedding, Contaminated airports) * sposobnost prostega plavanja celotne dolžine bazena * varnostni pregled pri pristojnostnih organih za vsak mesec v karieri * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * 4000 ur skupnega naleta nad 27 ton je preferenca za boljše plačilne pogoje * minimum 3000 ur skupnega naleta na certificiranih letalih po CS-23 (FAR-23) ali CS-25 (FAR-25); kategorije ULN, CS-LSA in jadralno ne štejejo * minimum 2000 ur skupnega naleta na večmotornih reaktivnih letalih z FDM-om Flight Data Monitoring nad 27 ton s [[Stekleni kokpit|steklenim cockpitom]] * minimum 1000 ur naleta na letalih FBW [[fly-by-wire]] * minimum 500 ur naleta na tipu letala ali primerljivem tipu (družina [[Fly-by-wire|FBW]] [[Airbus]] A320, A330, A340, A350, A380; [[Boeing]] B777, B787) ==== Tržne zahteve za inštruktorje letenja GA ==== [[Slika:Lufthansa_Flugschüler_und_Bonanza_F33.jpg|sličica|Airline Training Center Arizona [[Lufthansa]] [[Beechcraft Bonanza|Bonanza F33]]]] Kvaliteten inštruktorski kader je vedno potreben za nemoten proces šolanja, pri temu je prvi vstopni korak v svet šolanja kot inštruktor: rating FI(A). Tipične zahteve<ref>{{Navedi splet|url=https://flygoshjobs.com/job/Flying+Instructor+%E2%80%93+Emirates+Flight+Training+Academy/80B9FAF906B41732E11813029BF4B2F7|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|date=4.12.2024|accessdate=15.12.2024|website=FlyGoshJobs}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://ae.indeed.com/q-emirates-flight-training-academy-l-dubai-jobs.html?vjk=1074233eeb7b6825|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Indeed}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesgroupcareers.com/search-and-apply/427663|title=Flying Instructor – Emirates Flight Training Academy|accessdate=15.12.2024|website=Emirates Group Careers}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.career.aero/site/de/job/show/id/3912|title=Flight Instructor Become part of a great team and train future Pilots of the Lufthansa Group!|accessdate=15.12.2024|website=Career Aero}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.qaa.edu.qa/English/Academy/Careers/Pages/default.aspx|title=Flight Instructor-Qatar Aeronautical Academy|accessdate=5.8.2025|website=Qatar Aeronautical Academy}}</ref> za zaposlitev v veliki (nad 30 letal)<ref>{{Navedi splet|url=https://www.emiratesflighttrainingacademy.com/en/training-facilities/|title=Emirates Training Facilities|date=2024|accessdate=23.12.2024|website=emirates flight training academy}}</ref> mednarodni letalski akademiji so: * [[Biografija|CV curriculum vitae]] s sliko in kontaktom iz katerega se jasno in hitro vidi izpolnjevanje pogojev * mednarodni [[potni list]] in pravica do dela in bivanja v dotični državi * računalniška pismenost in uporaba [[Microsoft Office|MS Office]] in Adobe Acrobat Pro * [[Mednarodna organizacija civilnega letalstva|ICAO]] nivo angleškega jezika 5 * CPL licenca z opravljeno teorijo ATPL(A) * IR/SE, IR/ME veljavni ratingi * FI(A) rating z pooblastili za: NVFR, CPL, FII, CRI MEP, IRI * 4 leta referenčnih izkušenj v letalstvu od tega minimalno 2 leti kot inštruktor * veljavno zdravniško spričevalo I. razreda * potrdilo države, da se zoper osebo ne vodi kazenski postopek * potrdilo CAA, da oseba ni bila udeležena v resnem incidentu ali letalski nesreči * [[Stekleni kokpit|glass cockpit]] izkušnje Garmin G1000 * zahtevane organizacijske, komunikacijske, računalniške, promocijske in timske sposobnosti * vozniški izpit B kategorije za vožnjo kombija, vsestranskost dela, urejanje dokumentcije * ab-initio inštruktorske izkušnje v velikem ATO z mednarodnimi kadeti iz celega sveta * kopja knjižice letenja (zadnje 3 strani) * motivacijsko pismo za željeno pozicijo * 1000 ur skupnega naleta (štejejo samo letala GA, ULN, LSA in jadralno ne velja) na letalih CS-23 ali CS-25 * 500 ur šolanja kot instruktor letenja FI(A) na letalih CS-23 (LSA, ULN in jadralno ne velja) * 500 ur IFR dejanskega naleta * 30 ur MEP dejanskega naleta === Plače === Plače pilotov so zelo različne, začetniki dostikrat letijo za smešen denar, potem po opravljenem line trainingu se plačilo vzdigne, vendar je največ odvisno od družbe za katero pilot leti, veliko pilotov ni zaposlenih pri družbi ampak delajo kot pogodbeniki. Potrebno je razlikovati pri plačah dotično katerega delovnega mesta se dotikajo: mladi kopilot, stari kopilot, kapetan, stari kapetan, kapetan inštruktor, kapetan izpraševalec, šef pilotov idr. Obseg bruto mesečnih plač (neto so za okvirno polovico manjše) slovenskih pilotov sega v razponu od 2710 do 11589 EUR za 80% pilotov, ki delujejo v tej panogi 10% jih zasluži manj in 10% jih zasluži več.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.boljsaplaca.si/en/salaryinfo/transport-haulage-logistics/pilot|title=Salary for position Pilot in Slovenia|date=25.11.2025|website=boljšaplača.si}}</ref> Višina plače je zelo odvisna od izkušenj - ur letenja na letalih nad 27 ton. Primerjat plače različnih delovnih mest med sabo je brezpredmetno. Potrebno je tudi ločiti neto in bruto plače ter upoštevati socialna zavarovanja, ki jih nudi delodajalec, namestitev, prehrano ipd. Piloti, ki delajo v davčnih oazah in so njihove bruto plače relativno visoke, niso v primerjavi z kolegi v EU plačani bolje, saj si morejo sami plačati vse prispevke, urediti pokojninski načrt in na koncu ko zaključijo svojo zaposlitev običajno nimajo niti pravice bivanja v dotični državi. Potrebno je poudariti, da imajo piloti neobičajno velike stroške vzdrževanja svojih kvalifikacij na pram drugim poklicem, to je približno okoli štiri tisoč eurov na leto ter plačujejo največje socialne prispevke zaradi narave svojega dela in plačujejo tudi veliko premij za dodatna zavarovanja, npr. zavarovanje ob izgubi sposobnosti za licenco itd. Pilotsko delo je zelo zahtevno in terja celega človeka. Zahteve trga za zaposlitev civilnih pilotov so izredno visoke za ne izkušnje v linijskem letenju in so bistveno večje kot pa zakonski minimumi. Civilni piloti imajo ob upokojitvi okoli 20000 ur v zraku, kar znese točno dve leti in tri mesece skupaj, ki jih preživijo v zraku.<ref>{{Navedi splet|url=https://pea.com/blog/airline-pilot-salary/|title=Airline Pilot Salary|date=27.3.2024|website=Pea}}</ref> == Glej tudi == * [[letalski as]] * [[Preizkusni pilot|testni pilot]] *[[seznam slovenskih letalcev]] *[[seznam slovenskih vojaških pilotov]] {{Wikislovar|pilot|Pilot}} == Sklici == {{sklici}}{{normativna kontrola}} [[Kategorija:Letalstvo|*]] [[Kategorija:Letalci|*]] [[Kategorija:Poklici]] <references /> 4c3q2t2w2l804ntxgitff34we3p07xt 0 14015 6679834 6679708 2026-05-23T13:43:59Z ~2026-30849-77 260405 Odstranitev levičarskega linka do golobove izvolitve leta 2022 (link je bil zraven janeza janše zraven datuma 22.5.2026) 6679834 wikitext text/x-wiki {{Infobox official post | image = Janez Janša, EPP, 2025 (cropped2).jpg | flag = Flag of the Prime Minister of Slovenia.svg | flagsize = 100px | flagalt = | flagborder = yes | flagcaption = Pomorska zastava predsednika vlade Republike Slovenije | post = Predsednik vlade | body = Republike Slovenije | image name = | image name1 = Flag of Slovenia.svg | image_size1 = 70px | incumbent = Janez Janša | acting = | incumbentsince = 22. maj 2026 | department = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />Urad predsednika vlade | style = [[Predsednik vlade|Gospod predsednik vlade]] {{small|(formalno)}}<br>Predsednik vlade<br>[[Gospod predsednik (naziv)|Gospod predsednik]] {{small|(neformalno)}}<br>[[Njegova ekscelenca]] {{small|(diplomatsko)}} | type = [[Vodja vlade]] | status = | abbreviation = | member_of = [[Vlada Republike Slovenije]]<br />[[Evropski svet]] (EU)<br />[[Euro summit]] (EU)<br />[[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Svet za nacionalno varnost]]<br>[[NATO]] | reports_to = [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] | residence = ''brez'' | seat = {{ublist|Gregorčičeva 25|1000 Ljubljana|[[Predsedniška palača, Ljubljana|Predsedniška palača]]}} | nominator = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] | appointer = Državni zbor | appointer_qualified = | termlength = 4 leta | termlength_qualified = | constituting_instrument = [[Constitution of Slovenia]] | precursor = | inaugural = [[Lojze Peterle]] | formation = {{nowrap|{{start date and age|df=y|1990|5|16}} (''de facto'')<br>{{start date and age|df=y|1991|12|23}} (''de jure'')}} | first = [[Lojze Peterle]] | last = | abolished = | superseded_by = | succession = | unofficial_names = | deputy = | website = [http://www.vlada.si/predsednik_vlade/ www.vlada.si/predsednik_vlade] | salary = {{currency|76586|EUR}} letno<ref name="igcompaycheck">{{navedi splet|url=https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|title=IG.com Pay Check|publisher=IG|accessdate=2024-06-01|archive-date=2018-04-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20180425045807/https://www.ig.com/uk/forex/research/pay-check|url-status=dead}}</ref> }} {{politika Slovenije}} '''Predsednik Vlade Republike Slovenije''' je [[politika|politični]] vodja [[Vlada Republike Slovenije|Vlade Republike Slovenije]], ki ga predlaga [[predsednik Republike Slovenije]] (na podlagi rezultatov [[državnozborske volitve v Sloveniji|državnozborskih volitev]]) in ga potrdi [[Državni zbor Republike Slovenije]] ter je po ''Zakonu o Vladi RS'' vodja Vlade Republike Slovenije.<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=19934&stevilka=124 Uradni-list.si - ''Zakon o Vladi Republike Slovenije'']</ref> Predsednik vlade ima na voljo tudi [[Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije]]. Predsednik vlade je tudi predsednik [[Svet za nacionalno varnost|Sveta za nacionalno varnost]]. Trenutni predsednik slovenske vlade je [[Janez Janša]], ki je svoj mandat začel 22. maja 2026. == Zgodovina == V [[Zgodovina Slovenije|zgodovini Republike Slovenije]] je do sedaj delovalo štirinajst vlad, pri čemer je mesto predsednika vlade zasedalo le devet oseb. [[Janez Drnovšek]] in [[Janez Janša]] sta doslej edina, ki sta mandat opravljala več kot enkrat. Tako Drnovšek kot Janša sta vodila štiri mandate: Drnovšek je vodil 2., 3., 4. in 6. vlado, Janša pa 8., 10., 14. in 16. vlado. [[Alenka Bratušek]], predsednica 11. slovenske vlade, je prva in doslej edina [[ženska]] v zgodovini Republike Slovenije, ki je zasedla ta položaj. V zgodovini Republike Slovenije je bila vladi dvakrat izglasovana konstruktivna [[nezaupnica]]. Prvič se je to zgodilo leta 1992, ko je padla prva slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta, drugič pa v času [[10. vlada Republike Slovenije|10. slovenske vlade]] pod vodstvom Janeza Janše, in sicer po tem, ko so ga k odstopu, zaradi suma korupcije s strani [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]], pozvale tudi nekatere ostale koalicijske stranke. == Zakonodaja == O predsedniku vlade govorijo členi 110 do vključno 119 [[Ustava Republike Slovenije|Ustave Republike Slovenije]]. Predsednik vlade predlaga imenovanje in razreševanje ministrov [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]] (112. člen) in skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade ter usklajuje delo ministrov (114. člen).<ref>[http://www.dz-rs.si/?id=150&docid=28&showdoc=1 DZ-RS.si - ''Ustava Republike Slovenije'']{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Na podlagi ''[[Zakon o Vladi Republike Slovenije|Zakonu o Vladi RS]]'' predsednik vlade lahko imenuje [[podpredsednik Vlade Republike Slovenije|podpredsednika vlade]], ''predstavlja vlado ter sklicuje in vodi njene seje'', usmerja delovanje posameznih ministrov, V skladu z ''Uredbo o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov''<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=2000103&stevilka=4339 Uradni-list.si - ''Uredba o varovanju določenih oseb, objektov in okolišev objektov, v katerih so sedeži državnih organov'']</ref> je predsednik vlade oseba, ki ima nenehno policijsko varovanje<ref>{{Navedi splet |url=http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |title=Policija.si - Varovanje oseb in objektov |accessdate=2011-08-20 |archive-date=2011-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110831032444/http://www.policija.si/index.php/delovna-podroja/varovanje-oseb-in-objektov |url-status=dead }}</ref>, medtem ko je v skladu s ''[[Pravila službe v Slovenski vojski|Pravili službe v Slovenski vojski]]'' upravičen do [[vojaški pogreb|pogreba z vojaškimi častmi]].<ref>[http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200984&stevilka=3757 Uradni-list.st - ''Pravila službe v Slovenski vojski'']</ref> {{clear}} == Seznam predsednikov vlad Slovenije == ===Predhodni uradi (pred neodvisnostjo) === {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Dravska banovina|Banovina]] v [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] (1918–1941) |- ! colspan="3" rowspan="2" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="2" | Mandat ! rowspan="2" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="10%" |[[Kralj Jugoslavije]] <br />{{small|(vladanje)}} |- ! Začetek mandata ! Konec mandata |- ! colspan="7"| Predsednik Slovencev (1918–1919) |- | style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}" | | [[File:Josip pogacnik.jpg|80px]] | '''[[Josip Pogačnik]]'''<br />{{small|(1866–1932)}} | 31. oktober 1918 | 20. januar 1919 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]]<br /> | rowspan="1" |[[Peter I. Karađorđević|Peter I.]] [[File:Peter I Karadjordjevic of Serbia.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1918–1921)}}}} |- ! colspan="7"| Ban Dravske banovine (1929–1941) |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Dušan Sernec 1929.jpg|80px]] | '''[[Dušan Sernec]]'''<br />{{small|(1882–1952)}} | 9. oktober 1929 | 4. december 1930 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] | rowspan="2" |{{nowrap|[[Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander I.]]}} [[File:Alexander I of Yugoslavia Photograph from Postcard.jpg|60px|center]] {{small|(1921–1934)}} |- ! style="background-color:{{party color|Jugoslovanska nacionalna stranka}}"| | [[File:Drago Marušič 1930s.jpg|80px]] | '''[[Drago Marušič]]'''<br />{{small|(1884–1964)}} | 4. december 1930 | 8. februar 1935 | [[Jugoslovanska nacionalna stranka]] |- ! style="background-color: {{party color|Demokratska stranka (Jugoslavija)}}"| | [[File:Dinko Puc 1930s.jpg|80px]] | '''[[Dinko Puc]]'''<br />{{small|(1879–1945)}} | 8. februar 1935 | 10. september 1935 | [[Demokratska stranka (Jugoslavija)|Jugoslovanska demokratska stranka]] | rowspan="2" |[[Peter II. Karađorđević|Peter II.]] [[File:Petar II Karađorđević.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1934–1941)}}}} |- ! style="background-color:{{party color|Slovenska ljudska stranka}}"| | [[File:Marko Natlačen.jpg|80px]] | '''[[Marko Natlačen]]'''<br />{{small|(1886–1942)}} | 10. september 1935 | 16. april 1941 | [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] |} {| class="wikitable tpl-blanktable" style="text-align:center; font-size:95%; line-height:20px" |+ class="nowrap" | [[Socialistična republika Slovenija|Socialistična republika]] v [[SFR Jugoslavija|SFR Jugoslaviji]] (1945–1990) |- ! {{Abbr|Št.|Številka}} ! Portret ! width=180|Ime<br />{{small|(Rojstvo–Smrt)}} ! colspan=2|Mandat ! Politična stranka |- ! colspan="6" | Predsednik vlade {{small|(1945–1953)}} |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 1 | [[File:Boris Kidrič (1).jpg|80px]] || [[Boris Kidrič]]<br />{{small|(1912–1953)}} || 5. maj 1945 || junij 1946 || [[Komunistična partija Slovenije]] |- ! rowspan=3 style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 2 | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || junij 1946 || 1953 || [[Komunistična partija Slovenije]]<br />{{small|preimenovana leta 1952 v}}<br />[[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! colspan="5" | Predsednik Izvršnega sveta {{small|(1953–1991)}} |- | [[File:Miha Marinko (2).jpg|80px]] || [[Miha Marinko]]<br />{{small|(1900–1983)}} || 1953 || 15. december 1953 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 3 | [[File:Boris Kraigher 1958 (2).jpg|80px]] || [[Boris Kraigher]]<br />{{small|(1914–1967)}} || 15. december 1953 || 25. junij 1962 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 4 | [[File:Viktor Avbelj 1961.jpg|80px]] || [[Viktor Avbelj]]<br />{{small|(1914–1993)}} || 25. junij 1962 || 1965 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 5 | [[File:Janko Smole 1965 Crop.jpg|80px]] || [[Janko Smole]]<br />{{small|(1921–2010)}} || 1965 || 1967 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 6 | [[File:Stane Kavčič (1).jpg|80px]] || [[Stane Kavčič]]<br />{{small|(1919–1987)}} || 1967 || 8. november 1972 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 7 | [[File:Andrej Marinc (1).jpg|80px]] || [[Andrej Marinc]]<br />{{small|(1930-2025)}} || 27. november 1972 || 9. maj 1978 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 8 | [[File:Anton Vratuša.jpg|80px]] || [[Anton Vratuša]]<br />{{small|(1915–2017)}} || april 1978 || julij 1980 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 9 | [[File:Janez Zemljarič (1).jpg|80px]] || [[Janez Zemljarič]]<br />{{small|(1928–2022)}} || julij 1980 || 23. maj 1984 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:{{party color|Komunistična partija}}; color:white;"| 10 | rowspan=2| [[File:Unknown-person.gif|80px]] || rowspan=2| [[Dušan Šinigoj]]<br />{{small|(1933–2024)}} || rowspan=2| 23. maj 1984 || rowspan=2| 16. maj 1990 || [[Zveza komunistov Slovenije]] |- ! style="background:#f08080; color:white;"| | [[Socialni demokrati (Slovenija)|Stranka demokratične prenove]] |- |} === Predsedniki vlade Republike Slovenije === {| class="wikitable plainrowheaders" style="text-align:center" ! colspan="13"|[[Socialna demokracija|Socialno-demokratske stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD / SD]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Socialni liberalizem|Socialno-liberalne stranke]] {{small|(6); {{legend2|{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}|[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Pozitivna Slovenija}}|[[Pozitivna Slovenija|PS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}|[[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Stranka Mira Cerarja}}|[[Stranka modernega centra|SMC]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|#1980C7|[[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} {{legend2|{{party color|Gibanje Svoboda}}|[[Gibanje Svoboda|GS]]|border=1px solid #AAAAAA}}<br />[[Krščanska demokracija|Krščansko-demokratske stranke]] {{small|(2); {{legend2|#568203|[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|lightgreen|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]|border=1px solid #AAAAAA}} {{legend2|{{party color|Nova Slovenija}}|[[Nova Slovenija|NSi]]|border=1px solid #AAAAAA}}}}{{nb5}}[[Nacionalni konservatizem|Nacionalne konservativne stranke]] {{small|(1); {{legend2|{{party color|Slovenska demokratska stranka}}|[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]|border=1px solid #AAAAAA}}}} |- ! rowspan="2" colspan=2 width="1%" | {{Abbr|Št.|Številka}} ! rowspan="2" width="5%" | Portret ! rowspan="2" width="15%" | Ime<br />{{small|(rojstvo–smrt)}} ! colspan="3" width="15%" | Mandat ! rowspan="2" width="10%" | Politična stranka ! colspan="2" rowspan="2" width="15%" | Koalicija ! rowspan="2" width="1%" | [[Državni zbor Republike Slovenije|Državni zbor]] ! colspan="2" rowspan="2" | [[Predsednik Slovenije|Predsednik]]<br/>{{small|(mandat)}} |- ! Prevzem funkcije ! Konec funkcije ! Dni |- ! style="background:#568203; color:black;" | | '''1''' | [[File:Lojze Peterle (2002-04-25) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Lojze Peterle]]'''<br />{{small|(roj. 1948)}} | 16. maj 1990 | 14. maj 1992 | {{age in days|1990|5|16|1992|5|14}} | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]<br /> | [[1. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDZS]]–[[Slovenska demokratična zveza|SDZ]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]] | style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; " |[[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|{{colour|white|{{small|C (1990)}}}}]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}| | rowspan=7| '''[[Milan Kučan|M. Kučan]]''' [[File:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52169462737) (cropped) 1.jpg|60px|center]] {{nowrap|{{small|(1990–2002)}}}} |- ! rowspan=3 style="background-color: {{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" | | rowspan=3| '''2''' | rowspan=3| [[File:Janez Drnovšek (cropped).jpg|80px]] | rowspan=3| '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 14. maj 1992 | 25. januar 1993 | rowspan=3| {{age in days|1992|5|14|2000|6|7}} | rowspan=3| [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | I | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Demokratska stranka Slovenije|DS]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Socialistična stranka Slovenije|SSS]]–[[Zeleni Slovenije|ZS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1992|{{colour|black|''1'' {{small|(1992)}}}}]] |- | 25. januar 1993 | 27. februar 1997 | II | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenski krščanski demokrati|SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]] {{small|(1993–1994)}}–{{nowrap|[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] {{small|(1993–1996)}}}} |- | 27. februar 1997 | 7. junij 2000 | III | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! rowspan=3 style="background-color:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 1996|{{colour|black|''2'' {{small|(1996)}}}}]] | rowspan=4 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:lightgreen; color:black;" | | rowspan=2| '''3''' | rowspan=2| [[File:Andrej Bajuk.jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Andrej Bajuk]]'''<br />{{small|(1943–2011)}} | 7. junij 2000 | 4. avgust 2000 | rowspan=2| {{age in days|2000|6|7|2000|11|30}} | [[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]] | rowspan=2| • | rowspan=2| {{nowrap|[[SLS+SKD Slovenska ljudska stranka|SLS+SKD]]–[[Slovenska demokratska stranka|SDS]]}} |- ! style="background:{{party color|Nova Slovenija}}; color:white" | | 4. avgust 2000 | 30. november 2000 | [[Nova Slovenija|NSi]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''(2)''' | [[File:Janez Drnovšek (2002-06-24) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Drnovšek]]'''<br />{{small|(1950–2008)}} | 30. november 2000 | 19. december 2002 | {{age in days|2000|11|30|2002|12|19}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | IV | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2000|{{colour|black|''3'' {{small|(2000)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}; color:black;" | | '''4''' | [[File:Anton Rop.jpg|80px]] | '''[[Anton Rop]]'''<br />{{small|(roj. 1960)}} | 19. december 2002 | 3. december 2004 | {{age in days|2002|12|19|2004|12|3}} | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]] | • | [[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|ZLSD]] ! rowspan=2 style="background:{{party color|Liberalna demokracija Slovenije}}| | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Janez Drnovšek|J. Drnovšek]]'''}} [[File:Janez Drnovsek.jpg|60px|center]] {{small|(2002–2007)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''5''' | [[File:Janez Janša (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 3. december 2004 | 21. november 2008 | {{age in days|2004|12|3|2008|11|21}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[8. vlada Republike Slovenije|I]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}" |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 200|{{colour|black|''4'' {{small|(2004)}}}}]] |- ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}}; color:black;" | | '''6''' | [[File:Borut Pahor 2010.jpg|80px]] | '''[[Borut Pahor]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 21. november 2008 | 10. februar 2012 | {{age in days|2008|11|21|2012|2|10}} | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]] | • | [[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2008–2011)}}–[[Liberalna demokracija Slovenije|LDS]]–[[ZARES - socialno liberalni|Zares]] {{small|(2008–2011)}} ! style="background-color:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2008|{{colour|white|''5'' {{small|(2008)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| | rowspan=2| '''[[Danilo Türk|D. Türk]]''' [[File:Danilo Türk - World Economic Forum on Europe 2011 (cropped).jpg|60px|center]] {{small|(2007–2012)}} |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:EPP Summit March 2012 (13) (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 10. februar 2012 | 20. marec 2013 | {{age in days|2012|2|10|2013|3|20}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[10. vlada Republike Slovenije|II]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–{{nowrap|[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]}} ! rowspan=3 style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2011|{{colour|black|''6'' {{small|(2011)}}}}]] |- ! style="background:{{party color|Pozitivna Slovenija}}; color:black;" | | rowspan=2| '''7''' | rowspan=2| [[File:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|80px]] | rowspan=2| {{nowrap|'''[[Alenka Bratušek]]'''}}<br />{{small|(roj. 1970)}} | rowspan=2| 20. marec 2013 | rowspan=2| 18. september 2014 | rowspan=2| {{age in days|2013|3|20|2014|9|18}} | [[Pozitivna Slovenija|PS]] | rowspan=2| [[11. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Pozitivna Slovenija|PS]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]–[[Državljanska lista Gregorja Viranta|DL]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Zavezništvo Alenke Bratušek|ZaAB]] ! rowspan=3 style="background:{{party color|Socialni demokrati (Slovenija)}} | | rowspan=6| '''[[Borut Pahor|B. Pahor]]''' [[File:Novinarska konferenca predsednika republike Boruta Pahorja.jpg|60px|center]] {{small|(2012–2022)}} |- ! style="background:{{party color|Zavezništvo Alenke Bratušek}}; color:black" | | [[Zavezništvo socialno-liberalnih demokratov|ZaAB]] |- ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}}; color:white;" | | '''8''' | [[File:Miro Cerar 2018.jpg|80px]] | '''[[Miro Cerar]]'''<br />{{small|(roj. 1963)}} | 18. september 2014 | 13. september 2018 | {{age in days|2014|9|18|2018|9|13}} | [[Stranka modernega centra|SMC]] | [[12. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] ! style="background-color:{{party color|Stranka Mira Cerarja}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2014|{{colour|white|''7'' {{small|(2014)}}}}]] |- ! style="background:#1980C7" | | '''9''' | [[File:Marjan Šarec-za splet (cropped).jpg|80px]] | '''[[Marjan Šarec]]'''<br />{{nowrap|{{small|(roj. 1977)}}}} | 13. september 2018 | 13. marec 2020 | {{age in days|2018|9|13|2020|3|13}} | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]] | [[13. vlada Republike Slovenije|•]] | [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]], {{small|s podporo [[Levica (Slovenija)|Levica]]}} ! rowspan=2 style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|{{colour|black|''8'' {{small|(2018)}}}}]] ! rowspan=2 style="background:#DDDDDD| |- ! style="background:{{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:black;" | | '''(5)''' | [[File:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | 13. marec 2020 | 1. junij 2022 | {{age in days|2020|3|13|2022|6|1}} | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | [[14. vlada Republike Slovenije|III]] | [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Stranka modernega centra|SMC]]–[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] {{small|(2020–2021)}}–[[Nova Slovenija|NSi]], {{small|s podporo [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]]}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Gibanje Svoboda}}; color:white;" | | rowspan=2| '''10''' | rowspan=2| [[File:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Robert Golob]]'''<br />{{small|(roj. 1967)}} | rowspan=2| 1. junij 2022 | rowspan=2| | rowspan=2| {{age in days|2022|6|1}} | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] | rowspan=2| [[15. vlada Republike Slovenije|•]] | rowspan=2| [[Gibanje Svoboda|GS]] {{small|([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]–[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]], 2022)}}–[[Socialni demokrati (Slovenija)|SD]]–[[Levica (Slovenija)|Levica]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Gibanje Svoboda}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|{{colour|white|''9'' {{small|(2022)}}}}]] |- ! style="background:#DDDDDD| | rowspan=2 | '''{{nowrap|[[Nataša Pirc Musar|N. Pirc Musar]]}}''' [[File:Nataša Pirc Musar (2023-05-19).jpg|60px|center]] {{small|(2022–)}} |- ! rowspan=2 style="background-color: {{party color|Slovenska demokratska stranka}}; color:white;" | | rowspan=2| '''10''' | rowspan=2| [[Slika:Izredno zasedanje Evropskega sveta 09 (cropped).jpg|80px]] | rowspan=2| '''[[Janez Janša]]'''<br />{{small|(roj. 1958)}} | rowspan=2| TBA | rowspan=2| | rowspan=2| | rowspan=2| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] | rowspan=2| [[16. vlada Republike Slovenije|IV]] | rowspan=2| [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]–[[Nova Slovenija|NSi]]–[[Slovenska ljudska stranka|SLS]]–[[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]]–[[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] ! rowspan=2 style="background-color:{{party color|Slovenska demokratska stranka}} |[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|{{colour|black|''10'' {{small|(2026)}}}}]] ! style="background:#DDDDDD| |- |} ===Časovnica=== {{#tag:timeline| ImageSize = width:1500 height:auto barincrement:18 PlotArea = top:10 bottom:50 right:130 left:20 AlignBars = late Define $today = {{#time:d/m/Y}} DateFormat=dd/mm/yyyy Period = from:01/01/1945 till:$today TimeAxis = orientation:horizontal ScaleMajor = unit:year increment:2 start:1945 ScaleMinor = unit:year increment:1 start:1945 Legend = columns:1 left:150 top:24 columnwidth:90 TextData = pos:(20,27) textcolor:black fontsize:M text:"Politična stranka:" Colors = id:communist value:rgb(0.866,0,0) legend:KPS/ZKS id:demos value:rgb(0.337,0.509,0.011) legend:Demos id:lds value:rgb(0,0.733,0.941) legend:LDS id:sls value:rgb(0,0.6,0.2) legend:SLS id:nsi value:black legend:NSi id:sds value:yellow legend:SDS id:sd value:red legend:SD id:ps value:rgb(0.576,0.772,0.447) legend:PS id:smc value:rgb(0,0,0.6) legend:SMC id:lmš value:rgb(0, 0.353, 0.671) legend:LMŠ id:gs value:rgb(0, 0.36, 0.64) legend:GS BarData = bar:Kidrič bar:Marinko bar:Kraigher bar:Avbelj bar:Smole bar:Kavčič bar:Marinc bar:Vratuša bar:Zemljarič bar:Šinigoj bar:Peterle bar:Drnovšek bar:Bajuk bar:Rop bar:Janša bar:Pahor bar:Bratušek bar:Cerar bar:Šarec bar:Janša bar:Golob PlotData= width:5 align:left fontsize:S shift:(5,-4) anchor:till bar:Kidrič from: 01/05/1945 till: 01/06/1946 color:communist text:"[[Boris Kidrič]]" bar:Marinko from: 01/06/1946 till: 15/12/1953 color:communist text:"[[Miha Marinko]]" bar:Kraigher from: 15/12/1953 till: 25/06/1962 color:communist text:"[[Boris Kraigher]]" bar:Avbelj from: 25/06/1962 till: 01/01/1965 color:communist text:"[[Viktor Avbelj]]" bar:Smole from: 01/01/1965 till: 01/01/1967 color:communist text:"[[Janko Smole]]" bar:Kavčič from: 01/01/1967 till: 01/11/1972 color:communist text:"[[Stane Kavčič]]" bar:Marinc from: 01/11/1972 till: 01/04/1978 color:communist text:"[[Andrej Marinc]]" bar:Vratuša from: 01/04/1978 till: 01/07/1980 color:communist text:"[[Anton Vratuša]]" bar:Zemljarič from: 01/07/1980 till: 23/05/1984 color:communist text:"[[Janez Zemljarič]]" bar:Šinigoj from: 23/05/1984 till: 16/05/1990 color:communist text:"[[Dušan Šinigoj]]" bar:Peterle from: 16/05/1990 till: 14/05/1992 color:demos text:"[[Lojze Peterle]]" bar:Drnovšek from: 14/05/1992 till: 07/07/2000 color:lds from: 30/11/2000 till: 19/12/2002 color:lds text:"[[Janez Drnovšek]]" bar:Bajuk from: 07/07/2000 till: 04/08/2000 color:sls from: 04/08/2000 till: 30/11/2000 color:nsi text:"[[Andrej Bajuk]]" bar:Rop from: 19/12/2002 till: 03/12/2004 color:lds text:"[[Anton Rop]]" bar:Janša from: 03/12/2004 till: 21/11/2008 color:sds from: 10/02/2012 till: 20/03/2013 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Pahor from: 21/11/2008 till: 10/02/2012 color:sd text:"[[Borut Pahor]]" bar:Bratušek from: 20/03/2013 till: 18/09/2014 color:ps text:"[[Alenka Bratušek]]" bar:Cerar from: 18/09/2014 till: 13/09/2018 color:smc text:"[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]" bar:Šarec from: 13/09/2018 till: 13/03/2020 color:lmš text:"[[Marjan Šarec]]" bar:Janša from: 13/03/2020 till: 31/05/2022 color:sds text:"[[Janez Janša]]" bar:Golob from: 01/06/2022 till:21/05/2026 color:gs text:"[[Robert Golob]]" bar:Janša from: 22/05/2026 till: end color:sds text:"[[Janez Janša]]" }}<br /> ==Glej tudi:== * [[Podpredsednik vlade Republike Slovenije]] == Viri == {{sklici|2}} {{-}} {{VladaSLO}} {{Pred Vl RS}} {{Vodje držav in vlad Evrope}} {{Slovenija}} [[Kategorija:Predsedniki vlade Slovenije| ]] [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije]] lmzt0fmli2dfslf4evrzbb8mou6t3rv 0 15331 6680067 6355668 2026-05-23T21:00:22Z Nareto 77605 /* */ 6680067 wikitext text/x-wiki '''Pilot''' ima več pomenov: * [[pilot|pilot - poklic (letalstvo)]], oseba, ki profesionalno upravlja zrakoplov * [[pilot (proizvajalec pisal)]] * [[pilot (elektronika)]], naprava za daljinsko krmiljenje elektronskih naprav (TV, radija, klime, snemalnika) * [[pilot (televizija)|pilot (epizoda televizijske serije)]] * [[pilot (pomorstvo)]], oseba, ki upravlja plovilo med pristankom ali izplutjem v pristanišču * [[pilot (temeljenje)]], element globokega [[temelj]]enja * [[pilot (DVB-T)]] *[[Pilot (riba)]] {{razločitev}} qeht37gh28qky095otm4p8muj8yk5vg 0 16431 6680152 6363564 2026-05-24T07:37:34Z ~2026-30970-37 260435 Posodobitev podatka o trenutnem predsedniku vlade RS 6680152 wikitext text/x-wiki {{politika Slovenije}} '''Vlada Republike Slovenije''' je organ [[izvršilna oblast|izvršilne oblasti]], hkrati pa je tudi najvišji organ [[državna uprava|državne uprave]]. Opravlja politično izvršilno in upravno funkcijo. Politično izvršilna funkcija pomeni, da izvaja politiko, ki jo z določilom določi [[Državni zbor Republike Slovenije|državni zbor]] ter izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih prej sprejme državni zbor. Vlada tako v skladu z ustavo, zakoni ter drugimi splošnimi akti državnega zbora usklajuje, usmerja in določa izvajanje politike države. V skladu s funkcijo najvišjega organa državne uprave pa izdaja predpise in sprejema pravne, ekonomske, politične, organizacijske, finančne in druge ukrepe, ki so potrebni pri razvoju držav in pri urejenosti razmer na področjih v pristojnosti države. Vlada predlaga državnemu zboru v sprejem zakone, nacionalne programe, državni proračun in druge splošne akte, s katerimi se določajo načelne in dolgoročne politične usmeritve za posamezna področja, ki so v pristojnosti države. V zadevah [[Evropska unija|EU]] vlada predstavlja in zastopa [[Republika Slovenija|Republiko Slovenijo]] ter v institucijah EU uveljavlja njena stališča. == Predsednik vlade == {{glavni|Predsednik Vlade Republike Slovenije}} Predsednik vlade RS je voditelj in usmerjevalec vlade, skrbi za njeno politično in upravno usmeritev, usklajuje delo vseh [[minister|ministrov]] in je sklicatelj ter voditelj njenih sej. Ministrom lahko daje obvezujoče napotke v zvezi z nalogami, ki narekujejo usmeritev vlade. V primeru, da minister meni, da napotki niso skladni z usmeritvijo vlade, lahko zahteva, da vlada ta vprašanja obravnava. Predsednik vlade lahko določi ministra, ki ga nadomešča med njegovo odsotnostjo oz. zadržanostjo, razen v primeru, ko se opravljajo naloge, ki zadevajo zaupnico vladi ali pa imenovanje in razrešitev ministrov. Od 22. maja 2026 mesto predsednika vlade zaseda [[Janez Janša]]. == Seznam vlad == * [[1. vlada Republike Slovenije]] (16. maj 1990–14. maj 1992) - predsednik [[Lojze Peterle]] * [[2. vlada Republike Slovenije]] (14. maj 1992–25. januar 1993) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[3. vlada Republike Slovenije]] (25. januar 1993–27. februar 1997) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[4. vlada Republike Slovenije]] (27. februar 1997–7. junij 2000) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[5. vlada Republike Slovenije]] (7. junij 2000–30. november 2000) - predsednik [[Andrej Bajuk]] * [[6. vlada Republike Slovenije]] (30. november 2000–19. december 2002) - predsednik [[Janez Drnovšek]] * [[7. vlada Republike Slovenije]] (19. december 2002–3. december 2004) - predsednik [[Tone Rop]] * [[8. vlada Republike Slovenije]] (3. december 2004–21. november 2008) - predsednik [[Janez Janša]] * [[9. vlada Republike Slovenije]] (21. november 2008–10. februar 2012) - predsednik [[Borut Pahor]] * [[10. vlada Republike Slovenije]] (10. februar 2012–20. marec 2013) - predsednik [[Janez Janša]] * [[11. vlada Republike Slovenije]] (20. marec 2013–18. september 2014) - predsednica [[Alenka Bratušek]] * [[12. vlada Republike Slovenije]] (18. september 2014–13. september 2018) - predsednik [[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar ml.]] * [[13. vlada Republike Slovenije]] (13. september 2018–13. marec 2020) - predsednik [[Marjan Šarec]] * [[14. vlada Republike Slovenije]] (13. marec 2020–1. junij 2022) - predsednik [[Janez Janša]] * [[15. vlada Republike Slovenije]] (1. junij 2022–''danes'') - predsednik [[Robert Golob]] == Trenutni ministri == {{glavni|15. vlada Republike Slovenije}} == Organi vlade == * [[Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za enake možnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za verske skupnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za narodnosti]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj]] * [[Statistični urad Republike Slovenije]] * [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija]] * [[Protokol Republike Slovenije]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov]] * [[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] * [[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj]] == Glej tudi == * [[seznam vlad]] * [[Socialistična republika Slovenija]] *[[Izvršni svet Skupščine Socialistične republike Slovenije|Izvršni svet Skupščine]] SRS *[[Prva slovenska Narodna vlada|Narodna vlada]] *[[Narodna vlada Slovenije]] == Zunanje povezave == * [http://www.kpv.gov.si/ Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije] * [http://www.vlada.si/ Uradna stran] {{-}} {{VladaSLO}} {{Slovenija}} {{poli-stub}} [[Kategorija:Politika Slovenije]] [[Kategorija:Vlada Republike Slovenije|*]] [[Kategorija:Vlade po državah|Slovenija]] {{normativna kontrola}} 3blvfygqix59xjcnixn0kralzbij726 0 18919 6679895 6637059 2026-05-23T15:34:38Z Pinky sl 2932 +mapframe 6679895 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Idrijca |image = Idrija from left bank (Mejca view).jpg |image_caption = Reka Idrijca v [[Idrija|Idriji]] |pushpin_map = Slovenija |source1 = v [[Idrijsko hribovje|Idrijskem hribovju]] južno od [[Vojsko, Idrija|Vojskega]] |source1_coordinates = {{koord|46|01|00.10|N|13|53|00.45|E|region:SI_type:waterbody}} |mouth = reka [[Soča]] pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]] |mouth_coordinates = {{koord|46|09|06.15|N|13|44|25.60|E|region:SI_type:waterbody|display=inline,title}} |basin_countries = [[Slovenija]] |length = 60 km |source1_elevation = 960 m |mouth_elevation = 153 m |discharge1 = 22,2 m³/s (vodomerna postaja Hotešk) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Mesečne statistike - pretoki Soča, Vipava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 598 km² | mapframe = yes | mapframe-zoom = 8 | mapframe-point = none }} '''Ídrijca''' je reka v zahodni Sloveniji, levi pritok [[Soča|Soče]]. Izvira v [[Idrijsko hribovje|Idrijskem hribovju]] južno od [[Vojsko, Idrija|Vojskega]], teče sprva po ozki in globoki dolini proti jugovzhodu in severovzhodu, nato proti severu skozi [[Idrija|Idrijo]] in [[Spodnja Idrija|Spodnjo Idrijo]]. V spodnjem toku teče po globoki dolini proti severozahodu in se pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]] izliva v [[Soča|Sočo]]. Večji desni pritoki so [[Belca (Idrijca)|Belca]], [[Zala (Idrijca)|Zala]], [[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] in [[Bača]], večji levi pritoki pa [[Nikova]], [[Kanomljica]], [[Sevnica (Idrijca)|Sevnica]] in [[Trebuša]]. == Opis reke == [[File:Idrijca-otalez.jpg|sličica|desno|350px|Idrijca pri [[Otalež]]u]] [[File:Sotočje Idrijce in Bače.jpg|sličica|desno|350px|Sotočje Idrijce in [[Bača|Bače]] v [[Bača pri Modreju|Bači pri Modreju]]]] Idrijca nastane iz štirih majhnih izvirov<ref>{{navedi revijo|last1 = Kušlan|first1 = Rok|title =Idrijca|journal =Gea|volume =20|issue=dec. 2010|pages = 43|publisher = Mladinska knjiga|location = Ljubljana|year = 2010|COBISS =6577362|issn =0353-782X}}</ref> na gozdnatem pobočju v neposredni bližini razvodja s [[Trebuša|Trebušo]], a se po toku navzdol hitro okrepi s številnimi majhnimi pritoki, tako da si je kmalu vrezala globoko, gozdnato in povsem neposeljeno dolino Kramaršca, usmerjeno proti jugovzhodu. Na ozkem dolinskem dnu in strmih pobočjih, izdelanih v triasnih apnencih in dolomitih, ni prostora niti za samotne kmetije, zato so ti deli ostali pod gostimi bukovimi gozdovi in šele precej niže se v dnu ozke doline pojavi prva gozdna cesta. Dolina je vrezana za okoli 400 m globoko v okoliško hribovje, nekoliko se razširi šele pri sotočju z levim pritokom [[Belca (Idrijca)|Belco]], kjer kolenasto zavije proti severozahodu skozi [[Idrijska Bela|Idrijsko Belo]] in po dobrem kilometru ponovno proti jugovzhodu. Tu se dolina zajeda v severno vznožje kraške planote [[Trnovski gozd]] in kmalu zatem vstopi reka v kratko in ozko sotesko Strug z zelo strmimi apnenčastimi pobočji, kjer jo ob močnih padavinah napajajo številni kratki pritoki in več kraških izvirov. V tem delu je na reki jez Kobila, s katerega odvajajo vodo v znamenite idrijske rake, po katerih so nekoč dovajali vodo za pogon rudniških črpalk, danes pa do male hidroelektrarne Mesto.<ref>Kušlan 2010, str. 44.</ref> Ves ta gozdnat svet je zavarovan kot [[krajinski park Zgornja Idrijca]]. Pod strmo steno je na desnem bregu Idrijce [[Divje jezero]], iz katerega priteka nekaj deset metrov dolga [[Jezernica (Divje jezero)|Jezernica]], nekoliko dolvodno še [[Kraški izvir|kraški izviri]] [[Podroteja (izvir)|Podroteja]]. Pri sotočju z desnim pritokom [[Zala (Idrijca)|Zala]] se značaj doline povsem spremeni. Reka se obrne proti severu, dolina se razširi, v njenem dnu se pojavi gostejša poselitev. Malo naprej teče Idrijca skozi mesto [[Idrija]], kjer se ji z leve pridruži potok [[Nikova]], pod mestom pa se dolina ponovno zoži in reka nekaj časa teče med velikimi skalami, ostankom velikega [[podor]]a, ki se je ob [[Potres na Idrijskem 1511|potresu leta 1511]] z levega pobočja podrl v dolino in za nekaj časa zajezil reko, da je poplavila velik del takratne Idrije z rudnikom vred. V nadaljnjih 40 kilometrih teče Idrijca skoraj ves čas po globoko zajedeni dolini proti severu in severozahodu, edini večji kraj v njej je [[Spodnja Idrija]], kjer se reki z leve strani pridruži potok [[Kanomlja]], drugje je v dnu doline in na strmih pobočjih le malo prostora za samotne kmetije in majhne zaselke. Kljub temu je dolina prometno odprta, saj pelje skoznjo magistralna cesta Idrija–Most na Soči, s katere je struga Idrijce na mnogih mestih lahko dostopna. Reka je večinoma vrezana v spodnjetriasne dolomite in teče večinoma v smeri proti severozahodu, po sotočju z desnim pritokom [[Cerknica (Idrijca)|Cerknico]] pa se obrne proti zahodu in zaje v odpornejše apnence Šebreljske in Šentviške planote. Ta del doline je ponovno ožji, mestoma prava soteska, v kateri je ponekod komaj dovolj prostora za reko in cesto. Na strmem levem pobočju pod vasjo [[Šebrelje]] je visoko nad reko pomembno arheološko najdišče [[Divje babe]]. Kmalu po sotočju z levim pritokom [[Trebuša|Trebušo]] priteče Idrijca na aktiven idrijski prelom, ki poteka v dinarski smeri od severozahoda proti jugovzhodu. Ta del doline je izrazito premočrten, dolinsko dno je nekoliko širše, tako da je v njem prostor tudi za nekaj večji naselji [[Slap ob Idrijci]] in [[Idrija ob Bači]]. Dva kilometra pred izlivom se Idrijci z desne pridruži največji pritok [[Bača]] in od tu dolvodno se je morala Idrijca hkrati s [[Soča|Sočo]] vrezati v soške ledeniško-rečne naplavine. Pri [[Most na Soči|Mostu na Soči]], kjer se izliva v [[Soča|Sočo]], se je pod naplavinami vrezala tudi v živoskalno apnenčasto podlago in v njej izdelala slikovita korita, ki so danes potopljena v [[akumulacijsko jezero|akumulacijskem jezeru]] za pregrado v Podselu. == Hidronim in etimologija == Ime reke izhaja iz nekega zelo starega imena, verjetno še iz predromanskega obdobja. Po mnenju jezikoslovcev [[France Bezlaj|F. Bezlaja]] in [[Marko Snoj|M. Snoja]] naj bi imelo enake korenine kot ime mejne reke [[Idrija (reka)|Idrija]] (it. in furl. Judrio) med Slovenijo in Italijo, po Snojevem mnenju naj bi izhajalo iz indoevropske osnove (a)u̯ed- (voda).<ref>{{navedi knjigo |last1=Snoj|first1=Marko |year=2009|title=Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen|publisher=Založba Modrijan|isbn=978-961-241-360-6|cobiss=247065344|pages=167}}</ref><ref>{{navedi knjigo |last1=Bezlaj|first1=France|year=1956|title=Slovenska vodna imena, 1. knjiga|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|cobiss=1763585|pages=221–223}}</ref>. Na starejših avstrijskih vojaških zemljevidih je ime reke zapisano v oblikah ''Idria Fluss'' in ''Idria Fl.'' z dodanim slovenskim imenom ''Idrica'' v oklepaju, na italijanskih topografskih kartah se imenuje ''Idria''. == Hidrogeografija == [[File:Idrijca-hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|350px|Povprečni mesečni pretoki Idrijce na vodomerni postaji Hotešk v obdobju<br />1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=15. septembra 2016}}</ref>]] Idrijca ima tipičen dinarski dežno-snežni [[Rečni režim|režim]] z izrazitim prvim viškom pozno jeseni (november–december) in manj izrazitim drugim viškom spomladi (marec–april). Jesenski višek je posledica izdatnih jesenskih padavin, spomladanski višek je deloma zaradi taljenja snega in deloma zaradi spomladanskega dežja. Najmanjši pretoki so poleti (junij–avgust), zimski nižek je zelo neizrazit (februar). Zaradi močno razčlenjenega površja in strmih pobočij ter obilnih padavin ima Idrijca visok [[specifični odtok]] (57,6&nbsp;l/s/km²) in tudi zelo visok [[odtočni količnik]] (76,0&nbsp;%), večjega kot podobne reke v [[Predalpsko hribovje|Predalpskem hribovju]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=7. novembra 2016}}</ref> Idrijca je pravi [[hudournik]], ki ob močnih nalivih zelo hitro naraste in lahko skupaj s številnimi pritoki iz strmih in ozkih grap v zelo kratkem času napravi veliko škode v naseljih ter na prometni in drugi infrastrukturi. Sicer se ozka naplavna ravnica ob reki pojavlja le ponekod (predvsem med izlivoma [[Trebuša|Trebuše]] in [[Bača|Bače]], tako da so naselja večinoma odmaknjena od reke v višje lege, razen [[Idrija]] in [[Bača pri Modreju]], kjer povzroča težave s poplavljanjem in nasipanjem velikih količin plavja. Poplavno najbolj ogroženi so spodnji deli [[Idrija|Idrije]] ob Idrijci in ob pritoku [[Nikova]], ki so bili v zadnjih sto letih večkrat prizadeti zaradi poplav, mdr. 27. decembra 1909, 27. septembra 1926, 14. oktobra 1982 in 18. septembra 2010.<ref>{{navedi revijo|last1 = Majnik|first1 = Stanko|title = Povodnji v Idriji|journal = Idrijski razgledi|volume = 26–28|pages = 163–167|publisher = Mestni muzej Idrija|location = Idrija|year = 1985|cobiss=35155473}}</ref> Vse do poplave 27. septembra 1926 so bili spodnji deli Idrije še dodatno ogroženi zaradi lesenih 'grabelj' na reki, s katerimi so lovili les, ki so ga vse od konca 16. stoletja dalje plavili po reki za potrebe rudnika. Ob prejšnjih poplavah se je na njih vedno nabiralo plavje in zajezilo reko, ki je zaradi tega prestopila bregove, ob poplavi leta 1926 pa jih je Idrijca v celoti odnesla. Na vodomerni postaji Hotešk so največje pretoke Idrijce zabeležili ob poplavah 28. januarja 1979 (644 m³/s), 18. septembra 2010 (565 m³/s) in 30. marca 2009 (483 m³/s).<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Idrijca&p_postaja=8450|title=Arhivski podatki|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Posebne težave s poplavami se pojavljajo na sotočju Idrijce in [[Bača|Bače]] v [[Bača pri Modreju|Bači pri Modreju]], kjer prihaja do močnega zasipanja rečne struge z rečnimi plavinami na zgornjem koncu akumulacijskega jezera. Ozek idrijski krak jezera se je po izgradnji pregrade v Podselu (1938) v veliki meri zasul s prodom, tako da se je že do leta 1991 dno struge Idrijce na sotočju z Bačo dvignilo za več kot pet metrov. Zaradi zasipanja strug obeh vodotokov v njih ni prostora za višje pretoke, zato vode tudi večkrat letno prestopijo bregove, ob visokih pretokih pa ogrožajo tudi magistralno cesto Idrija–Most na Soči ter bližnje stanovanjske hiše (npr. ob poplavi 1. novembra 1990).<ref>{{navedi revijo|url=http://mvd20.com/LETO1994/R6.pdf|last1=Ciuha|first1=Dušan|title = Ponavljajoče poplave Bače pri Modreju pri sotočju Idrijce in Bače|journal = Mišičev vodarski dan '94: zbornik referatov|page=27|publisher = Vodnogospodarski biro Maribor|location = Maribor|year=1994|cobiss=8410}}</ref> == Kakovost vode == [[File:Idrijca3.JPG|sličica|desno|350px|Naravno kopališče Lajšt pri sotočju z [[Belca (Idrijca)|Belco]]]] [[File:Idrijca-pri-spodnji-idriji.jpg|sličica|desno|350px|Idrijca pri [[Spodnja Idrija|Spodnji Idriji]]]] Idrijca je zlasti v zgornjem toku reka z zelo čisto vodo, tudi v ostalem toku je v dobrem kemijskem in ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=9. novembra 2016|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|url-status=dead}}</ref> Prav tako je skoraj celotna struga v povsem naravnem stanju, brežine so utrjene le na krajšem odseku skozi Idrijo in na mestih, kjer bočna erozija ogroža magistralno cesto. [[Idrija]] in [[Spodnja Idrija]] kot največji naselji v porečju imata lastni čistilni napravi, zlasti pomembna pridobitev je nova čistilna naprava v Idriji z zmogljivostjo 9000 PE (odprta 2. oktobra 2015). Zaradi čistosti je voda Idrijce primerna tudi za kopanje (naravni kopališči Lajšt v [[Idrijska Bela|Idrijski Beli]] in v [[Bača pri Modreju|Bači pri Modreju]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.visit-idrija.si/si/object/172/naravno-kopalisce-lajst-v|title=Naravno kopališče Lajšt v Idrijski Beli|accessdate=9. novembra 2016|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123062322/http://www.visit-idrija.si/si/object/172/naravno-kopalisce-lajst-v|url-status=dead}}</ref> V preteklosti je Idrijco močno onesnaževalo pridobivanje živega srebra v Idriji, saj so skozi stoletja velik del jalovine in v obdobju 1868–1977 tudi večino odpadkov od žganja rude odmetavali neposredno v reko; po ponovni oživitvi pridobivanja živega srebra (1983) to ni bilo več dovoljeno.<ref>{{navedi revijo|last1 = Čar|first1 = Jože|title = Rudniški žgalniški odpadki in radioaktivnost|journal = Idrijski razgledi|volume =37|issue = 1–2|pages = 109|publisher = Mestni muzej Idrija|location = Idrija|year = 1992|cobiss=35390720}}</ref> Po zaprtju rudnika leta 1996 so se količine živega srebra v rečni vodi močno zmanjšale, precej pa ga je ostalo v naplavinah na naplavni ravnici vzdolž reke in v rečni strugi, del je na dnu akumulacijskega jezera za pregrado v Podselu, precejšnje količine živega srebra (tudi zaradi naravnega izpiranja živorodnega živega srebra) pa so se nakopičile v sedimentih na dnu [[Tržaški zaliv|Tržaškega zaliva]]. Strokovnjaki so ugotovili, da je v naplavinah Idrijce ok. 2030 ton živega srebra, v Tržaški zaliv pa naj bi v 500 letih rudarjenja naneslo okoli 2500 ton živega srebra.<ref>{{navedi revijo|url = http://www.geologija-revija.si/dokument.aspx?id=436f|last1 = Žibret|first1 = Gorazd|last2 = Gosar|first2 = Mateja|title = Koliko živega srebra je akumulirano v poplavnih sedimentih reke Idrijce?|journal = Geologija|volume = 48|issue = 1|pages = 103|publisher = Geološki zavod Slovenije|location = Ljubljana|year = 2005|cobiss = 1161813}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Koncentracije živega srebra v vodi Idrijce so se po opustitvi rudarjenja močno zmanjšale in ne presegajo dovoljenih vrednosti, ostajajo pa precej visoke koncentracije živega srebra v rečnih naplavinah, ki bi ga lahko z obsežnejšim poseganjem v rečno strugo ponovno mobilizirali, da bi v obliki strupenih spojin vstopilo v prehrambeno verigo. Rezultati stalnega monitoringa vsebnosti živega srebra kažejo, da je v naplavinah v rečni strugi Idrijce nad Idrijo v povprečju ok. 2&nbsp;mg živega srebra v kilogramu sedimenta, med Idrijo in Spodnjo Idrijo 171–4121&nbsp;mg/kg sedimenta in dolvodno od Spodnje Idrije od 3,2 do 878&nbsp;mg/kg sedimenta.<ref>{{navedi revijo|last1 = Gosar|first1 = Mateja|last2 = Šajn|first2 = Robert|last3 = Teršič|first3 = Tamara|title = Obremenjenost okolja v Idriji in okolici – pregled raziskav Geološkega zavoda Slovenije s področja geokemije okolja|journal = Idrijski razgledi|volume =54|issue = 2|pages = 78–79|publisher = Mestni muzej Idrija|location = Idrija|year = 2009|cobiss=1743957}}</ref> == Ljudje in reka == [[File:Idrijca jez pri Kolektorju.jpg|sličica|desno|350px|Jez na Idrijci pri tovarni [[Kolektor (podjetje)|Kolektor]] v [[Idrija|Idriji]]]] V preteklosti je bila Idrijca izjemno pomembna za oskrbo rudnika živega srebra z jamskim lesom, ki ga je rudnik potreboval v velikih količinah. Ker v zgornjem delu doline ni bilo nobenih cest, so les iz gozdov v povirnih delih Idrijce in njenih pritokov [[Belca (Idrijca)|Belca]] in [[Kanomljica]] plavili do Idrije. Da so zagotovili dovolj velike količine vode, so že v 16. stoletju zgradili lesene, pozneje zidane pregrade, imenovane [[Klavže (pregrada)|klavže]], s katerimi so zajezili vodo in jo spustili skozi zapornice, ko so v strugo dolvodno spravili dovolj velike količine lesa. Povečan pretok vode ga je odnašal dolvodno, vse do velike pregrade (grabelj) v Idriji, s katerimi so les polovili in pobrali iz reke. Te '''grablje''<nowiki/>' v Idriji so večkrat povzročile poplave, saj se je ob visoki vodi na njih nabiralo različno plavje, dokler jih ni odneslo ob veliki poplavi 27. septembra 1926. Na Idrijci in njenih pritokih nekoč ni bilo veliko mlinov in žag, saj je bilo doma pridelanega žita malo, glavni odjemalec lesa pa je bil idrijski rudnik. Nekatere kmetije so vseeno imele manjše mline ali žage, nekaj več jih je bilo v [[Slap ob Idrijci|Slapu ob Idrijci]]; na mestu enega od njih so tam leta 1957 zgradili večji industrijski mlin, ki je pripadal podjetju Mlinotest iz Ajdovščine.<ref>{{navedi splet|url=http://www.mlinotest.si/o-podjetju/predstavitev/zgodovina/vec-o-zgodovini|title=Več o zgodovini|accessdate=18. novembra 2016|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123055023/http://www.mlinotest.si/o-podjetju/predstavitev/zgodovina/vec-o-zgodovini|url-status=dead}}</ref> Čeprav lahko Idrijco po ohranjenosti struge, kakovosti vode in lepoti pokrajine primerjamo s [[Soča|Sočo]], je bil turistični razvoj ob njej razmeroma skromen. Najpomembnejša je vsekakor kulturna in tehnična dediščina v Idriji, [[Klavže (pregrada)|klavže]] v zgornjem toku, [[Divje jezero]] in [[Krajinski park Zgornja Idrijca]]. Naravni kopališči ob reki sta dve: Na lajštu ob sotočju Idrijce in [[Belca (Idrijca)|Belce]] ter ob izlivu [[Bača|Bače]] v Idrijco v [[Bača pri Modreju|Bači pri Modreju]]. Vzdolž idrijskih rak poteka od [[idrijska kamšt|idrijske kamšti]] v Idriji do jezu Kobila 2,5&nbsp;km dolga naravoslovna učna pot ''Po poti idrijskih naravoslovcev''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/118/2-naravoslovna-ucna-pot-ob-rakah-po-poti-idrijskih-naravoslovcev|title=Naravoslovna učna pot ob Rakah|accessdate=21. novembra 2016|archive-date=2016-11-23|archive-url=https://web.archive.org/web/20161123054421/http://www.geopark-idrija.si/si/geopark/118/2-naravoslovna-ucna-pot-ob-rakah-po-poti-idrijskih-naravoslovcev|url-status=dead}}</ref> Ob spodnjem toku Idrijce med zaselkom Bukovica in [[Most na Soči|Mostom na Soči]] poteka [[Kosmačeva učna pot]] v spomin na slovenskega pisatelja domačina [[Ciril Kosmač|Cirila Kosmača]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.os-mostnasoci.si/kosmaceva-ucna-pot|title=Kosmačeva učna pot|accessdate=21. novembra 2016}}</ref> Na Idrijci delujeta v srednjem toku dve mali hidroelektrarni, ki sta v lasti podjetja Soške elektrarne iz Nove Gorice: v Idriji HE Mesto, ki dobiva vodo po idrijskih rakah (instalirana moč 0,2 MW) in malo pred [[Spodnja Idrija|Spodnjo Idrijo]] HE Marof (instalirana moč 0,44 MW). Več malih hidroelektrarn je še na pritokih Idrijce in dve manjši v [[Slap ob Idrijci|Slapu ob Idrijci]]. == Varstvo narave == [[File:Idrijca1.JPG|sličica|desno|350px|Reka v bližini [[Divje jezero|Divjega jezera]]]] Skoraj celotno porečje Idrijce in njenih pritokov gorvodno od [[Idrija|Idrije]] je od leta 1992 zavarovano kot [[Krajinski park Zgornja Idrijca]] in hkrati spada v obsežno območje [[Natura 2000|Nature 2000]] Trnovski gozd – Nanos. Območje je zelo zanimivo zaradi raznolike kamninske zgradbe in močno razčlenjenega reliefa, skoraj v celoti poraščeno z jelovo-bukovimi gozdovi, v katerih se skrivajo številne naravne znamenitosti (mdr. [[Divje jezero]] in drugi kraški izviri, gozdni rezervati). Krajinski park je pomemben kot zavarovano območje, ima pa tudi pomembno rekreacijsko-turistično vlogo za prebivalce Idrije in širše okolice. Celotna struga Idrijce od izvira do izliva s pritoki vred je evidentirana kot naravna vrednota državnega pomena, hkrati je kot posebna enota uvrščena tudi med območja [[Natura 2000]]. Zelo lepo ohranjena in dobro preučena je vegetacija v rečni strugi Idrijce in na njenih bregovih. V zgornjem toku se na prodiščih najprej naselijo pionirska zelišča (mdr. sršica, ''Stipetum calamagrostis''), po nekaj letih se naselijo sive vrbe (''Salix eleagnos''), ki sčasoma zrastejo v sklenjena grmišča in nato v loge. V srednjem in spodnjem toku se na prodiščih najprej pojavijo najrazličnejše enoletnice in trajnice, mdr. navadni repuh (''Petasites hybridus''). V naslednji fazi jih zamenjajo različne vrbe, mdr. siva vrba (''Salix eleagnos'') in rdeča vrba (''Salix purpurea'') ter ponekod črni topol (''Populus nigra''), iz katerih se sčasoma lahko razvijejo prave obvodne gozdne združbe. <ref>{{navedi revijo|url=http://vpo.sazu.si/simages/420-130-0.pdf|last1=Dakskobler|first1=Igor|title=Razvoj vegetacije na prodiščih reke Idrijce v zahodni Sloveniji|journal=Folia biologica et geologica|volume=51|issue=2|page=5–90|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|year=2010|cobiss=31669037}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Ob skrbnem popisu rastlinstva vzdolž celotnega toka Idrijce so biologi ugotovili kar 1057 rastlinskih vrst (praprotnic in semenk); od tega je 931 avtohtonih vrst in 126 adventivnih. Delež slednjih se po toku navzdol povečuje in znaša v spodnjem toku že okoli 13 %. Med domačimi vrstami so tudi nekatere redke ali znamenite vrste, kot npr. [[kranjski jeglič]] (''Primula carniolica'') ter orhideji zavita škrbica (''Spiranthes spiralis'') in mačje uho (''Ophrys apifera'').<ref>{{navedi revijo|url=http://vpo.sazu.si/simages/420-155-0.pdf|last1=Dakskobler|first1=Igor|last2=Seliškar|first2=Andrej|last3=Vreš|first3=Branko|title=Rastlinstvo ob reki Idrijci: floristično-fitogeografska analiza obrečnega prostora v sredogorju zahodne Slovenije|journal=Folia biologica et geologica|volume=52|issue=1–2|page=27–82|publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=15584818}}{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> V Idrijci živi 11 ribjih vrst, od katerih jih je kar osem na [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]]; v zgornjem in srednjem toku je Idrijca izrazito salmonidna reka, v spodnjem toku se pojavlja vse večji delež ciprinidnih vrst. V zgornjem toku živijo mdr. avtohtona [[soška postrv]] (''Salmo marmoratus''), [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), iz Severne Amerike prinešena [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''), [[pohra]] (''Barbus meridionalis''), [[blistavec]] (''Telestes souffia'') in [[lipan]] (''Thymallus thymallus''). V spodnjem toku je salmonidnih vrst samo še četrtina, najpogostejše ribe so v tem delu [[blistavec]] (''Telestes souffia''), [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''), [[pohra]] (''Barbus meridionalis'') in [[soška postrv]] (''Salmo marmoratus''). Soška postrv se na celotnem toku pojavlja in tudi križa s potočno postrvjo, nad klavžami v zgornjem toku pa se je ohranila avtohtona populacija soške postrvi, saj klavže onemogočajo selitev drugih ribjih vrst v najzgornejši del reke.<ref>{{navedi knjigo| url =http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/biologija/du2_ogorelec_ziga.pdf|last1=Ogorelec|first1=Žiga|year=2015|title=Ekologija rib reke Idrijce: magistrsko delo|page=9–10|publisher=Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani|cobiss=3484495}}</ref> Upravljanje z ribjim življem v Idrijci je v rokah ribiških družin Idrija in Tolmin; meja med revirjema je pri [[Stopnik, Tolmin|Stopniku]]. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Brate, Tadej, 1985: Idrijske klavže. Zbirka Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 136, 22 str. Maribor. COBISS 5978112. * Čebular, Anita, 2008: Skrivnosti sveta Idrijce in Belce: krajinski park Zgornja Idrijca. Gea, 18, 5 (maj 2008), str. 24–30. Ljubljana. COBISS 3864731. * Gorkič, Mirjam, Cernatič-Gregorič, Anica, 1995: Krajinski park Zgornja Idrijca. Idrijski razgledi, 40, str. 112–117. Idrija. COBISS 57394688. * Kladnik, Drago, 2010: Klavže na Idrijci. DEDI, http://www.dedi.si/dediscina/385-klavze-na-idrijci. COBISS 32279597. * Kladnik, Drago, 2010: Putrihove klavže. DEDI, http://www.dedi.si/dediscina/387-putrihove-klavze. COBISS 32279853. * Kozinc, Željko, 2006: Smaragdna pot: dolina Soče, dolina Idrijce. Tolmin, LTO Sotočje, 42 str. COBISS 834251. * Mohorič, M. 2006: Vodni transport lesa in idrijski rudnik. Idrijski razgledi 51, 1–2, str. 76–84. Idrija. COBISS 246396416. * Peljhan, Martina, Čar, Jože, Vončina, Anka, 2011: Krajinski park Zgornja Idrijca. Občina Idrija, 20 str. COBISS 3936667. * Peljhan, Martina, Gorjup-Kavčič, Mojca, Režun, Bojan, 2009: Naravoslovna dediščina Idrije povezana v Geopark. Idrijski razgledi, 54, 1, str. 31–39. Idrija. COBISS 14183730. * Placer, Ladislav, Čar, Jože, 1974: Problem podzemeljske razvodnice Trnovskega gozda, Križne gore in Črnovrške planote. Acta carsologica 6, str. 81–93. Ljubljana. COBISS 8141613. == Galerija == <gallery> Slika:Klavze-Idrijca.JPG|[[Klavže (pregrada)|Klavže]] v zgornjem toku reke Slika:Idrijca2.JPG|»Cigu« most na reki Slika:Idrijca4.JPG|»Cigu« most na reki Slika:Stopnik-narasla-idrijca.jpg|Narasla Idrijca v Stopniku </gallery> == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-idrijca/ Slovenski vodni krog: Idrijca]. Kult-tv.si. * [https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenski-vodni-krog/175100629 Idrijca]. Slovenski vodni krog. 12. januar 2025. RTV Slovenija. {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Idrijce}} {{Pritoki Soče}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Idrijca| ]] [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Soče]] [[Kategorija:Pritoki Idrijce]] 2856h19o1lncwcr2t5hmjftun8kis65 0 22461 6679831 6649442 2026-05-23T13:29:23Z MaksiKavsek 244409 - ponavljanje 6679831 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Leon Rupnik |lived=[[Predsedniška palača, Ljubljana]] |image= |caption=Leon Rupnik |nickname=»Lev« |allegiance=[[Slika:Flag of Austria-Hungary 1869-1918.svg|25px|Zastvava Avstro-ogrske]] [[Avstro-ogrska]] (1895–1918) [[Slika:Flag of Yugoslavia (1918–1943).svg|25px|Zastava kraljevine Jugoslavije]] [[Kraljevina Jugoslavija]] (1919–1941) [[Slika:Znak Slovenskega Domobranstva.svg|25px|Znak Slovenskega Domobranstva]] [[Domobranci|Slovensko Domobranstvo]] (1943–1945) {{usmrčen}} |branch=kopenska vojska |serviceyears=1895–1945 |rank= [[divizijski general]], generalni inšpektor Slovenskega domobranstva |unit=[[vojska Kraljevine Jugoslavije]], [[Slovensko domobranstvo]] |commands= |battles=[[prva svetovna vojna]], [[druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Leon''' (tudi '''Leo''', '''Lev''', '''Lav''') '''Rupnik''', [[Slovenci|slovenski]] [[divizijski general]], generalni inšpektor [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]], [[politik]], * [[10. avgust]] [[1880]], [[Lokve, Nova Gorica|Lokve]], † [[4. september]] [[1946]], [[Ljubljana]] (usmrčen). == Življenjepis == Leon Rupnik se je rodil 10. avgusta 1880 na [[Lokve, Nova Gorica|Lokvah]] pri [[Čepovan|Čepovanu]] kot sin cesarsko-kraljevega gozdarja Franca Rupnika in Ane Ogrizek. [[Osnovna šola|Osnovno šolo]] je obiskoval v [[Idrija|Idriji]], nato pa ga je oče poslal v benediktinsko gimnazijo v Št. Pavel na [[Koroška (zvezna dežela)|Koroškem]]. Tam je pouk potekal v nemščini. Naslednje leto se je vpisal v nemško paralelko na [[Ljubljana|Ljubljanski]] [[gimnazija|gimnaziji]]. Po končani nižji gimnaziji je v letih od 1895 do 1899 obiskoval [[kadetnica|kadetnico]] v [[Trst]]u. Leta 1905 se je po nekaj menjavah dolžnosti kot aktivni oficir vpisal na generalštabno šolo na [[Dunaj]]u. Tam so ga visoko cenili zaradi vojaške nadarjenosti, mirnosti in odločnosti, hkrati pa so mu očitali pomankanje diplomatskih sposobnosti in premajhno prožnost za vodenje v velikem merilu. V študiji habsburških oficirjev so ga ocenili kot sposobnega, a ne povsem prilagodljivega svojem okolju, zato ga tudi oficirski kolektiv ni nikoli sprejel za svojega. Po končani šoli se je kot poveljnik [[trdnjava|trdnjave]] v [[Nevesinje|Nevesinju]] in kasneje kot generalštabni častnik v [[Mostar]]ju zelo izkazal in leta 1913 je bil povišan v stotnika. Takrat se je tudi prvič poročil. Med [[prva svetovna vojna|1. svetovno vojno]] je kot [[Avstro-Ogrska|avstro-ogrski]] [[častnik]] sodeloval pri napadu na [[Kraljevina Srbija|Srbijo]], kjer je bil tudi dvakrat odlikovan za hrabrost. Leta 1915 je bil prestavljen na [[Soška fronta|italijansko fronto]], kjer je bil prav tako odlikovan, leta 1916 pa na [[Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)|rusko fronto]]. Dobil je celo eno najvišjih avstro-ogrskih odlikovanj, viteški križec Leopoldovega reda prvega razreda. Konec vojne je dočakal kot načelnik štaba [[Boka Kotorska|Boke Kotorske]]. V [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Vojsko]] [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev]] (pozneje VKJ) je prestopil leta 1919 kot generalštabni [[major]]. V njej je nato vsake štiri leta redno napredoval. Leta 1933 je postal [[brigadni general]], 1937 pa [[divizijski general|divizijski]]. Služboval je na različnih dolžnostih in za to prejel več odlikovanj. Leta 1938 je bil premeščen v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je vodil gradnjo obrambnih položajev – [[Rupnikova linija|Rupnikove linije]] po celotni tedanji državi. Ko se je začela [[aprilska vojna]], je postal načelnik štaba 1. skupne armade v [[Zagreb]]u, ki naj bi branila zahodno in severozahodno mejo z [[Kraljevina Italija|Italijo]] in [[Tretji rajh|Nemčijo]]. Po kapitulaciji jugoslovanske kraljeve vojske, se je iz kratkotrajnega nemškega vojaškega pripora, kjer se je znašel takoj po okupaciji, zatekel v [[Celje]], nato pa se je po nekaj mesecih preselil v Ljubljano. Kljub nasprotovanju komunizmu se takrat še ni začel ukvarjati s politiko. Septembra 1941 so nanj streljali pripadniki [[VOS|VOS-]]a in ga lažje ranili, spomladi 1942 pa ga je italijanska fašistična okupacijska oblast skupaj z drugimi častniki bivše jugoslovanske vojske internirala v taborišče [[Gonars]]. Od tam je bil odpuščen maja istega leta skupaj z ostalimi častniki, starejšimi od 55 let, nakar se je vrnil v Ljubljano.<ref>[[Andrej Zlobec]]: ''Obveščevalec Osvobodilne fronte'' (Ljubljana, 2010), 48.</ref> == Kolaboracija == Odkrito je začel sodelovati z italijanskim okupatorjem junija 1942 po odstopu dotedanjega ljubljanskega [[župan]]a [[Juro Adlešič|Jura Adlešiča]], nakar je postal [[župan]] Ljubljane na predlog [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]], ki je bil takrat prefekt italijanskega okupacijskega območja. Bil je odločen protikomunist, zato je okupatorju predložil načrt za vojaško sodelovanje posebnih slovenskih enot proti narodnoosvobodilnemu gibanju, predvsem proti [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistični partiji]]. Rupnikovo sodelovanje z okupatorjem so obsodili v [[Slovenska zaveza|Slovenski zavezi]]. Jugoslovanska vlada v [[London]]u mu je na njihovo zahtevo odvzela generalski čin in to oznanila na londonskem [[radio|radiu]] BBC. [[Slika:Prisega.jpg|thumb|300px|left| Domobranska prisega dne 20. aprila 1944 na [[Stadion Bežigrad|ljubljanskem stadionu]]. Civilist z brado na sliki je domobranski general Leon Rupnik.]] Rupnik je bil že od samega začetka zelo protikomunistično usmerjen. Kot nekateri drugi zahodni generali tistega časa (na primer ameriški general [[George Smith Patton mlajši|G.S. Patton]]), je v komunizmu videl večje zlo od nacizma in fašizma, zato je bil v boju proti prvemu pripravljen sodelovati tudi s slednjima. Njegova kolaboracija je bila večplastna, od upravne, ideološke in vojaške. Svoje vloge kolaboranta se je že od začetka zavedal in jo je tudi zavestno sprejel, ker je menil, da mora biti ''advokat naroda'' v odnosih z okupacijsko oblastjo. Nekoč naj bi bil celo izjavil: »Če je za ta narod treba žreti drek, ga bom tudi požrl.« Kolaboracijo in s tem tudi domobransko vojsko je videl kot potrebno za preživetje slovenskega naroda, predvsem kot sredstvo v boju in obrambi proti komunističnemu nasilju, ki je v prvih letih 2. svetovne vojne med Slovenci zahtevalo veliko civilnih žrtev. Domobranci so Nemce torej potrebovali za oborožitev v boju proti [[komunizem|komunizmu]], Nemci pa njih za boj proti komunističnemu narodno osvobodilnemu gibanju. Hkrati je bilo v tistem času že jasno, da bo Nemčija vojno po vsej verjetnosti izgubila in se je bíl boj za to, kdo bo po koncu vojne prevzel oblast v Sloveniji. Rupnik si vsekakor ni želel, da bi to bili komunisti, ki so bili dobro organizirani že vse od napada sil osi na Kraljevino Jugoslavijo aprila 1941, partizani pa so bili uradno priznani od zahodnih zaveznikov že od leta 1943 kot zavezniška vojska. Rupnik je bil izraziti [[Antisemitizem|antisemit]]. Ko so ga Nacisti postavili za generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva, je v priložnostnem govoru rekel: »Da je partizane omamil in kupil Žid z nalogo, da uničijo slovenski narod in da je na strani slovenskega naroda nemški vojak, ki se bojuje proti svetovnemu židovstvu.«<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Zgodovinski spomin na prekmurske Jude, str. 228|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4O95NYB|website=dlib.si|accessdate=2019-11-24|date=|publisher=|last=|first=}}</ref> Tudi v ostalih govorih domobrancem Rupnik je redno napadal Jude. Ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30.1.1945, je Rupnik med drugim izjavil:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5DI48NS/?euapi=1&query=%27keywords=+slovenec:+politi%C4%8Den+list+za+slovenski+narod+(31.1.1945%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=dlib.si|accessdate=2020-01-25}}</ref><blockquote>»Kdo so naši sovražniki? To so oni ljudje in narodi, ki si utvarjajo, da bo Žid z njimi delil svoje gospostvo in svoj plen in verujejo v zlatega moloha. Pustili so se po Židih nalagati, opehariti, kupiti in prisiliti v topovsko krmo in so v varljivem upanju na lažni raj postali neodločno orodje svojih židovskih gospodarjev in tako morilci, roparji, požigalci in grabežljive, krvoločne zveri. V kolikor te zveri prihajajo z vzhoda, so to boljševiki, pomagajo pa jim kot brezvestno, zaslepljeno orodje tisti, ki smo jih morali spoznati kot bogataške gangsterje z zapada.« - ''Slovenec, 31. 1. 1945<ref name=":0" />''</blockquote> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|350x350_pik|Leon Rupnik, škof Gregorij Rožman in SS general Erwin Rosner, ob drugi domobranski prisegi Hitlerju in SS-u, 30. 1. 1945.]] Nemci so na domobrance gledali kot na pomožne policijske enote v službi Rajha. Rupnik je domobrancem poveljeval le navidezno, saj niso dovolili da bi poveljeval vojaškemu delu formacije. Prepustili so mu civilno oblast v Ljubljanski pokrajini, vendar tudi to bolj simbolno. Leona Rupnika je na položaj pokrajinske ljubljanske uprave postavil Friedrich Rainer na predlog [[škof]]a [[Gregorij Rožman|Gregorija Rožmana]].{{Citation needed|date=February 2025}} V resnici je pokrajinsko upravo vodil nemški okupator. Neposredni nadzor nad Rupnikovim upravljanjem sta imela nemška svetovalca, esesovski general [[Erwin Rösener]], ki je vodil policijski štab za boj proti partizanom in [[Hermann Doujak]], Rainerjev politični svetovalec za Ljubljansko pokrajino. Vsak svoj javni govor je moral Rupnik predhodno predložiti nemški cenzuri. Nemci so mu tudi določali, kdaj lahko nastopa v uniformi. Po ustanovitvi [[Slovensko domobranstvo|Slovenskega domobranstva]] konec septembra 1943 se je Rupnik samovolno razglasil za [[komandant]]a. Imenoval je polkovnika [[Anton Kokalj (častnik)|Antona Kokalja]] za glavnega inšpektorja, podpolkovnika [[Franc Krenner|Franca Krenerja]] za Kokaljevega namestnika, podpolkovnika [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] pa za načenika štaba. A zaradi njegove samovolje mu je Rösener naziv po nekaj dneh odvzel in mu prepovedal kakršen koli vpliv na domobrance.<ref>Mlakar, B. (2003), str. 126-134.</ref> Pobudo za ustanovitev so Rupniku dali politiki SLS, Rupnik pa jo je nato posredoval Rösenerju. Ta je postavil za poveljnika polkovnika [[Franc Krener|Franca Krenerja]], ki pa ni bil pogodu niti Rupniku niti katoliškim politikom, saj so ga sumili, da je naklonjen liberalcem. Rupnik ni bil strankarsko opredeljen; po njegovem je bilo domobranstvo nadstrankarsko, saj naj bi strankarstvo škodovalo bojni morali, politične stranke pa naj bi se po njegovem med seboj borile le za oblast. Zaradi tega v protikomunističnem taboru ni imel večje podpore in avtoritete. Kljub temu so se nanj obračali z raznimi zahtevami in prošnjami.<ref name="KSŽ">{{navedi knjigo | last = Kociper | first = Stanko | year = 1996 | title = Kar sem živel | publisher = Mladinska knjiga | location = Ljubljana | cobiss = 59904000}}</ref> V njegov krog so spadali mladi in ambiciozni ljudje iz različnih delov protikomunističnega tabora. K njemu so bili poslani predvsem z namenom, da uveljavijo vpliv svoje skupine, saj je v očeh domobrancev, Nemcev in ljudstva, kot predvojni častnik, le imel nekaj spoštovanja.<ref name="KSŽ" /> Nekateri tedanji politiki so ta ožji krog zaničljivo imenovali »''otroški vrtec''«. Nemci mu niso preveč zaupali, vendar so ga kljub temu konec novembra 1944 imenovali za generalnega inšpektorja Slovenskega domobranstva. Tako je hote ali nehote postal simbol kolaboracije in narodne izdaje. Proti koncu vojne, ko so Nemci izgubljali oblast, Rdeča armada pa je bila vse bližje, je postal tudi formalni poveljnik domobrancev. Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 predlagala ustaškemu poglavarju, [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vojaško in politično zavezo, za nadaljnjo borbo proti komunistom, z namenom da skušajo pridobiti priznanje zahodnih sil za domobrance, ustaše in četnike.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sistory.si/pdfPrikazovalnik.php?urn=20504|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=|accessdate=|website=Prispevki za novejso zgodovino.|publisher=|last=Lešnik|first=Avgust}}</ref> (zahodni zavezniki so že od 1943. priznavali in podpirali le partizane, kot tudi [[dogovor Tito-Šubašić]]). 5. maja 1945 mu je Rösener odvzel položaj upravitelja Ljubljanske pokrajine in upravljanje prepustil [[Narodni odbor za Slovenijo|Narodnemu odboru za Slovenijo]], kateri naj bi se pogajal z zavezniki o povojni ureditvi. 9. maja 1945, ob koncu vojne v Evropi, se je skupaj z domobransko in nemško vojsko umaknil oz. pobegnil na [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijsko Koroško]], kjer se je predal Britancem. Ti so ga nekaj časa zadrževali v [[Italija|Italiji]] in ga nato 2. januarja 1946 izročili revolucionarnim oblastem v povojni Jugoslaviji. ==Rupnikov proces== {{glavni|Rupnikov proces}} [[Slika:Rupnikov proces.jpg|thumb|Rupnikov proces]] Bil je glavni obtoženec v t. i. [[Rupnikov proces|Rupnikovem procesu]]. Pravno formalno je bil Leon Rupnik vojak v službi več različnih držav, sporno pa je njegovo politično delovanje med 2. svetovno vojno. Kot zagrizen sovražnik Židov in posebej komunistične revolucije je bil razglašen za narodnega izdajalca. Rupnikov proces, ki je potekal pred vojaškim sodiščem IV. armade v [[Ljubljana|Ljubljani]], je bil politični proces, na katerem so po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] sodili pomembnim [[Okupator|okupatorjevim]] sodelavcem in izvajalcem okupatorjeve [[Politika|politike]]. Proces se je začel 21. avgusta 1946, obtožnica pa je vsebovala enajst točk. Na procesu je bil Leon Rupnik spoznan za krivega izdaje in [[Kolaboracija|sodelovanja z okupatorjem]]. Proces se je končal 30. avgusta, poleg nekaj dolgotrajnih [[Zaporna kazen|zapornih kazni]] pa so bile izrečene tudi tri [[Smrtna kazen|smrtne]]. Na smrt z obešenjem so 27. avgusta obsodili [[SS-Obergruppenführer|SS-Obergruppenführerja]] [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]] in [[Lovro Hacin|Lovra Hacina]]. Leon Rupnik je bil obsojen na [[usmrtitev]] pred strelskim vodom. Lokacija njegovega groba je še danes neznana. Januarja 2020 je [[Vrhovno sodišče Republike Slovenije|Vrhovno sodišče]] v celoti razveljavilo obsodbo, saj da ta ni bila v skladu s pravnimi načeli, ki so veljali v času sojenja. Sodišče je presodilo, da po zakonih in pravu takratnega časa, sodba vojaškega sodišča v nekaterih točkah ni bila obrazložena. Senat vrhovnih sodnikov je obrazložitev delno ali v celoti pogrešil pri petih izmed enajstih očitanih dejanj iz sodbe, za enega izmed teh pa so presodili tudi, da sploh ne izpolnjuje znakov kaznivega dejanja – Rupnikovo ravnanje je sicer predstavljalo eno kaznivo dejanje z različnimi (enajstimi) izvršitvenimi oblikami.<ref>[https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika Razveljavljena obsodba domobranskega generala Rupnika] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200220213346/https://www.dnevnik.si/1042918961/slovenija/razveljavljena-obsodba-domobranskega-generala-rupnika |date=2020-02-20 }}, Dnevnik, 8. januar 2020.</ref> [[Center Simon Wiesenthal]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]] je s pismom veleposlanici Slovenije v Izraelu protestiral proti »sramotni razveljavitvi sodbe antisemitu Rupniku, ki je bil odgovoren za aretacijo in deportacijo ljubljanskih Judov v nacistična koncentracijska taborišča«.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenian court voids executed Nazi collaborator’s 1946 treason conviction|url=https://www.timesofisrael.com/slovenian-court-voids-executed-nazi-collaborators-1946-treason-conviction/|website=www.timesofisrael.com|accessdate=2020-01-25|language=en-US|first=Cnaan|last=Liphshiz}}</ref> Sodbo so med drugim označili za šokantno izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev za številne Rupnikove žrtve in njihove družine.<ref>{{Navedi splet|title=Zadeva Rupnik razburja tudi koroške Slovence|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/zadeva-rupnik-razburja-tudi-koroske-slovence-269882.html|website=www.delo.si|date=2020-01-16|accessdate=2020-01-25|language=sl-si|first=Novica|last=Mihajlovič}}</ref> Na odločitev se je pritožil potomec ene od žrtev vojnega nasilja in [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavno sodišče]] je 2. februarja 2026 razveljavilo sodno odločitev Vrhovnega sodišča o razveljavitvi povojne obsodbe ter potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe Rupnika. Ustavni sodniki so presodili, da je bila sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena.<ref name="e719">{{navedi novice | last1=Suhadolnik | first1=Jernej | last2=Delo | first2=Promo | title=Ustavno sodišče potrdilo pravnomočnost povojne obsodbe generala Rupnika | work=[[Delo (časopis)|Delo]] | date=2026-02-02 | url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ustavno-sodisce-potrdilo-pravnomocnost-povojne-obsodbe-generala-rupnika | access-date=2026-02-02}}</ref> ==Usmrtitev== Izvršitev smrtne obsodbe je bila določena za 4. september 1946. Leona Rupnika je na [[strelišče]] pod [[Golovec|Golovcem]] ob 16. uri popoldne pripeljal avtomobil. Sodba je bila izvršena s [[Salva|streli]] iz sedmih pušk (sedmi [[naboj (orožje)|naboj]] je bil vadbeni). Prva krogla je zgrešila cilj, druga je zadela [[vrat]], tri so zadele [[prsni koš]], šesta pa je prestrelila [[srce]]. Natančen čas smrti naj bi bil ob štirih in petnajst minut popoldan. Rupnikovo truplo je bilo nato odpeljano in pokopano na neznanem kraju.<ref>Več o njegovi usmrtitvi v:<br />{{cite journal|last1=Velikonja|first1=Tine|date=|year=september 1996|title=Pred petdesetimi leti - Strelišče na Dolenjski cesti|url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|journal=Zaveza|publisher=Nova Slovenska Zaveza|volume=|pages=|accessdate=20. julij 2011|via=|archive-date=2010-11-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20101106214420/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/84-zaveza-t-22|url-status=bot: unknown}} (web.archive.org)</ref> == Napredovanja == * 1899 – [[praporščak]] * 1. november 1900 – [[poročnik]] [[Avstro-ogrska vojska|Avstro-ogrske vojske]] * 1. maj 1906 – [[nadporočnik]] Avstro-ogrske vojske * 1. november 1913 – [[stotnik]] Avstro-ogrske vojske * 21. maj 1919 – [[major]] [[VSHS]] * 1. marec 1923 – [[podpolkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 28. junij 1927 – [[polkovnik]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] * 31. december 1937 – [[divizijski general]] [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|VKJ]] == Odlikovanja == === [[Avstro-ogrska monarhija]] === * [[vojaški jubilejni križ 1908]] * [[vojaški spominski križ za mobilizacijo 1912-1913]] * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (2. november 1914) * [[oficirski križ za zasluge]] III. stopnje z vojnim okrasjem (6. junij 1915) * [[zaslužna medalja za oficirje]] s trakom križa za vojne zasluge (julij 1915) * [[red železne krone]] III. stopnje (december 1915) * [[veliki križ]] I. stopnje (11. februar 1918) * [[red Leopolda|viteški križ Leopoldovega reda]] (11. februar 1918) === [[Kraljevina Jugoslavija]] === * [[red belega orla]] IV. stopnje (1920) * [[red sv. Save]] IV. stopnje (1922) * [[red Karađorđeve zvezde]] IV. stopnje (1928) * [[red jugoslovanske krone]] IV. stopnje (1930) * [[red jugoslovanske krone]] III. stopnje (1933) * [[red jugoslovanske krone]] II. stopnje (1936) == Viri in Literatura== * [[Gortan Simončič]]: ''Obrambna črta in Leon Rupnik''. v [[Vojnozgodovinski zbornik]] 9, str. 59-70. [[Logatec]], 2002. * Rupnikova črta in druge jugoslovanske utrdbe iz obdobja 1926-1941, str. 358. * Rupnikova linija in Alpski zid *{{cite journal |last1=Sajovic |first1=Bogdan |date= 16. avgust 2007 |title=Predsednik Ljubljanske pokrajine |journal=Demokracija |pages= 46-48 |publisher= |doi= |url= http://www2.scnr.si/files/200792717116_Demokracija,Predsednik.pdf |accessdate= 20. julij 2011}} * Življenje slovencev med drugo svetovno vojno ==Opombe== {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} {{Kategorija v Zbirki|Leon Rupnik}} * [[seznam slovenskih generalov]] * [[seznam županov Ljubljane]] * [[Rupnikova lira]] {{-}} {{ZupaniLjubljane}} {{rupnikov_proces}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Rupnik, Leon}} [[Kategorija:Usmrčeni ljudje]] [[Kategorija:Slovenski generali]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Župani Ljubljane]] [[Kategorija:Politiki druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Avstro-ogrske kopenske vojske]] [[Kategorija:Generali Vojske Kraljevine Jugoslavije]] [[Kategorija:Kvizlingi]] [[Kategorija:Nosilci reda železne krone]] [[Kategorija:Nosilci reda Leopolda]] [[Kategorija:Nosilci reda belega orla]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Save]] [[Kategorija:Nosilci reda Karađorđeve zvezde]] [[Kategorija:Nosilci reda jugoslovanske krone]] [[Kategorija:Nosilci avstrijskega cesarskega reda Leopolda]] [[Kategorija:Taboriščniki koncentracijskega taborišča Gonars]] [[Kategorija:Leon Rupnik|*]] [[Kategorija:Antisemitizem v Sloveniji]] [[Kategorija:Nacionalizem]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Veterani aprilske vojne]] 1kukfsz7mbkmg5vf6odflmq1y3fqlmy 0 23123 6680037 5094390 2026-05-23T20:06:58Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680037 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Ethiopia.svg|right|thumb|250px|[[Slika:FIAV 111000.svg|20px]] Razmerje: 1:2]] [[Slika:Flag of Ethiopia (1975-1987, 1991-1996).svg|right|thumb|250px|Staro zastavo so sprejeli 5. februarja 1996. Uporabljali so jo med letoma 1975 in 1987, ter od 1991 do 1991.]] [[Slika:Flag of Ethiopia (1897-1936; 1941-1974).svg|right|thumb|250px|Stara zastava z judovskim levom. Sprejeli so jo 6. oktobra 1897 in je bila v uradni rabi do 12. septembra 1974.]] '''Zastáva [[Etiopija|Etiópije]]''' je [[zelena|zeleno]]-[[rumena|rumeno]]-[[rdeča]] [[zastava]]. Sprejeli so jo [[6. februar]]ja [[1996]]. Po navadi jo vidimo brez [[modra|modrega]] diska in rumenega [[znamenje|znamenja]] s [[peterokraka zvezda|peterokrako]] [[zvezda|zvezdo]]. Mnogi Etiopci ne priznavajo modrega diska in znamenja z zvezdo, saj je prišel kasneje z veliko [[revščina|revščino]] in [[lakota|lakoto]]. Ta zastava ima več kot [[tisoč]] let staro [[zgodovina|zgodovino]]. Barve afriške enotnosti, rdeča, zelena in rumena se pojavljajo na eni najstarejših afriških zastav. Te barve so uporabili za narodno zastavo Etiopije v letu [[1897]], leto po [[bitka pri Adovi|bitki pri Adovi]], kjer se je Etiopija obranila pred kolonialnimi vpadi [[Italija|Italije]]. Pred tem je to barvno kombinacijo uporabljala kot uradni prapor [[Salomonova dinastija]]. Kraljevska zastava je velikokrat uporabljala znamenje [[judovski lev|kronanega leva]], ki je v rumenem polju nosil križ. Zastava naj bi bila povezava med [[tevahedska cerkev|tevahedsko cerkvijo]], ljudmi in narodom. Kaj posamezna barva predstavlja, je odvisno od vidika. V splošnem pa rdeča predstavlja afriško kri, prelito v obrambi dežele, rumena mir in sožitje med etiopskimi etničnimi in verskimi skupinami in zelena skoraj vedno predstavlja deželo in njeno rodovitnost. Drugi afriški narodi so pri svojem osamosvajanju velikokrat prevzeli te tri barve in danes so znane kot [[panafrikanizem|panafriške]] barve. Pred letom 1996 in tudi še danes uporabljajo v deželi in svetu zastavo brez znamenj. V času [[Derg]]a so uporabljali več različnih znakov, osnovna barvna shema pa je večinoma ostajala nespremenjena. Zvezda, ki je [[pentagram]], je rumena na modrem disku, ki prekriva zelen in rdeč trak. Zvezda priča o etiopski svetli prihodnosti in nakazuje povezavo s [[Salomon]]ovim rodom. Rumeni žarki, ki jih zvezda izseva, so enakih razdalj in predstavljajo enakost Etiopcev, ne glede na raso, vero ali spol. == Glej tudi == * [[seznam zastav]] * [[zastave držav sveta]] == Zunanje povezave == * {{FOTW|id=et|title=Etiopija}} {{Simboli držav}} {{flag-stub}} [[Kategorija:Državni simboli Etiopije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Etiopija]] [[Kategorija:Trobojnice|Etiopija]] 5xkby4ut1boimv1yxlq44d3x7uwlk34 0 37490 6679973 6638365 2026-05-23T17:50:27Z CommonsDelinker 5156 [[c:COM:CDC|Bot]]: Datoteka Mindenszentek2.jpg je bila v Zbirki izbrisana, zaradi [[:c:COM:L|Copyright violation]]: https://aussiedlerbote.de/2025/11/den-vseh-svyatyh-v-germanii-istoriya-i-tradiczii-prazdnika/. Odstranjevanje. 6679973 wikitext text/x-wiki {{Infobox Holiday |holiday_name=Vsi sveti |type=krščanstvo |image= |caption=Dan vseh svetih na Madžarskem |official_name=Festum omnium sanctorum |nonofficial_name=Praznik vseh svetnikov |nickname=vsi svetniki |significance=občestvo kristjanov na [[zemlja|zemlji]] z zveličanimi v [[nebesa|nebesih]] in trpečimi v [[vice|vicah]] |begins=[[31. oktober]] opoldne |ends=[[2. november]] opolnoči |observedby=[[anglikanska cerkev]] <br /> [[pravoslavna cerkev]] <br /> [[Luteranstvo|luteranci]] <br />[[rimskokatoliška cerkev]]<ref name=Lutheranism>{{navedi knjigo|last=Marty|first=Martin E.|title=Lutheran questions, Lutheran answers : exploring Christian faith|year=2007|publisher=[[Augsburg Fortress]]|location=Minneapolis|isbn=978-0-8066-5350-1|url=http://books.google.com/books?id=KPRSDFqD-fwC&pg=PA127&dq=lutheran+all+saints+day&hl=en&ei=bEivTqi_C8jagQeoq5WsAQ&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CEcQ6AEwAw#v=onepage&q=lutheran%20all%20saints%20day&f=false|authorlink=Martin E. Marty|quote=All Lutherans celebrate All Saints Day, and many sing, "For all the saints, who from their labors rest. . ."|accessdate=1 November 2011|page=127}}</ref><br />in [[metodist]]i,<ref name=Methodism>{{navedi splet|author=Laura Huff Hileman|title=What is All Saint's Day?|url=http://upperroom.org/askjulian/default.asp?act=answer&itemid=276387|quote=Saints are just people who are trying to listen to God's word and live God's call. This is "the communion of saints" that we speak of in the Apostle's Creed -- that fellowship of believers that reaches beyond time and place, even beyond death. Remembering the saints who have helped extend and enliven God's kingdom is what All Saints Day is about.|publisher=[[The Upper Room (United Methodist Church)]]|year=2003|accessdate=31 October 2011|archive-date=2012-01-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20120126142637/http://upperroom.org/askjulian/default.asp?act=answer&itemid=276387|url-status=dead}}</ref><br />med drugimi [[kristjan]]i |litcolor=bela |date=[[1. november]] ([[zahodno krščanstvo]])<br />nedelja po [[binkošti]]h ([[vzhodno krščanstvo]]) |celebrations=[[sveta maša]], [[obred]]i na [[pokopališče|pokopališču]], ljudski [[običaj]]i |observances=goreča [[sveča]], [[krizantema]] |relatedto=[[verne duše]],<br />[[dan mrtvih]]}} '''Vsi sveti''' (uradno latinsko ime je: ''Sollemnitas Omnium Sanctorum'') je [[Krščanstvo|krščanski]] praznik, ki se v spomin na zveličane člane [[Cerkev (organizacija)|Cerkve]] v nebesih obhaja [[1. november|1. novembra]].<ref name="ReferenceA">{{navedi knjigo|author= Silvester Čuk |title= Svetnik za vsak dan II|page=197}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Bitschnau-813 Alle Heiligen sepia.jpg|thumb|left|Rudolph Blättler: Naši sveti zavetniki (vinjeta za mesec november)<ref>{{navedi knjigo|author=Otto Bitschnau|title=Das Leben der Heiligen Gottes|page=813}}</ref>]] [[Slika:Rudolf von Alt - Das Pantheon und die Piazza della Rotonda in Rom - 1835.jpeg|thumb|left|[[Rudolf von Alt]]: ''Pogled na Panteon'' [[1835]]; vidita se [[Gian Lorenzo Bernini|Berninijeva]] zvonika.]] === Spomin godov mučencev === Že od začetka [[krščanstvo|krščanstva]] so verniki praznovali godove posameznih apostolov in mučencev. Sveti [[Janez Zlatousti]] v 4. stoletju omenja, da zahodna [[katoliška Cerkev|Cerkev]] posveča spominu svetih [[mučenec|mučencev]] poseben dan. === Panteon spremenjen v cerkev === Praznik vseh svetnikov pa je uveden za časa [[papež Bonifacij IV.|papeža Bonifacija IV.]] Povezan je s poganskim svetiščem [[Panteon]]om. V času, ko so vladali v [[Rim]]u še ''konzuli'' in ''senatorji'',<ref>v 1. stoletju pr. n. št.</ref> je [[Agripa]] s svojimi legijami pokoril [[Sasi|Sase]] in nekaj drugih zahodnih rodov. Komaj se je zmagoslavno vrnil z vojsko v Rim, je že prišla novica, da so se [[Perzija|Perzijci]] uprli zoper rimsko gospostvo. Senat je tudi zadušitev tega upora poveril Agripu; posrečilo se mu tudi to in prisilil jih je k plačevanju letnega davka. V [[Rim]]u je na čast vseh poganskih [[bog]]ov dal zgraditi sijajen [[tempelj]], ki so ga po tem imenovali [[Panteon]]. Čudoviti hram stoji še danes in je ena od najzanimivejših in najlepših mestnih stavb. [[Krščanstvo|Krščanskega]] [[Bizanc|bizantiskega]] [[cesar]]ja [[Fokas]]a ([[Phokas]] 602–610) je zaprosil [[papež Bonifacij IV.]], naj mu dovoli, da kakor so pogani v Panteonu častili vse bogove, tako naj bi smeli na podoben način odslej častiti kristjani vse [[svetnik]]e na čelu z [[Mati Božja|Blaženo devico Marijo]]. Cesar je ustregel prošnji, nakar je papež Bonifacij IV. 10. maja 610 slovesno posvetil Panteon. Med preklete stene je prvič vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Hudiči, ki so doslej našli tu notri zavetišče, so pobegnili skozi [[kupola|kupolo]] in niso več nadlegovali ljudi. Papež je dal prepeljati semkaj osemindvajset vozov kosti [[mučenec|mučencev]] in zmolivši veroizpoved jih je shranil tukaj. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu; krščanski verniki pa naj tukaj prejmejo Gospodovo sveto telo in kri. Tako je postal poganski Panteon krščansko svetišče, posvečena cerkev svetniških relikvij vseh Božjih svetnikov.<ref name="ReferenceB">{{navedi knjigo|author=Crescen Lajos Dedek|title= Szentek élete II|page=335s}}</ref> Posvetitev stavbe Panteona v cerkev ga je rešila pred zapuščenostjo, porušenjem in najhujšim oropanjem, ki je doletelo v [[srednji vek|srednjem veku]] večino antičnih rimskih stavb. To opisuje tudi [[Pavel Diakon]], ki omenja, kako je [[Bizanc|bizantinski]] cesar [[Konstans II.]], ki je obiskal [[Rim]] v juliju 663, poropal vse antične okrase po mestu, ki so bili iz žlahtne kovine, med drugimi tudi tiste iz bivšega Panteona, ter jih poslal v [[Carigrad]]. === Praznik prestavljen in razširjen === [[Papež Gregor III.|Gregor III.]] je v Rimu [[Bazilika svetega Petra, Rim|pri svetem Petru]] posvetil posebno kapelo v cerkvi v čast ''Odrešeniku, njegovi Materi, apostolom, mučencem in vsem svetnikom''. Velike množice romarjev so vsako leto za 13. maj prihitele v Rim.<ref name="ReferenceC">{{navedi knjigo|author=Anton Strle|title=Leto svetnikov IV|page=233}}</ref> Toda pokazalo se je, da v tem času primanjkuje v Rimu živeža za številne tujce. Zato je [[Papež Gregor IV.|Gregor IV.]] <ref>Gregor IV. je bil papež 827-844</ref> leta 835 ta praznik izrečno preložil na dan 1. novembra ter hkrati naročil [[Ludvik Pobožni|Ludviku Pobožnemu]], naj v [[Franki|frankovski]] državi uvede ta praznik.<ref>{{navedi knjigo|author=Niko Kuret|title=*N. Kuret: Praznično leto Slovencev II. |page=92}}</ref> Pozneje se je razširilo praznovanje godu vseh svetnikov na vesoljno [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]].<ref name="ReferenceC"/> == Pomen praznika == [[Slika:Retable de l'Agneau mystique (7).jpg|thumb|350px|Češčenje Jagnjeta ([[Gentski oltar]], brata [[Van Dyck]]), 2. polovica [[15. stoletje|15. stoletja]].]] * Praznik je izraz vere Cerkve, da so poleg javno razglašenih in zapisanih svetnikov v koledarju svetništvo dosegli tudi drugi neimenovani možje in žene vseh časov.<ref>{{Navedi novice|url=https://katoliska-cerkev.si/1-november-vsi-sveti|title=1. november - vsi sveti|last=Cerkev|first=Katoliška|newspaper=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2018-10-29|language=sl}}</ref> *Število svetnikov je tako naraslo, da ni bilo več mogoče spominjati se vsakega posebej v bogoslužju. * Na praznik vseh svetnikov naj bi popravili, kar med letom v češčenju svetnikov opustimo.<ref name="ReferenceC"/> * Cerkev na dan vseh svetnikov praznuje spomin vseh tistih poveličanih [[duša|duš]], od katerih ni morda ostalo niti imena; vendar one ne prenehajo prositi za nas pred Božjim obličjem.<ref name="ReferenceB"/> * Državni praznik [[dan mrtvih]] se v [[Slovenija|Sloveniji]] časovno skoraj pokriva s praznikom vseh svetih; vendar vsebina krščanskega praznovanja ni istovetna, kar se vidi tudi iz opisa državnega praznika. Krščanski pisatelj opisuje ta praznik takole: * Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. To ni dan mrtvih, kot je bilo napisano na naših koledarjih do nedavna. To je dan živih, kajti Bog je zvest in trdno drži njegova obljuba: »Kdor v me veruje, bo živel, tudi če umrje!« <ref>Jn 11,25: Jezus je rekel (Marti pred obujenjem njenega brata Lazarja od mrtvih): »Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umrje</ref> Praznik vseh svetnikov je naš skupni praznik, praznik velike krščanske družine. Danes se, kot poje [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] v hvalospevu, »radujemo poveličanja vseh svetih članov Cerkve in ob njihovem zgledu in priprošnji v veri potujemo obljubljeni sreči naproti.« <ref name="ReferenceA"/> * Po besedah svetega [[Bernard iz Clairvauxa|Bernarda]] nam končno [[Cerkev (organizacija)|Cerkev]] predstavlja veliko svetnikov, ki so živeli v različnih stanovih in okoliščinah zato, da bi nas spodbudila k njihovemu češčenju, posnemanju njihovih kreposti in k prizadevanju, da bi tudi mi prišli nekoč k njim v nebeško blaženost.<ref>{{navedi knjigo|author=Máté Vogel|title= Szentek élete II|page=281}}</ref> == Viri == * B. Bangha: ''Katolikus lexikon'' I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933. * M. Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. * S. Bálint: ''Ünnepi kalendárium'' I-II. A Mária-ünnepek és jelesebb napok hazai és közép- európai hagyományvilágából. Szent István Társulat Budapest 1977. * O. Bitschnau: ''Das Leben der Heiligen Gottes''. 2. izdaja. Einsiedeln, New-York, Cincinnati und St. Louis; Karl & Nikolaus Benziger 1883. * F. Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * S. Čuk: ''Svetnik za vsak dan'' I-II, Ognjišče Koper 1999. * C. L. Dedek: ''Szentek élete I'', Kiss János, Budapest 1899. * C. L. Dedek: ''Szentek élete II'', Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900. * A. Ender: ''Die Geschichte der Katholischen Kirche'', Denziger, Einsiedeln-Waldshut-Köln (Denziger Brothers NewYork-Cincinnati-Chicago) 1900. * A. Franzen: ''Pregled povijesti Crkve'', Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: ''Kleine Kirchengeschichte'', Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968 (2. izdaja). * Gy. Goyau: ''A pápaság egyetemes története''. (Francziából fordította Kubínyi Viktor), Kubínyi Viktor Budapest 1900. (232 oldal). * E. Horváth: ''Régészet'', Teológia-Kaechetikai Intézet, Szabadka (Subotica) 2011 * N. Kuret: ''Praznično leto Slovencev'' I-II. Družina, Ljubljana 1989. * ''Leto svetnikov'' I-IV (M. Miklavčič in J. Dolenc), Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani (1968-1973). * ''Lexikon für Theologie und Kirche'' I-X, 2. Auflage, Herder, Freiburg im Breisgau 1930-1938. * J. Marx: ''Lehrbuch der Kirchengeschichte'', 8. Auflage, G.m.b.H., Trier 1922. * A. Schütz: ''Szentek élete az év minden napjára'' I-IV, Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933. * F. X. Seppelt –K. Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. * M. Vogel: ''Szentek élete I'' (Prevedel v madžarščino in priredil A. Karl). Szent István társulat, Budapest (pred) 1900. * M. Vogel: ''Szentek élete II'', (Prevedel v madžarščino A. Karl). Wajdits Nándor, Budapest (pred) 1900. == Opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Seznam svetnikov]] * [[Prazniki]] {{Krščanski prazniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Krščanski prazniki]] [[Kategorija:Svetniki]] [[Kategorija:Dogodki v novembru]] leexo76whmwaev4lw7vl9dacx7fs8gn 0 40565 6679871 6665331 2026-05-23T14:55:23Z ~2026-13659-49 255600 /* L */ 6679871 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[prevajalec|prevajalcev]].''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == [[Jože Abram]] - [[Louis Adamič]] - [[Miroslav Adlešič]] - [[Draga Ahačič]] - [[Ciril Ahlin]] - [[Damián Ahlin]] - [[Tanja Ahlin]] - [[Bojan Albahari]] - [[Fran Albreht]] - [[Jakob Aleksič]] - [[Mohsen Alhady]] - [[Marko Aljančič]] - [[Ana Ambrož]] - [[Jana Ambrožič]] - [[Rudolf Andrejka]] - [[Ivo Antič]] - [[Stana Anželj]] - [[Anton Anžič]] - [[Andrej Arko]] - [[Selina Ambrož]] - [[Jean François Arnšek]] - [[Imre Augustič]] - [[Miha Avanzo]] - [[France Avčin]] - [[Lilijana Avčin]] - [[Branko Avsenak]] - [[Mirko Avsenak]] - [[Vinko Avsenak]] - == B == [[Gabriela Babnik]] Ouattara - [[Bea Baboš Logar]] - [[Marijan Bajc]] - [[Drago Bajt]] - [[Miro Bajt]] - [[Katarina Bajželj Žvokelj]] - [[Ana Bakan]] - [[Miháo Bakoš]] - [[Srečko Balent]] - [[Milko Bambič]] - [[Dušan Baran]] - [[Štefan Barbarič]] - [[Ana Barič Moder]] - [[Matic Batič]] - [[Jana Bauer]] - [[Jan Baukart]] - [[Sandra Baumgartner]] - [[Kasilda Bedenk]] - [[Ana Beguš]] - [[Andrej Bekeš]] - [[Anjuša Belehar]] - [[Sonja Benčina]] - [[František Benhart]] - [[Anton Berce]] - [[Sonja Berce]] - [[Marianna Leonidovna Berdašska]] - [[Aleš Berger]] - [[Oton Berkopec]] - [[Darja Betocchi]] - [[France Bevk]] - [[France Bezlaj]] - [[Michael E. Biggins]] - [[Tina Bilban]] - [[Breda Biščak]] - [[Jernej Biščak]] - [[Ani Bitenc]] - [[Vinko Bitenc]] - [[Mateja Bizjak Petit]] - [[Dana Blaganje]] - [[Andrej Blatnik]] - [[Andreja Blažič Klemenc]] - [[Katarina Bogataj Gradišnik]] - [[Franček Bohanec]] - [[Valter Bohinec]] - [[Ana Bohte]] - [[Tamara Bohte]]?- [[Alenka Bole Vrabec]] - [[Alojzij Bolhar]] - [[Matej Bor]] - [[Rado Bordon]] - [[Božidar Borko]] - [[France Borko]] - [[Silvija Borovnik]] - [[Vera Boštjančič Turk]] - [[Anja Božič]] - [[Blaž Božič (filolog)]] - [[Janez Božič (duhovnik)|Janez Božič]] - [[Kristina Božič]] - [[Nada Božič]] - [[Neža Božič]] - [[Fran Bradač]] - [[Marko Bratina]] - [[Vasja Bratina]] - [[Igor Bratož]] - [[Marijan Brecelj (književnik)|Marijan Brecelj]] - [[Veronika Brecelj]] - Marijan (Nikolaj) [[Bregant]] - [[Kristina Brenk]] - [[Marina Bressan]] - [[Marija Brezigar|Marija (Mariča) Brezigar]] - [[Franc Brežnik]] - [[Pavel Brežnik]] - [[Staša Briški Bailey]] - [[Vera Brnčić|Vera Brnčić-Šermazanova]] - [[Urška Brodar]] - [[Maja Brodschneider Kotnik]] - [[Alojzija Lojzka Brus]] - [[Ana Brvar]] - [[Andrej Budal]] - [[Zmago Bufon]] - [[Avgust Bukovec]] - [[Nuša Bulatović-Kansky]] - [[Franc Burgar]] - [[Peter Butkovič]] - [[Alfred Buttlar Moscon]] - == C == [[Oroslav Caf]] - [[Stanko Cajnkar]] - [[Borut Cajnko]] - [[Ivan Cankar]] - [[Izidor Cankar]] - [[Andrej Capuder]] - [[Majda Capuder]] - [[Nada Carevska]] (r. Dragan) - [[Jana Cedilnik]] - [[France Cegnar (literat)|France Cegnar]] - [[Nika Cejan]] -[[Tatjana Cestnik]] - [[Sonja Cekova Stojanoska]] - [[Fran Celestin]] - [[Vasja Cerar]] - [[Valentina Cesaretti Orsini Mazza]] - [[Uršula Cetinski]] - [[Stanislava Chrobáková-Repar]] - [[Jan Ciglenečki]] - [[Jelka Ciglenečki]] - [[Henrik Ciglič]] - [[Breda Cigoj Leben]] - [[Stojan Cigoj]] - [[Martina Clerici]] - [[Fanny Susan Copeland|Fanny S. Copeland]] - [[Makso Cotič]] - [[Marko Crnkovič]] - [[Ivana Crovatin]] - [[Miljana Cunta]] - [[Martina Ožbot Currie]] - == Č == [[Rudi Čačinovič]] - [[Janez Čandek]] - [[Dušan Čater]] - [[Andrej Čebašek (prevajalec)|Andrej Čebašek]] - [[Živa Čebulj]] - [[Jana Čede]] - [[Gregor Timothy Čeh]] - [[Vanda Čehovin]] - [[Anton Čepon]] - [[Lavo Čermelj]] - [[Urška P. Černe]] - [[Vera Čertalič]] - [[Katja Čičigoj]] - [[Tone Čokan]] - [[Brane Čop]] - [[Rosana Čop]] - [[Mihaela Čopič]] - [[Ivan Črnagoj]] - [[Ljubica Črnivec]] - [[Otmar Črnilogar]] - [[Darko Čuden]] - [[Marko Čuk]] - [[Silvester Čuk]] == D == [[Radoslav Dabo]] - [[Franc Dakskobler]] - [[Jurij Dalmatin]] - [[Aleš Debeljak]] - [[Anton Debeljak]] - [[Tine Debeljak]] - [[Božidar Debenjak]] - [[Doris Debenjak]] - [[Ciril Debevec]] - [[Janez Debevec]] - [[Jože Debevec]] - [[María Debevec Simčič]] - [[Lijana Dejak]] - [[Gorazd Dekleva]]?- [[Marica Dekleva Modic]] - [[Milan Dekleva]] - [[Ferdo Delak]] - [[Narcis Dembskij]] - [[Embrli Demiri]] - [[Miran Deržaj]] - [[Tatjana Detiček]]-Vujasinović - [[Mia Dintinjana|Mia (Judita M.) Dintinjana]] - [[Veronika Dintinjana]] - [[Karel Dobida]] - [[Ivan Dobnik]] - [[Nadja Dobnik]] - [[Mojca Dobnikar]] - [[Lorena Dobrila]] - [[Anton Dokler]] - [[Anton Dolar]] - [[Jaro Dolar]] - [[Mladen Dolar]] - [[Ivan Dolenc]] - [[Jože Dolenc]] - [[Darko Dolinar]] - [[Dušan Dolinar]] - [[Ksenija Dolinar]] - [[Jože Dolničar]] - [[Tomaž Domicelj]] - [[Darja Dominkuš]] - [[Akoš Dončec]] - [[Ivan Dornik]] - [[Miriam Drev]] - [[Jaša Drnovšek]] - [[Josip Drobnič]] - [[Marjeta Drobnič]] - [[Veronika Drolc]] - [[Nina Drstvenšek]] - [[Sonja Dular]] - [[Ana Duša]] - [[Irena Duša Draž]] - [[Zdravko Duša]] - [[Boštjan Dvořak|Boštjan Dvořák]] - == E == [[Anton Ekar]] - [[Jakob Emeršič]] - [[Anton Erjavec]] - [[Fran Erjavec]] - [[Zdenka Erbežnik]] - [[Viktor Eržen (prevajalec)|Viktor Eržen]] - == F == [[Dragica Fabjan Andritsakos]] - [[Diomira Fabjan-Bajc]] - [[Pavel Fajdiga]] - ([[Gerhard Falkner]]) - Jožef Fanton de Brunn - [[Janez Fašalek]] - [[Bogomil Fatur]] - [[Damir Feigel]] - [[Edo Fičor]] - [[Ludvik Filipič]] - [[Marta Filli]] - [[Fran Saleški Finžgar]] - [[Srečko Fišer]] - [[Jože Fistrovič]] - [[Božidar Flegerič]] - [[Pavel Flere]] - [[Davorin Flis]] - [[Leonora Flis]] - [[Janoš Flisar]] - [[Nino Flisar]] - [[Djurdja Flere]] - [[Evald Flisar]] - [[Vladimir Foerster]] - [[Franjo Frančič]] - [[Doloroza Franko]] - [[Jasmin Franza]] - [[Matej Frelih]] - [[Ignacija Fridl Jarc]] - [[Ervin Fritz]] - [[Jože Ftičar]] - [[Marijan Fuchs]] - [[Ljudevit Furlani]] == G == [[Gabriella Gaál]] - [[Mateja Gaber]] - [[Vinko Gaberc]] - [[Uroš Gabrijelčič]] - [[Florence Gacoin Marks]] - [[Lidija Gačnik Gombač]] - [[Maja Gal Štromar]] ''-'' [[Engelbert Gangl]] - [[Kajetan Gantar]] - [[Ksenja Geister]] - [[Jaka Gerčar]] - [[Bogomil Gerlanc]] - [[Bogdan Gjud]] - [[Alenka Glavan]] - [[Polona Glavan]] - [[Tone Glavan]] - [[Alenka Glazer]] - [[Janko Glazer]] - [[Franc Glinšek]]? - [[Joža Glonar]] - [[Neva Godnič-Godini]] - [[Cvetko Golar]] - [[Ludvik Modest Golia]] - [[Pavel Golia]] - [[Janko Golias]] - [[Andrej Gollmayer]] - [[Anja Golob]] - [[Maila Golob]] - [[Mateja Gomboc]] - [[Boštjan Gorenc]] - [[Vojko Gorjan]] - [[Vida Gorjup Posinković]] - [[Dušan Gorše (prevajalec)|Dušan Gorše]] - [[Marjeta Gostinčar Cerar]] - [[Nina Gostiša]] - [[Jurij Grabner]] - [[Bogdan Gradišnik]] - [[Branko Gradišnik]] - [[Janez Gradišnik]] - [[Alojz Gradnik]] - [[Niko Grafenauer]] - [[Drago Grah]] - [[Käthe Grah]] - [[Nina Grahek Križnar]] - [[Olga Grahor]] - [[Saša Grahovac Fabbri]] - Rawley Grau - [[Sara Grbović]] - [[Vera Gregorač-Ivanšek]] - [[Simon Gregorčič]] - [[Simon Gregorčič (mlajši)]] - [[Jolanta Groo-Kozak]] - [[Nada Grošelj]] - [[Marlena Gruda]] (PL) - [[Franc Grundtner]] - [[Alfonz Gspan]] - [[Herbert Grün]] - [[Jožica Grum]] -[[Ada Gruntar Jermol]]? - [[Mita Gustinčič Pahor]] == H == [[Josip Hacin]] - [[Fabjan Hafner]] - [[Gema Hafner]] - [[Stanislav Hafner]] - [[Zdenka Hafner Čelan]] - [[Maja Hajdinjak]] - [[Elida Hamzić Fürst]] ''-'' [[Ludwig Hartinger]] - [[Bruno Hartman]] - [[Jožef Hasl]] - [[Peter Hicinger]] - [[Hipolit Novomeški]] - [[Jože Hočevar]] (1929) - [[Klara Hočevar]] - [[Matija Hočevar]] - [[Pavla Hočevar]] - [[Irene Hoffman]] - [[Pavel Holeček]] - [[Lena Holmqvist]] - [[Davorin Hostnik]] - [[Jože Hradil]] - [[Mirko Hribar]] - [[Tine Hribar]] - [[Matej Hriberšek]] - [[Jasna Hrovat]] - [[Oskar Hudales]] - [[Jurij Hudolin]] - [[Alojz Hussu]] == I == [[Iztok Ilc]] - [[Iztok Ilich]] - [[Andrej Inkret]] - [[Andreja Inkret]] - [[Jelena Isak Kres]] - [[Jera Ivanc]] - [[Stane Ivanc]] - [[Jure Ivanušič]] == J == [[Anita Jadrič]] - [[Vladislav Jagodic]] - [[Manfred Jähnichen]] - [[Milan Jaklič]] - [[Gitica Jakopin]] - [[Vlasta Jalušič]] - [[Tatjana Jamnik]] - [[Rado Jan]] - [[Stanko Janež]] - [[Gustav Januš]] - [[Jurij Japelj]] - [[Mateja Jarc]] - [[Stanko Jarc]] - [[Urban Jarnik]] - [[Marjan Javornik]] - [[Mirko Javornik]] - [[Placid Javornik]] - [[Jože Javoršek]] - [[Marija Javoršek]] - [[Majda Jeglič]] - [[Anton Jehart]] - [[Risto Jelačin]] - [[Klemen Jelinčič Boeta]] - [[Rada Jelinčič]] - [[Ana Jelnikar]] - [[Zdravko Jelinčič]] - [[Katja Jenčič]] - [[Lučka Jenčič]] Kandus - [[Alenka Jensterle Doležal]] - [[Marko Jenšterle]] - [[Luka Jeran]] - [[Rudolf Jeran]] - [[Sidonija Jeras]] - [[Frančišek Jere]] - [[Elza Jereb]] - [[Saša Jerele]] - [[Katarina Jerin]] - [[Zoran Jerin]] - [[Frane Jerman]] - [[Zdenka Jerman]] - [[Viktor Jesenik]] - [[Mojca Jesenovec]] - [[Milan Jesih]] - [[Magda Jevnikar]] - [[Martin Jevnikar]] - [[Iva Jevtić]] - [[Jerneja Jezernik]] - [[Janko Jež]] - [[Niko Jež]] - [[Erica Johnson Debeljak]] - [[Venceslava Jordanova]] - [[Klarisa Jovanović]] - [[Alenka Jovanovski]] - [[Boris Jukić]] - [[Josip Jurca]] - [[Jernej Juren]] - [[Ljubomir Jurković|Ljubo(mir) Jurković]] - [[Barbara Juršič]] - [[Friderik Juvančič]] == K == [[Anton Kacin]] - [[Marija Kacin]] - [[Janez Kajzer]] - [[Andrej Kalan]] - [[Ludovika Kalan]] - [[Mara Kalan]] - [[Mija Kalan]] - [[Valentin Kalan]] - [[Andreja Kalc]] - [[Uroš Kalčič]] - [[Branka Kalenić Ramšak]] - [[Štefan Kališnik]] - [[Ivana Kampuš]] - [[Marjana Karer]] - [[Janoš Kardoš]] - [[Ljubica Karim Šerbetar]] - [[Pavel Karlin]] - [[Matija Kastelec]] - [[Martin Peter Kastelic]] - [[Jakob J. Kenda]] - [[Domen Kavčič]] - [[Jožef Kek]] - [[Taras Kermauner]] - [[Boris Kern]] - [[Jelka Kernev Štrajn]] - [[Frank Kerže]] - [[Jasna Kešpret]] - [[Marianne Kiauta-Brink]] - [[Andrej Kikelj]] - [[Franc Kimovec]] - [[Božica Kitičić Prunč]] - [[Vital Klabus]] - [[Alenka Klabus Vesel]] - [[Ludvik Klakočer]] - [[Simon Klančnik]] - [[Kari Klemelä]] - [[Iva Klemenčič]] - [[Sandra Klemenčič]] - [[Stanko Klinar]] - [[France Klopčič]] - [[Mile Klopčič]] - [[Marija Kmet]] - [[Fran Josip Knaflič]] - [[Rudolf Friderik Knapič]] - [[Zdenko Knez]] - [[Seta Knop]] - [[Anamarija Paljetak|Anamarija]] [[Anamarija Paljetak|Kobal (-Paljetak)]] - [[Fran Kobal|Fran(ce) Kobal]] - [[Vinko Kobal]] - [[Marjana Kobe]] - [[Zdravko Kobe]] - [[France Koblar]] - [[Diana Kobler Škoberne]] - [[Edvard Kocbek]] - [[Gorazd Kocijančič]] - [[Nike Kocijančič Pokorn]] - [[Jana Kocjan]] - [[Aleksandra Kocmut]] - [[Daniela Kocmut]] - [[Kristina Kočan]] - [[Agnes Kojc]] - [[Anton Kolar (prevajalec)|Anton Kolar]] - [[Jana Kolarič]] - [[Ferdinand Kolednik]] - [[Marija Kolenc]] - [[Karolina Kolmanič]] - [[Jaro Komac]] - [[Jadviga Komac Taljat]] - [[Aleš Komavec]] - [[Dean Komel]] - [[Mateja Komel Snoj]] - [[Mirt Komel]] - [[Miklavž Komelj]] - [[Suzana Koncut]] - [[Branka Končar]] - [[Nada Konjedic]] - [[Cene Kopčavar]] - [[Jernej Kopitar]] - [[Silvester Kopriva]] - [[Lavoslav Koprivšek]] - [[Griša Koritnik]] - [[Igor Koršič]] - [[Gaja Kos]] - [[Janina Kos]] - [[Janko Kos (literarni zgodovinar)|Janko Kos]] - [[Jerca Kos]] - [[Sonja Kos-Kraigher]] - [[Ciril Kosmač]] - [[Jurij Kosmač]] - [[Josip Kosevel|Josip Kosovel]] - [[Erwin Köstler]] - [[Silvin Košak]] - [[Marko Košan]] - [[Aleš Košar]] - [[Jože Košar]] - [[Mirko Košir]] - [[Niko Košir]] - [[Miroslav Košuta]] - [[Ciril Kovač]] - [[Maja Kovač, prevajalka]] - [[Ingrid Kovač Brus]] - [[Marija Kovač Kozina]] - [[Tita Kovač]]-Artemis - [[Irena Kovačič]] - [[Lojze Kováčič (prevajalec)|Lojze Kováčič]] - [[Marija Vida Kovačič]] - [[Iva Kovič]] - [[Jasna Kovič-Baebler]] - [[Jože Kovič]] - [[Kajetan Kovič]] - [[Nina Kovič]] - [[Ferdo Kozak]] - [[Juš Kozak]] - [[Primož Kozak]] - [[Branimir Kozinc]] - [[Željko Kozinc]] - [[Jože Kozlevčar]] - [[Andrej Kragelj]] - [[Jožko Kragelj]] - [[Miha Kragelj]] - [[Alenka Kraigher-Gregorc]] - [[Katja Kraigher]] - [[Maja Kraigher]] - [[Nada Kraigher]] - [[Uroš Kraigher]] - [[Fanika Krajnc Vrečko]] - [[Jožef Krajnc]] - [[Matej Krajnc]] - [[Lojze Krakar]] - [[Drago Kralj]] - [[Franc Kralj (teolog)|Franc Kralj]] - [[Gašper Kralj]] - [[Herta Kralj]] - [[Lado Kralj]] - [[Vladimir Kralj]] - [[Igor Kramberger]] - [[Janez Kranjc (pravnik)|Janez Kranjc]] - [[Mojca Kranjc]] - [[Borut Kraševec]] - [[Desanka Kraševec]] - [[Aleksandra Krašovec]] - [[Jože Krašovec]] - [[Aljoša Kravanja]] - [[Marko Kravos]] - [[Tadeja Krečič Scholten]] - [[Bratko Kreft]] - [[Janez Evangelist Krek]] - [[Rudolf Kresal]] - [[Ružena Kristan-Popelak|Ružena Kristan(-Popelak]]) - [[Zdenka Kristan]] - [[Jelena Križaj Stefanović]] - [[Jernej Križaj]] - [[Majda Križaj]] - [[Matejka Križan]] - [[Mirko Križman]] - [[Minka Kroflič]] - [[Marjan Krušič]] - [[Samo Krušič]] - Viktor Kudělka - [[Peter Kuhar]] - [[Mirko Kuhel]] - [[Blaž Kumerdej]] - [[Sonja Kuntner]] - [[Andreja Kurent]] - [[Tomaž Kurent|Tomaž (Viktor) Kurent]] - [[Niko Kuret]] - [[Ivan Kušar]] - [[Samo Kuščer]] - [[Ciril Kutin]] - [[Samo Kutoš]] - [[Mikloš Küzmič]] - [[Štefan Küzmič]] - == L == [[Aleksander Lah]] - [[Ivan Lah]] - [[Stane Lajevec]] ''-'' [[Frančišek Lampe]] - [[Miha Lampreht]] - [[Igor Lampret]] - [[Janez Langerholz]] - [[Jedrt Lapuh Maležič]] - [[Maja Lavrač]] - [[Jože Lavrič]] - [[Andrej Leben]] - [[Stanko Leben]] - [[Božena Legiša]] - [[Leopold Lenard]] - [[Meta Lenart Perger]] - [[Rado Lenček]] - [[Anton Lesar]] - [[Alfred Leskovec]] - [[Andrea Leskovec]] - [[Lovro Leskovec]] - [[Žiga Leskovšek]] - [[Tanja Lesničar Pučko]] - [[Bogdan Lešnik]] - [[Peter Levec]] - [[Fran Levstik]] - [[Vladimir Levstik]] - [[Fran Lipah]] - [[Alja Lipavic Oštir]] - [[Tajda Liplin Šerbetar]] - [[Tamara Lipovec]] - [[Breda Lipovšek]] - [[Florjan Lipuš]] - [[Matija Lipužič]] - [[Luka Lisjak Gabrijelčič]] - [[Janko Liška]] - [[Anton Logar (politik)|Anton Logar]] - [[Cene Logar]] - [[Janez Logar]] - [[Nataša Logar]] - [[Peter Logar]] - [[Tone Logar]] - [[Lojzka Lombar Peterlin]] - [[Tomaž Longyka]] - [[Andrej Loos]] - [[Janko Lorenci]] - [[Sončika Lorenci]] - [[Zdenka Lovec]] - [[Joža Lovrenčič]] - [[Vinko Lovšin]] - [[Janko Lozar]] - [[Tom Ložar]] - [[Primož Lubej]] - [[Janja Lubej Vollmaier]] - [[Lučka Lučovnik]] - [[Dušan Ludvik]] - [[Rada Lukan]] - [[Franc Ksaver Lukman]] - [[Maja Lupša]] - [[Marija Lužnik]] == M == [[Amalija Maček Mergole|Amalija Maček (Mergole)]] - [[Helena Marko]] - [[Jože Maček]] - [[Branko Madžarevič]] - [[France Magajna]] - [[Tina Mahkota]] - [[Nives Mahne Čehovin]] - [[Katarina Mahnič]] - [[Mirko Mahnič]] - [[Ferdinand Majaron]] - [[Viktor Majdič]] - [[Boris Majer]] - [[Ana Makuc]] - [[Gašper Malej]] - [[Mimi Malenšek]] - [[Jedrt Maležič]] - [[Miroslav Malovrh]] - [[Valentin Mandelc]] - [[Dijana Matković]] - [[Anton Mažgon]] - [[Radojka Manfreda Modic]] - [[Miha Marek]] - [[Katarina Marinčič]] - [[Marko Marinčič]] - [[Helena Marko]] - [[Ivan Marković]] - [[Josip Marn]] - [[Saša Martelanc]] - [[Peter Martinc]] - [[Bilka Mate]] - [[Miha Mate]] - [[Dijana Matković]] - [[Aleš Maver]] ''-'' [[Rudi Meden]] - [[Mojca Medvešek]] - [[Stane Melihar]] - [[Janez Menart]] - [[Helena Menaše]] - [[Janez Mencinger]] - [[Mojca Merc]] - [[Alenka Mercina]] - [[Vojtěch Měrka]] (Mierka) - [[Polona Mertelj]] - [[Polona Mesec]] - [[Janko Messner]] - [[Franc Serafin Metelko]] - [[Tomaž Metelko]] - [[Petra Meterc]] - [[Dušan Mevlja]] - [[Anton Mežnarc]] - [[Špela Mihelač]] - [[Marjanca Mihelič]] - [[Mira Mihelič]] - [[Mojca Mihelič]] - [[Ferdinand Miklavc]] - [[Tamara Mikolič Južnič]] - [[Mira Miladinović Zalaznik]] - [[Jolka Milič]] - [[Natalija Milovanović]] - [[Ivan Minatti]] - [[Irene Mislej]] - [[Tanja Mlaker]] - [[Lada Mlekuž]] - [[Jože Mlinarič (latinist)|Jože Mlinarič]] - [[Kristijan Močilnik]] - [[Rastko Močnik]] - [[Gregor Moder (umetnostni zgodovinar)|Gregor Moder]] - [[Janko Moder]] - [[Alenka Moder Saje]] - [[Milena Mohorič]] - [[Ela Mole]] - [[Rudolf Mole]] - [[Vojeslav Mole]] - [[Ivan Molek]] - [[Dušan Moravec]] - [[Brane Mozetič]] - [[Uroš Mozetič]] - [[Matija Mrače]] - [[Helga Mračnikar]] - [[Ludvik Mrzel]] - [[Maruša Mugerli Lavrenčič]] ''-'' [[Ivan Mulaček]] - [[Blažka Müller]] - [[Erna Muser]] - [[Janez Mušič]] - [[Aleš Mustar]] - == N == [[Anja Naglič]] - [[Vladimir Naglič]] - [[Mirko Napast]] - [[Janez Negro]] - [[Niki Neubauer]] - [[Andrej Novak (novinar)|Andrej Novak]] - [[Boris A. Novak]] - [[Jaro Novak]] - [[Luka Novak]] - [[Maja Novak]] - [[Majda Novak Šijanec]] - [[Marjeta Novak Kajzer]] - [[Vilko Novak]] - [[Vilko Novak ml.]] - [[Antonija Novotny Rožanc]] - [[France Novšak]] - [[Lili Novy]] - == O == [[Ciril Oberstar]] - [[Seta Oblak]] - [[Ludvik Oblak]] ([[Cecilij Urban]]) - [[Drago Karl Ocvirk|Drago K. Ocvirk]] - [[Mart Ogen]] - [[Dušan Ogrizek]] - [[Jože Olaj]] - [[Klaus Detlef Olof]] - [[Ksenija Šoster Olmer]] - [[Franc Omerza]] - [[Borut Omerzel]] - [[Tomaž Onič]] - [[Silvana Orel Kos]] - [[Božena Orožen]] - [[Janko Orožen]] - [[Ana Jasmina Oseban]] - [[Iztok Osojnik]] - [[Meta Osredkar]] - [[Josip Osti]] - [[Jelka Ovaska Novak]] - [[Irma Ožbalt]] - [[Andrej Hiti Ožinger]] - [[Jana Osojnik Drolc]] - == P == [[Anton Pace]] - [[Vlasta Pacheiner Klander]] - [[Erna Pačnik]] Felek - [[Mihael Paglovec]] - [[Neda Pagon]] - [[Božidar Pahor]] - [[Anamarija Paljetak]] - [[Irena Pangeršič]] - [[Nada Pantić Starič]] - [[France Papež]] - [[Jožef Papp]] - [[Tone Pavček]] - [[Avgust Pavel]] - [[Jana Pavlič]] - [[Staša Pavlović]] - [[Primož Pečenko]] - [[Gregorij Pečjak]] - [[Janez Penca]] - [[Ana Pepelnik]] - [[Tone Perčič]] - [[Alenka Perger]] - [[Vladimir Perhavec]] - [[Andrej Peric]] (prej A. Pleterski) - [[Branko Perko]] - [[Gregor Perko]] - [[Žana Perkovskaja]] - [[Dušan Pertot]] - [[Rajko Perušek]] - [[Mojca Petaros]] - [[Polona Petek]] - [[Roža Petelin]] - [[Bernarda Petelinšek]] - [[Jože Peterlin]] - [[Vlado Peteršič]] - [[Anita Peti-Stančić]] [[Anita Peti-Stančić|-]] [[Lena Petrič]] (Holmqvist) - [[Tanja Petrič]] - [[Avgust Petrišič]] - [[Tadeja Petrovčič Jerina]] - [[Anton Pintar]] - [[Boris Pintar]] - [[Ivan Pintar (prevajalec)|Ivan Pintar]] - [[Jožica Pirc]] - [[Dušan Pirjevec]] - [[Nedeljka Pirjevec]] - [[Marta Pirnat Greenberg]] - [[Zlata Pirnat Cognard]] - [[Klemen Pisk]] - [[Miroslav Plesničar]] - [[Jože Plešej]] - [[Miro Poč]] - [[Frane Podobnik]] - [[Margit Podvornik Alhady]] - [[Ana Pogačar]] - [[Timothy Pogačar]] - [[Barbara Pogačnik]] - [[Vladimir Pogačnik]] - [[Marko Pohlin]] - [[Jože Pokorn]] - [[Sonja Polanc]] - [[Stane Potisk]] - [[Marjan Poljanec]] - [[Primož Ponikvar]] - [[Marcello Potocco]] - [[Tomaž Potočnik]] - [[Jure Potokar]] - [[Tone Potokar]] - [[Lili Potpara]] - [[Julija Potrč]]-Šavli - [[Matjaž Potrč]] - [[Andrej Poznič]] - [[Alja Predan]] - [[Barbara Pregelj|Barbara Pregelj Balog]] - [[Bogomir Pregelj|Bogo Pregelj]] - [[Marjeta Prelesnik Drozg]] - [[Tatjana Premk]] - [[Božidar Premrl]] - [[Vladimir Premru]] - [[Nikolaj Preobraženski]] - [[Mirko Pretnar]] - [[France Prešeren]] - [[Pia Prezelj]] - [[Bert Pribac]] - [[Vesna Prinčič]] - [[Ljudmila Prunk]] - [[Katarina Puc]] - [[Janez Pucelj]] - [[Breda Pugelj Otrin|Breda Pugelj]] - [[Milan Pugelj]] - [[Alenka Puhar]] - [[Diana Pungeršič]] - [[Mara Puntar Goljevšček]] == R == [[Franc Jakob Rac]] - [[Nikola Radev]] - [[Breda Rajar]] - [[Pavle Rak]] - [[Milan Rakočević]] - [[Karel Rakovec]] - [[Vlado Rape]] - [[Pavel Rasberger]] - [[Olga Ratej]] - [[Rado Rauber]] - [[Miroslav Ravbar]] - [[Patrizia Raveggi]] - [[Davorin Ravljen]] - [[Matevž Ravnikar Poženčan]] - [[Anton Razinger]] - [[Jani Rebec]] - [[Slavko Rebec]] - [[Uršula Rebek]] - [[Dušan Rebolj]] - [[Alojz Rebula]] - [[Pija Regali]] - [[Lejla Rehar Sancin]] - [[Radivoj Rehar]] - [[Ivan Rejec]] - [[Aleksandra Rekar]] - [[Franc Josip Remec]] - [[France Remec]] - [[Stanka Rendla]] - [[Luka Repanšek]] - [[Primož Repar]] - [[Lidija Rezoničnik Kamnik]] - [[Rado Riha]] (!??)- [[Jožef Rihar]] - [[Boris Rihteršič]] - [[Mirko Federico Rijavec]] - (Jevgenija Ivanovna Rjabova) - [[Maks Robič]] - [[Adolf Robida]] - [[Matej Rode]] - [[Aleš Rojec]] - [[Jurij Rojs]] - Aleksander D. [[Romanenko]] - [[Alenka Ropret]] - [[Jana Rošker]] - [[Veronika Rot]] - [[Veronika Rot Gabrovec]] - [[Braco Rotar]] - [[Andrej Rozman]] - [[France Rozman]] - [[Nuša Rozman]] - [[Katjuša Ručigaj]] - [[Branko Rudolf]] - [[Vida Rudolf]] - [[Urška Rupar Vrbinc]] - [[Aldo Rupel]] - [[Dimitrij Rupel]] - [[Mirko Rupel]] - [[Gašper Rupnik]] - [[Marija Rus]] == S == [[Mitja Saje]] - [[Ana Samardžija]] - [[Janko Samec]] - [[Smiljan Samec]] - [[Marija Samer]] - [[Irena Samide]] - [[Marjana Samide]] - [[Valter Samide]] - [[Boris Sancin]] - [[Dušan Savnik]] - [[Samo Savnik]] - [[Mojca Savski]] - [[Peter Scherber]] - [[Mojca Schlamberger Brezar]] - [[Lucia Gaja Scuteri]] - [[Štefan Sedonja]] - [[Mateja Seliškar Kenda]] - [[Peter Semolič]] - [[Brane Senegačnik]] - [[Vladimir Senica]] - [[Tea Sernelj]] - [[Dalja Sever Jurca]] - [[Jože Sever]] - [[Sonja Sever]] - [[Meta Sever]] (Koren) - [[Špela Sevšek Šramel]] - [[Eva Sicherl]] - [[Robert Simonič (filozof)|Robert Simonič]] - [[Primož Simoniti]] - [[Tita Simoniti]] - [[Barbara Simoniti]] - [[Veronika Simoniti]] - [[Janez Sivec]] - [[Vesna Sivec Poljanšek]] - [[Jožef Skrbinšek]] - [[Jaroslav Skrušný]] - [[Barbara Skubic]] - [[Andrej E. Skubic]] - [[Ivan Skušek (1923)|Ivan Skušek]] - [[Zoja Skušek]] - [[Maša Slavec]] - [[Matija Slavič]] - [[France Slokan]] - [[Rajko Slokar]] - [[Emil Smasek]] - [[Jožef Smej]] - [[Franjo Smerdu]] - [[Avgusta Smolej]] - [[Bogo Smolej]] - [[Tone Smolej]] - [[Viktor Smolej]] - [[Vito Smolej]] - [[Marija Smolič]]? - [[Andrej Smrekar]] - [[Andrej Snoj]] - [[Vid Snoj]] - [[Darinka Soban]] - [[Tamara Soban]] - [[Josip Sodja]] - [[Anuška Sodnik]] - [[Guido Soklič]] - [[Anton Sovre]] - [[Darko Jan Spasov]] - [[Peter Srakar]] - [[Anita Srebnik]] - [[Dominik Srienc]] - [[Janez Sršen]] - [[Jože Stabej]] - [[Veronika Stabej]] - [[Ciril Stani]] - [[Alenka Stanič]] - [[Janez Stanič]] - [[Tatjana Stanič]] - [[Valentin Stanič]] - [[Majda Stanovnik]] - [[Sonja Stergaršek]] - [[Bogo Stopar]] - [[Franc Stopar]] - [[Majda Strašek Januš]] - [[Danni Stražar]] - [[Josip Stritar]] - [[Gregor Strniša]] - [[Marjan Strojan]] - [[Irena Struna]]? - [[Lucija Stupica]] - [[Primož Sturman]] - [[Namita Subiotto]] - [[Josip Suchy]] - [[Nives Sulič Dular]] - [[Maja Sunčič]] - [[Anton Sušnik (književnik)|Anton Sušnik]] - [[Lovro Sušnik]] - [[Ivo Svetina]] - [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] - [[Janez Svetina]] - [[Stanko Svetina]] - [[Nina Svetlič]] (arabščina) == Š == [[Franček Šafar]] - [[Maks Šah]] - [[Katarina Šalamun-Biedrzycka]] - [[Tomaž Šalamun]] - [[Severin Šali]] - [[Katja Šaponjić]] - [[Mitja Šarabon]] - [[Mihaela Šarič]] - [[Dragotin Šauperl]] - [[Mojca Šauperl]] - [[Ivan Šavli]] - [[Jernej Šček]] - [[Barbara Šega-Čeh]] - [[Lidija Šega]] - [[Franc Serafin Šegula]] - [[Slavo Šerc]] - [[Osip Šest]] - [[Madita Šetinc Salzmann]] - [[Alojz Šercelj]] - [[Olga Šiftar-Rapoša]] ''-'' [[Damijan Šinigoj]] - [[Črtomir Šinkovec]] - [[Ivan Šinkovec]] - [[Matjaž Šinkovec]] - [[Jože Šircelj]] - [[Albert Širok]] - [[Igor Škamperle]] - [[Ada Škerl]] - [[Silvester Škerl]] - [[Amat Škerlj]] - [[Ružena Škerlj]] - [[Stanko Škerlj]] - [[Zdenka Škerlj|Zdenka Škerlj Jerman]] - [[Kajetan Škraban]] - [[Simona Škrabec]] - [[Jasna Škrinjar Taufer]] - [[Jožef Škrinar]] - [[Sergij Šlenc]] - [[Matej Šmalc]] - [[Jože Šmit]] - [[Franc Šmon]] - [[Jakob Šolar]] - [[Branko Šömen]] - [[Mojca Šorli]] - [[Veronika Šoster]] - [[Sara Špelec]] - [[Miran Špelič]] - [[Katja Špur]] - [[Modest Šraj]] - [[Špela Šramel]] - [[Franc Šrimpf]] - ([[Urban Šrimpf]]) - [[Bina Štampe Žmavc]] ''-'' [[Ivo Štandeker]] - [[Milan Štante]] - [[Rozka Štefan]] - [[Tea Štoka]] - [[Tina Štrancar]] - [[Marija Sotnikova Štraus]] - [[France Jaroslav Štrukelj]] - [[Ciril Štukelj]] - [[Jaka Štular]] - [[Franc Šturm]] - [[Vida Šturm]] - [[Rapa Šuklje]] - [[Jožef Šubic (prevajalec)]] - [[Maja Šučur]] - [[Jelica Riha|Jelica Šumić Riha]] - [[France Šušteršič]] - [[Aleksa Šušulić]] - [[Andrea Švab]] - [[Marija Švajncer (1922-2020)]] == T == [[Anton Tanc]] - [[Urban Tarman]] - [[Veno Taufer]] - [[Marijan Tavčar]] - [[Zora Tavčar]] - [[Janko Tavzes]] - [[Fran Tekavčič]] - [[Bogo Teplý]] - [[Darja Teran]] - [[Franc Terseglav]] - [[Barbara J. Terseglav]] - [[Karmen Teržan-Kopecky]] - [[Danni Tomažin]] - [[Špela Tomec]] - [[Ivan Tominec]] - [[Dušan Tomše]] - [[Ivan Tomšič (učitelj)|Ivan Tomšič]] - [[Tadeja Tomšič]] - [[Andrina Tonkli Komel]] - [[Tomaž Toporišič]] - [[Silvo Torkar]] - [[Suzana Tratnik]] - [[Ivica Tratnik Prinčič]] - [[Anton Traven]] - [[Tadej Trebec]] - [[Borut Trekman]] - [[Irena Trenc Frelih]] - [[Ivan Trinko]] - [[Primož Trobevšek]] - [[Rudolf Trofenik]] - [[Filip Trpin]] - [[Primož Trubar]] - [[Juš Turk]] - [[Davorin Trstenjak]] - [[Tadej Turnšek]] - [[Mihael Tušek]] == U == [[Aleš Učakar]] - [[Jože Udovič]] - [[Ana Ugrinović]] - [[Evelina Umek]] - [[Jana Unuk]] - [[Ivan Urbanec]] - [[Boris Urbančič]] - [[Ivan Urbančič]] - [[Cecilij Urban]] - [[Umberto Urbani]] - [[Alenka Urh]] - [[Anja Uršič]] - [[Lojze Uršič]] - [[Aleš Ušeničnik]] == V == [[Helena Valentinčič]] - [[Nika Valjavec]] - [[Nataša Varušak]] - [[Marjeta Vasič]] - [[Nataša Velikonja]] - [[Vesna Velkovrh Bukilica]] - [[Matej Venier]] - [[Boris M. Verbič]] - [[Boris Verbič]] ml. - [[Franc Verbinc]] - [[Ivan Vesel Vesnin]] - [[Jovan Vesel Koseski]] - [[Matjaž Vesel]] - [[Maks Veselko star.]] - [[Maks Veselko]] ml. - [[Štefan Vevar]] - [[Fran Vidic]] - [[Josip Vidmar]] - [[Ada Vidovič Muha]] - [[Nives Vidrih]] - [[Albin Vilhar]] - [[Cene Vipotnik]] - [[Fran Virant|Fran(c) Virant]] - [[Špela Virant]] - [[Sara Virk]] - [[Tomo Virk]] - [[Maja Visenjak Limon]] - [[Primož Vitez]] - [[Jean Vodaine]] - [[Angela Vode]] - [[Rafko Vodeb]] - [[Dora Vodnik]] - [[France Vodnik]] - [[Valentin Vodnik]] - [[Špela Vodopivec]] - [[Vlado Vodopivec]] - [[Božo Vodušek]] - [[Mara Vodušek-Kodrič]] - [[Nada Vodušek]]? - [[Herman Vogel]] - [[Franc Vogelnik]] - [[Dušan Voglar]] - [[Nada Voglar]] - [[Urša Vogrinc Javoršek]] - [[Marija Volčič-Cvetko]] - [[Janja Vollmaier Lubej]] - [[Jurij Volz]] - [[Ksaverij Vorenz]] - [[Uroš Vošnjak]] - [[Erika Vouk]] - [[Ivan Vouk]] - [[Joža Vovk]] - [[Jože Vovk]] (1909) - [[Urban Vovk]] - [[Pavle Vozlič]] - [[Radojka Vrančič]] - [[Vanda Vremšak Richter]] - [[France Vrbinc]] - [[Marjeta Vrbinc]] - [[Miha Vrbinc]] - [[Vesna Kovjanić Janković]] - [[Branko Vrčon]] - [[Zima Vrščaj|Zima Vrščaj-Holy]] - [[Zarja Vršič]] - [[France Vurnik]] == W == [[Metka Wakounig]] - [[Sonja Weiss]] - [[Matevž Wolf]] - [[Vida Wolf]] - [[Constantin Wurzbach|Konstantin Wurzbach]] == Z == [[Igor Zabel]] - [[Dušanka Zabukovec]] - [[Urša Zabukovec]] - ([[Victoria Zabukovec]]) - [[Mihael Zagajšek]] - [[Franci Zagoričnik]] - [[Cvetko Zagorski]] - [[Katja Zakajšek]] - [[Viktor Zalar]] - [[Andrej Zamejic]] - [[Rade Zaplotnik]] - [[Matija Zemljič]] - [[Anton Zevnik]] - [[Josip Zidanšek (duhovnik)|Josip Zidanšek]] - [[Josip Zidar]] - [[Boris Ziherl]] - [[Anton Zima]] - [[Marija Zlatnar Moe]] - [[Barbara Zlobec]] - [[Ciril Zlobec]] - [[Jaša Zlobec]] - [[Veronika Zlobec]] - [[Yaroslava Zlupko]] - [[Janez Zor]] - [[Stane Zore]] - [[Ivan Zorec]] - [[Ivan Zorman (glasbenik)|Ivan Zorman]] - [[Jaša Zorn]] - [[Ivan Zrimšek]] - [[Božo Zuanella]] - [[France Zupan (učitelj)|France Zupan]] - [[Jakob Zupan]] - [[Vinko Zupan]] - [[Vitomil Zupan]] - [[Boštjan Zupančič]] - [[Jože Zupančič (novinar)|Jože Zupančič]] - [[Metka Zupančič]] - [[Janez Zupet]] - [[Savina Zwitter]] == Ž == [[Ana Žabkar Šalić]] - [[Janez Žagar]] - [[Stanko Žakelj]] - [[Špela Žakelj]] - [[Mojka Žbona]] - [[Dušan Željeznov]] - [[Tatjana Žener]] - [[Eva Žerjav]] - [[Branimir Žgajner]] - [[Adela Žgur]] - [[Ladislav Žimbrek]] - [[Davorin Žitnik]] - [[Kostja Žižek]] - [[Slavoj Žižek]] - [[Anton Žun]] - [[Živan Žun]] - [[Oton Župančič]] - [[Jernej Županič]] - [[Branko Žužek]] - == Glej tudi== * [[Društvo slovenskih književnih prevajalcev]] *[[seznam tujih slovenistov]] *[[seznam slovenskih pisateljev]] * [[seznam slovenskih pesnikov]] *[[seznam slovenskih dramatikov]] * [[seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]] *[[seznam slovenskih jezikoslovcev]] *[[seznam slovenskih filologov]] *[[seznam slovenskih leksikografov]] *[[seznam slovenskih bibliotekarjev]] *[[seznam slovenskih novinarjev]] * [[Sovretova nagrada]] {{seznami narodov po poklicu|prevajalcev}} [[Kategorija:Seznami Slovencev|Prevajalci]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci|*]] 2rwo3wi60i8u3t09r4lyf0aita7qeam 0 67511 6679948 6428665 2026-05-23T16:55:05Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679948 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka |name = Amur <br /> Амур <br /> 黑龍江 (Heilong) |image =Heilongjiang_(Amur)_shore.jpg |image_caption = Obala Hēilóng Jiānga ali Amurja na [[Ljudska republika Kitajska|Kitajskem]] | map = Amurrivermap.png | map_size = 260px | map_caption = Map of the Amur watershed |source1 = gore severovzhodne Kitajske |mouth = [[Tihi ocean]], prek [[Tatarski preliv|Tatarskega preliva]] |basin_countries = [[Ljudska republika Kitajska]], [[Rusija]], [[Mongolija]] | length = 2824 km<ref name="Britannica">{{cite encyclopedia |first1=Aleksandr Pavlovich |last1=Muranov |first2=Charles E. |last2=Greer |first3=Lewis |last3=Owen |url=https://www.britannica.com/place/Amur-River |title=Amur River |encyclopedia=[[Encyclopædia Britannica]] |edition=online |access-date=2016-08-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160521234231/https://www.britannica.com/place/Amur-River |archive-date=2016-05-21 |url-status=live }}</ref><ref name="Amur-Heilong River Basin Reader">{{cite book|url=https://wwfeu.awsassets.panda.org/downloads/ahrbr.pdf|title=Amur-Heilong River Basin Reader|last1=Eugene A.|first1=Simonov|last2=Thomas D.|first2=Dahmer|date=2008 |publisher=Ecosystems |isbn=9789881722713}}</ref> ([[Amur]]–[[Argun (Amur)|Argun]]–Hailar: 4444 km) | width_max = 5000 m | depth_max = 57 m | discharge1_location=Amur Liman(blizu ustja) | discharge1_avg =(Period: 2002–2020) 12.360 m³/s<ref name="Intra-Seasonal Variability">{{cite journal|journal=Remote Sensing|title=Intra-Seasonal Variability of Sea Level on the Southwestern Bering Sea Shelf and Its Impact on the East Kamchatka and East Sakhalin Currents|doi=10.3390/rs15204984|volume=15|issue=20|last1=Andrey|first1=Andreev|year=2023|page=4984 |doi-access=free |bibcode=2023RemS...15.4984A }}</ref> (Period: 1896–2004) 11.330 m³/s<ref name="auto1">{{cite web|url=https://unece.org/fileadmin/DAM/env/water/blanks/assessment/okhotsk_japan.pdf|title=DRAINAGE BASINS OF THE SEA OF OKHOTSK AND SEA OF JAPAN|pages=60–67}}</ref> <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Onon-Šilka | source1_location = zavarovano območje Kan Kenti, provinca Khenti, Mongolija | source1_coordinates= {{coord|48|48|59|N|108|46|13|E|display=inline}} | source1_elevation = 2045 m | source2 = Argun | source2_location = Veliki Khingan, Hulunbuir, Kitajska | source2_coordinates= {{coord|49.937|122.465|display=inline}} | source2_elevation = | source_confluence = | source_confluence_location = blizu Pokrovka, [[Rusija]] | source_confluence_coordinates= {{coord|53|19|58|N|121|28|37|E|display=inline}} | source_confluence_elevation = 303 m | mouth = Tartari preliv | mouth_location = blizu Nikolayevsk-on-Amur, [[Habarovski okraj]], Rusija | mouth_coordinates = {{coord|52|56|50|N|141|05|02|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression =Tartari preliv ([[Ohotsko morje]]) | river_system = [[Amur]] | basin_size = 1.855.000 km² 2.129.700 km²(z neodcejenimi površinami) | tributaries_left =Šilka, Amazar, Oldoy, Zeja, Bureja, Arkhara, Bidžan, Bira, Tunguska, jezero Bolon, Gorin, jezero Udil, Amgun, Palvinskaja | tributaries_right = Argun, Emuer, Huma, Šun, Kuerbin, Songhua, Nongdžjang, Usuri, Sita, Nemta, Anjuj, Gur, Jai |discharge4_location=[[Habarovsk]] |discharge4_avg=(Period: 2008–2018)8384 m³/s<ref name="A hydraulic model of the Amur River informed by ICESat-2 elevation">{{cite journal|journal=Hydrological|title=A hydraulic model of the Amur River informed by ICESat-2 elevation|volume=68|issue=14|last1=Peter|first1=Bauer-Gottwein|last2=Elena|first2=Zakharova|last3=Monica|first3=Coppo Frías|last4=Heidi|first4=Ranndal|last5=Karina|first5=Nielsen|last6=Linda|first6=Christoffersen|page=2027-2041|year=2023|doi=10.1080/02626667.2023.2245811 |bibcode=2023HydSJ..68.2027B |url=https://doi.org/10.1080/02626667.2023.2245811}}</ref> (Period: 1896–2004) 8360 m³/s }} '''Amur''' ({{jezik-ru|Амур}} ali reka ({{zh|s=黑龙江|p=Hēilóng Jiāng}}; reka črnega zmaja, {{Small|IPA:}} {{IPAc-cmn|h|ei|1|.|l|ong|2|-|j|iang|1}}), [[mongolščina|mongolsko]] Хара-Мурэн, ''Hara-Muren'' ali »Črna reka«, [[mandžurščina|mandžursko]] ''Sahaliyan Ula'', dobesedno »Črna reka«) je mejna [[reka]] med [[Rusija|Rusijo]] in [[Ljudska republika Kitajska|kitajsko]] in njeno pokrajino [[Mandžurija|Mandžurijo]]. Je reka v severovzhodni Aziji, ki tvori naravno mejo med [[Ruski Daljni vzhod|Ruskim Daljnim vzhodom]] in severovzhodno Kitajsko (zgodovinsko Zunanja in Notranja Mandžurija). Pravi Amur je dolg 2824 km in ima porečje 1.855.000 km².<ref name="bse">[http://bse.sci-lib.com/article049012.html Амур (река в Азии)], Great Soviet Encyclopedia</ref> Če vključimo njen glavni pritok, Argun, je Amur dolg 4444 km,<ref name="Amur-Heilong River Basin Reader"/> zaradi česar je deseta najdaljša reka na svetu. Amur je pomembna reka za vodno favno severovzhodne Azije. Porečje reke je dom številnim velikim roparskim ribam, kot so kačjaglava (''Channa argus''), amurska ščuka (''Esox reichertii''), tajmen (''Salmo hucho''), amurski som (''Silurus asotus''), plenilski krap (''Chanodichthys erythropterus'') in ''Elopichthys'',<ref>FishBase: [https://www.fishbase.se/trophiceco/FishEcoList.php?ve_code=22 Species in Amur.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190218021146/https://www.fishbase.se/trophiceco/FishEcoList.php?ve_code=22 |date=2019-02-18 }} Retrieved 17 February 2019.</ref> pa tudi več vrst [[postrvi]]. Največja vrsta rib v Amurju je kaluga (''Huso dauricus''), [[jesetri|jeseter]], ki je ena največjih sladkovodnih rib na svetu, saj doseže dolžino kar 5,6 m.<ref>C. Michael Hogan. 2012. [http://www.eoearth.org/article/Amur_River?topic=78166 ''Amur River''. Encyclopedia of Earth.] {{webarchive |url=https://web.archive.org/web/20121130135928/http://www.eoearth.org/article/Amur_River?topic=78166 |date=November 30, 2012 }} Topic ed. Peter Saundry</ref> Je tudi dom najsevernejših populacij amurske mehkooklepne želve (''Pelodiscus maackii'')<ref>Farkas, B., T. Ziegler, C.T. Pham, A.V. Ong and U. Fritz (2019). A new species of Pelodiscus from northeastern Indochina (Testudines, Trionychidae). ZooKeys 824: 71-86. {{doi|10.3897/zookeys.824.31376}}</ref> in indijskega lotosa (''Nelumbo nucifera'').<ref>Yi Zhang; Xu Lu; Shaoxiao Zeng; Xuhui Huang; Zebin Guo; Yafeng Zheng; Yuting Tian; Baodong Zheng (2015). "Nutritional composition, physiological functions and processing of lotus (Nelumbo nucifera Gaertn.) seeds: a review". Phytochem Rev. 14 (3): 321–334. {{doi|10.1007/s11101-015-9401-9}}</ref> == Ime == Rusko ime ''Amur'' morda izhaja iz tunguškega izraza za 'reko'. Tunguška ljudstva so etno-lingvistična skupina, ki jo sestavljajo govorci tunguških jezikov (ali mandžursko-tunguških jezikov). Doma so v Sibiriji in severovzhodni Aziji.<ref>{{cite journal |last1=Jia |first1=Mingming |last2=Mao |first2=Dehua |last3=Wang |first3=Zongming |last4=Ren |first4=Chunying |last5=Zhu |first5=Qiande |last6=Li |first6=Xuechun |last7=Zhang |first7=Yuanzhi |title=Tracking long-term floodplain wetland changes: A case study in the China side of the Amur River Basin |journal=International Journal of Applied Earth Observation and Geoinformation |date=1 October 2020 |volume=92 |pages=102185 |doi=10.1016/j.jag.2020.102185 |bibcode=2020IJAEO..9202185J |s2cid=221044242 |issn=1569-8432|doi-access=free }}</ref> Etimologija imena Amur ni znana. Ena od teorij narekuje, da pride v ruščino prek besede Evenki amur ali Evenove besede ''amar'', ki pomenita 'reka' v tunguških jezikih. Vendar pa ni jasno, ali si je ruščina ime ''Amur'' sposodila iz enega od tunguščin in ne obratno. Alternativna teorija nakazuje, da ''Amur'' izvira iz mongolskega jezika dagurščine, besede za 'veliko reko', ''mur''.<ref>{{cite web |last1=Piispanen |first1=Peter |title=Languages in Contact: Solon and Dagur |year=2019 |url=https://www.academia.edu/40426256}}</ref> Njegova starodavna kitajska imena so bila Jušui, Vanšui in Heišui,<ref name="auto">''[https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief19_4_03.pdf The fishes of the Amur River:updated check-list and zoogeography] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204052645/https://pfeil-verlag.de/wp-content/uploads/2015/05/ief19_4_03.pdf |date=2020-02-04 }}''</ref> pri čemer je slednje ime, ki pomeni 'črna voda', osnova sodobnega kitajskega imena ''Heilongjiang'' ali 'reka črnega zmaja', medtem ko mandžursko ime ''Sahalijan Ula'', mongolska imena ''Amar mörön'' (cirilica Амар мөрөн) izvirajo iz imena ''Amar'', ki pomeni počitek in ''Khar mörön'' (cirilica Хар мөрөн) pomeni Črna reka. == Potek == Reka izvira v hribih v zahodnem delu severovzhodne Kitajske ob sotočju svojih dveh glavnih pritokov, Šilka in Argun (ali Ergune), na nadmorski višini 2045 metrov. Teče proti vzhodu in tvori mejo med Kitajsko in Rusijo ter počasi naredi velik lok proti jugovzhodu v dolžini približno 400 kilometrov), prejema številne pritoke in teče mimo številnih majhnih mest. Pri Humi se ji pridruži velik pritok, Huma He. Nato še naprej teče proti jugu, dokler se med mestoma Blagoveščensk v Rusiji in Heihe na Kitajskem znatno ne razširi, ko se ji pridruži eden od njenih najpomembnejših pritokov Zeja. Amur se loči proti vzhodu in spet zavije proti jugovzhodu ob sotočju z Burejo, nato pa ne prejme drug pomemben pritok skoraj 250 kilometrov pred sotočjem s svojim največjim pritokom, Songhua, pri Tongdžjangu. Ob sotočju z reko Songhua se obrne proti severovzhodu in zdaj teče proti [[Habarovsk]]u, kjer se združi z Usurijem in ne opredeljuje več rusko-kitajske meje. Zdaj se reka dramatično razprostre v pleteni značaj, teče proti severu in severovzhodu skozi široko dolino v vzhodni Rusiji, mimo Amurska in Komsomolska na Amurju. Dolina se po približno 200 kilometrih zoži in reka ponovno teče proti severu na ravnice ob sotočju z Amgunom. Kmalu zatem Amur zavije ostro proti vzhodu in v [[estuarij]] pri Nikolajevsku na Amurju, približno 20 kilometrov dolvodno od katerega se izliva v Tatarski preliv.<ref>{{Cite EB1911 |wstitle=Amur (River) |display=Amur |volume=1 |page=899}}</ref> V letih z obilnimi padavinami je rečni sistem Amur povezan z reko Kherlen. Običajno brezizhodno endorheično jezero Hulun, v katerega se izliva Kherlen, se bo razlilo na njegovi severni obali skozi [[vadi]] Mutnaja Protoka in voda se bo srečala z reko Argun (Ergune) po približno 30 kilometrih. Amursko porečje rečnega sistema Kherlen-Argun-Amur ima skupno dolžino 5052 km do izliva v Ohotsko morje.<ref>{{Cite web|url=http://amur-heilong.net/http/01_climate_waters/0114westernheadwaters.html|title=Untitled Document|accessdate=2025-04-12|archive-date=2021-12-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20211216121729/http://amur-heilong.net/http/01_climate_waters/0114westernheadwaters.html|url-status=dead}}</ref> == Pritoki == Največji pritoki Amurja so od izvira do izliva: {{div col|colwidth=15em}} * Argun (desni) * Šilka (left) * Amazar (levi) * Oldoj (levi) * Huma (desni) * Zeja (levi) * Bureja (levi) * Songhua (desni) * Bira (levi) * Usuri (desni) * Tunguska (levi) * Anjuj (desni) * Gur (desni) * Gorin (levi) * Amgun (levi) {{div col end}} Tukaj so tudi številna jezera v poplavnem območju Amurja. Nekateri največji so Bolon, Khumi in Udil. == Zgodovina in kontekst == Številne zgodovinske reference razlikujejo dve geopolitični entiteti na območju Amurja: [[Mandžurija||Mandžurijo]] (Severovzhodna Kitajska) in Zunanjo Mandžurijo. Kitajska provinca Heilongdžjang na južnem bregu reke je dobila ime po reki, prav tako ruska pokrajina Amur na severnem bregu. Avtohtono ljudstvo Mandžu in njihov imperij Čing na Kitajskem, ki so to reko imeli za sveto, uporabljajo ime Sahalijan Ula (Črna reka). Amur je pomemben simbol in geopolitični dejavnik v kitajsko-ruskih odnosih. Amur je postal še posebej pomemben v obdobju kitajsko-sovjetskega političnega razkola 1956–1966. Dolga stoletja so prebivalci doline Amurja vključevali [[Tunguzi]] ([[Evenki]], Soloni, Dučer, Jurčen, Nanai, Ulč), [[Mongoli]] (Daur), nekateri Ainuji in blizu njenega ustja Nivkhi.<ref>Peter Bellwood; Immanuel Ness (10 November 2014). ''The Global Prehistory of Human Migration''. John Wiley & Sons. p. 227. {{ISBN|978-1-118-97059-1}}.</ref> Za mnoge od teh skupin je bil ribolov v Amurju in njegovih pritokih glavni vir preživetja. Do 17. stoletja ta ljudstva niso bila poznana Evropejcem in malo znana Kitajcem Han, ki so jih včasih skupaj opisovali kot Divje Jurčene. Izraz v kitajskem jeziku Yúpí Dázi 魚皮韃子 ('Tatari iz ribje kože') se je začel uporabljati tudi za Nanajce in sorodne skupine zaradi njihovih tradicionalnih oblačil iz ribjih kož.<ref>{{Cite journal|last=Hölzl|first=Andreas|date=2018|title=Udi, Udihe, and the language(s) of the Kyakala|url=https://www.academia.edu/37070620|journal=International Journal of Diachronic Linguistics and Linguistic Reconstruction|volume=15|pages=111–146}}</ref> [[File:Ravenstein-Tyr-monument-196.png|thumb|left|Ostanek Jišihovih spomenikov v Tirju ok. 1860]] Mongoli, ki so regiji vladali kot [[dinastija Juan]], so v 13. in 14. stoletju vzpostavili šibko vojaško prisotnost na spodnjem Amurju; ruševine templja iz obdobja Juan so bile izkopane blizu vasi Tir.<ref name=golovachev>Головачев В. Ц. (V. Ts. Golovachev), [http://www.ethnonet.ru/ru/pub/14-11-08.html «Тырские стелы и храм „Юн Нин“ в свете китайско-чжурчжэньских отношений XIV—XV вв.»] {{webarchive|url= https://web.archive.org/web/20090223115421/http://www.ethnonet.ru/ru/pub/14-11-08.html |date= 2009-02-23 }} (The Tyr Stelae and the Yongning Temple viewed in the context of Sino-Jurchen relations of the 14-15th centuries) ''Этно-Журнал'', 2008-11-14. {{in lang|ru}}</ref> V času vladavine cesarjev Jongle in Šuande (začetek 15. stoletja) je [[dinastija Ming]] dosegla Amur v svoji prizadevanju, da bi vzpostavila nadzor nad deželami, ki so mejile na cesarstvo Ming na severovzhodu, ki bo kasneje postala znana kot Mandžurija. Odprave, ki jih je vodil evnuh Jišiha, so med letoma 1411 in zgodnjimi 1430-imi večkrat dosegle Tir, ponovno zgradile (dvakrat) tempelj Jongning in pridobile vsaj nominalno zvestobo plemen spodnjega Amurja vladi Ming.<ref name=bio>L. Carrington Godrich, Chaoying Fang (editors), "Dictionary of Ming Biography, 1368–1644". Volume I (A-L). Columbia University Press, 1976. {{ISBN| 0-231-03801-1}}</ref><ref name=tsai>Shih-Shan Henry Tsai, "Perpetual Happiness: The Ming Emperor Yongle". Published by University of Washington Press, 2002. {{ISBN|0-295-98124-5}} [https://books.google.com/books?id=aU5hBMxNgWQC Partial text] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170110020055/https://books.google.com/books?id=aU5hBMxNgWQC |date=2017-01-10 }} on Google Books. pp. 158-159.</ref> Nekateri viri poročajo tudi o kitajski prisotnosti v istem obdobju na srednjem Amurju - utrdba je obstajala v Aigunu približno 20 let v obdobju Jongle na levi (severozahodni) obali Amurja navzdol od ustja reke Zeja. Ta Aigun iz dinastije Ming je bil na nasprotnem bregu od poznejšega Aiguna, ki je bil pozneje premeščen med dinastijo Čing. V vsakem primeru je bila prisotnost Mingov na Amurju tako kratkotrajna kot šibka; kmalu po koncu obdobja Jongle so se meje dinastije Ming umaknile v južno Mandžurijo. Kitajski kulturni in verski vpliv, kot so kitajsko novo leto, 'kitajski bog', kitajski motivi, kot so zmaj, spirale, zvitki in materialne dobrine, kot so poljedelstvo, živinoreja, ogrevanje, železni lonci za kuhanje, svila in bombaž, so se razširili med amurskimi domorodci, kot so Udegeji, Ulči in Nanajci.<ref>[https://books.google.com/books?id=nzhq85nPrdsC&pg=PA214 Forsyth 1994] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160514222051/https://books.google.com/books?id=nzhq85nPrdsC&pg=PA214 |date=2016-05-14 }}, p. 214.</ref> Ruske kozaške odprave, ki sta jih vodila Vasilij Pojarkov in Jerofej Habarov, so raziskovale Amur in njegove pritoke v letih 1643–44 oziroma 1649–51. [[Kozaki]] so ustanovili utrdbo Albazin na zgornjem Amurju, na mestu nekdanje prestolnice Solonov. [[File:CEM-44-La-Chine-la-Tartarie-Chinoise-et-le-Thibet-1734-Amur-2572.jpg|thumb|right|Amur (pod mandžurskim imenom Saghalien Oula) in njegovi pritoki na zemljevidu Jeana Baptista Bourguignona d'Anvilla iz leta 1734, ki temelji na zemljevidih ​​jezuitov na Kitajskem. Albazin je prikazan kot Jaša, staro (Ming) mesto Aigun kot Aihom in kasnejše, Čing Aigun, kot Saghalien Oula]] Takrat so bili Mandžurci zaposleni z osvajanjem Kitajske; toda nekaj desetletij kasneje, v obdobju Kangši 1661–1722, so svojo pozornost usmerili na svoje severno-mandžursko dvorišče. Aigun je bil ponovno ustanovljen v bližini domnevnega najdišča Ming v letih 1683–1684 in vojaške ekspedicije so šle gorvodno, da bi pregnale Ruse, katerih ustanovitev v Albazinu je mandžurske vladarje prikrajšala za davek soboljevih kož, ki bi jih Solonci in Daurji tega območja sicer dobavljali.<ref>Du Halde (1735), pp. 15-16</ref> Albazin je padel med kratkim vojaškim pohodom leta 1685. Pogodba iz Nerchinska, sklenjena leta 1689, je zaznamovala konec sovražnosti: celotno dolino Amurja, od konvergence Šilke in Ergune navzdol, je pustila v kitajskih rokah. Fedor Soimonov je bil leta 1757 poslan, da bi kartiral takrat malo raziskano območje Amurja. Kartiral je Šilko, ki je bila delno na kitajskem ozemlju, a so jo obrnili nazaj, ko je dosegel njeno sotočje z Argunom. Qing je na rusko prozelitizacijo pravoslavnega krščanstva domorodnih ljudstev ob Amurju gledal kot na grožnjo.<ref>{{Cite journal |url=https://www.jstor.org/stable/10.13173/centasiaj.56.2013.0169 |pages=169–202 [169]|jstor=10.13173/centasiaj.56.2013.0169 |last1=Kim 金由美 |first1=Loretta E. |title=Saints for Shamans? Culture, Religion and Borderland Politics in Amuria from the |journal=Central Asiatic Journal |date=2013 |volume=56 }}</ref> [[File:Goldi village along the Amur River, north of Khabarovsk LCCN2004708126.jpg|thumb|left|220x220px|Nanajska vas ob Amurju, severno od Habarovska, 1895]] Regija Amur je naslednje stoletje in pol ostala relativna zaledje imperija Čing, pri čemer je bil Aigun praktično edino večje mesto na reki. Rusi so se na reki ponovno pojavili sredi 19. stoletja in prisilili Mandžurce, da so s pogodbo iz Aiguna (1858) predali vsa ozemlja severno od reke Ruskemu imperiju. Dežele vzhodno od Usurija in spodnjega Amurja je s Pekinško konvencijo (1860) pridobila tudi Rusija.<ref>{{Cite web |title=The Convention of Peking of 1860 is concluded |url=https://www.prlib.ru/en/history/619718 |access-date=2022-07-12 |website=Presidential Library |language=en}}</ref> == Mostovi in predori == Prvi stalni most čez Amur, [[Habarovski most]] s skupno dolžino 2590 metrov, je bil dokončan leta 1916, kar je vlakom na Transsibirski železnici omogočilo prečkanje reke vse leto brez uporabe trajektov ali železniških tirov na vrhu rečnega ledu. Leta 1941 je bil dodan tudi [[predor pod reko Amur|železniški predor]]. Kasneje sta bil zgrajen kombiniran [[Cestno-železniški most Komsomolsk-na-Amuru|cestno-železniški most čez Amur]] pri [[Komsomolsk na Amuru]] (1975; 1400 m) in cestno-železniški Habarovski most (1999; 3890 m). Železniški most Tongdžjang-Nižneleninskoje je leta 2007 predlagal Valerij Solomonovič Gurevič, podpredsednik [[Judovska avtonomna oblast|Judovske avtonomne oblasti]] v Rusiji. Železniški most čez Amur bo povezal Tongdžjang z Nižneleninskoje, vasjo v Judovski avtonomni pokrajini.<ref>[http://english.peopledaily.com.cn/200706/19/eng20070619_385591.html Proposed bridge to boost bilateral trade] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130528054321/http://english.peopledaily.com.cn/200706/19/eng20070619_385591.html|date=2013-05-28}}, China Daily, June 19, 2007.</ref> Kitajski del mostu je bil dokončan julija 2016. Decembra 2016 so se začela dela na ruskem delu mostu. Dokončanje strukturne povezave med obema stranema mostu je bilo zaključeno marca 2019.<ref>{{citation |title=Russia Completes Construction of First-Ever Rail Bridge to China |date=March 21, 2019 |url=https://www.themoscowtimes.com/2019/03/21/russia-completes-construction-on-first-ever-rail-bridge-to-china-a64900 |newspaper=The Moscow Times |access-date=November 16, 2020}}</ref><ref>{{citation |title=Россия и Китай соединили железнодорожный мост через Амур |date=March 21, 2019 |url=https://www.rbc.ru/rbcfreenews/5c9321df9a79475e283c5f69 |trans-title=Russia and China connected a railway bridge across the Amur |access-date=November 16, 2020 |publisher=RBK Group |language=ru}}</ref> Odprtje za železniški promet je bilo večkrat odloženo, pri čemer je bila ocena decembra 2019 "konec leta 2020"<ref>{{Cite web |title=Railway bridge over Amur river to China will be built by end of 2020, envoy says |url=https://tass.com/economy/1099607 |access-date=November 16, 2020 |website=TASS}}</ref> in nato 3. četrtletje 2021.<ref>{{Cite web |title=Новости Хабаровска |url=https://www.dvnovosti.ru/eao/2020/02/17/110702/}}</ref> Most je bil končno dokončan 17. avgusta 2021, prvi ruski komercialni vlak pa je na Kitajsko vstopil 16. novembra 2022.<ref>{{cite web | url=https://expert.ru/2022/11/16/rossiyu-i-kitay-svyazal-perviy-v-istorii-zheleznodorozhniy-most-cherez-amur/amp/ | title=Журнал Эксперт }}</ref> == Divje živali == [[File:Goldi men with dog sled on Amur River LCCN2004708050.jpg|thumb|Nanajski možje s pasjo vprego na Amurju, 1895]] Menijo, da v Amurju živi vsaj 123 vrst rib iz 23 družin. Večina je iz poddružine ''Gobioninae Cypriniformes'', ki jim po številu sledijo ''Salmonidae''. Več vrst je endemičnih. ''Pseudaspius'' in ''Mesocottus'' sta monotipska rodova, ki ju najdemo samo v Amurju in nekaterih bližnjih obalnih rekah. Druge živali, ki naseljujejo to regijo, so amurski sokol (''Falco amurensis''), amurski leopard (''Panthera pardus orientalis'') in amurskiali [[sibirski tiger]]; med nekaterimi pomembnimi lokalnimi rastlinami so amurski plutovec (''Phellodendron amurense''), amurski javor (''Acer tataricum subsp. ginnala'') in amurski kovačnik (''Lonicera maackii'').<ref>{{cite journal |last1=Sokolova |first1=Galina V. |last2=Verkhoturov |first2=Andrei L. |last3=Korolev |first3=Sergei P. |title=Impact of Deforestation on Streamflow in the Amur River Basin |journal=Geosciences |date=June 2019 |volume=9 |issue=6 |pages=262 |doi=10.3390/geosciences9060262 |bibcode=2019Geosc...9..262S |language=en |issn=2076-3263 |doi-access=free }}</ref> Najdemo lahko štiri vrste družine ''Acipenseridae'': kaluga, amurski jeseter, sahalinski jeseter in kečiga. Kaluški in amurski jeseter sta endemita. Kečiga je bila prinesena iz [[Ob]]a v 1950-ih.<ref>''[https://link.springer.com/article/10.1023/A:1007358027263 Endemic sturgeons of the Amur River: kaluga, Huso dauricus, and Amur sturgeon, Acipenser schrencki] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200204055848/https://link.springer.com/article/10.1023/A:1007358027263 |date=2020-02-04 }}''</ref> Ta regija je dom rib kaluga (''Acipenseriformes''). == Glej tudi == * [[seznam rek na Kitajskem]] * [[seznam rek v Mongoliji]] * [[seznam rek v Rusiji]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Amur River}} *[https://web.archive.org/web/20091216055828/http://amur-heilong.net/ Amur-Heilong River Basin Information Center] - maps, GIS data, environmental data *[https://web.archive.org/web/20041027221838/http://www.earthtrends.wri.org/maps_spatial/maps_detail_static.cfm?map_select=344&theme=2 Information and a map of the Amur's watershed] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Kitajskem]] [[Kategorija:Reke v Mongoliji]] [[Kategorija:Reke v Rusiji]] k17wgkemcojlh6xdt2go9i4nwau7mly 0 71628 6680052 6443384 2026-05-23T20:30:59Z Upwinxp 126544 zlata palma 2026 6680052 wikitext text/x-wiki {{Infobox | name = Filmski festival v Cannesu | child = {{{child|}}} | subbox = {{{subbox|}}} | italic title = | bodystyle = | titlestyle = | abovestyle = | subheaderstyle = | title = | above =Filmski festival v Cannesu | subheader = | imagestyle = | captionstyle = | image =[[File:Palme-d-or.png|Palme-d-or|220px]] | caption = | image2 = | caption2 = | headerstyle = | labelstyle = | datastyle = Filmski festival v Cannesu | header1 = | label1 = Lokacija | data1 = [[Cannes]], [[Francija]] Koordinati: [https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?params=43_33_05_N_7_00_46_E_type:city(70000) 43° 33’ 05" severne širine, 7° 00' 46" vzhodne dolžine] | header2 = | label2 = Ustanovljen | data2 = 1939 | header3 = | label3 = Trajanje | data3 = 12 dni | header4 = | label4 = Glavna nagrada | data4 = zlata palma | header5 = | label5 = Uradna spletna stran | data5 = https://www.festival-cannes.com/fr/ | belowstyle = | below = }} '''Filmski festival v Cannesu''' je mednarodni [[filmski festival]], ki velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih na svetu. Spada v skupino najprestižnejših festivalov, skupaj s festivaloma v [[Berlinale|Berlinu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]]. V času pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta ga prvič priredila francoski šolski minister [[Jean Zay]] in zgodovinar [[Albert Sarraut]]. Festival poteka vsako leto meseca maja v palači Palais des Festival et des Congrès ter traja dvanajst dni. Najpomembnejša nagrada festivala je zlata palma, ki je podeljena najboljšemu celovečernemu filmu. == Zgodovina == [[Slika:Jean Zay, 1937.jpg|sličica|alt=|Ustanovitelj festivala ''Jean Zay (1937)'']] Canski filmski festival izvira iz filmskega festivala v Benetkah. Ta je bil prvič izveden že leta 1932 in je bil organiziran z namenom [[Nacionalsocializem|nacistične]] in [[Fašizem|fašistične]] propagande. Francija se je zato namesto sodelovanja odločila za svoj festival. Prvič je bil organiziran leta 1939, a zaradi izbruha vojne ni prišel dlje od slavnostne otvoritve. Prvi pravi festival je bil organiziran leta 1946 pod imenom ''Festival International du Film.'' Festival je večino svoje moderne podobe razvijal vse do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Najprej so nastali nagrada zlata palma leta 1955 in mednarodni teden kritike leta 1962. Sedem let kasneje so z namenom, da bi se na festivalu lahko predvajali tudi tuji filmi neznanih režiserjev ustanovili združenje režiserjev ter mednarodno organizacijo filmskih kritikov. V osemdesetih letih sta nastala nagrada zlata kamera ter tekmovanje ''Un Certain Regard'', ki sta festival odprla mladim filmskim debitantom, študentom in filmom na robu distribucije. Leta 1987 je bila pred palačo prvič postavljena znamenita rdeča preproga za poziranje fotografom. Kot zadnji del uradnega tekmovalnega programa je bil leta 1998 ustanovljen ''Cinéfondation''. Leta 2002 se je festival uradno poimenoval filmski festival v Cannesu (''Festival de Cannes''). == Tekmovalni programi in nagrade == Filmski festival ima več tekmovalnih programov. Deli se na uradni tekmovalni program, paralelno sekcijo ter ostale dogodke, kot so razstave in delavnice. Na festivalu se vsako leto sestavi nova mednarodna žirija, katere člani so delavci iz filmske industrije. Žirija podeli mnogo nagrad, najpomembnejša med njimi je zlata palma. Druge nagrade za katere se potegujejo celovečerni filmi so: velika nagrada žirije, posebna nagrada žirije, nagrada za najboljšo žensko in moško vlogo, nagrada za najboljšega režiserja ter najboljši scenarij. V glavni tekmovalni program spadajo še tekmovanje za najboljši kratki film, tekmovanje študentskih filmov ''Cinéfondation'' ter tekmovanje ''Un Certain Regard''. V paralelno sekcijo festivala spadajo nagrade, ki jih podelijo različne mednarodne organizacije in ustanove. Je netekmovalni program, namenjen odkrivanju različnih vidikov in talentov filmske industrije iz celega sveta. Med drugim je podeljena nagrada mednarodne organizacije filmskih kritikov. Od leta 1978 naprej je v tem sklopu podeljena nagrada zlata kamera za najboljši prvi film. Dobitnika določi posebna žirija, sestavljena iz vseh treh organizatorjev (vodje festivala, režiserjev in kritikov). == Zlata palma == Zlata palma je nagrada, dodeljena najboljšemu celovečernemu filmu. Zlato palmo so prvič podelili leta 1955. Do takrat se je ta najpomembnejša nagrada imenovala velika nagrada mednarodnega filmskega festivala. Nagrado lahko prejmeta dva filma hkrati, kar se je nazadnje zgodilo leta 1997. Glavne nagrade do danes še ni osvojil noben slovenski režiser. V tekmovalnem programu je bil slovenski film zastopan s filmom Zdravka Barišiča ''Balkanska ruleta'' leta 1998. Od režiserjev iz nekdanje skupne države pa je najuspešnejši [[Emir Kusturica]], ki je zlato palmo osvojil dvakrat: leta 1985 s filmom ''Oče na službenem potovanju'' ter leta 1995 s filmom ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]''. Leta 2005 je Kusturica še predsedoval glavni žiriji festivala. V letu 2014 sta se na festivalu predstavila [[Vinko Möderndorfer]] s filmom ''[[Inferno (film)|Inferno]]'' ter Sanja Prosenc s filmom ''[[Drevo (film)|Drevo]]''. {| class="wikitable" !Leto !! Zlata palma !! Režiser !! Država |----- | 2026 || ''[[Fjord (film)|Fjord]]'' || [[Cristian Mungiu]] || [[Romunija]]/[[Norveška]]/[[Danska]]/[[Francija]]/[[Švedska]] |----- | 2025 || ''[[Preprosta nesreča]]'' || [[Džafar Panahi]] || [[Iran]]/[[Francija]]/[[Luksemburg]] |----- | 2024 || ''[[Anora (film)|Anora]]'' || [[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] || [[ZDA]] |----- | 2023 || ''[[Anatomija padca]]'' || [[Justine Triet]] || [[Francija]] |----- | 2022 || ''[[Trikotnik žalosti]]'' || [[Ruben Östlund]] || [[Švedska]] |----- | 2021 || ''[[Titane]]'' || [[Julia Ducournau]] || [[Francija]]/[[Belgija]] |----- | 2019 || ''[[Parazit (film, 2019)|Parazit]]'' || [[Bong Džun-ho]] || [[Južna Koreja]] |----- | 2018 || ''[[Tatiči]]'' || [[Hirokazu Kore-eda]]|| [[Japonska]] |----- | 2017 || ''[[Kvadrat (film, 2017)|Kvadrat]]'' || [[Ruben Östlund]] || [[Švedska]]/[[Nemčija]]/[[Francija]]/[[Danska]] |----- | 2016 || ''[[Jaz, Daniel Blake]]'' || [[Ken Loach]] || [[Združeno kraljestvo]]/[[Francija]] |----- | 2015 || ''[[Dheepan]]'' || [[Jacques Audiard]] || [[Francija]] |----- | 2014 || ''[[Zimsko spanje (film)|Zimsko spanje]]'' || [[Nuri Bilge Ceylan]] || [[Turčija]] |----- | 2013 || ''[[Adelino življenje]]'' || [[Abdellatif Kechiche]]/[[Adèle Exarchopoulos]]/[[Léa Seydoux]] || [[Francija]]/[[Belgija]]/[[Španija]] |----- | 2012 || ''[[Ljubezen (film, 2012)|Ljubezen]]'' || [[Michael Haneke]] ||[[Francija]]/[[Avstrija]]/[[Nemčija]] |----- | 2011 || ''[[Drevo življenja (film)|Drevo življenja]]'' || [[Terrence Malick]] || [[ZDA]] |----- | 2010 || ''[[Stric Boonmee se spominja]]'' || [[Apichatpong Weerasethakul]] || [[Tajska]] |----- | 2009 || ''[[Beli trak (film)|Beli trak]]'' || [[Michael Haneke]] || [[Avstrija]]/[[Francija]]/[[Nemčija]]/[[Italija]] |----- | 2008 || ''[[Razred (film, 2008)|Razred]]'' || [[Laurent Cantet]] || [[Francija]] |----- | 2007 || ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' || [[Cristian Mungiu]] || [[Romunija]] |----- | 2006 || ''[[Veter, ki trese ječmen]]'' || [[Ken Loach]] || [[Irska]]/[[Združeno kraljestvo]]/[[Nemčija]]/[[Italija]]<br>[[Španija]]/[[Francija]]/[[Belgija]]/[[Švica]] |----- | 2005 || ''[[Otrok (film, 2005)|Otrok]]'' || [[Luc Dardenne|Luc]] & [[Jean-Pierre Dardenne]] || [[Belgija]] |----- | 2004 || ''[[Fahrenheit 9/11]]'' || [[Michael Moore]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2003 || ''[[Slon (film)|Slon]]'' || [[Gus Van Sant]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2002 || ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' || [[Roman Polanski]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2001 || ''[[Sinova soba]]'' || [[Nanni Moretti]] || [[Italija]] |----- | 2000 || ''[[Plesalka v temi]]'' || [[Lars von Trier]] || [[Danska]] |----- | 1999 || ''[[Rosetta (film)|Rosetta]]'' || [[Luc Dardenne|Luc]] & [[Jean-Pierre Dardenne]] || [[Belgija]] |----- | 1998 || ''[[Večnost in dan]]'' || [[Theo Angelopoulos]] || [[Grčija]] |----- |rowspan=2 | 1997 || ''[[Okus češnje]]'' || [[Abbas Kiarostami]] || [[Iran]] |----- | ''[[Jegulja (film)|Jegulja]]'' || [[Šohei Imamura]] || [[Japonska]] |----- | 1996 || ''[[Skrivnosti in laži]]'' || [[Mike Leigh]] || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |----- | 1995 || ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]'' || [[Emir Kusturica]] || [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |----- | 1994 || ''[[Šund (film)|Šund]]'' || [[Quentin Tarantino]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- |rowspan=2 | 1993 || ''[[Zbogom, konkubina]]'' || [[Chen Kaige]] || [[Hong Kong]] |----- | ''[[Klavir (film)|Klavir]]'' || [[Jane Campion]] || [[Nova Zelandija]] |----- | 1992 || ''[[Najboljši nameni]]'' || [[Bille August]] || [[Švedska]] |----- | 1991 || ''[[Barton Fink]]'' || [[Ethan in Joel Coen]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1990 || ''[[Divji v srcu]]'' || [[David Lynch]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1989 || ''[[Seks, laži in videotrakovi]]'' || [[Steven Soderbergh]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1988 || ''[[Pele Osvajalec]]'' || [[Bille August]] || [[Švedska]] |----- | 1987 || ''[[Satanovo sonce]]'' || [[Maurice Pialat]] || [[Francija]] |----- | 1986 || ''[[Misija (film)|Misija]]'' || [[Roland Joffé]] || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |----- | 1985 || ''[[Oče na službenem potovanju]]'' || [[Emir Kusturica]] || [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |----- | 1984 || ''[[Pariz, Teksas]]'' || [[Wim Wenders]] || [[Nemčija]] |----- | 1983 || ''[[Balada o Narayami (film, 1983)|Balada o Narayami]]'' || [[Šohei Imamura]] || [[Japonska]] |----- |rowspan=2 | 1982 || ''[[Pogrešan]]'' || [[Constantin Costa-Gavras]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Pot (film)|Pot]]'' || [[Serif Gören]]/[[Yilmaz Güney]] || [[Turčija]] |----- | 1981 || ''[[Človek iz železa]]'' || [[Andrzej Wajda]] || [[Poljska]] |----- |rowspan=2 | 1980 || ''[[Ves ta jazz]]'' || [[Bob Fosse]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Bojevnikova senca]]'' || [[Akira Kurosawa]] || [[Japonska]] |----- |rowspan=2 | 1979 || ''[[Apokalipsa zdaj]]'' || [[Francis Ford Coppola]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Pločevinasti boben (film)|Pločevinasti boben]]'' || [[Volker Schlöndorff]] || [[Nemčija]] |----- | 1978 || ''[[Drevo cokel]]'' || [[Ermanno Olmi]] || [[Italija]] |----- | 1977 || ''[[Moj oče, moj gospod]]'' || [[Paolo Taviani]] || [[Italija]] |----- | 1976 || ''[[Taksist (film)|Taksist]]'' || [[Martin Scorsese]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1975 || ''[[Kronika žarečih let]]'' || [[Mohammed Lakhdar-Hamina]] || [[Alžirija]] |----- | 1963 || ''[[Leopard (film)|Leopard]]'' || [[Luchino Visconti]] || [[Italija]] |----- | 1962 || ''[[O pagador de promessas]]'' || [[Anselmo Duarte]] || [[Brazilija]] |----- |rowspan=2 | 1961 || ''[[Viridiana]]'' || [[Luis Bunuel]] || [[Španija]] |----- | ''[[Tudi po letu dni]]'' || [[Henri Colpi]] || [[Švica]] |----- | 1960 || ''[[Sladko življenje]]'' || [[Federico Fellini]] || [[Italija]] |----- | 1959 || ''[[Črni Orfej]]'' || [[Marcel Camus]] ||[[Francija]]/[[Brazilija]] |----- | 1958 || ''[[Letijo žerjavi]]'' || [[Mihail Kalatozov]] ||[[Sovjetska zveza]] |----- | 1957 || ''[[Vabljiva skušnjava]]'' || [[William Wyler]] ||[[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1956 || ''[[Nemi svet]]'' || [[Jacques-Yves Cousteau]]/[[Louis Malle]] ||[[Francija]] |----- | 1955 || ''[[Marty (film)|Marty]]'' || [[Delbert Mann]] ||[[Združene države Amerike|ZDA]] |----- |} == Viri == * Ville de Cannes (2013). [http://www.cannes.com/en/festival-de-cannes/history-of-the-cannes-film-festival/from-1939-to-the-present.html "''Cannes La vie en version originale."''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191106123832/http://www.cannes.com/en/festival-de-cannes/history-of-the-cannes-film-festival/from-1939-to-the-present.html |date=2019-11-06 }} (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Castillon, Armandine (7. maj 2018). [https://www.caminteresse.fr/culture/le-top-3-des-choses-a-savoir-sur-lorigine-du-festival-de-cannes-1182301/ ''Ca m'intéresse La curiosite en continu.'' "Le top 3 des choses à savoir sur l'origine du festival de Cannes"]. (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Custon, Jérémie (1. januar 2018). [https://www.telerama.fr/television/1939-premier-festival-de-cannes-et-la-croisette-capitula,158025.php "''1939, premier festival de Cannes… et la Croisette capitula"''.] ». (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * [https://www.festival-cannes.com/fr/qui-sommes-nous/festival-de-cannes Festival de Cannes] (2019). (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Revija History (2013). [https://web.archive.org/web/20131227022715/http:/www.history.com/this-day-in-history/first-cannes-film-festival "First Cannes Film Festival".] (angleščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * K.C. (16. maj 2014). [https://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/na-canskem-festivalu-tudi-filmi-iz-slovenije "Na canskem festivalu tudi filmi iz Slovenije."] (slovenščina). Pridobljeno 26. marec 2019. == Zunanje povezave == * [http://www.festival-cannes.fr Mednarodni filmski festival v Cannesu] * [http://www.quinzaine-realisateurs.com La Quinzaine des Réalisateurs] (v francoščini) *[https://www.labiennale.org/it Filmski festival v Benetkah] (v italijanščini) *[https://www.berlinale.de/en/HomePage.html Filmski festival v Berlinu] (v angleščini) *[https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?params=43_33_05_N_7_00_46_E_type:city(70000) GeoHack] (v angleščini) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmski festivali|Cannesu]] [[Kategorija:Cannes]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1946]] ivcg2c9rl4ageqziuzr69kttgeafjcu 6680058 6680052 2026-05-23T20:37:08Z Upwinxp 126544 Preprosta nesreča -> Bila je samo nesreča (uveljavljen slovenski naslov) 6680058 wikitext text/x-wiki {{Infobox | name = Filmski festival v Cannesu | child = {{{child|}}} | subbox = {{{subbox|}}} | italic title = | bodystyle = | titlestyle = | abovestyle = | subheaderstyle = | title = | above =Filmski festival v Cannesu | subheader = | imagestyle = | captionstyle = | image =[[File:Palme-d-or.png|Palme-d-or|220px]] | caption = | image2 = | caption2 = | headerstyle = | labelstyle = | datastyle = Filmski festival v Cannesu | header1 = | label1 = Lokacija | data1 = [[Cannes]], [[Francija]] Koordinati: [https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?params=43_33_05_N_7_00_46_E_type:city(70000) 43° 33’ 05" severne širine, 7° 00' 46" vzhodne dolžine] | header2 = | label2 = Ustanovljen | data2 = 1939 | header3 = | label3 = Trajanje | data3 = 12 dni | header4 = | label4 = Glavna nagrada | data4 = zlata palma | header5 = | label5 = Uradna spletna stran | data5 = https://www.festival-cannes.com/fr/ | belowstyle = | below = }} '''Filmski festival v Cannesu''' je mednarodni [[filmski festival]], ki velja za enega izmed najpomembnejših in najbolj znanih na svetu. Spada v skupino najprestižnejših festivalov, skupaj s festivaloma v [[Berlinale|Berlinu]] in [[Beneški filmski festival|Benetkah]]. V času pred [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta ga prvič priredila francoski šolski minister [[Jean Zay]] in zgodovinar [[Albert Sarraut]]. Festival poteka vsako leto meseca maja v palači Palais des Festival et des Congrès ter traja dvanajst dni. Najpomembnejša nagrada festivala je zlata palma, ki je podeljena najboljšemu celovečernemu filmu. == Zgodovina == [[Slika:Jean Zay, 1937.jpg|sličica|alt=|Ustanovitelj festivala ''Jean Zay (1937)'']] Canski filmski festival izvira iz filmskega festivala v Benetkah. Ta je bil prvič izveden že leta 1932 in je bil organiziran z namenom [[Nacionalsocializem|nacistične]] in [[Fašizem|fašistične]] propagande. Francija se je zato namesto sodelovanja odločila za svoj festival. Prvič je bil organiziran leta 1939, a zaradi izbruha vojne ni prišel dlje od slavnostne otvoritve. Prvi pravi festival je bil organiziran leta 1946 pod imenom ''Festival International du Film.'' Festival je večino svoje moderne podobe razvijal vse do devetdesetih let dvajsetega stoletja. Najprej so nastali nagrada zlata palma leta 1955 in mednarodni teden kritike leta 1962. Sedem let kasneje so z namenom, da bi se na festivalu lahko predvajali tudi tuji filmi neznanih režiserjev ustanovili združenje režiserjev ter mednarodno organizacijo filmskih kritikov. V osemdesetih letih sta nastala nagrada zlata kamera ter tekmovanje ''Un Certain Regard'', ki sta festival odprla mladim filmskim debitantom, študentom in filmom na robu distribucije. Leta 1987 je bila pred palačo prvič postavljena znamenita rdeča preproga za poziranje fotografom. Kot zadnji del uradnega tekmovalnega programa je bil leta 1998 ustanovljen ''Cinéfondation''. Leta 2002 se je festival uradno poimenoval filmski festival v Cannesu (''Festival de Cannes''). == Tekmovalni programi in nagrade == Filmski festival ima več tekmovalnih programov. Deli se na uradni tekmovalni program, paralelno sekcijo ter ostale dogodke, kot so razstave in delavnice. Na festivalu se vsako leto sestavi nova mednarodna žirija, katere člani so delavci iz filmske industrije. Žirija podeli mnogo nagrad, najpomembnejša med njimi je zlata palma. Druge nagrade za katere se potegujejo celovečerni filmi so: velika nagrada žirije, posebna nagrada žirije, nagrada za najboljšo žensko in moško vlogo, nagrada za najboljšega režiserja ter najboljši scenarij. V glavni tekmovalni program spadajo še tekmovanje za najboljši kratki film, tekmovanje študentskih filmov ''Cinéfondation'' ter tekmovanje ''Un Certain Regard''. V paralelno sekcijo festivala spadajo nagrade, ki jih podelijo različne mednarodne organizacije in ustanove. Je netekmovalni program, namenjen odkrivanju različnih vidikov in talentov filmske industrije iz celega sveta. Med drugim je podeljena nagrada mednarodne organizacije filmskih kritikov. Od leta 1978 naprej je v tem sklopu podeljena nagrada zlata kamera za najboljši prvi film. Dobitnika določi posebna žirija, sestavljena iz vseh treh organizatorjev (vodje festivala, režiserjev in kritikov). == Zlata palma == Zlata palma je nagrada, dodeljena najboljšemu celovečernemu filmu. Zlato palmo so prvič podelili leta 1955. Do takrat se je ta najpomembnejša nagrada imenovala velika nagrada mednarodnega filmskega festivala. Nagrado lahko prejmeta dva filma hkrati, kar se je nazadnje zgodilo leta 1997. Glavne nagrade do danes še ni osvojil noben slovenski režiser. V tekmovalnem programu je bil slovenski film zastopan s filmom Zdravka Barišiča ''Balkanska ruleta'' leta 1998. Od režiserjev iz nekdanje skupne države pa je najuspešnejši [[Emir Kusturica]], ki je zlato palmo osvojil dvakrat: leta 1985 s filmom ''Oče na službenem potovanju'' ter leta 1995 s filmom ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]''. Leta 2005 je Kusturica še predsedoval glavni žiriji festivala. V letu 2014 sta se na festivalu predstavila [[Vinko Möderndorfer]] s filmom ''[[Inferno (film)|Inferno]]'' ter Sanja Prosenc s filmom ''[[Drevo (film)|Drevo]]''. {| class="wikitable" !Leto !! Zlata palma !! Režiser !! Država |----- | 2026 || ''[[Fjord (film)|Fjord]]'' || [[Cristian Mungiu]] || [[Romunija]]/[[Norveška]]/[[Danska]]/[[Francija]]/[[Švedska]] |----- | 2025 || ''[[Bila je samo nesreča]]'' || [[Džafar Panahi]] || [[Iran]]/[[Francija]]/[[Luksemburg]] |----- | 2024 || ''[[Anora (film)|Anora]]'' || [[Sean Baker (filmski ustvarjalec)|Sean Baker]] || [[ZDA]] |----- | 2023 || ''[[Anatomija padca]]'' || [[Justine Triet]] || [[Francija]] |----- | 2022 || ''[[Trikotnik žalosti]]'' || [[Ruben Östlund]] || [[Švedska]] |----- | 2021 || ''[[Titane]]'' || [[Julia Ducournau]] || [[Francija]]/[[Belgija]] |----- | 2019 || ''[[Parazit (film, 2019)|Parazit]]'' || [[Bong Džun-ho]] || [[Južna Koreja]] |----- | 2018 || ''[[Tatiči]]'' || [[Hirokazu Kore-eda]]|| [[Japonska]] |----- | 2017 || ''[[Kvadrat (film, 2017)|Kvadrat]]'' || [[Ruben Östlund]] || [[Švedska]]/[[Nemčija]]/[[Francija]]/[[Danska]] |----- | 2016 || ''[[Jaz, Daniel Blake]]'' || [[Ken Loach]] || [[Združeno kraljestvo]]/[[Francija]] |----- | 2015 || ''[[Dheepan]]'' || [[Jacques Audiard]] || [[Francija]] |----- | 2014 || ''[[Zimsko spanje (film)|Zimsko spanje]]'' || [[Nuri Bilge Ceylan]] || [[Turčija]] |----- | 2013 || ''[[Adelino življenje]]'' || [[Abdellatif Kechiche]]/[[Adèle Exarchopoulos]]/[[Léa Seydoux]] || [[Francija]]/[[Belgija]]/[[Španija]] |----- | 2012 || ''[[Ljubezen (film, 2012)|Ljubezen]]'' || [[Michael Haneke]] ||[[Francija]]/[[Avstrija]]/[[Nemčija]] |----- | 2011 || ''[[Drevo življenja (film)|Drevo življenja]]'' || [[Terrence Malick]] || [[ZDA]] |----- | 2010 || ''[[Stric Boonmee se spominja]]'' || [[Apichatpong Weerasethakul]] || [[Tajska]] |----- | 2009 || ''[[Beli trak (film)|Beli trak]]'' || [[Michael Haneke]] || [[Avstrija]]/[[Francija]]/[[Nemčija]]/[[Italija]] |----- | 2008 || ''[[Razred (film, 2008)|Razred]]'' || [[Laurent Cantet]] || [[Francija]] |----- | 2007 || ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' || [[Cristian Mungiu]] || [[Romunija]] |----- | 2006 || ''[[Veter, ki trese ječmen]]'' || [[Ken Loach]] || [[Irska]]/[[Združeno kraljestvo]]/[[Nemčija]]/[[Italija]]<br>[[Španija]]/[[Francija]]/[[Belgija]]/[[Švica]] |----- | 2005 || ''[[Otrok (film, 2005)|Otrok]]'' || [[Luc Dardenne|Luc]] & [[Jean-Pierre Dardenne]] || [[Belgija]] |----- | 2004 || ''[[Fahrenheit 9/11]]'' || [[Michael Moore]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2003 || ''[[Slon (film)|Slon]]'' || [[Gus Van Sant]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2002 || ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' || [[Roman Polanski]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 2001 || ''[[Sinova soba]]'' || [[Nanni Moretti]] || [[Italija]] |----- | 2000 || ''[[Plesalka v temi]]'' || [[Lars von Trier]] || [[Danska]] |----- | 1999 || ''[[Rosetta (film)|Rosetta]]'' || [[Luc Dardenne|Luc]] & [[Jean-Pierre Dardenne]] || [[Belgija]] |----- | 1998 || ''[[Večnost in dan]]'' || [[Theo Angelopoulos]] || [[Grčija]] |----- |rowspan=2 | 1997 || ''[[Okus češnje]]'' || [[Abbas Kiarostami]] || [[Iran]] |----- | ''[[Jegulja (film)|Jegulja]]'' || [[Šohei Imamura]] || [[Japonska]] |----- | 1996 || ''[[Skrivnosti in laži]]'' || [[Mike Leigh]] || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |----- | 1995 || ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]'' || [[Emir Kusturica]] || [[Zvezna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |----- | 1994 || ''[[Šund (film)|Šund]]'' || [[Quentin Tarantino]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- |rowspan=2 | 1993 || ''[[Zbogom, konkubina]]'' || [[Chen Kaige]] || [[Hong Kong]] |----- | ''[[Klavir (film)|Klavir]]'' || [[Jane Campion]] || [[Nova Zelandija]] |----- | 1992 || ''[[Najboljši nameni]]'' || [[Bille August]] || [[Švedska]] |----- | 1991 || ''[[Barton Fink]]'' || [[Ethan in Joel Coen]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1990 || ''[[Divji v srcu]]'' || [[David Lynch]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1989 || ''[[Seks, laži in videotrakovi]]'' || [[Steven Soderbergh]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1988 || ''[[Pele Osvajalec]]'' || [[Bille August]] || [[Švedska]] |----- | 1987 || ''[[Satanovo sonce]]'' || [[Maurice Pialat]] || [[Francija]] |----- | 1986 || ''[[Misija (film)|Misija]]'' || [[Roland Joffé]] || [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |----- | 1985 || ''[[Oče na službenem potovanju]]'' || [[Emir Kusturica]] || [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Jugoslavija]] |----- | 1984 || ''[[Pariz, Teksas]]'' || [[Wim Wenders]] || [[Nemčija]] |----- | 1983 || ''[[Balada o Narayami (film, 1983)|Balada o Narayami]]'' || [[Šohei Imamura]] || [[Japonska]] |----- |rowspan=2 | 1982 || ''[[Pogrešan]]'' || [[Constantin Costa-Gavras]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Pot (film)|Pot]]'' || [[Serif Gören]]/[[Yilmaz Güney]] || [[Turčija]] |----- | 1981 || ''[[Človek iz železa]]'' || [[Andrzej Wajda]] || [[Poljska]] |----- |rowspan=2 | 1980 || ''[[Ves ta jazz]]'' || [[Bob Fosse]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Bojevnikova senca]]'' || [[Akira Kurosawa]] || [[Japonska]] |----- |rowspan=2 | 1979 || ''[[Apokalipsa zdaj]]'' || [[Francis Ford Coppola]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | ''[[Pločevinasti boben (film)|Pločevinasti boben]]'' || [[Volker Schlöndorff]] || [[Nemčija]] |----- | 1978 || ''[[Drevo cokel]]'' || [[Ermanno Olmi]] || [[Italija]] |----- | 1977 || ''[[Moj oče, moj gospod]]'' || [[Paolo Taviani]] || [[Italija]] |----- | 1976 || ''[[Taksist (film)|Taksist]]'' || [[Martin Scorsese]] || [[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1975 || ''[[Kronika žarečih let]]'' || [[Mohammed Lakhdar-Hamina]] || [[Alžirija]] |----- | 1963 || ''[[Leopard (film)|Leopard]]'' || [[Luchino Visconti]] || [[Italija]] |----- | 1962 || ''[[O pagador de promessas]]'' || [[Anselmo Duarte]] || [[Brazilija]] |----- |rowspan=2 | 1961 || ''[[Viridiana]]'' || [[Luis Bunuel]] || [[Španija]] |----- | ''[[Tudi po letu dni]]'' || [[Henri Colpi]] || [[Švica]] |----- | 1960 || ''[[Sladko življenje]]'' || [[Federico Fellini]] || [[Italija]] |----- | 1959 || ''[[Črni Orfej]]'' || [[Marcel Camus]] ||[[Francija]]/[[Brazilija]] |----- | 1958 || ''[[Letijo žerjavi]]'' || [[Mihail Kalatozov]] ||[[Sovjetska zveza]] |----- | 1957 || ''[[Vabljiva skušnjava]]'' || [[William Wyler]] ||[[Združene države Amerike|ZDA]] |----- | 1956 || ''[[Nemi svet]]'' || [[Jacques-Yves Cousteau]]/[[Louis Malle]] ||[[Francija]] |----- | 1955 || ''[[Marty (film)|Marty]]'' || [[Delbert Mann]] ||[[Združene države Amerike|ZDA]] |----- |} == Viri == * Ville de Cannes (2013). [http://www.cannes.com/en/festival-de-cannes/history-of-the-cannes-film-festival/from-1939-to-the-present.html "''Cannes La vie en version originale."''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20191106123832/http://www.cannes.com/en/festival-de-cannes/history-of-the-cannes-film-festival/from-1939-to-the-present.html |date=2019-11-06 }} (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Castillon, Armandine (7. maj 2018). [https://www.caminteresse.fr/culture/le-top-3-des-choses-a-savoir-sur-lorigine-du-festival-de-cannes-1182301/ ''Ca m'intéresse La curiosite en continu.'' "Le top 3 des choses à savoir sur l'origine du festival de Cannes"]. (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Custon, Jérémie (1. januar 2018). [https://www.telerama.fr/television/1939-premier-festival-de-cannes-et-la-croisette-capitula,158025.php "''1939, premier festival de Cannes… et la Croisette capitula"''.] ». (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * [https://www.festival-cannes.com/fr/qui-sommes-nous/festival-de-cannes Festival de Cannes] (2019). (francoščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * Revija History (2013). [https://web.archive.org/web/20131227022715/http:/www.history.com/this-day-in-history/first-cannes-film-festival "First Cannes Film Festival".] (angleščina). Pridobljeno 26. marec 2019. * K.C. (16. maj 2014). [https://www.slovenskenovice.si/bulvar/hollywood/na-canskem-festivalu-tudi-filmi-iz-slovenije "Na canskem festivalu tudi filmi iz Slovenije."] (slovenščina). Pridobljeno 26. marec 2019. == Zunanje povezave == * [http://www.festival-cannes.fr Mednarodni filmski festival v Cannesu] * [http://www.quinzaine-realisateurs.com La Quinzaine des Réalisateurs] (v francoščini) *[https://www.labiennale.org/it Filmski festival v Benetkah] (v italijanščini) *[https://www.berlinale.de/en/HomePage.html Filmski festival v Berlinu] (v angleščini) *[https://tools.wmflabs.org/geohack/geohack.php?params=43_33_05_N_7_00_46_E_type:city(70000) GeoHack] (v angleščini) {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Filmski festivali|Cannesu]] [[Kategorija:Cannes]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1946]] qxxovimm45h7uz0xnmal0hni5b1e5js 0 73747 6679846 6662153 2026-05-23T14:22:39Z Upwinxp 126544 pospravljanje; nekateri sklici so stali na čisto naključnih mestih, prebivalci se po navedenih virih imenujejo Šentančani in ne Šentani 6679846 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Podljubelj}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Podljubelj |zgodovinsko ime=Sveta Ana pod Ljubeljem (do 1955) |slika=Podljubelj.jpg | latd = 46 |latm = 23 |lats = 52.77 |latNS = N | longd = 14 |longm = 17 |longs = 13.13 |longEW = E |regija=Gorenjska regija |pokrajina=Gorenjska |obcina=Tržič |povrsina=36,82 |nadmorska=657,6 |povrsina_ref=<ref>{{navedi splet |url=http://www.stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |title=Največja naselja po površini |accessdate=24. marca 2016 |work=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |archive-date=2016-03-25 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160325191214/http://stat.si/krajevnaimena/pregledi_naselja_najvecja.asp |url-status=dead }}</ref> |prebivalstvo=934 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=4290 |posta=Tržič |najdisi=Podljubelj |geopedia=#L410_T13_F10144426_b4 }} '''Podljubelj''' (nekdaj ''Sveta Ana pod Ljubeljem'',<ref name="urbanc-gabrovec-2005">{{navedi revijo |last=Urbanc |first=Mimi |last2=Gabrovec |first2=Matej |title=Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete |magazine=[[Geografski vestnik]] |volume=77 |issue=2 |year=2005 |pages=25-43 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF}}</ref> domače ''Šentana''<ref name="gg2019">{{navedi novice |title=Se reče Šentana ali Sveta Ana? |date=2019-10-20 |newspaper=Gorenjski glas |url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20191020/C/191029989/se-rece-sentana-ali-sveta-ana}}</ref>) je naselje v [[občina Tržič|Občini Tržič]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo ''Sveta Ana pod Ljubeljem'' po zavetnici tamkajšnje cerkve – [[Sveta Ana|sveti Ani]]. Na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v ''Podljubelj''.<ref name="urbanc-gabrovec-2005"/><ref name=":1">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)</ref> Starejši domačini kraj še vedno imenujejo Sveta Ana ali Šentana, sebe pa Šentančani.<ref name="gg2019"/><ref name="gg1995">{{navedi novice |title=Kraja Sv. Ana ni več, "Šentančani" pa so še |date=1995-12-19 |newspaper=Gorenjski glas |page=6 |url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IWBME1Y0/4c266ada-b4f0-4dd3-8d46-955bff4ac86c/PDF}}</ref> == Opis == Kraj leži v Podljubeljski oziroma Šentanski dolini<ref name="gg1995"/> ob glavni cesti [[Tržič]]–[[Ljubelj]]. Kraj je znan kot pomembna strateška točka še iz časa [[Starorimska civilizacija|Rimljanov]], saj je prehod čez Ljubelj predstavljal eno redkih poti čez [[Alpe]] v smeri sever–jug. Kraj je bil v preteklosti pomemben tudi zaradi [[Šentanski rudnik|šentanskega rudnika]], v katerem so že od 18. stoletja izkopavali [[Živo srebro|živosrebrovo]] rudo [[cinabarit]], leta 1902 pa je bil zaprt zaradi neprofitabilnosti. Danes se v kraju ukvarjajo predvsem s turizmom. S [[kmetijstvo]]m se ukvarja malo prebivalcev. Večina je zaposlenih v Tržiču v industriji, vedno več pa se jih zaposluje tudi v [[Kranj]]u in Ljubljani. Kraj ima podružnično osnovno šolo. ==Tominčev slap== [[File:Tomincev slap.jpg|thumb|right|278px|Tominčev slap]] Na Belem potoku je ob visoki vodi 18 m visok [[Tominčev slap]]. Dostop je lahek, k slapu se pride s ceste.<ref>{{Navedi splet|title=Tominčev slap| url=https://www.hribi.net/gora/tomincev_slap/3/716| website=www.hribi.net|accessdate=2020-01-11}}</ref> ==Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [[Podljubelj, Borovlje]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} *[http://www.podljubelj.net Podljubeljski portal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070128164455/http://www.podljubelj.net/ |date=2007-01-28 }} *[http://users.volja.net/podljubelj/ Turistično društvo Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060316104032/http://users.volja.net/podljubelj/ |date=2006-03-16 }} *[http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ Balvani Podljubelj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060519155314/http://www.climbersonly.net/Vodnicki/Podljubelj/ |date=2006-05-19 }} *[http://www.podljubelj.si/ Sankaški klub Podljubelj] {{Tržič}} {{škrbina-naselje-sl}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Podljubelj| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Tržič]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] mvfizj8cwp68pz8ilizdb7y2hheo3ng 0 78058 6680105 6616480 2026-05-24T01:15:42Z ~2026-13659-49 255600 /* Seznami */ 6680105 wikitext text/x-wiki {{Seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[inženir]]jev''' je krovni seznam, ki vsebuje podsezname. == Seznami == * [[Seznam slovenskih inženirjev agronomije]] (glej [[Seznam slovenskih agronomov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev arhitekture]] (glej [[Seznam slovenskih arhitektov]]) * Seznam slovenskih inženirjev ekonomije (glej [[Seznam slovenskih ekonomistov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev elektrotehnike]] (tudi [[seznam slovenskih elektrotehnikov]] in [[Elektronika|elektronikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev geodezije]] (glej [[Seznam slovenskih geodetov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev geologije]] (glej [[Seznam slovenskih geologov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev geotehnologije]] (glej [[seznam slovenskih geotehnologov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev gozdarstva]] (tudi [[seznam slovenskih gozdarjev]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev gradbeništva]] ([[seznam slovenskih gradbenikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev hidrotehnike]] (glej [[seznam slovenskih hidrotehnikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev informacijske tehnologije]] * [[Seznam slovenskih inženirjev kemijske tehnologije]] (glej [[Seznam slovenskih kemikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev komunalnega gospodarstva]] * Seznam slovenskih inženirjev [[Krajinska arhitektura|krajinske arhitekture]] (glej [[Seznam slovenskih krajinskih arhitektov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev lesarstva]] (glej [[Seznam slovenskih lesarjev]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev metalurgije]] (glej [[Seznam slovenskih metalurgov]]) * Seznam slovenskih inženirjev [[Meteorologija|meteorologije]] (glej [[Seznam slovenskih meteorologov]]) * [[seznam slovenskih okoljskih inženirjev]] * [[Seznam slovenskih prometnih inženirjev]] * Seznam slovenskih inženirjev računalništva (glej [[seznam slovenskih računalničarjev in informatikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev rudarstva]] (montanistike) (glej [[seznam slovenskih montanistov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev strojništva]] * Seznam slovenskih inženirjev tehniške fizike (glej [[Seznam slovenskih fizikov]]) * Seznam slovenskih inženirjev tehniške matematike (glej [[Seznam slovenskih matematikov]]) * [[Seznam slovenskih inženirjev tekstilne tehnologije]] (glej [[Seznam slovenskih tekstilnih tehnologov]] in [[Modni oblikovalec|modnih oblikovalcev]]) * [[Seznam slovenskih varnostnih inženirjev]] * [[seznam slovenskih inženirjev zootehnike]] (glej [[seznam slovenskih zootehnikov]]) * [[seznam slovenskih inženirjev živilske tehnologije]] (glej [[seznam slovenskih živilskih tehnologov]]) == Glej tudi == * [[Seznam slovenskih znanstvenikov]] * [[Seznam slovenskih izumiteljev]] {{Seznami narodov po poklicu|inženirjev}} [[Kategorija:Slovenski inženirji| ]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Inženirji]] [[Kategorija:Seznami inženirjev]] [[Kategorija:Krovni seznami]] le9tclhw636z9uzut1hlkar4mr2c1e3 0 81217 6679801 434027 2026-05-23T12:39:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Generalštab NOV in PO Slovenije]] 6679801 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Generalštab NOV in PO Slovenije]] h85jes2ty7lhfemt1t6ld9baj0lrx05 0 81220 6679802 434043 2026-05-23T12:39:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Generalštab NOV in PO Slovenije]] 6679802 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Generalštab NOV in PO Slovenije]] h85jes2ty7lhfemt1t6ld9baj0lrx05 10 82217 6679890 6662606 2026-05-23T15:24:20Z Pinky sl 2932 posodobitev, +mapframe 6679890 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2. izvir|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3. izvir|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4. izvir|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5. izvir|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Sotočje izvirov|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;levi</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;desni</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 0s5t1y29fianeilk362chn2un3psrfw 6679903 6679890 2026-05-23T15:53:44Z Pinky sl 2932 +Kategorija:Wikipedija infopolje Vodotok brez slike 6679903 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2. izvir|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3. izvir|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4. izvir|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5. izvir|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Sotočje izvirov|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;levi</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;desni</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<!-- --><includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{#property:P18}}{{{image|}}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Vodotok brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 5tr9tbsakr6g9g9o9r7dpyximqhgi9s 6679910 6679903 2026-05-23T15:58:05Z Pinky sl 2932 Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri 6679910 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2. izvir|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3. izvir|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4. izvir|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5. izvir|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Sotočje izvirov|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;levi</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;desni</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<!-- --><includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{#property:P18}}{{{image|}}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Vodotok brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> l1xd0ejvaabkyrq5wcg67ojjtb6a6qc 6679913 6679910 2026-05-23T16:01:19Z Pinky sl 2932 Kategorija:Infopolje Vodotok brez slike 6679913 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2. izvir|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3. izvir|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4. izvir|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5. izvir|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Sotočje izvirov|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;levi</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;desni</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<!-- --><includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{#property:P18}}{{{image|}}}|=[[Kategorija:Infopolje Vodotok brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} </noinclude> q77s1390b1s7e62694fyfikudywlzgn 0 82460 6679828 6654014 2026-05-23T13:10:44Z Upwinxp 126544 slog, boljša fotografija 6679828 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Črna}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Črna pri Kamniku |zgodovinsko ime=Prapretno - Sveti Primož (do 1955) |slika=Crna pri Kamniku Slovenia.jpg | latd = 46 |latm = 16 |lats = 12.1 |latNS = N | longd = 14 |longm = 37 |longs = 25.53 |longEW = E |regija=Gorenjska regija |pokrajina=Gorenjska |obcina=Kamnik |povrsina=1,73 |prebivalstvo=165 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=615,3 |postna=1242 |posta=Stahovica |najdisi=Črna+pri+Kamniku |geopedia=#L410_T13_F10098157_b4 }} '''Črna pri Kamniku''' (do leta 1955 ''Prapretno - Sveti Primož'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Kamnik|Občini Kamnik]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo ''Prapretno - Sveti Primož'' po zavetniku domače romarske cerkve ([[Sveti Primož nad Kamnikom]]). Na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v ''Črna pri Kamniku'' po potoku in dolini.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> Črna oziroma sosednje naselje Potok v Črni sta se v [[srednji vek|srednjeveških]] [[Zgodovinski viri|zgodovinskih virih]] običajno imenovala ''Swarzenpach'' – to je ''Črni potok''.<ref>''Kamnik 1229-1979 zbornik razprav s simpozija ob 750-letnici mesta.'' Ljubljana: Tiskarna Tone Tomšič 1985</ref> V [[arhiv|arhivskih zapisih]] se kraj omenja leta 1317, ko je Friderik, sin Zigfrida Mekinjskega (oziroma Zigfrida Gallenberškega) prodal svojo kmetijo v Črni [[samostan]]u [[klarise|klaris]] v [[Mekinje, Kamnik|Mekinjah]].<ref>List. 1317 jan. 9. Listine samostana klaris v Mekinjah v Arhivu Republike Slovenije</ref> == Opis == Naselje se nahaja ob cesti [[Stahovica]]–[[Gornji Grad]], na južnem pobočju [[Velika planina|Velike planine]] v dolini [[Črna, Kamniška Bistrica|potoka Črna]], ki skupaj s sosednjim naseljem [[Potok v Črni]] tvori nekdanje rudarsko naselje. Tu so od leta 1746 izkopavali fino glino – [[kaolin]]. Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] so [[Nemci]] tu [[8. julij]]a [[1942]] [[usmrtitev|usmrtili]] 51 [[talec|talcev]], na kar opozarja spomenik nasproti vhodnega rova v zapuščeni rudnik. [[Dolina Črne]] poteka v smeri od zahoda proti vzhodu, v njej so razkrite plasti temnih (črnih) [[skrilavec|skrilavcev]]. Po njih ima dolina, vključno z rečico in [[Črnivec (prelaz)|prelazom Črnivec]] ime. == Galerija slik == <gallery> Slika:Črna-gw29082009.jpg|Črna Slika:CrnaPriKamniku1.jpg|Črna </gallery> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Kamnik}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Kamnik]] [[Kategorija:Črna pri Kamniku| *]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] cgjh3sfm2ljzt3fhnt874qpl7fd5grc 0 82809 6679786 6679223 2026-05-23T12:25:55Z Sportomanokin 14776 /* 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli */ 6679786 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] sfr1g92a3aqfiwc9std5l2bhtls2lxd 6679814 6679786 2026-05-23T12:43:03Z Sportomanokin 14776 6679814 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968-1989) velja za "očeta" zreškega turizma in izgradnjo smučišča Rogle ter vseh hotelskih kapacitet in izgradnjo vse športne infrasktukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] akrwyt3ksr496v8gi8czcetycas16n5 6679818 6679814 2026-05-23T12:51:56Z Sportomanokin 14776 6679818 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in samega smučišča Rogla ter vseh spremljajočih hotelskih kapacitet in športne infrasktukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] pczkeh6yg3tt16e9w2py37ed1xg2hn8 6679819 6679818 2026-05-23T12:52:57Z Sportomanokin 14776 6679819 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in samega smučišča Rogla ter vseh spremljajočih hotelskih kapacitet in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] 1mh0pdn6f1zgumu2qq2hi56kf0pfpx4 6679820 6679819 2026-05-23T12:53:45Z Sportomanokin 14776 6679820 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in razvoj smučišča Rogla ter vseh spremljajočih hotelskih kapacitet in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] 7wkck7x5pok7nbngroyg0nxx8krtaai 6679830 6679820 2026-05-23T13:16:39Z Sportomanokin 14776 6679830 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in najbolj zaslužnega za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] 5xv3dobi91knfuxscr575gwx4wnvsls 6679958 6679830 2026-05-23T17:02:05Z Sportomanokin 14776 6679958 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in najbolj zaslužnega za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v [[Tek na smučeh (šport)|smučarskih tekih]], od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v [[Deskanje na snegu|deskanju na snegu]]. == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] m06itckpdc00mwnimjavk7igqngwtjk 6680085 6679958 2026-05-23T23:01:53Z Sportomanokin 14776 6680085 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in je najbolj zaslužen za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v [[Tek na smučeh (šport)|smučarskih tekih]], od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v [[Deskanje na snegu|deskanju na snegu]]. == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] iy4y6159plqyjcapoo8trbgeyvor9ns 6680088 6680085 2026-05-23T23:17:23Z Sportomanokin 14776 6680088 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Smučišče | ime = Rogla | otvoritev = 1975 | ustanovitelj = Marjan Osole | kraj = [[Rogla]], [[Občina Zreče|Zreče]] | image = Rogla (6782972596).jpg | caption = povezava Mašinžaga - Jurgovo | najbližje_mesto = | višinska_razlika = {{spaces|3}}467 m | najvišja_točka = 1.517 m | najnižja_točka = 1.050 m | površina = 100 ha | kapaciteta = 13.500 smučarjev / uro | skupna_dolžina = 13,5 km | težavnost = <small>{{color box|Blue}}</small> 5,7 km<br><small>{{color box|Red}}</small> 5,3 km<br><small>{{color box|Black}}</small> 2,5 km | najdaljša_proga = 1.320 m <small>(Jurgovo 1)</small> | število_vlečnic = 12 <small>(3 sedežnice, 9 vlečnic)</small> | snežni_park = | nočno_smučanje = Košuta, Jasa I }} '''Rogla''' je eno glavnih in bolj obiskanih slovenskih zimskošportnih središč, odprto leta 1975. Leži na vrhu [[Pohorje|Zreškega Pohorja]] na nadmorski višini 1517 m, v [[občina Zreče|občini Zreče]]. Po skupni dolžini prog je z 13,5 kilometra je sedmo največje smučišče v Sloveniji. Po številu smučarjev, čez 200 tisoč na sezono, pa zmeraj prvo ali drugo najbolj obiskano v državi. Center ponuja tudi 24 km tekaških prog. Olimpijski center Rogla je mednarodno prepoznaven zaradi odlične športne infrastrukture na tej višini, kar je redkost celo v Evropi, saj ima večnamensko športno dvorano, več tenis igrišč, dva nogometna igrišča z stezo, številne pohodniške poti, zato ga uporabljajo številni profesionalni športniki in ekipe; [[Monika Seleš]], [[Španska rokometna reprezentanca]], [[Goran Ivanišević]], [[Petra Majdič]], [[Goran Dragić]], [[Paris Saint-Germain FC]], [[Panathinaikos|Panathinaikos F.C.]] in [[Francoska rokometna reprezentanca]]. [[Marjan Osole]], dolgoletni direktor zreškega [[Unior]]ja (1968–1989), velja za "očeta" zreškega turizma in je najbolj zaslužen za izgradnjo in razvoj smučišča ter ostale hotelske in športne infrastrukture.<ref>{{cite web|title=Tako so o Uniorju v prejšnjem stoletju poročali časopisi|url=https://novice.si/page/tako-so-o-uniorju-v-prejsnjem-stoletju-porocali-casopisi/|work=novice.si|date=21. oktober 2020}}</ref> Rogla je v letih 2009 in 2011 gostila svetovni pokal v [[Tek na smučeh (šport)|smučarskih tekih]], od leta 2013 naprej pa redno na progi »Jasa« v januarju gosti svetovni pokal v paralelnem veleslalomu v [[Deskanje na snegu|deskanju na snegu]]. == Obisk == === Število smučarjev na sezono === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:45px;"|Sezona !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Število smučarjev !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Smučarski<br>dnevi !scope="col" style="background:#ccc; width:70px;"|Uvrstitev<br>(v Sloveniji) |- ! scope="row" align=center|2009/10 | align=center|'''185,000''' | align=center|111 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2012/13 | align=center|'''173,000''' | align=center|122 | align=center|— |- ! scope="row" align=center|2013/14 | align=center|'''151,000''' | align=center|127 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2014/15 | align=center|'''177,000''' | align=center|118 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2015/16 | align=center|'''186,968''' | align=center|132 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2016/17 | align=center|'''188,528''' | align=center|120 | align=center|1. mesto |- ! scope="row" align=center|2017/18 | align=center|'''202,230''' | align=center|123 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2018/19 | align=center|'''209,617''' | align=center|126 | align=center|2. mesto |- ! scope="row" align=center|2019/20 | align=center|'''151,268''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2020/21 | align=center|'''60,214''' | align=center|77 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2021/22 | align=center|'''214,869''' | align=center|122 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2022/23 | align=center|'''196,115''' | align=center|112 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2023/24 | align=center|'''173,754''' | align=center| | align=center| |- ! scope="row" align=center|2024/25 | align=center|'''186,887''' | align=center|108 | align=center| |- ! scope="row" align=center|2025/26 | align=center|'''202,484''' | align=center|130 | align=center| |} == Zgodovina == === 1928: Koča na Pesku === Prvi zametki turizma na zreškem Pohorju segajo v obdobje pred [[Druga svetovna vojna|II. svetovno vojno]]. Že leta 1928 so odprli bližnjo Kočo na Pesku. === 1934: Leseni razgledni stolp === Leta 1934 pa so postavili prvi leseni štiri stebrni razgledni stolp na najvišji točki Rogle, ki je bil visok približno 10 metrov, ki je bil tako kot Koča na Pesku med drugo svetovno vojno požgan in uničen. Na istem mestu je bil kasneje postavljen trikrat višji jekleni stolp, ki stoji še danes. === 1952: Stara Koča na Rogli === Leta 1952 so zgradili Staro kočo na Rogli, sprva namenjena pastirjem, ki pa je bila za planince in ostale turiste odprta šele leta 1956. S kočo je tedaj upravljalo Planinsko društvo Zreče, leta 1972 pa je njeno opravljanje prevzela delovna organizacija Unior, ko je bila stara koča v celoti prenovljena. === 1956: Nov višji jekleni razgledni stolp === Leta 1956 so na mestu nekdanjega porušenega lesenega stolpa, na najvišji točki Rogle, zgradili nov jeklen razgledni stolp višine 30 metrov, ki stoji še danes, ob jasnem vremenu pa se vidi vse do Triglava. Ta je bil vse do leta 2015 najvišji razgledni stolp v Sloveniji. === 1974: Zreški Unior začne gradnjo prvih dveh prog === Nadaljnji razvoj turizma na zreškem Pohorju je tesno povezano s podjetjem [[Unior]] (kovaško industrijo). Leta 1974 je vodstvo podjetja naročilo študije za izgradnjo Rogle s smučišči in z vlečnicami. Takrat so tudi razširili in utrdili cesto do vrha, v zimskem času je Gozdno gospodarstvo Celje začelo plužiti sneg s ceste. Tako je bil omogočen hitrejši razvoj turizma na Rogli. Kmalu za tem sta bili zgrajeni smučišči Zlodejevo in Uniorček, ki sta nudili prevoz do 900 smučarjev na uro. Leto 1976 je bilo prelomno za razvoj turizma na zreškem Pohorju. Tega leta je bila na pobudo Uniorja naročena študija o danih možnostih za razvoj turizma na Rogli. Že naslednje leto je bil predložen dokončni osnutek, ki je bil osnova za izdelavo zazidalnega načrta za področje Rogle. === 1987: Večnamenska športna dvorana in dvosedežnica Planja === 12. decembra 1987, so odprli večnamensko športno dvorano, eno najvišje ležečih zaprtih dvoran ne samo v Evropi, temveč tudi na svetu, ki je dobila prvo [[skvoš]] igrišče v Sloveniji. Hkrati so odprli tudi 2-sedežnico Planja, ki je povezala vrh Rogle (osrednjo točko smučišča) z progo Mašinžaga.<ref>{{cite web|title=Rogla zanimiva za šport in rekreacijo vse leto|url=http://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-L6JLK5OK/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1987}}</ref> === 1989: Monika Seleš je decembra skoraj dva tedna preživela na Rogli === 12. decembra 1989 je [[Monika Seleš]] prišla na Roglo in tam ostala skoraj dva tedna, vse do božičnih praznikov. Takrat številka 6 svetovnega tenisa je ta obisk vzela predvsem kot počitek in istočasno kot višinske priprave. Zelo si je zaželela tudi smučanja, a to žal ni bilo mogoče, saj je bilo zaradi mile zime snega le za vzorec. Športna dvorana na Rogli z tremi tenis igrišči iz tepiha ji je omogočila tudi višinske treninge in v kateri je [[Tom Lajevec]] z njo opravil intervju za [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Ljubljana]]. Med svojim bivanjem na Rogli je vmes obiskala tudi eno izmed osnovnih šol v Mariboru in begunjski [[Elan]]. Le pol leta zatem je zmagala svoj prvi [[Odprto prvenstvo Francije 1990 - ženske posamično|grand slam]]. Kot zanimivost, njen pes je skoraj šavsnil [[Marjan Osole|Marjana Osoleta]], tedanjega direktorja zreškega [[Unior]]ja.<ref>{{cite web|title=Teniška šampionka Monika Seleš na Rogli|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-JJ24DET6/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=1|date=14. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Mariboru in nova počastitev zanjo|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-22LK838G/8/index.html#zoom=z|work=[[Delo (časopis)|Delo]]|page=8|date=21. december 1989}}</ref><ref>{{cite web|title=Monika Seleš na obisku v Begunjah|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7TEZI7XJ/9d47c3e5-c80c-41c4-96bd-43cd9b98a00d/PDF|work=Gorenjski glas|page=10|date=19. december 1989}}</ref> === Razvoj do današnje podobe === Koncept izgradnje turističnih objektov je zajemal enotno ponudbo in povezavo med objekti v Zrečah in na Rogli s kmečkim turizmom, kakor tudi povezavo z ostalimi turističnimi centri na '''Pohorju''', predvsem s [[Smučišče Kope|Kopami]] in z [[Ribniška koča|Ribniško kočo]], pozneje pa tudi z [[Mariborsko Pohorje|Mariborskim Pohorjem]]. Na podlagi teh izhodišč je bil v letih 1978/79 zgrajen v Zrečah hotel Dobrava, prav tako pa so bila opravljena začetna dela za hotel Planja na Rogli. Hotel Planja je bil odprt leta 1980, istočasno pa je začela delovati tudi žičnica Mašinžaga. Pri tej investiciji so sodelovala vsa podjetja takratne konjiške občine, največji delež pa je nosilo podjetje Unior. Leta 1981 je bil dograjen hotel Dobrava v [[Zreče|Zrečah]] s 70 ležišči in 300 sedeži, letno kopališče ob hotelu ter nov nogometno-atletski stadion. Na Rogli je bil dograjen osnovni objekt hotel Planja z 89 posteljami, v katerega je bila vključena tudi stara planinska koča s 25 ležišči, z restavracijo, manjšim pokritim bazenom, s savno, solarijem, z depandanso Brinje s 100 ležišči, 5 bungalovov s 40 ležišči ter vikendi podjetij konjiške in celjske občine z okoli 300 ležišči. Obratovale so tudi naslednje smučarska naprave: vlečnice Zlodejevo, Mašinžaga, Ostruščica ter Uniorček. V slabih štirih letih so kapaciteto pripeljanih smučarjev na uro povečali za več kot petkrat. Urejenih je bilo tudi 20 km tekaških prog. Leta 1983 so prenočitvene zmogljivosti na Rogli znašale: 116 ležišč v Jelki, 40 bungalovov z možnostjo najema s skupno 224 posteljami, dograjen pa je bil tudi prizidek hotelu Planja s 176 ležišči. Čeprav športni turizem dobiva svoj pravi pomen šele danes in je eden izmed najhitreje rastočih smeri v turizmu, so na Rogli že takrat začeli z izgradnjo športnih objektov za športnike in kondicijske treninge. Zgrajen je bil športni stadion na višini 1.500 m, ki je v Evropi prava redkost. Sredi osemdesetih je bilo dograjeno smučišče Jurgovo ter igrišča za tenis, košarko, rokomet in odbojko. Zgrajena je bila tudi večnamenska športna dvorana velikosti 2.500 m². === Danes === V začetku devetdesetih let dvajsetega stoletja je na Rogli bilo skupaj že 1.200 ležišč, smučarske naprave pa so lahko pripeljale že 12.200 smučarjev na uro. Leta 2000 so v Zrečah odprli nov hotel Dobrava s 160 novimi ležišči. Leta 2001 so po požaru v bazenskem kompleksu zdravilišča obnovili ter posodobili njihove zdraviliške zmožnosti. 12. decembra 2023 je bil na Rogli odprt športni [[Park Mašinžaga]], ki bo deloval skozi vse leto. Na Rogli je danes 1.500 ležišč, od tega 900 v upravljanju [[Unior]] d.d. program turizma. Smučarske naprave omogočajo prevoz 15.000 smučarjev na uro. Na voljo je 1000 parkirnih mest za osebna vozila. Leta 2023 so odprli novo 6-sedežnico Mašinžaga. == Smučišče == {{col-begin}} {{col-break|width=40%}} === Proge === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:160px;"|proga !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Dolžina !scope="col" style="background:#ccc; width:60px;"|Padec !scope="col" style="background:#ccc; width:12px;"|Nivo |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center width=50|300 m | align=center width=50|43 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center|310 m | align=center|42 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Košuta | align=center|730 m | align=center|122 m | align=center width=50| |- ! scope="row" | Jasa 1 <small>(ex Ostruščica 3)</small> | align=center|500 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jasa 2 | align=center|550 m | align=center|140 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center|1100 m | align=center|171 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center|600 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center|620 m | align=center|142 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja | align=center|1294 m | align=center|153 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Planja <small>(levi rokav)</small> | align=center|475 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small><small>{{color box|Red}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center|1320 m | align=center|359 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 1 <small>(desni rokav)</small> | align=center|760 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center|753 m | align=center|100 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Red}}</small><small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 <small>(črna)</small> | align=center|683 m | align=center|235 m | align=center width=50|<small>{{color box|Black}}</small> |- ! scope="row" | Jurgovo 3 do 1 <small>(povezava)</small> | align=center|620 m | align=center|15 m | align=center width=50|<small>{{color box|Blue}}</small> |} {{col-break|width=40%}} === Žičnice === {| class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:86%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" !scope="col" style="background:#ccc; width:85px;"|Vlečnica !scope="col" style="background:#ccc; width:80px;"|Tip |- ! scope="row" | Planja | align=center|4-sedežnica |- ! scope="row" | Uniorček | align=center| pokriti trak |- ! scope="row" | Uniorček 1 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Uniorček 2 | align=center| krogci |- ! scope="row" | Mašinžaga | align=center| 6-sedežnica |- ! scope="row" | Ostruščica 1 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Ostruščica 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jasa | align=center| sidra |- ! scope="row" | Košuta | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 1 | align=center| 4-sedežnica |- ! scope="row" | Jurgovo 2 | align=center| sidra |- ! scope="row" | Jurgovo 3 | align=center| krogci |} {{col-break|width=20%}} {{col-end}} ===Galerija=== {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !Vrh Rogle (1935) !Uniorček (L), Stadion (D) !Jurgovo I !Hotel Natura, parkirišče |- |width=130|[[Slika:Vrh Roglje 1935.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Jurgovo, Rogla.JPG|sredina|brezokvirja|260x]] |width=130|[[Slika:Rogla Slovenia.jpg|sredina|brezokvirja|220x]] |} {| class="wikitable" style="text-align:center; width:89%; border:1px #AAAAFF solid" !colspan=2|Stara koča (1980) !Uniorček, Jurgovo 1, Eskimska vas |- |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980.jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Postcard of Rogla 1980 (3).jpg|sredina|brezokvirja|200x]] |width=130|[[Slika:Rogla - Uniorcek - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Jurgovo - panoramio.jpg|sredina|brezokvirja|500x]]<br>[[Slika:Rogla - Eskim village.jpg|sredina|brezokvirja|500x]] |} == Svetovni pokal == === Smučarski teki === {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:83%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="120"|Datum ! style="background:#ccc;" width="120" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="152"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="152"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="152"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|GER}} Tobias Angerer | {{flagicon|SWE}} Jesper Modin |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 30&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|RUS}} Alexander Legkov | {{flagicon|RUS}} Maxim Vylegzhanin |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} Petter Northug | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|KAZ}} Alexey Poltoranin |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Dario Cologna | {{flagicon|RUS}} Nikolay Morilov | {{flagicon|NOR}} Anders Gløersen |- | colspan=6 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|19. december 2009 &nbsp; | align=right|Sprint 1 km K &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|SLO}} [[Petra Majdič]] |- | align=right|20. december 2009 &nbsp; | align=right|Skupinsko 15&nbsp;km K &nbsp; | {{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] | {{flagicon|NOR}} [[Marit Bjørgen]] | {{flagicon|SWE}} Anna Haag |- | align=right|17. december 2011 &nbsp; | align=right|Skupinsko 10&nbsp;km K &nbsp; |{{flagicon|POL}} [[Justyna Kowalczyk]] |{{flagicon|NOR}} [[Therese Johaug]] |{{flagicon|NOR}} [[Vibeke Skofterud]] |- | align=right|18. december 2011 &nbsp; | align=right|Sprint Prosto &nbsp; | {{flagicon|NOR}} [[Maiken Caspersen Falla|M. Caspersen Falla]] | {{flagicon|CAN}} Chandra Crawford | {{flagicon|SWE}} Ida Ingemarsdotter |} === Deskanje na snegu === Vse deskarske tekme svetovnega pokala do zdaj so bile na progi Jasa I. {|class="wikitable plainrowheaders" cellpadding="3" cellspacing="0" border="1" style="background:#fff; font-size:85%; line-height:15px; border:grey solid 1px; border-collapse:collapse;" |- style="background:#ccc; text-align:center;" ! style="background:#ccc;" width="110"|Datum ! style="background:#ccc;" width="89" |Tekmovanje ! style="background:#ccc;" width="166"|Zmagovalec ! style="background:#ccc;" width="166"|Drugi ! style="background:#ccc;" width="166"|Tretji |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''MOŠKI''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Lukas Mathies | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|FRA}} Sylvain Dufour |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Vic Wild | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SUI}} Nevin Galmarini | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} A. Prommegger | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} [[Benjamin Karl]] | {{flagicon|BUL}} Radoslav Yankov | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Daniele Bagozza | {{flagicon|SLO}} [[Rok Marguč]] |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|RUS}} Vic Wild |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|SLO}} [[Žan Košir]] | {{flagicon|RUS}} Andrey Sobolev | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti | {{flagicon|POL}} Oskar Kwiatkowski | {{flagicon|SLO}} [[Tim Mastnak]] |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti | {{flagicon|ITA}} Edwin Coratti |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Benjamin Karl | {{flagicon|ITA}} Aaron March | {{flagicon|ITA}} Mirko Felicetti |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|ITA}} Maurizio Bormolini | {{flagicon|GER}} Elias Huber | {{flagicon|ITA}} Aaron March |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|KOR}} Lee Sang-ho | {{flagicon|ITA}} Roland Fischnaller | {{flagicon|AUT}} Fabian Obmann |- | colspan=5 align=center style="border-top-width:5px"|↓ '''ŽENSKE''' ↓ |- | align=right|8. februar 2013 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|RUS}} Ekaterina Tudegesheva | {{flagicon|NED}} Nicolien Sauerbreij | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler |- | align=right|18. januar 2014 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tomoka Takeuchi | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|31. januar 2015 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik | {{flagicon|GER}} Selina Jörg |- | align=right|23. januar 2016 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Marion Kreiner | {{flagicon|RUS}} Y. Tudegesheva |- | align=right|28. januar 2017 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} Carolin Langenhorst | {{flagicon|AUT}} Ina Meschik |- | align=right|20. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|AUT}} Claudia Riegler | {{flagicon|AUT}} Julia Dujmovits |- | align=right|21. januar 2018 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|RUS}} Alena Zavarzina |- | align=right|19. januar 2019 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} Selina Jörg | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva | {{flagicon|GER}} Cheyenne Loch |- | align=right|18. januar 2020 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Natalia Soboleva |- | align=right|6. marec 2021 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|RUS}} Sofia Nadyrshina | {{flagicon|SUI}} Julie Zogg |- | align=right|16. marec 2022 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker |- | align=right|15. marec 2023 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann | {{flagicon|CZE}} [[Ester Ledecká]] | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki |- | align=right|25. januar 2024 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|NED}} Michelle Dekker | {{flagicon|AUT}} Sabine Schöffmann |- | align=right|25. januar 2025 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|AUT}} Sabine Payer | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |- | align=right|31. januar 2026 &nbsp; | align=right|paralelni VSL &nbsp; | {{flagicon|JPN}} Tsubaki Miki | {{flagicon|GER}} [[Ramona Theresia Hofmeister|R. Theresia Hofmeister]] | {{flagicon|ITA}} Elisa Caffont |} == Izvor imena == Občnoimenski pomen slovenske besede ''rôglja'' je 'rogovilasto razvejano, navadno travnato gorsko sleme ali hrbet'. Beseda je izpeljana iz besede ''róg'', iz njene izpeljanke ''rogovíla'' pa je tudi več krajevnih imen ''Rogovíla'', ki prvotno označujejo križišče poti v obliki rogovile. V starih zapisih v letih 1763−1787 je današnje ime Rogla imenovano kot ''Vitenska Planina'' in ''Wittenska Planina''.<ref>Snoj, Marko (2009). ''Etimološki slovar slovenskih zemljepisnih imen''. Založba Modrijan.</ref> == Glej tudi == * [[seznam slovenskih smučišč]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Rogla Ski Resort|Smučišče Rogla}} * [http://www.rogla.eu/si rogla.eu] uradna stran [[Kategorija:Smučišča v Sloveniji|Rogla]] [[Kategorija:Rogla]] nirmyjewdrg0jnnfw2njxyzmscuinfu 0 83350 6679852 6671127 2026-05-23T14:30:17Z Pinky sl 2932 dp {{Infobox road 6679852 wikitext text/x-wiki {{Infobox road | country = SVN | name = Ljubljanska obvoznica | map = Image Ljubljana-OpenStreetMap-Mapnik-100k.svg | image = Ljubljana - vzhodna obvoznica z mosta Letališka.jpg | image_notes = Vzhodna ljubljanska obvoznica. | length_km = 29,1 | municipalities = [[Mestna občina Ljubljana]] | maint = [[Mestna občina Ljubljana]] }} '''Ljubljanska obvoznica''' (tudi '''avtocestni obroč/ring''') je sklenjeni sistem [[avtocesta|avtocest]] in [[cesta|cest]], ki tečejo okoli razširjenega centra [[Ljubljana|Ljubljane]] z namenom, da razbremenijo [[mesto|mestni]] promet. Zaradi strateško pomembnega položaja in skoncetriranega [[gospodarstvo|gospodarskega]] življenja je obvoznica najbolj obremenjena cesta v [[Slovenija|Sloveniji]]. [[Povprečni letni dnevni promet]] (PLDP) tako znaša več kot 70.000 [[vozilo|vozil]]. Najbolj obremenjena dela sta odsek [[Zadobrova]]-[[Zaloška cesta, Ljubljana|Zaloška]] (leta 2009 78.500 vozil) in odsek [[Koseze, Ljubljana|Koseze]]-[[Brdo]] (leta 2009 74.000 vozil).<ref>{{navedi splet | url=http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Promet/Prometne_obremenitve_2009.xls | title=Prometne obremenitve | accessdate=2011-02-21 | publisher=Direkcija Republike Slovenije za ceste | archive-date=2012-06-05 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120605101240/http://www.dc.gov.si/fileadmin/dc.gov.si/pageuploads/Promet/Prometne_obremenitve_2009.xls | url-status=dead }}</ref> Avtocestni obroč je del slovenskega avtocestnega sistema in je za vožnjo po njej zahtevana uporaba [[vinjeta|vinjete]]. Na obvoznici ni cestninskih postaj, uporaba je plačljiva šele od 1. julija 2008, ko je bil v Sloveniji uveden ta plačilni sistem.<ref>{{navedi splet|title=Vse informacije o slovenskih vinjetah |url=http://www.amzs.si/default.asp?novica=1041&podrocje=7 |publisher=[[Avto-moto zveza Slovenije]] |accessdate=12.10.2011}}</ref> == Glej tudi == * [[Hitra cesta H3]] * [[seznam cest in ulic v Ljubljani]] == Sklici in opombe == {{sklici}} {{dars}} {{Škrbina-cesta}} [[Kategorija:Ulice v Ljubljani]] [[Kategorija:Avtoceste in hitre ceste v Sloveniji]] qq38qxo7kqq1q7jmyc43bo8tbxvfhz9 0 88921 6680054 6653708 2026-05-23T20:32:54Z G-Cup 10746 6680054 wikitext text/x-wiki [[Slika:PZS logotip.PNG|thumb|right|200px|Logotip Planinske zveze Slovenije]] '''Planinska zveza Slovenije''' je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi [[Nevladna organizacija|nevladnimi organizacijami]] v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu. V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2019 včlanjenih 291 [[Planinsko društvo|društev]] (planinskih društev, klubov, postaj GRS), ki so imele skupaj 61.523 (stanje 31. december 2019)<ref>PZS [https://kvgn.pzs.si/novice.php?pid=14035]</ref> članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 2002 [[Planinska pot|planinskih poti]] v skupni dolžini preko 10.000 km, od tega je 80 poti [[obhodnica|obhodnic]], upravljajo s 178 [[planinska koča|planinskimi kočami]] (podatek oktober 2015), zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči. <ref>Letopis 2015[http://www.pzs.si/javno/javno/pzs-letopis-2015-splet.pdf]</ref> Je, vzporedno s PD Ljubljana-matica, naslednica [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]], ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Trenutni predsednik je planinec gorski kolesar dr. [[Jože Rovan]]. == Naloge in poslanstvo == Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo. Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za [[alpinizem]], za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za [[športno plezanje]], za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles. Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: [[Mentor planinske skupine|mentorjem planinskih skupin]], [[Vaditelj orientacije|vaditeljem orientacije]], [[varuh gorske narave|varuhom gorske narave]], [[Planinski vodnik |vodnikom PZS]] za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, [[Turno-kolesarski vodnik|turno-kolesarskim vodnikom]], [[alpinist]]om, [[markacist]]om, [[Trenerjem športnega plezanja|trenerjem športnega plezanja]] in [[Inštruktor|inštruktor]]jem vseh vrst. V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi ([[športno plezanje]], [[ledno plezanje]], tekmovalno [[turno smučanje]] in [[planinska orientacija]]) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). V okviru Planinske založbe izdaja planinske [[zemljevid]]e in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik [[Planinski vestnik]], kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895). PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij. == Status humanitarne organizacije == Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]. == Status društva v javnem interesu == Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: * športa (2007), * ohranjanja narave (2007), * humanitarne dejavnosti (2008), * varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010), * Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013). == Članstvo v organizacijah == Planinska zveza Slovenije je članica: * [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (OKS), * Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), * Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA), * Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA) * [[Club Arc Alpin|Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA)]], * Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF), * Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), * Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom. * Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP), * Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA), * pristopila je k [[EU]] planinskemu forumu in je * pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU). == Statut Planinske zveze Slovenije == Statut PZS je bil sprejet na osnovi: * upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v [[Bohinj]]u za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati", * ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram", * zakona o društvih. Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.<ref>Statut [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> Simboli Planinske zveze Slovenije so: [[grb]], [[zastava]], [[prapor]] in [[himna]].<ref>8. člen statuta[http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> == Komisije in odbori == {| |- valign="top" | width="320px" | * [[Častno sodišče pri PZS]] * [[Gospodarska komisija PZS]] * [[Komisija za alpinizem]] * [[Komisija za gorske športe]] * [[Komisija za planinske poti]] * [[Komisija za športno plezanje]] * [[Komisija za turno kolesarstvo]] * [[Komisija za varstvo gorske narave]] * [[Mladinska komisija]] * [[Vodniška komisija]] | width="320px" | * Nadzorni odbor pri PZS * Odbor za članstvo * Odbor za pravne zadeve * Odbor za usposabljanje in preventivo * Odbor za založništvo in informiranje ** [[Planinski vestnik]] ** Odbor Gore in varnost ** Obvestila PZS ** Spletne strani PZS |} == Zgodovina == Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti: * 1689 [[Janez Vajkard Valvasor]] izda [[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]], kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove. * 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava * 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju. * 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem. * 23. julij 1892 izlet piparjev na [[Stol, Karavanke|Stol]], na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo. * 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] * 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane [[Fran Orožen]]. * 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik. * 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), [[Fedor Košir]] je njen prvi predsednik. * 1951 ustanovljena Planinska založba. * 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS. * 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov * 1984 je v [[Mojstrana|Mojstrani]] odprta stalna Triglavska muzejska zbirka * 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ. * Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA. * 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS. * 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez * 7. avgusta 2010 predsednik države [[Danilo Türk]] slavnostno odpre [[Slovenski planinski muzej]] v Mojstrani. == Meddruštveni odbori == Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji: * MDO PD Koroške * MDO Primorsko-Notranjskih PD * MDO PD Kamniško Bistriškega * Savinjski MDO PD * MDO PD Podravja * MDO PD Ljubljane * MDO PD Posočja * MDO PD Pomurja * MDO PD Notranjske * MDO PD Dolenjske in Bele krajine * MDO PD Gorenjske * MDO PD Zasavja Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.<ref>Razdelitev MDO [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]</ref> == Društva - članice == {| |----- valign="top" | * [[Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor]] * [[Akademsko planinsko društvo Ljubljana]] * [[Alpinistični klub Črna na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Ravne na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Slovenj Gradec]] * [[Alpinistični klub Slovenska Bistrica]] * [[Alpinistični klub Vertikala]] * [[Alpski gorniški klub]] * [[Društvo ekstremnih športov]] * [[Turno smučarski klub Olimpik]] * [[Društvo Prosti čas, Šmartno]] * [[Društvo Šaleški alpinistični odsek Velenje]] * [[Društvo za razvoj plezalne kulture]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bohinj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Društvo Ljubljana]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kamnik]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Koroške]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kranj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Maribor]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Radovljica]] * [[Društvo plezalcev Koper]] * [[Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana]] * [[Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje - društvo]] * [[Kolesarsko - pohodniško društvo Hej, gremo naprej]] * [[Koroški alpinistični klub]] * [[Obalni alpinistični klub]] * [[Obalno planinsko društvo Koper]] * [[Planinska družina Benečije]] * [[Planinski klub Peca - Olševa]] * [[Planinski klub Kamnik (pod mentorstvom PD Moravče)]] * [[Planinski klub Rimske Toplice (mentorstvo PD Rimske Toplice) ]] * [[Planinsko društvo A-banka]] * [[Planinsko društvo Ajdovščina]] * [[Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek]] * [[Planinsko društvo Avtomontaža]] * [[Planinsko društvo Avtotehna]] * [[Planinsko društvo Bajtar Velika planina]] * [[Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec]] * [[Planinsko društvo Blagovica]] * [[Planinsko društvo Bled]] * [[Planinsko društvo Boč - Kostrivnica]] * [[Planinsko društvo Bohinjska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Bohor Senovo]] * [[Planinsko društvo Borovnica]] * [[Planinsko društvo Bovec]] * [[Planinsko društvo Brda]] * [[Planinsko društvo Brezje]] * [[Planinsko društvo Brežice]] * [[Planinsko društvo Bricnik Muta]] * [[Planinsko društvo Brkini]] * [[Planinsko društvo Celje Matica]] * [[Planinsko društvo Cerknica]] * [[Planinsko društvo Cerkno]] * [[Planinsko društvo Cirkulane]] * [[Planinsko društvo Črna na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Črnomelj]] * [[Planinsko društvo Črnuče]] * [[Planinsko društvo Delo]] * [[Planinsko društvo Dobrepolje]] * [[Planinsko društvo Dobrna]] * [[Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče]] * [[Planinsko društvo Dol pri Hrastniku]] * [[Planinsko društvo Domžale]] * [[Planinsko društvo Donačka gora]] * [[Planinsko društvo Dovje - Mojstrana]] * [[Planinsko društvo Drago Bregar]] * [[Planinsko društvo Dramlje]] * [[Planinsko društvo Drava Maribor]] * [[Planinsko društvo Dravograd]] * [[Planinsko društvo Fram]] * [[Planinsko društvo Galicija]] * [[Planinsko društvo Gorenja vas]] * [[Goričko Tromeja (mentorstvo PD Matica Murska Sobota)]] * [[Planinsko društvo Gorje]] * [[Planinsko društvo Gornik]] * [[Planinsko društvo Gornja Radgona]] * [[Planinsko društvo Gornji Grad]] * [[Planinsko društvo Gozd Martuljk]] * [[Planinsko društvo Grmada Celje]] * [[Planinsko društvo Grosuplje]] * [[Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica]] * [[Planinsko društvo Haloze]] * [[Planinsko društvo Horjul]] * [[Planinsko društvo Hrastnik]] * [[Planinsko društvo Hudournik]] * [[Planinsko društvo Idrija]] * [[Planinsko društvo IMP]] * [[Planinsko društvo Integra]]l * [[Planinsko društvo Iskra Kranj]] * [[Planinsko društvo Iskra Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Jakoba Aljaža]] * [[Planinsko društvo Janez Trdina]] * [[Planinsko društvo Janko Mlakar]] * [[Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo]] * [[Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela]] * [[Planinsko društvo Jeglič]] * [[Planinsko društvo Jesenice]] | * [[Planinsko društvo Jezersko]] * [[Planinsko društvo K2]] * [[Planinsko društvo Kamnik]] * [[Planinsko društvo Kobarid]] * [[Planinsko društvo Kočevje]] * [[Planinsko društvo Komenda]] * [[Planinsko društvo Kranj]] * [[Planinsko društvo Kranjska gora]] * [[Planinsko društvo Kres]] * [[Planinsko društvo Krim]] * [[Planinsko društvo Križe]] * [[Planinsko društvo Križna gora]] * [[Planinsko društvo Krka Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Kum]] * [[Planinsko društvo Laško]] * [[Planinsko društvo Lenart]] * [[Planinsko društvo Lendava]] * [[Planinsko društvo Liboje]] * [[Planinsko društvo Lisca Sevnica]] * [[Planinsko društvo Litija]] * [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]] * [[Planinsko društvo Ljubno ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Ljutomer]] * [[Planinsko društvo Loče]] * [[Planinsko društvo Logatec]] * [[Planinsko društvo Loški Potok]] * [[Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan]] * [[Planinsko društvo Luče]] * [[Planinsko društvo Majšperk]] * [[Planinsko društvo Makole]] * [[Planinsko društvo Maks Meško Ormož]] * [[Planinsko društvo Maribor Matica]] * [[Planinsko društvo Mariborski tisk]] * [[Planinsko društvo Matica Murska Sobota]] * [[Planinsko društvo Medvode]] * [[Planinsko društvo Mercator]] * [[Planinsko društvo Metlika]] * [[Planinsko društvo Mežica]] * [[Planinsko društvo Miklavž na Dravskem polju]] * [[Planinsko društvo Mislinja]] * [[Planinsko društvo Moravče]] * [[Planinsko društvo Mozirje]] * [[Planinsko društvo Mura]] * [[Planinsko društvo Naveza]] * [[Planinsko društvo Nazarje]] * [[Planinsko društvo Nova Gorica]] * [[Planinsko društvo občine Kidričevo]] * [[Planinsko društvo Obrtnik]] * [[Planinsko društvo Ojstrica]] * [[Planinsko društvo Onger Trzin]] * [[Planinsko društvo Oplotnica]] * [[Planinsko društvo Ožbalt - Kapla]] * [[Planinsko društvo Paloma Sladki vrh]] * [[Planinsko društvo Panorama]] * [[Planinsko društvo Piramida Maribor - Ptuj]] * [[Planinsko društvo Piran]] * [[Planinsko društvo Planika Maribor]] * [[Planinsko društvo Podbrdo]] * [[Planinsko društvo Podnanos]] * [[Planinsko društvo Podpeč - Preserje]] * [[Planinsko društvo POHODNIK Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Pohorje]] * [[Planinsko društvo Polet Šentrupert]] * [[Planinsko društvo Poljčane]] * [[Planinsko društvo Polje]] * [[Planinsko društvo Polom Kostanjevica na Krki]] * [[Planinsko društvo Polzela]] * [[Planinsko društvo Polž]] * [[Planinsko društvo Postojna]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor]] * [[Planinsko društvo Prebold]] * [[Planinsko društvo Preddvor]] * [[Planinsko društvo Prevalje]] * [[Planinsko društvo Prevorje]] * [[Planinsko društvo Pristava]] * [[Planinsko društvo Ptuj]] * [[Planinsko društvo Radeče]] * [[Planinsko društvo Radlje ob Dravi]] * [[Planinsko društvo Radovljica]] * [[Planinsko društvo Rašica]] * [[Planinsko društvo Rateče Planica]] * [[Planinsko društvo Ravne na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Rečica ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Rega Log]] * [[Planinsko društvo Ribnica]] * [[Planinsko društvo Ribnica na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Rimske Toplice]] * [[Planinsko društvo Rovte]] * [[Planinsko društvo RPD Dolga pot Dravograd]] * [[Planinsko društvo RTV Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Ruše]] * [[Planinsko društvo Saturnus]] * [[Planinsko društvo Semič]] * [[Planinsko društvo Sežana]] * [[Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica]] | * [[Planinsko društvo Slavnik]] * [[Planinsko društvo Slivnica pri Celju]] * [[Planinsko društvo Sloga Rogatec]] * [[Planinsko društvo Slovenj Gradec]] * [[Planinsko društvo Slovenska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Slovenske Konjice]] * [[Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini]] * [[Planinsko društvo Solčava]] * [[Planinsko društvo Sovodenj]] * [[Planinsko društvo Spin]] * [[Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju]] * [[Planinsko društvo Sveti Vid]] * [[Planinsko društvo Šempeter]] * [[Planinsko društvo Šentjernej]] * [[Planinsko društvo Šentjošt]] * [[Planinsko društvo Šentjur]] * [[Planinsko društvo Šentvid pri Stični]] * [[Planinsko društvo Škale - Hrastovec]] * [[Planinsko društvo Škofja Loka]] * [[Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah]] * [[Planinsko društvo Šmarna gora]] * [[Planinsko društvo Šmartno ob Paki]] * [[Planinsko društvo Šoštanj]] * [[Planinsko društvo Tabor]] * [[Planinsko društvo TAM Maribor]] * [[Planinsko društvo Tisa Maribor]] * [[Planinsko društvo Tolmin]] * [[Planinsko društvo Trbovlje]] * [[Planinsko društvo Trebnje]] * [[Planinsko društvo Tržič]] * [[Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal]] * [[Planinsko društvo Večer]] * [[Planinsko društvo Velenje]] * [[Planinsko društvo Velike Lašče]] * [[Planinsko društvo Vevče]] * [[Planinsko društvo Videm]] * [[Planinsko društvo Viharnik]] * [[Planinsko društvo Vinska Gora]] * [[Planinsko društvo Vipava]] * [[Planinsko društvo Vitanje]] * [[Planinsko društvo Vojnik]] * [[Planinsko društvo Vransko]] * [[Planinsko društvo Vrelec]] * [[Planinsko društvo Vrhnika]] * [[Planinsko društvo Vuzenica]] * [[Planinsko društvo za Selško dolino Železniki]] * [[Planinsko društvo Zabukovica]] * [[Planinsko društvo Zagorje]] * [[Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje]] * [[Planinsko društvo Zreče]] * [[Planinsko društvo Žalec]] * [[Planinsko društvo Železar Štore]] * [[Planinsko društvo Železničar Celje]] * [[Planinsko društvo Železničar Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Železničar Maribor]] * [[Planinsko društvo Žetale]] * [[Planinsko društvo Žiri]] * [[Planinsko društvo Žirovnica]] * [[Planinsko društvo Žusem]] * [[Plezalni klub 6b Ptuj]] * [[Plezalni klub Divača]] * [[Plezalni klub Ekstrem]] * [[Plezalni klub Laško]] * [[Plezalni klub Martinček]] * [[Plezalni klub Novo mesto]] * [[Plezalni klub Ribnica]] * [[Plezalni klub Rifnik Šentjur]] * [[Plezalni klub Rogaška Slatina]] * [[Plezalni klub Slovenske Konjice]] * [[Plezalni klub Stena]] * [[Plezalni klub Škofja Loka]] * [[Plezalno društvo Cempin]] * [[Plezalno društvo Grif Brezovica]] * [[Pohodniško društvo Novo mesto]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Celje]] * [[Slovensko planinsko društvo CELOVEC]] * [[Slovensko planinsko društvo Gorica]] * [[Slovensko planinsko društvo Trst]] * [[Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka]] * [[Športno društvo BTC]] * [[Športno društvo Pajki]] * [[Športno društvo Proteus]] * [[Športno planinsko društvo Gams]] * [[Športno-plezalni klub Andreja Kokalja]] * [[Športno-plezalni klub Plus]] * [[Športno-plezalno društvo Korenjak]] * [[Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka]] * [[Športnoplezalno društvo Gre Gor]], Škofja Loka * [[Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero]], Škofja vas * [[Plezalni klub Stratus]], Maribor * [[Športno društvo Balvanija]], Ljubljana * [[Plezalni klub Idrija]], Idrija * [[Planinsko društvo Pijava Gorica]], Pijava Gorica * [[Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek]], Praga |} Novi člani sprejeti novembra 2015: Športnoplezalno društvo Gre Gor (Škofja Loka), Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero (Škofja vas), Plezalni klub Stratus (Maribor) in Športno društvo Balvanija (Ljubljana). (Vir: 7. seja UO PZS, ki je potekala 5. novembra v Mengeški koči na Gobavici). Novi člani sprejeti novembra 2016: Plezalni klub Idrija, Planinsko društvo Pijava Gorica in Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek iz Prage. (Češka). (Vir: 12. seja UO PZS, 17. novembra 2016) == Viri in sklici == {{sklici}} * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [https://www.pzs.si/javno/pzs-letopis-2018-splet_2.pdf Letopis 2018] == Glej tudi == * [[Turistovski klub Skala]] * [[Seznam zvez v Sloveniji]] * [[Planinsko društvo]] * [[Slovenski planinski muzej]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://artsandculture.google.com/partner/alpine-association-of-slovenia Planinska zveza Slovenije] na [[Google Arts & Culture]] {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] jlw7y7pxtq9keg2qqhie6et3jakwpp1 6680193 6680054 2026-05-24T10:58:48Z Ljuba24b 92351 dp 6680193 wikitext text/x-wiki [[Slika:PZS logotip.PNG|thumb|right|200px|Logotip Planinske zveze Slovenije]] '''Planinska zveza Slovenije''' je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi [[Nevladna organizacija|nevladnimi organizacijami]] v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu. V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2024 včlanjenih 301 [[Planinsko društvo|društvo]] (planinsko društvo, klub, postaja GRS), ki so imele skupaj 63.931 različnih starostnih skupin (stanje 31. december 2024) članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 2000 [[Planinska pot|planinskih poti]] v skupni dolžini preko 10.000 km, od tega je 80 poti [[obhodnica|obhodnic]], upravljajo s 177 [[planinska koča|planinskimi kočami]], zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči.<ref>https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024]</ref> Je, vzporedno s PD Ljubljana-matica, naslednica [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]], ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Za obdobje 2026–2030 je bil na na skupščini PZS dne 18. aprila 2026 za predsednika izvoljen [[Martin Šolar]]. == Naloge in poslanstvo == Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo. Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za [[alpinizem]], za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za [[športno plezanje]], za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles. Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: [[Mentor planinske skupine|mentorjem planinskih skupin]], [[Vaditelj orientacije|vaditeljem orientacije]], [[varuh gorske narave|varuhom gorske narave]], [[Planinski vodnik |vodnikom PZS]] za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, [[Turno-kolesarski vodnik|turno-kolesarskim vodnikom]], [[alpinist]]om, [[markacist]]om, [[Trenerjem športnega plezanja|trenerjem športnega plezanja]] in [[Inštruktor|inštruktor]]jem vseh vrst. V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi ([[športno plezanje]], [[ledno plezanje]], tekmovalno [[turno smučanje]] in [[planinska orientacija]]) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). V okviru Planinske založbe izdaja planinske [[zemljevid]]e in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik [[Planinski vestnik]], kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895). PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij. == Status humanitarne organizacije == Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]. == Status društva v javnem interesu == Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: * športa (2007), * ohranjanja narave (2007), * humanitarne dejavnosti (2008), * varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010), * raziskovalne dejavnosti (2016), * Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013). * spodbujanja razvoja turizma (2021) * Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Rdečim križem Slovenije – Zvezo združenj, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje in Združenjem vojaških gornikov Slovenije. * Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije ter Zveza tabornikov Slovenije. == Članstvo v organizacijah == Planinska zveza Slovenije je članica: * [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (OKS), * Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), * Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA), * Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA) * [[Club Arc Alpin|Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA)]], * Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF), * Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), * Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom. * Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP), * Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA), * pristopila je k [[EU]] planinskemu forumu in je * pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU). == Statut Planinske zveze Slovenije == Statut PZS je bil sprejet na osnovi: * upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v [[Bohinj]]u za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati", * ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram", * zakona o društvih. Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.<ref>Statut [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> Simboli Planinske zveze Slovenije so: [[grb]], [[zastava]], [[prapor]] in [[himna]].<ref>8. člen statuta[http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> == Komisije in odbori == {| |- valign="top" | width="320px" | * [[Častno sodišče pri PZS]] * [[Gospodarska komisija PZS]] * [[Komisija za alpinizem]] * [[Komisija za gorske športe]] * [[Komisija za planinske poti]] * [[Komisija za športno plezanje]] * [[Komisija za turno kolesarstvo]] * [[Komisija za varstvo gorske narave]] * [[Mladinska komisija]] * [[Vodniška komisija]] | width="320px" | * Nadzorni odbor pri PZS * Odbor za članstvo * Odbor za pravne zadeve * Odbor za usposabljanje in preventivo * Odbor za založništvo in informiranje ** [[Planinski vestnik]] ** Odbor Gore in varnost ** Obvestila PZS ** Spletne strani PZS |} == Zgodovina == Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti: * 1689 [[Janez Vajkard Valvasor]] izda [[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]], kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove. * 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava * 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju. * 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem. * 23. julij 1892 izlet piparjev na [[Stol, Karavanke|Stol]], na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo. * 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] * 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane [[Fran Orožen]]. * 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik. * 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), [[Fedor Košir]] je njen prvi predsednik. * 1951 ustanovljena Planinska založba. * 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS. * 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov * 1984 je v [[Mojstrana|Mojstrani]] odprta stalna Triglavska muzejska zbirka * 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ. * Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA. * 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS. * 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez * 7. avgusta 2010 predsednik države [[Danilo Türk]] slavnostno odpre [[Slovenski planinski muzej]] v Mojstrani. == Meddruštveni odbori == Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji: * MDO PD Koroške * MDO Primorsko-Notranjskih PD * MDO PD Kamniško Bistriškega * Savinjski MDO PD * MDO PD Podravja * MDO PD Ljubljane * MDO PD Posočja * MDO PD Pomurja * MDO PD Notranjske * MDO PD Dolenjske in Bele krajine * MDO PD Gorenjske * MDO PD Zasavja Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.<ref>Razdelitev MDO [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]</ref> == Društva - članice == {| |----- valign="top" | * [[Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor]] * [[Akademsko planinsko društvo Ljubljana]] * [[Alpinistični klub Črna na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Ravne na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Slovenj Gradec]] * [[Alpinistični klub Slovenska Bistrica]] * [[Alpinistični klub Vertikala]] * [[Alpski gorniški klub]] * [[Društvo ekstremnih športov]] * [[Turno smučarski klub Olimpik]] * [[Društvo Prosti čas, Šmartno]] * [[Društvo Šaleški alpinistični odsek Velenje]] * [[Društvo za razvoj plezalne kulture]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bohinj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Društvo Ljubljana]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kamnik]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Koroške]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kranj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Maribor]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Radovljica]] * [[Društvo plezalcev Koper]] * [[Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana]] * [[Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje - društvo]] * [[Kolesarsko - pohodniško društvo Hej, gremo naprej]] * [[Koroški alpinistični klub]] * [[Obalni alpinistični klub]] * [[Obalno planinsko društvo Koper]] * [[Planinska družina Benečije]] * [[Planinski klub Peca - Olševa]] * [[Planinski klub Kamnik (pod mentorstvom PD Moravče)]] * [[Planinski klub Rimske Toplice (mentorstvo PD Rimske Toplice) ]] * [[Planinsko društvo A-banka]] * [[Planinsko društvo Ajdovščina]] * [[Planinsko društvo Atomske toplice - Podčetrtek]] * [[Planinsko društvo Avtomontaža]] * [[Planinsko društvo Avtotehna]] * [[Planinsko društvo Bajtar Velika planina]] * [[Planinsko društvo Blagajana - Polhov Gradec]] * [[Planinsko društvo Blagovica]] * [[Planinsko društvo Bled]] * [[Planinsko društvo Boč - Kostrivnica]] * [[Planinsko društvo Bohinjska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Bohor Senovo]] * [[Planinsko društvo Borovnica]] * [[Planinsko društvo Bovec]] * [[Planinsko društvo Brda]] * [[Planinsko društvo Brezje]] * [[Planinsko društvo Brežice]] * [[Planinsko društvo Bricnik Muta]] * [[Planinsko društvo Brkini]] * [[Planinsko društvo Celje Matica]] * [[Planinsko društvo Cerknica]] * [[Planinsko društvo Cerkno]] * [[Planinsko društvo Cirkulane]] * [[Planinsko društvo Črna na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Črnomelj]] * [[Planinsko društvo Črnuče]] * [[Planinsko društvo Delo]] * [[Planinsko društvo Dobrepolje]] * [[Planinsko društvo Dobrna]] * [[Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče]] * [[Planinsko društvo Dol pri Hrastniku]] * [[Planinsko društvo Domžale]] * [[Planinsko društvo Donačka gora]] * [[Planinsko društvo Dovje - Mojstrana]] * [[Planinsko društvo Drago Bregar]] * [[Planinsko društvo Dramlje]] * [[Planinsko društvo Drava Maribor]] * [[Planinsko društvo Dravograd]] * [[Planinsko društvo Fram]] * [[Planinsko društvo Galicija]] * [[Planinsko društvo Gorenja vas]] * [[Goričko Tromeja (mentorstvo PD Matica Murska Sobota)]] * [[Planinsko društvo Gorje]] * [[Planinsko društvo Gornik]] * [[Planinsko društvo Gornja Radgona]] * [[Planinsko društvo Gornji Grad]] * [[Planinsko društvo Gozd Martuljk]] * [[Planinsko društvo Grmada Celje]] * [[Planinsko društvo Grosuplje]] * [[Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica]] * [[Planinsko društvo Haloze]] * [[Planinsko društvo Horjul]] * [[Planinsko društvo Hrastnik]] * [[Planinsko društvo Hudournik]] * [[Planinsko društvo Idrija]] * [[Planinsko društvo IMP]] * [[Planinsko društvo Integra]]l * [[Planinsko društvo Iskra Kranj]] * [[Planinsko društvo Iskra Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Jakoba Aljaža]] * [[Planinsko društvo Janez Trdina]] * [[Planinsko društvo Janko Mlakar]] * [[Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo]] * [[Planinsko društvo Javornik - Koroška Bela]] * [[Planinsko društvo Jeglič]] * [[Planinsko društvo Jesenice]] | * [[Planinsko društvo Jezersko]] * [[Planinsko društvo K2]] * [[Planinsko društvo Kamnik]] * [[Planinsko društvo Kobarid]] * [[Planinsko društvo Kočevje]] * [[Planinsko društvo Komenda]] * [[Planinsko društvo Kranj]] * [[Planinsko društvo Kranjska gora]] * [[Planinsko društvo Kres]] * [[Planinsko društvo Krim]] * [[Planinsko društvo Križe]] * [[Planinsko društvo Križna gora]] * [[Planinsko društvo Krka Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Kum]] * [[Planinsko društvo Laško]] * [[Planinsko društvo Lenart]] * [[Planinsko društvo Lendava]] * [[Planinsko društvo Liboje]] * [[Planinsko društvo Lisca Sevnica]] * [[Planinsko društvo Litija]] * [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]] * [[Planinsko društvo Ljubno ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Ljutomer]] * [[Planinsko društvo Loče]] * [[Planinsko društvo Logatec]] * [[Planinsko društvo Loški Potok]] * [[Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan]] * [[Planinsko društvo Luče]] * [[Planinsko društvo Majšperk]] * [[Planinsko društvo Makole]] * [[Planinsko društvo Maks Meško Ormož]] * [[Planinsko društvo Maribor Matica]] * [[Planinsko društvo Mariborski tisk]] * [[Planinsko društvo Matica Murska Sobota]] * [[Planinsko društvo Medvode]] * [[Planinsko društvo Mercator]] * [[Planinsko društvo Metlika]] * [[Planinsko društvo Mežica]] * [[Planinsko društvo Miklavž na Dravskem polju]] * [[Planinsko društvo Mislinja]] * [[Planinsko društvo Moravče]] * [[Planinsko društvo Mozirje]] * [[Planinsko društvo Mura]] * [[Planinsko društvo Naveza]] * [[Planinsko društvo Nazarje]] * [[Planinsko društvo Nova Gorica]] * [[Planinsko društvo občine Kidričevo]] * [[Planinsko društvo Obrtnik]] * [[Planinsko društvo Ojstrica]] * [[Planinsko društvo Onger Trzin]] * [[Planinsko društvo Oplotnica]] * [[Planinsko društvo Ožbalt - Kapla]] * [[Planinsko društvo Paloma Sladki vrh]] * [[Planinsko društvo Panorama]] * [[Planinsko društvo Piramida Maribor - Ptuj]] * [[Planinsko društvo Piran]] * [[Planinsko društvo Planika Maribor]] * [[Planinsko društvo Podbrdo]] * [[Planinsko društvo Podnanos]] * [[Planinsko društvo Podpeč - Preserje]] * [[Planinsko društvo POHODNIK Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Pohorje]] * [[Planinsko društvo Polet Šentrupert]] * [[Planinsko društvo Poljčane]] * [[Planinsko društvo Polje]] * [[Planinsko društvo Polom Kostanjevica na Krki]] * [[Planinsko društvo Polzela]] * [[Planinsko društvo Polž]] * [[Planinsko društvo Postojna]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor]] * [[Planinsko društvo Prebold]] * [[Planinsko društvo Preddvor]] * [[Planinsko društvo Prevalje]] * [[Planinsko društvo Prevorje]] * [[Planinsko društvo Pristava]] * [[Planinsko društvo Ptuj]] * [[Planinsko društvo Radeče]] * [[Planinsko društvo Radlje ob Dravi]] * [[Planinsko društvo Radovljica]] * [[Planinsko društvo Rašica]] * [[Planinsko društvo Rateče Planica]] * [[Planinsko društvo Ravne na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Rečica ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Rega Log]] * [[Planinsko društvo Ribnica]] * [[Planinsko društvo Ribnica na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Rimske Toplice]] * [[Planinsko društvo Rovte]] * [[Planinsko društvo RPD Dolga pot Dravograd]] * [[Planinsko društvo RTV Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Ruše]] * [[Planinsko društvo Saturnus]] * [[Planinsko društvo Semič]] * [[Planinsko društvo Sežana]] * [[Planinsko društvo Skalca Hoče - Slivnica]] | * [[Planinsko društvo Slavnik]] * [[Planinsko društvo Slivnica pri Celju]] * [[Planinsko društvo Sloga Rogatec]] * [[Planinsko društvo Slovenj Gradec]] * [[Planinsko društvo Slovenska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Slovenske Konjice]] * [[Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Snežnik v Loški dolini]] * [[Planinsko društvo Solčava]] * [[Planinsko društvo Sovodenj]] * [[Planinsko društvo Spin]] * [[Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju]] * [[Planinsko društvo Sveti Vid]] * [[Planinsko društvo Šempeter]] * [[Planinsko društvo Šentjernej]] * [[Planinsko društvo Šentjošt]] * [[Planinsko društvo Šentjur]] * [[Planinsko društvo Šentvid pri Stični]] * [[Planinsko društvo Škale - Hrastovec]] * [[Planinsko društvo Škofja Loka]] * [[Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah]] * [[Planinsko društvo Šmarna gora]] * [[Planinsko društvo Šmartno ob Paki]] * [[Planinsko društvo Šoštanj]] * [[Planinsko društvo Tabor]] * [[Planinsko društvo TAM Maribor]] * [[Planinsko društvo Tisa Maribor]] * [[Planinsko društvo Tolmin]] * [[Planinsko društvo Trbovlje]] * [[Planinsko društvo Trebnje]] * [[Planinsko društvo Tržič]] * [[Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal]] * [[Planinsko društvo Večer]] * [[Planinsko društvo Velenje]] * [[Planinsko društvo Velike Lašče]] * [[Planinsko društvo Vevče]] * [[Planinsko društvo Videm]] * [[Planinsko društvo Viharnik]] * [[Planinsko društvo Vinska Gora]] * [[Planinsko društvo Vipava]] * [[Planinsko društvo Vitanje]] * [[Planinsko društvo Vojnik]] * [[Planinsko društvo Vransko]] * [[Planinsko društvo Vrelec]] * [[Planinsko društvo Vrhnika]] * [[Planinsko društvo Vuzenica]] * [[Planinsko društvo za Selško dolino Železniki]] * [[Planinsko društvo Zabukovica]] * [[Planinsko društvo Zagorje]] * [[Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje]] * [[Planinsko društvo Zreče]] * [[Planinsko društvo Žalec]] * [[Planinsko društvo Železar Štore]] * [[Planinsko društvo Železničar Celje]] * [[Planinsko društvo Železničar Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Železničar Maribor]] * [[Planinsko društvo Žetale]] * [[Planinsko društvo Žiri]] * [[Planinsko društvo Žirovnica]] * [[Planinsko društvo Žusem]] * [[Plezalni klub 6b Ptuj]] * [[Plezalni klub Divača]] * [[Plezalni klub Ekstrem]] * [[Plezalni klub Laško]] * [[Plezalni klub Martinček]] * [[Plezalni klub Novo mesto]] * [[Plezalni klub Ribnica]] * [[Plezalni klub Rifnik Šentjur]] * [[Plezalni klub Rogaška Slatina]] * [[Plezalni klub Slovenske Konjice]] * [[Plezalni klub Stena]] * [[Plezalni klub Škofja Loka]] * [[Plezalno društvo Cempin]] * [[Plezalno društvo Grif Brezovica]] * [[Pohodniško društvo Novo mesto]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Celje]] * [[Slovensko planinsko društvo CELOVEC]] * [[Slovensko planinsko društvo Gorica]] * [[Slovensko planinsko društvo Trst]] * [[Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka]] * [[Športno društvo BTC]] * [[Športno društvo Pajki]] * [[Športno društvo Proteus]] * [[Športno planinsko društvo Gams]] * [[Športno-plezalni klub Andreja Kokalja]] * [[Športno-plezalni klub Plus]] * [[Športno-plezalno društvo Korenjak]] * [[Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka]] * [[Športnoplezalno društvo Gre Gor]], Škofja Loka * [[Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero]], Škofja vas * [[Plezalni klub Stratus]], Maribor * [[Športno društvo Balvanija]], Ljubljana * [[Plezalni klub Idrija]], Idrija * [[Planinsko društvo Pijava Gorica]], Pijava Gorica * [[Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek]], Praga |} Novi člani sprejeti novembra 2015: Športnoplezalno društvo Gre Gor (Škofja Loka), Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero (Škofja vas), Plezalni klub Stratus (Maribor) in Športno društvo Balvanija (Ljubljana). (Vir: 7. seja UO PZS, ki je potekala 5. novembra v Mengeški koči na Gobavici). Novi člani sprejeti novembra 2016: Plezalni klub Idrija, Planinsko društvo Pijava Gorica in Češko-slovensko planinsko društvo/Česko-slovinský alpský spolek iz Prage. (Češka). (Vir: 12. seja UO PZS, 17. novembra 2016) == Viri in sklici == {{sklici}} * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024] == Glej tudi == * [[Turistovski klub Skala]] * [[Seznam zvez v Sloveniji]] * [[Planinsko društvo]] * [[Slovenski planinski muzej]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://artsandculture.google.com/partner/alpine-association-of-slovenia Planinska zveza Slovenije] na [[Google Arts & Culture]] {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] 5704fqm7lz0mrdk7hlk7ctur57zo0lc 6680205 6680193 2026-05-24T11:49:39Z Ljuba24b 92351 /* Društva - članice */ dp 6680205 wikitext text/x-wiki [[Slika:PZS logotip.PNG|thumb|right|200px|Logotip Planinske zveze Slovenije]] '''Planinska zveza Slovenije''' je prostovoljna zveza društev, ki zagotavlja pogoje za planinstvo v Sloveniji in mednarodnem prostoru. Je med najbolj množičnimi [[Nevladna organizacija|nevladnimi organizacijami]] v Sloveniji in najbolj množična športna organizacija. Planinska zveza Slovenije se je 19. julija 2011 med prvimi vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij v skladu s februarja 2011 sprejetim zakonom o prostovoljstvu. V Planinsko zvezo Slovenije je bilo oktobra 2024 včlanjenih 301 [[Planinsko društvo|društvo]] (planinsko društvo, klub, postaja GRS), ki so imele skupaj 63.931 različnih starostnih skupin (stanje 31. december 2024) članov različnih starostnih skupin. Skrbi za 2000 [[Planinska pot|planinskih poti]] v skupni dolžini preko 10.000 km, od tega je 80 poti [[obhodnica|obhodnic]], upravljajo s 177 [[planinska koča|planinskimi kočami]], zavetišči in bivaki z okoli 7400 ležišči.<ref>https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024]</ref> Je, vzporedno s PD Ljubljana-matica, naslednica [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]], ki je bilo ustanovljeno 27. februarja 1893 v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Za obdobje 2026–2030 je bil na na skupščini PZS dne 18. aprila 2026 za predsednika izvoljen [[Martin Šolar]]. == Naloge in poslanstvo == Poslanstvo Planinske zveze Slovenije je zapisano v statutu in pravi: »Planinstvo kot način življenja«. V skladu s tem izvaja naloge, ki so jo nanjo prenesla planinska društva, razvija planinske športne panoge, določa sistem državnih tekmovanj, usklajuje dejavnost v zvezi z vzdrževanjem planinskih poti, komunicira z javnostjo in drugo. Planinska zveza Slovenije izvaja svoje naloge pod vodstvom predsednika in treh podpredsednikov, strokovne službe ter tudi s pomočjo več komisij: gospodarska komisija, komisija za [[alpinizem]], za gorske športe, za odprave v tuja gorstva, za planinske poti, za [[športno plezanje]], za turno kolesarstvo, za varstvo gorske narave, vodniška in mladinska komisija ter nekaj odborov in drugih delovnih teles. Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka 25 programov strokovnega usposabljanja. Programi so namenjeni: [[Mentor planinske skupine|mentorjem planinskih skupin]], [[Vaditelj orientacije|vaditeljem orientacije]], [[varuh gorske narave|varuhom gorske narave]], [[Planinski vodnik |vodnikom PZS]] za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, [[Turno-kolesarski vodnik|turno-kolesarskim vodnikom]], [[alpinist]]om, [[markacist]]om, [[Trenerjem športnega plezanja|trenerjem športnega plezanja]] in [[Inštruktor|inštruktor]]jem vseh vrst. V PZS se ukvarjajo tudi z alpinistično dejavnostjo in tekmovalnimi športi ([[športno plezanje]], [[ledno plezanje]], tekmovalno [[turno smučanje]] in [[planinska orientacija]]) ima pa tudi slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR). V okviru Planinske založbe izdaja planinske [[zemljevid]]e in vodnike ter strokovno in leposlovno literaturo ter mesečnik [[Planinski vestnik]], kulturno, strokovno in poljudnoznanstveno glasilo PZS, ki je najstarejša slovenska revija (prvič je izšla že leta 1895). PZS je z 18. julijem 2011 vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij. == Status humanitarne organizacije == Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je PZS v letu 2008 pridobila status humanitarne organizacije, ki ga je podelilo [[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]]. == Status društva v javnem interesu == Kot del civilne družbe ima PZS status društva, ki deluje v javnem interesu na področju: * športa (2007), * ohranjanja narave (2007), * humanitarne dejavnosti (2008), * varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (2010), * raziskovalne dejavnosti (2016), * Mladinska komisija ima status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije (2013). * spodbujanja razvoja turizma (2021) * Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, Rdečim križem Slovenije – Zvezo združenj, Združenjem gorskih vodnikov Slovenije, NATO Centrom odličnosti za gorsko bojevanje in Združenjem vojaških gornikov Slovenije. * Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije ter Zveza tabornikov Slovenije. == Članstvo v organizacijah == Planinska zveza Slovenije je članica: * [[Olimpijski komite Slovenije|Olimpijskega komiteja Slovenije]] – Združenja športnih zvez (OKS), * Zveze društvenih organizacij Slovenije (ZDOS), * Mednarodne zveze alpinističnih in planinskih združenj (UIAA), * Evropskega združenja planinskih organizacij (EUMA) * [[Club Arc Alpin|Združenja planinskih zvez alpskega loka (CAA)]], * Mednarodne turnosmučarske zveze (ISMF), * Mednarodne zveze za športno plezanje (IFSC), * Mednarodnega združenja za reciprociteto, ki nudijo članom planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom. * Evropske popotniške zveze (ERA, EWV, FERP), * Mednarodnega združenja gorskih reševalcev (IKAR-CISA), * pristopila je k [[EU]] planinskemu forumu in je * pridružena članica Združenja planinskih zvez Balkana (BMU). == Statut Planinske zveze Slovenije == Statut PZS je bil sprejet na osnovi: * upoštevanja in spoštovanja pobude, ki jo je dalo Gorsko društvo Triglavski prijatelji leta 1876 v [[Bohinj]]u za ustanovitev društva z namenom "zanimanje za gorske izlete buditi in jih olajšati", * ustanovitve Slovenskega planinskega društva leta 1893 v Ljubljani, "da bi ohranili slovensko lice slovenskim goram", * zakona o društvih. Zadnji veljavni statut je bil sprejet 14.aprila 2012 in je vpisan v register društev pri Upravni enoti Ljubljana pod št. 1041.<ref>Statut [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> Simboli Planinske zveze Slovenije so: [[grb]], [[zastava]], [[prapor]] in [[himna]].<ref>8. člen statuta[http://www.pzs.si/javno/dokumenti/2012_4_14_Statut_PZS_potrjen_UE.pdf]</ref> == Komisije in odbori == {| |- valign="top" | width="320px" | * [[Častno sodišče pri PZS]] * [[Gospodarska komisija PZS]] * [[Komisija za alpinizem]] * [[Komisija za gorske športe]] * [[Komisija za planinske poti]] * [[Komisija za športno plezanje]] * [[Komisija za turno kolesarstvo]] * [[Komisija za varstvo gorske narave]] * [[Mladinska komisija]] * [[Vodniška komisija]] | width="320px" | * Nadzorni odbor pri PZS * Odbor za članstvo * Odbor za pravne zadeve * Odbor za usposabljanje in preventivo * Odbor za založništvo in informiranje ** [[Planinski vestnik]] ** Odbor Gore in varnost ** Obvestila PZS ** Spletne strani PZS |} == Zgodovina == Nekateri pomembnejši dogodki iz zgodovine planinske organiziranosti: * 1689 [[Janez Vajkard Valvasor]] izda [[Slava vojvodine Kranjske|Slavo vojvodine Kranjske]], kjer prvič opiše in zapiše prve znane pristope na nižje ležeče slovenske gore, omenja pa tudi višji gorski svet in vrhove. * 26. avgusta 1778 »štirje srčni možje« Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc Willomitzer kot prvi stopijo na vrh Triglava * 1870 poskus ustanovitve prvega slovenskega planinskega društva Triglavski prijatelji v Bohinju. * 1874 izdan prvi Red za gorske vodnike na Kranjskem. * 23. julij 1892 izlet piparjev na [[Stol, Karavanke|Stol]], na katerem sklenejo ustanoviti Slovensko planinsko društvo. * 10. januarja 1893 potrjena društvena pravila [[Slovensko planinsko društvo|Slovenskega planinskega društva]] * 27. januarja 1893 v Ljubljani v gostilni Malič poteka ustanovni občni zbor SPD. Prvi predsednik postane [[Fran Orožen]]. * 1895 SPD začne izdajati Planinski vestnik. * 6. junija 1948 je v Ljubljani ustanovljena nova zveza planinskih društev, Planinska zveza Slovenije (PZS), [[Fedor Košir]] je njen prvi predsednik. * 1951 ustanovljena Planinska založba. * 18. maja 1958 požar uniči sedež PZS na Likozarjevi ulici 9 v Ljubljani. Uničen je velik del arhiva PZS. * 1976 Komisija za vzgojo in izobraževanje pri PZS prične z vzgojo planinskih vodnikov * 1984 je v [[Mojstrana|Mojstrani]] odprta stalna Triglavska muzejska zbirka * 26. junija 1991 Republika Slovenija razglasi samostojnost, 2. julija 1991 pa PZS prekine vse stike s PZJ. * Septembra 1991 je PZS kot samostojna članica sprejeta v UIAA. * 1991 PZS sprejme Pravila o enotni kategorizaciji vodnikov PZS. * 2002 PZS postane članica Olimpijskega komiteja Slovenije – Združenja športnih zvez * 7. avgusta 2010 predsednik države [[Danilo Türk]] slavnostno odpre [[Slovenski planinski muzej]] v Mojstrani. == Meddruštveni odbori == Meddruštveni odbor povezuje več planinskih društev (PD) na posameznem širšem (regionalnem) območju Slovenije. Ti odbori skrbijo za skupno uresničevanje nalog na območju, ki ga pokrivajo in sicer: spremljajo in usklajujejo delo PD, koordinirajo skupne akcije, koordinirajo vzdrževanje planinskih poti skladno z letnimi plani, obravnavajo predloge za priznanja in podobno. Meddruštveni odbori so naslednji: * MDO PD Koroške * MDO Primorsko-Notranjskih PD * MDO PD Kamniško Bistriškega * Savinjski MDO PD * MDO PD Podravja * MDO PD Ljubljane * MDO PD Posočja * MDO PD Pomurja * MDO PD Notranjske * MDO PD Dolenjske in Bele krajine * MDO PD Gorenjske * MDO PD Zasavja Skladno z dogovorom med vodstvom PZS in predsedniki MDO PD na 18. seji UO PZS je bil sprejet predlog razdelitve območij delovanja MDO PD-jev glede na občine. Razdelitev je UO PZS potrdil na 19. seji, zadnja dopolnila pa sprejel na 20. seji 6. marca 2014.<ref>Razdelitev MDO [http://www.pzs.si/javno/dokumenti/obvestila-pzs-2014-03-11.pdf]</ref> == Društva - članice == {{div col|colwidth=24em}} * [[Akademsko planinsko društvo Kozjak Maribor]] * [[Akademsko planinsko društvo Ljubljana]] * [[Alpinistični klub Črna na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Ravne na Koroškem]] * [[Alpinistični klub Slovenj Gradec]] * [[Alpinistični klub Slovenska Bistrica]] * [[Alpinistični klub Vertikala]] * [[Alpski gorniški klub]] * Alpsko društvo za alternativne in rekreativne športe Stratus * Amfibija društvo za športe v naravi * Češko-slovensko planinsko društvo * [[Društvo ekstremnih športov DEŠ]] * [[Turno smučarski klub Olimpik]] * [[Društvo za prosti čas, Šmartno]] * [[Društvo Šaleški alpinistični odsek Velenje]] * [[Društvo za razvoj plezalne kulture]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Ajdovščina]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bohinj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Društvo Ljubljana]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kamnik]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Koroške]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Kranj]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Maribor]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Društvo Gorske reševalne službe Radovljica]] * [[Društvo plezalcev Koper]] * [[Gorska reševalna služba - društvo Ljubljana]] * [[Gorska reševalna služba Slovenije - postaja Celje - društvo]] * [[Kolesarsko - pohodniško društvo Hej, gremo naprej]] * [[Kolesarski klub Zagorska dolina]] * [[Koroški alpinistični klub]] * [[Obalni alpinistični klub]] * [[Obalno planinsko društvo Koper]] * [[Planinska družina Benečije]] * [[Planinski klub Peca - Olševa]] * [[Planinski klub Kamnik]] * [[Planinski klub Rimske Toplice]] * [[Planinsko društvo "BAJTAR" Velika planina]] * [[Planinsko društvo A-banka]] * [[Planinsko društvo Ajdovščina]] * [[Planinsko društvo Atomske toplice Podčetrtek]] * [[Planinsko društvo Avtomontaža]] * [[Planinsko društvo Avtotehna]] * [[Planinsko društvo Blagajana]] * [[Planinsko društvo Blagovica]] * [[Planinsko društvo Bled]] * [[Planinsko društvo Boč - Kostrivnica]] * [[Planinsko društvo Bohinjska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Bohor Senovo]] * [[Planinsko društvo Borovnica]] * [[Planinsko društvo Bovec]] * [[Planinsko društvo Brda]] * [[Planinsko društvo Brežice]] * [[Planinsko društvo Celje Matica]] * [[Planinsko društvo Cerknica]] * [[Planinsko društvo Cerkno]] * [[Planinsko društvo Cirkulane]] * [[Planinsko društvo Črna na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Črnomelj]] * [[Planinsko društvo Črnuče]] * [[Planinsko društvo Delo]] * [[Planinsko društvo Dobrepolje]] * [[Planinsko društvo Dobrna]] * [[Planinsko društvo Dobrovlje - Braslovče]] * [[Planinsko društvo Dol pri Hrastniku]] * [[Planinsko društvo Domžale]] * [[Planinsko društvo Donačka gora Stoperce]] * [[Planinsko društvo Dovje - Mojstrana]] * [[Planinsko društvo Drago Bregar Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Dramlje]] * [[Planinsko društvo Drava Maribor]] * [[Planinsko društvo Dravograd]] * [[Planinsko društvo Fram]] * [[Planinsko društvo Galicija]] * [[Planinsko društvo Gorenja vas]] * [[Planinsko društvo Goričko Tromeja]] * [[Planinsko društvo Gorje]] * [[Planinsko društvo Gornik]] * [[Planinsko društvo Gornja Radgona]] * [[Planinsko društvo Gornji Grad]] * [[Planinsko društvo Gozd Martuljk]] * [[Planinsko društvo Grmada Celje]] * [[Planinsko društvo Grosuplje]] * [[Planinsko društvo Hakl Sv. Trojica]] * [[Planinsko društvo Haloze]] * [[Planinsko društvo Horjul]] * [[Planinsko društvo Hrastnik]] * [[Planinsko društvo Idrija]] * [[Planinsko društvo IMP Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Iskra Kranj]] * [[Planinsko društvo Iskra Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Izola]]/Club alpino Isola * [[Planinsko društvo Jakoba Aljaža]] * [[Planinsko društvo Janez Trdina Mengeš]] * [[Planinsko društvo Janko Mlakar]] * [[Planinsko društvo Javornik - Črni vrh nad Idrijo]] * [[Planinsko društvo Javornik Koroška Bela]] * [[Planinsko društvo Jeglič]] * [[Planinsko društvo Jesenice]] * [[Planinsko društvo Jezersko]] * [[Planinsko društvo K2]] * [[Planinsko društvo Kamnik]] * [[Planinsko društvo Kobarid]] * [[Planinsko društvo Kočevje]] * [[Planinsko društvo Komenda]] * [[Planinsko društvo Kozorog]] * [[Planinsko društvo Kranj]] * [[Planinsko društvo Kranjska gora]] * [[Planinsko društvo Kranjski gamsi]] * [[Planinsko društvo Krim]] * [[Planinsko društvo Križe]] * [[Planinsko društvo Križna gora]] * [[Planinsko društvo Krka Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Kum Trbovlje]] * [[Planinsko društvo Laško]] * [[Planinsko društvo Lenart]] * [[Planinsko društvo Lendava]]/Hegymászó Egyesület LENDVA * [[Planinsko društvo Liboje]] * [[Planinsko društvo Lisca Sevnica]] * [[Planinsko društvo Litija]] * [[Planinsko društvo Ljubljana-Matica]] * [[Planinsko društvo Ljubno ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Ljutomer]] * [[Planinsko društvo Loče]] * [[Planinsko društvo Logatec]] * [[Planinsko društvo Loški Potok]] * [[Planinsko društvo Lovrenc na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Ložno Sv. Florijan]] * [[Planinsko društvo LPP]] * [[Planinsko društvo Luče]] * [[Planinsko društvo Majšperk]] * [[Planinsko društvo Makole]] * [[Planinsko društvo Maks Meško Ormož]] * [[Planinsko društvo Maribor Matica]] * [[Planinsko društvo Matica Murska Sobota]] * [[Planinsko društvo Medvode]] * [[Planinsko društvo Mercator]] * [[Planinsko društvo Metlika]] * [[Planinsko društvo Mežica]] * [[Planinsko društvo Miklavž]] * [[Planinsko društvo Mislinja]] * [[Planinsko društvo Moravče]] * [[Planinsko društvo Mozirje]] * [[Planinsko društvo Naveza]] * [[Planinsko društvo Nazarje]] * [[Planinsko društvo Nova Gorica]] * [[Planinsko društvo občine Kidričevo]] * [[Planinsko društvo Obrtnik Ljubaljana]] * [[Planinsko društvo Ojstrica]] * [[Planinsko društvo Onger Trzin]] * [[Planinsko društvo Oplotnica]] * [[Planinsko društvo Ožbalt Kapla]] * [[Planinsko društvo Paloma Sladki vrh]] * [[Planinsko društvo Pijava Gorica]] * [[Planinsko društvo Planika Maribor]] * [[Planinsko društvo Podbrdo]] * [[Planinsko društvo Podnanos]] * [[Planinsko društvo Podpeč Preserje]] * [[Planinsko društvo POHODNIK Novo mesto]] * [[Planinsko društvo Pohorje Zgornja Polskava]] * [[Planinsko društvo Polet Šentrupert]] * [[Planinsko društvo Poljčane]] * [[Planinsko društvo Polje]] * [[Planinsko društvo Polom Kostanjevica na Krki]] * [[Planinsko društvo Polzela]] * [[Planinsko društvo Polž Višnja gora]] * [[Planinsko društvo Postojna]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Pošte in Telekoma Maribor]] * [[Planinsko društvo Prebold]] * [[Planinsko društvo Preddvor]] * [[Planinsko društvo Prevalje]] * [[Planinsko društvo Pristava]] * [[Planinsko društvo Ptuj]] * [[Planinsko društvo Radeče]] * [[Planinsko društvo Radlje ob Dravi]] * [[Planinsko društvo Radovljica]] * [[Planinsko društvo Rašica]] * [[Planinsko društvo Rateče Planica]] * [[Planinsko društvo Ravne na Koroškem]] * [[Planinsko društvo Rečica ob Savinji]] * [[Planinsko društvo Rega Log]] * [[Planinsko društvo Ribnica]] * [[Planinsko društvo Ribnica na Pohorju]] * [[Planinsko društvo Rimske Toplice]] * [[Planinsko društvo Rovte]] * [[Planinsko društvo RTV Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Ruše]] * [[Planinsko društvo Saturnus]] * [[Planinsko društvo Semič]] * [[Planinsko društvo Sežana]] * [[Planinsko društvo Skalca Hoče Slivnica]] * [[Planinsko društvo Slavnik]] * [[Planinsko društvo Slivnica pri Celju]] * [[Planinsko društvo Sloga Rogatec]] * [[Planinsko društvo Slovenj Gradec]] * [[Planinsko društvo Slovenska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Slovenske Konjice]] * [[Planinsko društvo Snežnik Ilirska Bistrica]] * [[Planinsko društvo Snežnik Loška dolina]] * [[Planinsko društvo Solčava]] * [[Planinsko društvo Sovodenj]] * [[Planinsko društvo Spin]] * [[Planinsko društvo Srednja vas v Bohinju]] * [[Planinsko društvo Sveti Vid]] * [[Planinsko društvo Šempeter v Savinjski dolini]] * [[Planinsko društvo Šentjernej]] * [[Planinsko društvo Šentjošt]] * [[Planinsko društvo Šentjur pri Celju]] * [[Planinsko društvo Šentvid pri Stični]] * [[Planinsko društvo Škale-Hrastovec]] * [[Planinsko društvo Škofja Loka]] * [[Planinsko društvo Šmarje pri Jelšah]] * [[Planinsko društvo Šmarna gora]] * [[Planinsko društvo Šmartno ob Paki]] * [[Planinsko društvo Šoštanj]] * [[Planinsko društvo Tabor]] * [[Planinsko društvo TAM Maribor]] * [[Planinsko društvo Tolmin]] * [[Planinsko društvo Trbovlje]] * [[Planinsko društvo Trebnje]] * [[Planinsko društvo Tržič]] * [[Planinsko društvo Valentin Stanič Kanal]] * [[Planinsko društvo Velenje]] * [[Planinsko društvo Velike Lašče]] * [[Planinsko društvo Vevče]] * [[Planinsko društvo Videm Krško]] * [[Planinsko društvo Viharnik]] * [[Planinsko društvo Vinska Gora]] * [[Planinsko društvo Vipava]] * [[Planinsko društvo Vitanje]] * [[Planinsko društvo Vojnik]] * [[Planinsko društvo Vransko]] * [[Planinsko društvo Vrelec-Rogaška]] * [[Planinsko društvo Vrhnika]] * [[Planinsko društvo Vuzenica]] * [[Planinsko društvo za Selško dolino Železniki]] * [[Planinsko društvo Zabukovica]] * [[Planinsko društvo Zagorje]] * [[Planinsko društvo Zavod za zdravstveno varstvo Celje]] * [[Planinsko društvo Zreče]] * [[Planinsko društvo Žalec]] * [[Planinsko društvo Železar Štore]] * [[Planinsko društvo Železničar Celje]] * [[Planinsko društvo Železničar Ljubljana]] * [[Planinsko društvo Železničar Maribor]] * [[Planinsko društvo Žetale]] * [[Planinsko društvo Žiri]] * [[Planinsko društvo Žirovnica]] * [[Planinsko društvo Žusem]] * [[Plezalni klub 6b Ptuj]] * [[Plezalni klub 7b+]] * [[Plezalni klub Beta]] * [[Plezalni klub Divača]] * [[Plezalni klub Dobre razmere]] * [[Plezalni klub FA]] * [[Plezalni klub Frikšin]] * [[Plezalni klub Idrija]] * [[Plezalni klub Ekstrem]] * [[Plezalni klub Kamnik]] * [[Plezalni klub Kinezis]] * [[Plezalni klub Klajmber]] * [[Plezalni klub Laško]] * [[Plezalni klub Martinček]] * [[Plezalni klub Novo mesto]] * [[Plezalni klub Ribnica]] * [[Plezalni klub 'Rifnik' Šentjur]] * [[Plezalni klub Rimske toplice]] * [[Plezalni klub Rogaška Slatina]] * [[Plezalni klub Slovenske Konjice]] * [[Plezalni klub Scena]] * [[Plezalni klub Stratus]], Maribor * [[Plezalni klub Škofja Loka]] * [[Plezalni klub Idrija]], Idrija * [[Plezalni klub Sevnica]] * [[Plezalno društvo Cempin]] * [[Plezalno društvo Grif Brezovica]] * [[Pohodniško društvo Novo mesto]] * [[Posavski alpinistični klub]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Bovec]] * [[Postaja Gorske reševalne službe Celje]] * [[Slovensko planinsko društvo Celovec]] * [[Slovensko planinsko društvo Gorica]] * [[Slovensko planinsko društvo Trst]] * [[Slovenský horolezecký klub JAMES plus]] * [[Gorniško športno društvo Bricalp Škofja Loka]] * [[Športno društvo Balvanija]], Ljubljana * [[Športno društvo BTC]] * [[Športno društvo Pajki]] * [[Športno društvo Proteus]] * [[Športno društvo Pot]] * [[Športno društvo SCT]] * [[Športno društvo Šentlovrenc]] * [[Športno planinsko društvo Gams]] * [[Športno-plezalni klub Andreja Kokalja]] * [[Športno-plezalni klub Plus]]/Club di arrampicata sportiva Plus * [[Športno-plezalno društvo Korenjak]] * [[Športnoplezalno društvo Gre Gor]], Škofja Loka * [[Športnoplezalno društvo Plezarna]] * [[Športnoplezalno društvo Vizija]] * [[Turno smučarski klub LiMa]] * [[Klub adrenalinskih športov Šmartinsko jezero]], Škofja vas * [[Češko-slovensko planinsko društvo]]/Česko-slovinský alpský spolek, Praga * Udruženje Planinsko društvo ''Treskavica'', Sarajevo * [[Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka]] {{div col end}} == Viri in sklici == {{sklici}} * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * [https://pzs.si/javno/dokumenti/letopis-2024-splet.pdf Letopis 2024] == Glej tudi == * [[Turistovski klub Skala]] * [[Seznam zvez v Sloveniji]] * [[Planinsko društvo]] * [[Slovenski planinski muzej]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} {{SocialLinks}} * [https://artsandculture.google.com/partner/alpine-association-of-slovenia Planinska zveza Slovenije] na [[Google Arts & Culture]] {{Zlati častni znak svobode Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske zveze]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Planinska zveza Slovenije|*]] 6oex3df2145lr0ff1h647lpkllu7756 0 89098 6680032 6033325 2026-05-23T20:05:10Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680032 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Taliban.svg|thumb|250px|Zastava [[Islamaki emirat Afganistana|Islamskega emirata Afganistana]] ([[talibani]])]] '''[[Zastava]] [[Afganistan]]a''' je eden od [[državni simbol|državnih simbolov]] Afganistana. Po prevzemu oblasti s strani talibanov, 15. avgusta 2021, je ponovno v uporabi zastava Islamskega emirata Afganistana. Pred tem je bila državna zastava črno-rdeče-zelena, ki je bila uradno [[4. januar]]ja [[2004]] sprejeta s strani [[vlada Afganistana|vlade Tradicionalne islamske države Afganistan]] (v uporabi od leta [[2001]]). Zastavo so sestavljala tri navpična polja: [[črna (barva)|črna]], [[rdeča]] in [[zelena (barva)|zelena]]. Na sredini (rdečo polje) se nahaja klasični [[grb Afganistana]] z [[mošeja|mošejo]] in [[mihrab]]om, ki je obrnjena proti [[Meka|Meki]].[[Slika:Flag of Afghanistan (2013–2021).svg|thumb|250px|Zastava [[Afganistan|Islamske republike Afganistana]] (2001-2021; zastavno razmerje: 2:3)]]{{Simboli držav}} {{veksikološka škrbina}} [[Kategorija:Zastave po državah|Afganistan]] [[Kategorija:Državni simboli Afganistana]] [[Kategorija:Trobojnice|Afganistan]] qjrj4i0gflsxz6qbihnnslg9ar2jq2z 0 89102 6680035 6412257 2026-05-23T20:05:58Z Yerpo 8417 +ktgr in koda za sklice 6680035 wikitext text/x-wiki {{Infobox flag | Name = Republika Azerbajdžan | Image = Flag of Azerbaijan.svg | Use = 111111 | Symbol = {{IFIS|Normal}} {{FIAV|111111}} {{FIAV|Mirror}} | Proportion = 1:2 | Adoption = {{Start date and age|1918|11|09|df=y}} (originalni dizajn)<br>{{Start date and age|1991|02|05|df=y}} <br>(obnovitev)<br>{{Start date and age|2013|10|22|df=y}} <br>(standardizirane barve)<ref>{{cite web|url=https://www.meclis.gov.az/news-qanun.php?id=2000&lang=az|title=Amendment to the Law of the Republic of Azerbaijan on "Rules of Procedure for the Use of the National Flag of Azerbaijan"|website=National Assembly of the Republic of Azerbaijan|date=22 October 2013|quote=9.2. During the industrial preparation, editing, and printing of the National Flag of Azerbaijan, the Pantone 306C color of its blue color, the red color Pantone Red 032C, and the green color Pantone 362C.}}</ref> | Design = Vodoravna v treh barvnih pasovih (svetlo modro, rdeča in zelena), z belim polmesecom in osemkrako zvezdo v rdečem pasu }} '''[[Zastava]] [[Azerbajdžan]]a''' je eden od treh [[državni simbol|državnih simbolov]] Azerbajdžana, ki je bila uvedena [[24. avgust]]a [[1990]]. Zastava je sestavljena iz treh vodoravnih pasov. Zgornji je moder, kar simbolizira turške narode, srednji je rdeč, kar simbolizira napredek, spodnji pa zelen, kar simbolizira [[islam]]. V srednjem pasu sta beli polmesec in osem kraka zvezda, ki simbolizira osem turških narodov. Uporablja se kot [[državna zastava|državna]] in [[civilna zastava|civilna]] zastava. <gallery> Image:Flag of Azerbaijan.svg|Zastava Demokratične republike Azerbajdžan Image:Flag of the Azerbaijan Soviet Socialist Republic (1956–1991).svg|Zastava Azerbajdžanske SSR </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[Grb Azerbajdžana]] {{Simboli držav}} {{veksikološka škrbina}} [[Kategorija:Zastave po državah|Azerbajdžan]] [[Kategorija:Državni simboli Azerbajdžana]] [[Kategorija:Trobojnice|Armenija]] sxq22j57krdt7kctpqfmcyclwj4upak 0 89104 6680033 5094385 2026-05-23T20:05:19Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680033 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Andorra.svg|thumb|[[Slika:FIAV 110000.svg|20px]] Zastava Andore]] '''[[Zastava]] [[Andora|Andore]]''' je eden od [[državni simbol|državnih simbolov]] Andore, ki je bila uvedena leta [[1866]]. Razmerje je 7:10. Andora, ki je nastala z združitvijo delov [[Francija|Francije]] in [[Španija|Španije]], je lastno zastavo oblikovala po vzoru [[državna zastava|državnih]] zastav le-teh. Zastava je razdeljana na tri navpična polja, ki si od leve proti desne sledijo: [[modra]], [[rumena]] in [[rdeča]]. Rdeča in modra sta povzeti po [[zastava Francija|zastavi Francije]], medtem ko sta rumena in ponovno rdeča povzeti po [[zastava Španije|zastavi Španije]]. V sredini zastave (na rumenem polju) se nahaja [[grb Andore]]. {{Simboli držav}} {{veksikološka škrbina}} [[Kategorija:Državni simboli Andore]] [[Kategorija:Zastave po državah|Andora]] [[Kategorija:Trobojnice|Andora]] 6mp162nl2unectr8lcnis8vq4v2891f 0 92663 6680206 6673177 2026-05-24T11:53:38Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680206 wikitext text/x-wiki [[Slika:Peru Machu Picchu Sunrise.jpg|thumb|250px|Staro mesto [[Machu Picchu]]]] '''Inki''' ([[ednina]] '''Inka''') so bili ljudstvo v [[Južna Amerika|Južni Ameriki]], ki so ustanovili močno državo v [[Andi]]h, na ozemlju današnjih držav [[Peru]], [[Čile]], [[Bolivija]], [[Argentina]] in [[Ekvador]] imenovano [[Inkovski imperij]]. Vladali so med 13. in 16. stoletjem nad obsežnim imperijem z več kot 200 etničnimi skupinami<ref name="amerika1492-269">Alvin M. Josephy: ''Amerika 1492 – Die Indianervölker vor der Entdeckung''. Frankfurt am Main 1992, ISBN 3-10-036712-X, S. 269</ref>, ki je bilo zelo organizirano. V času največje širitve okoli leta 1530 je obsegal približno 950.000 kvadratnih kilometrov. Po razvojni zgodovini so Inki primerljivi z bronastodobnimi kulturami Evrazije. Ritualno, upravno in kulturno središče je bilo glavno mesto Qusqu ([[Cusco]]) v visokogorju današnjega Peruja. Prvotno je izraz ''Inka'' pomenil ime plemena, ki je po lastnem mnenju prišlo od boga sonca Intija in naselilo območje okoli Cusca. Njegov vladajoči klan je kasneje deloval kot plemstvo teokratičnega imperija z istim imenom. Iz njega je bila rekrutirana tudi duhovščina in častniki vojske Inkov. ''Sapa Inka'' (samo Inka) je bil naslov vladarja Inkov v Tawantinsuyuju ('dežela štirih delov, imperij štirih regij sveta' - torej samoimenovanje imperija). == Pregled == Kljub urbani kulturi in znanim kamnitim spomenikom je bila kultura Inkov pretežno kmečka civilizacija, ki je v tisočletjih stari kulturni krajini temeljila na kmetijskih, kulturnih in vladarskih tehnikah, ki so se razvijale več generacij in so z le zelo majhno aristokratsko vladajočo elito, omogočili urbani življenjski slog. Legitimnost njihove moči je temeljila nenazadnje na poklonih in delu, ki so ga sicer opravljale ekonomsko v glavnem samozadostne kmečke skupnosti za oskrbo prebivalstva, ki so mu vladale v podnebnih, topografsko in vegetativno radikalno različnih okoljskih conah, da bi premostili vrzel v primeru pogostih poplav, suše in drugih nesreč, prerazporediti za oskrbo vojske med pogostimi pohodi. Nobena študija ni razkrila nobenih znakov podhranjenosti v obdobju Inkov pri nobenem pregledanem truplu.<ref name="schliemanns-erben-198">Gisela Graichen: ''Schliemanns Erben und die Botschaft der versunkenen Städte''. Frechen 1998, ISBN 3-933366-82-8, S. 198</ref> Inki so govorili [[Kečuanščina|kečuanščino]] (''runa simi'' = jezik ljudstva), uporabljali vozlano pisavo ''Quipu'' ([[Kipu]]) in vzorce ''Tocapu'', ki so bili vtkani v tekstil in za katere še ni zanesljivo ali so bili pisani. Ker Inke niso imeli denarja, niso razvili davkov v evropskem smislu. Namesto tega so razvili uradno državo, ki je z obsežnimi, natančnimi, statističnimi evidencami določala in usklajevala vse storitve in potrebe, vse vire, davčne obveznosti in njihovo distribucijo. Storitve, namenjene državi, so se torej izvajale s strogo kolektivnim delom: prebivalstvo je moralo tretjino delovnega časa delati za ''Inti'', kult sonca, in še tretjino za Inke, torej vladajočo aristokracijo in vojsko. Zadnja tretjina delovnega časa je bila namenjena preživljanju družine, starejših, bolnih, vdovam, sirotam in tistim, ki jih potrebujejo. Aristokracija, javni uslužbenci in duhovništvo so imeli privilegije in so bili oproščeni terenske in vojaške službe ter vseh državnih davkov. Plemstvo je smelo nositi zlati nakit. Medtem ko so morali kmetje, ko so dopolnili dvajset let, skleniti monogamen zakon, so moški plemiči smeli živeti v poligamiji. Vladarje Inkov in zlasti njihove prednike so častili kot božanske ob bogu sonca Intiju, bogu ustvarjalcu [[Virakoča|Virakoči]] in boginji zemlje Pačamami. Medtem ko je bilo vsem drugim moškim izrecno prepovedano poročiti se s sestro, mamo, bratrancem, teto ali nečakinjo, se je kralj Inkov poročil s svojo sestro, ko je prevzel položaj, in namigoval na svoj mitski izvor, ki je tako postala kraljica ''Quya'' (Koja). Poleg svoje sestre se je Sapa Inka običajno poročil še s hčerkama pomembnih knezov iz pomembnih področij. Njegovega prihodnjega naslednika je Inka izbral le med sinovi Koje, svetovalo pa mu je dvajset sorodnikov, imenovanih svetniki in prvorojenec ni imel višjih zahtev do nasledstva.<ref name="sonnenkoenigreiche-270">Victor W. von Hagen: ''Sonnenkönigreiche''. München 1962, ISBN 3-426-00125-X, S. 270 ff.</ref> Sapa Inka je skozi svoj imperij potoval v nosilnici. Pred njim ste se lahko prikazani samo bosi. Tudi najvišji dostojanstveniki so se morali v znak svoje ponižnosti na monarha prikloniti z vsaj simboličnim poklonom. Sapa Inka je pokazal demonstrativno apatijo do občinstva, ker se ni neposredno obrnil na sogovornike.<ref name="andenvoelker-336">Danièle Lavallée, Luís Guillermo Lumbreras: ''Die Andenvölker – Von den frühen Kulturen bis zu den Inka''. München 1986, ISBN 3-406-31148-2, S. 336</ref> Svojo osebo je skril za zid ali obraz za dragocenim materialom.<ref name="terrax-oasen-281">Helga Lippert: ''Terra X – Von den Oasen Ägyptens zum Fluch des Inka-Goldes''. München 2001, ISBN 3-453-19700-3, S. 281</ref> V znak svojega kraljevskega dostojanstva je na glavi nosil ''maskaypacha'' ali ''maskapaycha'', trak z vijoličastim ''llawt'u'' (llautu), dolgo čelasto resico. Svoje dodelane halje je nosil le enkrat.<ref name="Schliemanns_Erben_S204">Gisela Graichen: ''Schliemanns Erben und die Botschaft der versunkenen Städte''. Frechen 1998, ISBN 3-933366-82-8, S. 204</ref> Oblačila, ki jih je nosil, tako kot ostanke, so skrbno zbirali in sežgali vsako leto ob velikem praznovanju.<ref name="terrax-oasen-282">Helga Lippert: ''Terra X – Von den Oasen Ägyptens zum Fluch des Inka-Goldes''. München 2001, ISBN 3-453-19700-3, S. 282</ref><ref name="geschichte-amerika-227">Wolfgang Behringer(Hrsg.): ''Lust an der Geschichte – Amerika – Die Entdeckung und Entstehung einer neuen Welt''. München 1992, ISBN 3-492-10472-X, S. 227&nbsp;f.</ref> == Zgodovina == Najzgodnejši pisni viri za zgodovino Inkov so španski [[konkvistador]]ji, ki o svojih opažanjih pišejo ob prihodu v Peru. [[Misijonar]]ji in kronisti so zabeležili ustna izročila o Inkih. Posebej pomembna so obsežna dela dveh perujskih kronistov, ki sta pisala nekaj desetletij kasneje: Inca Garcilaso de la Vega (1539-1616) in Waman Puma de Ayala (rojena okoli 1540, umrla okoli 1615). Ti zapisi odražajo samopodobo Inkov, potem ko so s taktiko in osvajanjem postali prevladujoče pleme v Andih. V teh kronikah zasledimo zatiranje spomina na andske kulture predhodnic, ki so se že izvajale v Inkovskem imperiju. Obstajajo samo netočni podatki o prvih osmih vladarjih Inkov do Inke Huirakoča, zgodovinsko in mitološko so pomešani. Šele na začetku 15. stoletja z vladavino Inka Pachacúteca Yupanqui, ki velja za pravega arhitekta velikega imperija, se je začelo zanesljivejše zgodovinopisje. Dobljeno sliko je treba dopolniti in primerjati z arheološkimi dognanji, kar vodi tudi do polemik. Medtem ko je starejše zgodovinopisje relativno natančno spremljalo izjave kronistov, je zdaj težnja, da se zgodbe kronistov bolj kritizirajo in dajo večjo težo njihovim subjektivno obarvanim pripovedim. Z arheološkimi najdbami finski raziskovalec Martti Pärssinen prihaja do stališča, da je treba v predhodno prevzeto kronologijo imperija Inkov podvomiti in verjetno delno revidirati.<ref>Izumi Shimada (Hrsg.): ''The Inka Empire''. Austin 2015, S. 7 (Einführung des Herausgebers); sowie: S. 265–286 (Kap. 15) von Martti Pärssinen: ''The Collasuyu of the Inka State.''</ref> Vedno je treba upoštevati, da vse tradicionalno znanje o Inkah izvira iz konteksta sveta, ki ga je že oblikovala španska osvojitev in da ne obstajajo pisni viri, ki bi predstavljali verodostojen glas iz kulture Inkov pred konkvisto.<ref>Frank Salomon: ''Inkas through Texts: The Primary Sources.'' In: Izumi Shimada (Hrsg.): ''The Inka Empire''. Austin 2015, S. 23–38.</ref> === Poreklo === [[Slika:Inkareich.png|thumb|Širitev Inkovskega imperija in imperija [[Kultura Chimú|Chimú]]]] V mitologiji Inkov obstaja več legend o nastanku Inke. Najbolj znano je pripovedoval Inca Garcilaso de la Vega, mestic, ki se je preselil v Španijo, katerega mati je prišla iz vladajoče hiše Inkov in je imela dostop do predšpanske tradicije. Po njegovem mnenju je prvi sončni sin Inka Manco Cápac in njegova sestra Mama Ocllo poslala boga sonca Intija, da bi izboljšal svet. Po drugih mitih so se rodili na sončnem otoku v jezeru Titikaka v jami Paritambo. Bog sonca jim je dal zlato palico. Svoje bivališče bi morali postaviti tam, kjer jim je z enim udarcem uspelo palico zabiti v zemljo. Po dolgem pohodu so našli kraj in tam ustanovili mesto Qusqu (Cusco), za katero so Inki verjeli, da je ''popek sveta''. Mitsko jezero [[Titikaka]], globoko modro ali srebrno svetlečo vodno površino 8000 kvadratnih kilometrov z več otoki, vključno z otokom Lune in Sonca, na katerem je obredni kamen Titiqaqa, ki so ga častili Inke, ki govorijo kečuanščino in potomci prebivalcev Tiahuanaka, ki govorijo [[ajmarščina|ajmarščino]]. V nasprotju z njihovim mitom o izvoru so Inki morda dejansko prihajali iz amazonske nižine, kar lahko sklepamo iz gojenja rastline krompirja in [[Manioka|kasave]], prvotno gojene na gozdnih območjih in iz pogostih upodobitev [[jaguar]]ja, ki se pojavlja le v tropskih nižinah.<ref name="terrax-raetsel-129">Gottfried Kirchner: ''Terra X – Rätsel alter Weltkulturen – Neue Folge''. Heyne-Taschenbuch, Frankfurt am Main 1986, ISBN 3-453-00738-7, S. 129</ref><ref name="jaeger-2-194">Wolfgang Ebert: ''Jäger verlorener Schätze 2 – Gold, Geisterstädte und schreiende Mumien''. München 2004, ISBN 3-492-24065-8, S. 194</ref> Res je, da je bil [[Andski kondor|kondor]] za Inke tako svet kot sončni sel, kot je bil v vseh prejšnjih kulturah, vendar ga v nasprotju z njimi niso nikoli upodabljali.<ref name="terrax-eldorado-135">Gottfried Kirchner: ''Terra X – Eldorado, Suche nach dem Goldschatz''. München 1988, str. 135</ref> Dejstvo, da so pred prihodom v porečje Cusca govorili o svojem idiomu, ki naj bi bil povezan z Urujem in Chipajo in katere značilnosti nekateri strokovnjaki povezujejo s perujsko Amazonko, govori v prid tej tezi.<ref name="Andenvoelker_S332">Danièle Lavallée, Luís Guillermo Lumbreras: ''Die Andenvölker – Von den frühen Kulturen bis zu den Inka''. München 1986, ISBN 3-406-31148-2, S. 332</ref> === Vzpon in širitev === [[Slika:Inca-expansion fr.png|thumb|Razširjenost Inkovskega imperija (1438–1527)]] Inki so okoli leta 1200 ustanovili mesto [[Cusco]], ki je bilo razdeljeno na dve polovici, zgornji Cusco (''Hanan Qusqu'' ali ''Hunan Qusqu'') in Spodnji Cusco (''Urin Qusqu'' ali ''Hurin Qusqu''). Prvih pet vladarjev Inkov, ki so nosili naslov Sinči (kečua 'vojskovodja', pravzaprav 'močan'), je vladalo iz Spodnjega Cusca, naslednji vladarji z naslovom Sapa Inka pa so prebivali v Zgornjem Cuscu. Inki so povečali pomen lastne kulture z namernim uničenjem kakršnih koli dokazov o dosežkih svojih predhodnih kultur <ref name="amerika1492-428">Alvin M. Josephy: ''Amerika 1492 – Die Indianervölker vor der Entdeckung''. Frankfurt am Main 1992, ISBN 3-10-036712-X, S. 428</ref><ref name="sonnenkoenigreiche-230">Victor W. von Hagen: ''Sonnenkönigreiche''. München 1962, ISBN 3-426-00125-X, S. 230</ref> in poniževanjem svojih sovražnikov kot barbarov, sovražnih kulturi. Sprva so [[ajmara]] promovirali kot [[lingua franca]], dokler kasneje niso ustanovili kečuanščine kot splošnega jezika. Hkrati je znano, da so Inki izkoristili izkušnje prejšnjih kultur, zlasti [[kultura Huari |kulture Huari]], ki jim je bila morda vzor, ker so 700 let prej prevladovali na podobno velikem ozemlju.<ref>Duccio Bonavia: ''Die Rolle der Ceja de Selva in der kulturellen Entwicklung Perus.'' In: Laura Laurencich Minelli (Koord.): ''Das Inka-Reich. Entstehung und Untergang.'' 3. Aufl., Augsburg 1999, S. 121–132: 125</ref> Ko so Inki prispeli na območje Cusca, so tu živela različna druga plemena, med njimi Gualla in Sauasera. Gualle so napadli sorazmerno majhni Inki in vse pobili. Sauasera so nato združili moči z drugim plemenom in se poskušal braniti pred vsiljivci. Inki so premagali tudi to plemensko zvezo in se lotili podjarmljenja ostalih plemen. Z zasedbo namakalnih sistemov Alcabize in davčnimi obveznostmi, ki so jih naložili Culunchimi, so pod svoj nadzor zajeli območje med rekama Watanay in Tullumayu. Inti je kot kultni predmet igral glavno vlogo pri osvajanjih. Hranili so ga v slamnati škatli in ga po božje častili. Potomci prvega Inke Manco Cápac niso upali odpreti škatle. Za to je imel pogum le četrti Inka Mayta Cápac. Legenda pravi, da je sveti predmet Inti lahko govoril in svetoval glede osvajanj. Drugi Inka, Sinči Roka, imenovan skavt, je začel mirno širjenje proti jezeru Titikaka s prostovoljnim povezovanjem vasi Puchina in Canchi, ki so se ji pridružile še druge.<ref name="inka-monumente-110">Enrico Guidoni; Roberto Magni: ''Inka – Monumente großer Kulturen''. Erlangen 1987, S. 110</ref> Njegov naslednik Lloque Jupanqui se je kot tretji Inka odločil osvojiti jezero Titikaka z vojsko od šest do sedem tisoč mož. Ayahuiri so tej širitvi nasprotovali z odločnim vojaškim odporom, ki so ga Inki na koncu prekinili z okrepitvijo. Da bi od tam lahko vodil vojno proti Collijem, hribovskemu plemenu, ki je govorilo ajmara, blizu jezera Titikaka, je dal zgraditi trdnjavo (''pucará'') kot bazo za odprave in deset tisoč vojakov pod poveljstvom brata Manca Cápca, preden se je preselil v Callao, današnje pristanišče [[Lima]]. Na čelu vojske je osvojil provinco Hurin Pacassa do obronkov Sierre Nevade v Srednji Kordiljeri. Po poroki z ''Mamo Cabo'' so se mu rodil trije sinovi, katerih najstarejši Mayta Cápac je postal četrti Inka. V dolgotrajni vojni proti Alcabizom je vojsko razdelil na štiri dele, ki jih je podredil štirim poveljnikom, in sovražnike prisilil k umiku. Tam so Inki petdeset dni oblegali nasprotnike in jim blokirali namakalne sisteme, dokler se Alcabizi niso predali. Mayta Cápac je nadaljeval bitke in se končno poročil z mamo ''Taoca Ray'', s katero sta se mu rodila sinova ''Cápac Jupanqui'' in ''Apo Tarco Huaman'' (waman = 'sokol').<ref name="inka-monumente-111">Enrico Guidoni; Roberto Magni: ''Inka – Monumente großer Kulturen''. Erlangen 1987, S. 111</ref> Peti Inca Cápac Jupanqui je prvič vodil pohode proti bolj oddaljenim ljudstvom: Da bi sprožil nemir v deželi Colla, se je z vojsko podal na pot. Poglavarja Cari in Chipana, ki sta bila oslabljena zaradi dolgotrajnega medsebojnega spopada in se nista bala nič drugega kot to, da bi se nasprotnik lahko povezal s Cápacom Jupanquijem, sta se zavzela za zavezništvo, s katerim ju je Inka vključil pod svoje vplivno področje. Njegova žena Mama ''Curihilpay'' (''Qorihillpay'' ali ''Chuqui Yllpay'') je bila hči poglavarja Anta, ki je bil prej sovražnik Inkov. Po besedah kronista Vace de Castra naj bi bila hči Kurake mogočnega Ayarmaca. Od tega trenutka je Inka dobil regionalni pomen. Šesti Inka Inka Roka se je poročil s hčerjo vladarja Valakanov (''Guayllacan'' ali ''Huallacan''). Iz te povezave je nastal sedmi Inka Jáhuar Huácac. Dejstvo, da je enega od njegovih sinov v mladosti sosednje pleme vzelo za talca, relativizira moč Inkov v tistem času. Odnos do sosednjih Ayarmaca, ki so bili do takrat enakovredni Inkom, se je v tem času spremenil. Naraščajoča prevlada Inkov je vodila do konfliktov. Nazadnje so Ajarmace osvojili s poroko hčere vladarja Tocaya Cápca (''Tuqay Qhapaq'') z Jahuar Huacacom. S to povezavo je nastala tudi vojaška zveza. Pod osmim Inkom Huiracoča Inca, se je vplivno področje razširilo na [[Pisac]] (od ''P'isaq'' = ''Tinamu'') v dolini reke [[Urubamba]] ('ravnina pajkov'), se je začela dejanska širitev Inkovskega imperija. Inki so imeli dobre ekonomske odnose z ljudstvom Kečua, ki jih je okrepil zakon med Huiracocha Inco in poglavarjevo hčerko. Njihovi sovražniki, Čanci, so prav tako ogrožali Inke in Cuzco, Huirakoča si je prizadeval ukrotiti tega sovražnika sprva neuspešno; njegovemu sinu Cusi Jupanqui je uspelo mobilizirati plemeni Cana in Canči kot zaveznika proti Čancom. Na koncu so Čance oblegali Cuzco (tradicionalno je ta dogodek datiran v leto 1438), vendar kljub številčni premoči mesta niso uspeli zavzeti. Sčasoma jih je Cusi Jupanqui spektakularno premagal s pomočjo zaveznikov in jih je osvojil. Bojno polje se je od takrat imenovalo Javarpampa (kečua: 'krvava ravnina') in je služilo kultu spomina na to zmago, ki jo je Cusi Jupanqui želel doseči kot rešitelj, ki ga je vodil bog sonca, ki so ga v naslednjih obdobjih močno gojili.<ref name="Religion179">María Rostworowski: ''Die Inka.'' In: Laura Laurencich Minelli (Koord.): ''Das Inka-Reich. Entstehung und Untergang.'' 3. Aufl., Augsburg 1999, S. 143–188: 179 („Die Religion“)</ref> Istega leta je Cusi Jupanqui postal deveti Sapa Inka, ki je prevzel ime [[Pačakútek]] (kečuanščina: Pachacútec - 'Reformator sveta', 'Odrešenik zemlje'). Vojaški uspeh proti Čancem mu je očitno omogočil, da je prevladal nad svojim polbratom Urquom, ki ga je Huirakoča Inca dejansko predvidel za prestolonaslednika, ki je sledil očetu v njegov dom upokojencev. Od te spremembe oblasti, ki jo je spremljala politična, kulturna in verska sprememba, obstajajo natančnejši zgodovinski zapisi. === Vrhunec imperija === [[Slika:Pachacuteckoricancha.jpg|thumb|Inca Pachacútec v sončnem templju (Kronika Martína de Murúa)]] Pačakútek, ki je domnevno prevzel vlado, ko je bil njegov oče še vedno živ, v prvi tretjini 15. stoletja velja za pravega ustvarjalca Inkovskega imperija v času njegove ekspanzivne visoke faze.<ref>Hanns J. Prem: ''Geschichte Altamerikas,'' München 2008, S. 71</ref> Po zatrtju uporov na začetku njegove vladavine je razširil oblast v osrednjih [[Andi]]h od jezera Titikaka do Junína, [[Arequipa|Arequipe]] in obale. Njegovi organizacijski dosežki in reforme, ki so v prvi vrsti omogočile učinkovito upravljanje z vedno večjim ozemljem, se ocenjujejo kot enaki njegovim vojaškim uspehom. Z dodelitvijo dela imperija vsaki od štirih glavnih točk je ustvaril četrtino Tawantinsuyu, imperij, sestavljen iz »štirih regij, ki pripadajo skupaj« (kečuanščina ''tawa'' 'štiri', ''tawantin'' 'štirinajst', ''suyu'' 'zemlja'; špansko ''Tahuantinsuyo''), katerih osi so se stikale v Cuscu kot križišču; kot simbol za to je nastala zastava Inkov. Znotraj okrožij, imenovanih ''suyu'', so obstajale manjše regionalne enote ('province'), katerih meje so temeljile na topografskih značilnostih in so večinoma imele urbano središče. Pod Pačakútekom se je Cusco razvil v obredno, politično in kulturno središče imperija. V nasprotju s starejšim čaščenjem Virakoče, ki ga je predstavljal njegov oče, je Pačakútek svojega najljubšega boga sonca postavil za najvišjo avtoriteto bogov države Inkov; V bližini prestolnice je Pačakútek dal zgraditi kmetijske terase za gojenje koruze, da bi zagotovil oskrbo prebivalstva. Kanali do rek Saphi in Tullumayu, ki sta vodili skozi celo mesto, so prebivalce oskrbovali s svežo vodo in jih vzdrževali čiste. Z razširitvijo in gradnjo novih prometnih cest je Pačakútek ustvaril enega najpomembnejših pogojev za širitev imperija in razumel, kako z enotno organizirano upravo, vključno s prejšnjimi vladajočimi strukturami, ki temeljijo na lokalnih enotah, zagotoviti notranjo kohezijo države. Ukrepi za standardizacijo so vključevali uveljavitev kečuanščine kot splošnega jezika in trgovskega jezika na območjih z drugimi jeziki. Med njegovo vladavino so se ponavljale tudi vstaje in zastoji. Kljub vojaškemu uspehu je imel Pačakútek svojega brata Cápca Jupanquija, ki je kot vojaški vodja v preganjanju uporniških vojakov Čanca napredoval dlje proti severu, kot je bilo predvideno, da bi ga verjetno izločil kot konkurenta. Drugi vladarjev brat je začel pohod proti sovražnim nižinskim ljudstvom vzhodno od Andov v džungli Montaña z namenom, da bi si podredil Amazonijo, vendar ni prišel dlje na nepreglednem območju džungle, obkroženem s sovražnimi ljudstvi. Tudi drugi osvajalski pohodi pod osebnim vodstvom Pačakúteka je propadla, ker se je moral vladar v naglici vrniti v Cuzco, da je zatrl upor. Kot kažejo novejše najdbe, pa se je Inkovski imperij znatno razširil v amazonsko nižino in ti deli Amazonke so verjetno bili pod nadzorom Inkov prej, kot smo predpostavljali na podlagi zgodovinopisnih zapisov.<ref name="Shimada2015">Izumi Shimada (Hrsg.): ''The Inka Empire''. Austin 2015, S. 3 u. Fig. 1.1 (Karte); S. 15 (Einf.); sowie darin speziell: S. 265–286 (Kap. 15) von Martti Pärssinen: ''The Collasuyu of the Inka State.''</ref> Leta 1471 je bil Túpac Jupanqui deseti Sapa Inka, ki je prevzel oblast imperija od svojega očeta, s katerim je vladal nekaj časa. Pod njegovim vodstvom je imperij dosegel največjo širitev. Najpomembnejši korak je bil podreditev imperija Chimújev na pacifiški obali, edina velika sila, ki se je z imperijem širila. Menda je Inka prevzel nekatere organizacijske elemente, npr. pravokotno urbanistično načrtovanje in različne obrtne tehnike Chimújev. Nadaljnja osvajanja so služila za vključitev območij današnjega [[Ekvador]]ja do [[Quito|Quita]] in za razširitev ali konsolidacijo območja, ki so ga nadzorovali Inki v amazonski nižini ter današnjem severnem in osrednjem [[Čile|Čilu]] na območju današnjega [[Santiago de Chile|Santiaga de Chile]]. Po osvojitvi Quita naj bi Inki že več kot leto dni potovali s splavi iz Ekvadorja, da bi raziskovali otoške svetove severneje. Na skrajno južno mejo vladavine Inkov so prvotno sumili bodisi na Río Maipo (blizu [[Santiago de Chile|Santiaga de Chile]]) bodisi na Río Maule približno 300 km južneje. Napredovanje Inkov na jug se je pod Jupanquijevim očetom očitno ustavilo v današnjem osrednjem Čilu, kjer naj bi se na reki Maule odvijala odločilna bitka, ki jo je vodil Inka Garcilaso in je bila neugodna za Inke. Običajno je datiran okoli leta 1485. Vendar pa so obstajali preverljivi trgovinski in socialni stiki med Indijanci Inkov in [[Mapuči|Mapučev]] daleč južno od Maule, vsaj do [[Biobío (reka)|Río BíoBío]].<ref>Martti Pärssinen: ''The Collasuyu of the Inka State.'' In: Izumi Shimada (Hrsg.): ''The Inka Empire''. Austin 2015, S. 266.</ref> Tudi tu bi po predpostavkah arheologov lahko vplivali do sto let pred tem časom. Po poročanju kronistov so se Inki na območje severno od puščave [[Atacama]] umaknili šele v desetletjih tik pred prihodom Špancev in se odrekli nadzoru nad dolinami na jugu.<ref>Sociedad Chilena de Historia y Geografía (Chilenische Gesellschaft für Geschichte und Geografie): ''[http://jaimevera.cl.tripod.com/expansion.html La expansión incaica en el valle de Aconcagua, según los cronistas.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120226162233/http://jaimevera.cl.tripod.com/expansion.html |date=2012-02-26 }}'' In: ''Boletín 5 de la Filial Valparaíso.'' März 1995.</ref> Na splošno se je država Inkov v času vladavine Túpac Jupanquisa skoraj podvojila, tudi kot posledica vojn, ki so se vodile po širini med Santiagom del Estero v današnji severozahodni Argentini in Río Maule.<ref>Martti Pärssinen: ''The Collasuyu of the Inka State.'' In: Izumi Shimada (Hrsg.): ''The Inka Empire.'' Austin 2015, S. 268: : »Vsekakor pa se je v času vladavine Topa Inke, naslednika Pačakutija, obseg države Inka skoraj podvojil zaradi vojn, ki so se raztezale do Santiaga del Estera na severozahodu Argentine in reke Maule v osrednjem Čilu (Pärssinen 1992: 123: S. 123–124, 128).«</ref> Pod vladavino Túpac Jupanquisa so bila utrjena vzhodna pobočja Andov. Inkovski vojvoda Guacane, potomec Inke Huayna Cápaca, je na vzhodnem pobočju Andov zgradil trdnjavo Fuerte de Samaipata, kjer je nastanil nekaj svojih žena, ki so jih ščitili evnuhi in vojaki. Kljub temu je Chiriguanu pod vodstvom njihovega poglavarja Grigote uspelo pobegniti Inkom, pobiti evnuhe, požgati trdnjavo in ugrabiti priležnice in device. Inki so se maščevali tako, da so poslali vojsko, da ponovno zavzame Samaipato, obnovi trdnjavo in jo postavi kot del obrambne črte na vzhodnih pobočjih Andov, da se zaščiti pred vdori nižinskih plemen.<ref name="schliemanns-erben-188">Gisela Graichen: ''Schliemanns Erben und die Botschaft der versunkenen Städte''. Frechen 1998, ISBN 3-933366-82-8, S. 188–206</ref> Visoki dostojanstveniki manjvrednih plemen so sprva ohranili pomembne upravne funkcije. Sinove pa so morali poslati v Cuzco, kjer so se izobraževali in poučevali v slogu Inkov ter jim služili tudi kot talci.<ref name="terrax-oasen-286">Helga Lippert: ''Terra X – Von den Oasen Ägyptens zum Fluch des Inka-Goldes''. München 2001, ISBN 3-453-19700-3, S. 286</ref><ref name="schatzgraeber-231">Wolfgang W. Wurster: ''Die Schatzgräber – Archäologische Expeditionen durch die Hochkulturen Südamerikas''. Hamburg 1991, ISBN 3-570-01000-7, S. 231</ref> Na ta način so Inki zagotovili notranji mir in večkratna propaganda je poudarila vse prednosti, ki jih prinašajo poraženim. Túpac Jupanqui je imel štiri cesarske province, razdeljene na podpokrajine s po 10.000 gospodinjstvi (''hunu''), ki so bile razdeljene v skupine po 5000, 1000, 500, 100 in 50 gospodinjstev, ki so bili nato razdeljeni na enote po deset (''chunka''). Večje enote so vodili uradniki inkovske birokracije, manjše pa lokalno plemstvo. Ta upravna struktura, zgrajena na dovršenosti decimalnega sistema, je zaostrila osrednjo oblast po prebivalstvu, za katero je bila značilna skrajna etnična, jezikovna in kulturna diferenciacija, z zapletenim mozaikom političnih predpisov, po drugi strani pa je tudi zmanjšala privilegije že dolgo uveljavljenega plemstva. S tem se je postopoma vzpostavil sistem javnih uslužbencev, kar je občasno privedlo do množičnega nasprotovanja nezadovoljnih »naravnih provincialnih gospodarjev«.<ref name="amerika1492-299">Alvin M. Josephy: ''Amerika 1492 – Die Indianervölker vor der Entdeckung''. Frankfurt am Main 1992, ISBN 3-10-036712-X, S. 299</ref> Túpac Jupanqui se je kot prvi vladar po mitskem ustanovitelju imperija Manco Cápacom poročil s svojo sestro in z njo imel otroke. Po njegovi smrti (morda je bil umorjen) je med dvema najbližjima vdovama izbruhnilo ostro rivalstvo glede nasledstva njunih sinov, ki so se borili z vsemi sredstvi sodnih spletk do državljanske vojne. Na koncu ga je po izločitvi tekmeca leta 1493 nasledil Huayna Cápac kot enajsti Sapa Inka. V prvih letih njegove vladavine mu je pri vladnih zadevah pomagal stric. Sedež je preselil v Tomibambo (kjer je današnja [[Cuenca]]), kjer naj bi imel več kot 200 sinov in hčera. Huayna Cápac je neuspešno vodil pohode proti džungli Indijancev vzhodno od Andov in mejo na severu premaknil v težkih bitkah proti bojevitim plemenom Cara in Caragui, ki so se vzdržala in vztrajno upirala do reke Ancasmayo (natančna lokacija v današnjem Ekvadorju - Kolumbijsko obmejno območje ni določeno). V ta namen so za operacijo postavili ogromne trdnjave s kamnitimi obzidji. S tem je Tawantinsuyu dosegel svoj največji obseg in imperij je dosegel svoje upravne meje. === Propad === [[Slika:Francisco Pizarro.png|thumb|left|[[Francisco Pizarro]]]] Aprila 1532 je [[Francisco Pizarro]] pristal na perujski obali in zakorakal globoko v notranjost Inkovskega imperija pod nadzorom Inkov vodnikov. Pizarro je našel imperij, ki je bil vpleten v bratomorno vojno med bratoma [[Atahualpa|Atahualpo]] in Huáscarjem. Hitra širitev Inkov in njihov prisilni režim z deportacijami je povzročil ogromno nezadovoljstvo podložnikov, kar je prispevalo k nestabilnosti imperija in vstajam narodov, ki so zdaj videli priložnost za osvoboditev, kar je Pizarro sistematično uporabljal. Atahualpa je podcenil nevarnost, ki jo predstavljal prihod Špancev. 14. novembra 1532 je bil Pizarro v Cajamarci s 159 spremljevalci. Atahualpa je to območje zavaroval z okoli 40.000 vojaki Inkov in se z okoli 8000 moškimi pojavil v Cajamarci. Glede na veliko verjetnost je Pizarro videl svojo edino priložnost, da bi zasegel vladarja in je pripravil zasedo. Ko se je Atahualpa pojavil s spremstvom, so Španci nenadoma napadli. Inkovska vojska, panična, se ni mogla upreti, Atahualpa je bil ujet in več tisoč njenih vojakov, vključno s številnimi plemiči in častniki, je bilo pobitih ([[bitka pri Cajamarci]]). Atahualpa je Pizarru ponudil, da se odkupi s sobo, polno zlata in srebra. V naslednjih mesecih so bili v ta namen oropani templji in zakladnice imperija. V tem času je Atahualpa še naprej vladal. Ubil je svojega brata Huáscarja, da bi mu preprečil, da bi se povezal s Španci. Maja je bilo obljubljeno zlato in srebro dostavljeno, stopljeno in razdeljeno med Pizarrove moške. Atahualpa ni bil izpuščen, ampak je bil v lažnem procesu obsojen na smrt in usmrčen z garoto 26. julija 1533. S smrtjo Inke je imperij začel razpadati. Nekatera plemena, ki so jih prej podredili Inki, so se postavila na stran osvajalcev v upanju, da se bodo osamosvojila. General Atahualpas Quisquis, ki je zasedel glavno mesto, je zaman poskušal ustaviti Špance. Pizarro je 15. novembra 1533 prišel do Cuzca. Tam je za Sapa Inko imenoval polbrata Atahualpe in Huáscarja, Manco Cápac II. Manco Cápac je bil sprva tesno povezan s Pizarrom, vendar je kmalu spoznal, da je le lutka Špancev. Leta 1536 je organiziral splošno vstajo, oblegal Cuzco in napadel novo ustanovljeno prestolnico Limo, kar je Špance pripeljalo v hudo stisko. Na koncu pa vstaja ni uspela in Manco se je s svojimi zagovorniki umaknil v Vilcabambo na vzhodnem pobočju Andov. Od tam se je še naprej upiral španskim vsiljivcem z gverilskimi akcijami, dokler ga leta 1544 ni ubilo sedem Špancev, ki so pobegnili k njemu po notranjih španskih spopadih. Njegova sinova Sayri Túpac in Titu Cusi Jupanqui sta lahko ohranila neodvisnost Vilcabambe. Časi upora in mirnega sobivanja so se izmenjevali, dokler španski podkralj leta 1572 po umoru španskega veleposlanika Vilcabambe ni napovedal vojne. 24. julija 1572 je bil zadnji vladar Inkov Túpac Amaru dva meseca pozneje v Cuscu ujet in so mu odsekali glavo. == Jezik == Inki so prevzeli [[kečuanščina|kečuanščino]] kot državni jezik ter jo razširili po celotnem ozemlju svoje države, čeprav ni bila njihov prvotni jezik. Poleg tega so se lokalno uporabljali še številni drugi jeziki. == Materialna kultura == [[Slika:Quipu MKL Bd. 13 1890 (128905524).jpg|thumb|right|[[Kipu]] (vrvice z vozli)]] [[Slika:inka mauern cuzco.jpg|thumb|Inkovski zid, [[Cusco|Qusqu/Cusco]], [[Peru]]]] Inki niso poznali [[pisava|pisave]], morda pa so njihovi vzorci v tekstilu ''(tukapu)'' služili na neki način za shranjevanje informacij. Poleg tega so uporabljali vrvice z vozli imenovane ''([[kipu]])'' v različnih barvah, s katerimi so shranjevali števila in s tem omogočali [[knjigovodstvo]] oziroma [[statistika|statistiko]] vseh vrst blaga kot tudi prebivalstva. Niso imeli [[denar]]ja in zato niso pobirali [[davek|davkov]] v današnjem smislu. Namesto tega je njihova [[uradniška država]] izterjala [[tribut]]e od podrejenih ljudstev, in sicer v naturalijah kot tudi storitvah. Inki so imelo zelo razvito [[tkalstvo]], s katerim so predelovali [[Lama (žival)|lamjo]] [[volna|volno]] in [[bombaž]]. Ena tretjina delovnega časa podložnikov je bila namenjena inkovskemu vladarju, druga tretjina starim, bolnikom, vdovam, sirotam in drugim nemočnim. Zadnjo tretjino je posameznik lahko uporabljal za vzdrževanje družine. Plemiči in uradniki so bili osvobojeni služb v vojski ter na poljih, so lahko imeli več žena in so kot edini smeli nositi [[nakit]]. Inkovski [[arhitekt]]i in [[zidar]]ji so opravljali čudovita, trajna dela. Zgradili so velike stavbe iz ogromnih kamnov brez [[malta (zidarstvo)|malte]], med katere ni bilo mogoče poriniti rezila. Take [[zid]]ove najdemo še danes, npr. ostanke bivših inkovskih palač v centru mesta Cusco, ki zdaj služijo kot temelji cerkvenih ter uradnih stavb. Tisti zidovi so preživeli več [[potres]]ov, v katerih so padle druge, kolonialne stavbe. Manj pomembna poslopja ter včasih tudi nadgradnje na kamnitih temeljih pa so gradili z glinastimi [[zidak]]i. Glavna središča inkovske države so bila povezana s [[cesta]]mi, med njimi 4000&nbsp;km dolga in 8 m široka obalna cesta ter 5200&nbsp;km dolga in 6 m široka gorska cesta v [[Andi]]h, po katerih so hiteli menjalni [[tekač]]i ''(chaski)'', ki so prenašali pomembna poročila do 400&nbsp;km dnevno. Inki so imeli razvito [[kovinarstvo]]. [[Orodje]] ter [[orožje]] so izdelovali iz [[baker|bakra]] in [[bron]]a. Tudi operirali so [[lobanja|lobanje]] in [[okončine]] z bronastimi orodji. Inki niso poznali niti [[kolo|kolesa]] niti [[plug]]a vlečenega z živalmi. Zemljo so obdelovali z [[motika]]mi ''(chaki taklla)'', ki jih so rinili s pomočjo nog. Za preskrbo velikih količin ljudi v goratih ozemljih so gradili terase na pobočjih, ki so jih [[namakanje|namakali]] z [[vodovod]]i. Presežke so shranjevali v [[skladišče|skladiščih]], v katerih je pihal veter in s tem pridelke zaščitil pred [[gniloba|gnilobo]]. [[Krompir]] so sušili s nočnim zmrzovanjem. Pridelovali so [[koruza|koruzo]], [[krompir]], vrsto [[metlika (rastlina)|metlike]] ''[[kvinoja|kinwa]]'', [[ščir]] ''(kiwicha)'', [[buča|buče]], [[paradižnik|paradižnike]], [[arašidi|arašide]] in [[paprika|paprike]]. Njihove domače živali so bile [[Lama (žival)|lame]], [[gvanako]], [[raca|race]], [[Alpaka (kamela)|alpake]] in [[morski prašiček|morski prašički]] ''(quwi)'', katerih meso so jedli. == Bogovi == Kot tudi vsa ljudstva Andov so Inki častili boga Stvarnika Sveta ''([[Viracocha]])'' in Mater Zemljo ''([[Pachamama]])''. Poleg tega pa so slavili Očeta Sonce ''([[Inti]])'', ki je bil oče inkovskih vladarjev. == Glej tudi == * [[inkovski imperij]] * [[seznam ljudstev]] * [[seznam inkovskih vladarjev]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Zbirka|Category:Inca}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Peruja]] [[Kategorija:Zgodovina Bolivije]] [[Kategorija:Zgodovina Čila]] [[Kategorija:Zgodovina Argentine]] [[Kategorija:Zgodovina Ekvadorja]] [[Kategorija:Predkolumbovska Amerika]] [[Kategorija:Inki|*]] k95djbatzr9ji3wo10x7o2p5xudkn38 0 92964 6679863 6578440 2026-05-23T14:48:53Z A09 188929 odstranil [[Kategorija:Naselja v Sloveniji brez stalnih prebivalcev]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679863 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088666_b4 | latd = 45 |latm = 26 |lats = 47.03 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 51.96 |longEW = E |najdisi=Breg+pri+Sinjem+Vrhu |slika= |omemba= |povrsina=0,58 |prebivalstvo=1 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=193,3 |postna=8344 |posta=Vinica |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Brég pri Sínjem Vŕhu''' je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 260 m. Pomembnejša bližnja naselja so: [[Sinji vrh]] (5 km), [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] (14&nbsp;km) in [[Črnomelj]] (23&nbsp;km). Naselje sestavljajo [[zaselek|zaselki]]: ''Breg'', ''Hrib'' in ''Selce''. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="14" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], 1971, [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], 1995</ref> |- | 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1966 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 || 2024 |- | 136 || 125 || 103 || 97 || 89 || 85 || 57 || 62 || 61 || 55 || 50 || 35 || 40 || 5 || 9 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana , 1996, {{COBISS|ID=72111104}} == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002] {{Črnomelj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Vinica]] h5uvp07280k79ke8h40uwgwvb2fooc9 6679864 6679863 2026-05-23T14:49:15Z A09 188929 pp 6679864 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10088666_b4 | latd = 45 |latm = 26 |lats = 47.03 |latNS = N | longd = 15 |longm = 7 |longs = 51.96 |longEW = E |najdisi=Breg+pri+Sinjem+Vrhu |slika= |omemba= |povrsina=0,58 |prebivalstvo=1 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=193,3 |postna=8344 |posta=Vinica |obcina=Črnomelj |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Brég pri Sínjem Vŕhu''' je [[naselje]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. == Geografija == [[Povprečna nadmorska višina|Povprečna]] [[nadmorska višina]] [[naselje|naselja]] je 260 m. Pomembnejša bližnja naselja so: [[Sinji vrh]] (5 km), [[Vinica, Črnomelj|Vinica]] (14&nbsp;km) in [[Črnomelj]] (23&nbsp;km). Naselje sestavljajo [[zaselek|zaselki]]: ''Breg'', ''Hrib'' in ''Selce''. == Demografija == {| class="wikitable" style="margin: 0.5em auto; text-align: center;" |- ! colspan="15" | Pregled števila prebivalstva po letih<ref>[[Krajevni leksikon Slovenije (1971)|Krajevni leksikon Slovenije]], 1971, [[Krajevni leksikon Slovenije (1995)|Krajevni leksikon Slovenije]], 1995</ref> |- | 1869 || 1880 || 1890 || 1900 || 1910 || 1931 || 1948 || 1953 || 1961 || 1966 || 1971 || 1981 || 1991 || 2002 || 2024 |- | 136 || 125 || 103 || 97 || 89 || 85 || 57 || 62 || 61 || 55 || 50 || 35 || 40 || 5 || 9 |} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Černe, Andrej ''Priročni krajevni leksikon Slovenije'', DZS d.d., Ljubljana , 1996, {{COBISS|ID=72111104}} == Zunanje povezave == * [http://www.stat.si/popis2002/si/rezultati/rezultati_red.asp?ter=NAS&sifra=017 Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002] {{Črnomelj}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Črnomelj]] [[Kategorija:Kraji v poštnem okolišu Vinica]] fhbvwkldb3bk9tuxqauxri9arf1p4w0 0 99667 6679837 6587253 2026-05-23T13:58:52Z Pipi Skoda 177950 Osebno življenje 6679837 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = non_vocal_instrumentalist }} {{vprašljivo}} '''Bor Zuljan''' (rojstno ime '''Borivoj Zupan'''), [[Slovenci|slovenski]] [[kitarist]], * [[22. april]] [[1969]], [[Šempeter pri Gorici]]. Za glasbo ga je navdušil oče, ki ga je komaj 6-letnega vpisal v glasbeno šolo. Po končanen šolanju se je njegova glasbena kariera nadaljevala od sodelovanja v pop-rock skupinah do tršega rocka, in sicer po naslednjem vrstnem redu: #[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] #As ([[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Volfand Wolf]]) #Big Bolero Band #[[Šank Rock]] in [[Devil Doll]] == Osebno življenje == Bor ima z bivšjo partnerko (s katero je bil več kot 30 let) dve hčerki: Lio (rojena 2000) in Kiaro (rojena 2002).<ref>{{Navedi splet|title=Ste videli, kako je Bor Zuljan izpovedal ljubezen bivši? Urška še molči – splet je ponorel! - NaDlani.si|url=https://www.nadlani.si/show/ste-videli-kako-je-bor-zuljan-izpovedal-ljubezen-bivsi-urska-se-molci-splet-je-ponorel/|website=www.nadlani.si|date=2025-05-06|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Od leta 2025 je v razmerju z [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Zuljan, Bor}} [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] 9ea5o0zz51ptpst9talq84rbkz80luf 6679840 6679837 2026-05-23T14:05:15Z Pipi Skoda 177950 Anita 6679840 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | background = non_vocal_instrumentalist }} {{vprašljivo}} '''Bor Zuljan''' (rojstno ime '''Borivoj Zupan'''), [[Slovenci|slovenski]] [[kitarist]], * [[22. april]] [[1969]], [[Šempeter pri Gorici]]. Za glasbo ga je navdušil oče, ki ga je komaj 6-letnega vpisal v glasbeno šolo. Po končanen šolanju se je njegova glasbena kariera nadaljevala od sodelovanja v pop-rock skupinah do tršega rocka, in sicer po naslednjem vrstnem redu: #[[Big Ben (glasbena skupina)|Big Ben]] #As ([[Božidar Wolfand - Wolf|Božidar Volfand Wolf]]) #Big Bolero Band #[[Šank Rock]] in [[Devil Doll]] == Osebno življenje == Bor ima z bivšjo ženo Anito Zuljan (s katero je bil več kot 30 let) dve hčerki: Lio (rojena 2000) in Kiaro (rojena 2002).<ref>{{Navedi splet|title=Ste videli, kako je Bor Zuljan izpovedal ljubezen bivši? Urška še molči – splet je ponorel! - NaDlani.si|url=https://www.nadlani.si/show/ste-videli-kako-je-bor-zuljan-izpovedal-ljubezen-bivsi-urska-se-molci-splet-je-ponorel/|website=www.nadlani.si|date=2025-05-06|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> Od leta 2025 je v razmerju z [[Urška Klakočar Zupančič|Urško Klakočar Zupančič]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} {{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Zuljan, Bor}} [[Kategorija:Slovenski kitaristi]] jlzoplhf2myvg71gavpii8w0hr8jngj 0 100171 6679815 6430000 2026-05-23T12:43:38Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ naštevanje prelazov spada v [[Seznam prelazov v Sloveniji]] 6679815 wikitext text/x-wiki [[Slika:Vrsic2.JPG|thumb|Prelaz [[Vršič]] v [[Slovenija|Sloveniji]], ki povezuje [[Gorenjska|Gorenjsko]] s [[Trenta|Trento]]]] '''Prelaz''' je nižji del gorskega [[sleme]]na, čez katerega vodi pot /cesta iz ene [[dolina|doline]] v drugo. Na poti čez [[gorovje]] predstavlja prelaz navadno najvišjo [[Točka (geometrija)|točko]] [[Nadmorska višina|nadmorske višine]], ki jo moramo prepotovati, če želimo priti na drugo stran gorovja. Gorovja so skozi [[Zgodovina|zgodovino]] predstavljala oviro trgovcem, vojakom in drugim potnikom, saj je bil za prehod potreben vzpon čez mnogokrat zasnežene vrhove. Hribovje je predstavljalo oviro potovanja, saj so velike skupine popotnikov težko premagovale pot, otovorjene živali so stežka hodile ob gorskih previsih, ob vsem pa je veliko težav prinašalo nestanovitno [[vreme]], nižje [[Temperatura|temperature]] in problem prilagajanja na redkejši [[zrak]]. Kljub vsemu so se skupine večkrat odločale za potovanje preko gorovij, saj bi jim pot okoli njih lahko vzel tudi več [[mesec]]ev časa. Nekateri prelazi so bili dobro vidni od daleč, drugi, ki so vodili skozi ozke [[soteska|soteske]], pa so ostali skriti, dokler ni na njih prvič stopila človeška noga. Večanje [[Migracije|migracij]] in odkrivanje [[Trgovska pot|trgovskih poti]] je prineslo tudi veliko informacij o možnostih potovanja, ki so se v trgovskih središčih hitro ustno prenesle med drugimi popotniki. == Glej tudi == * [[Sedlo (geografija)]] * [[seznam prelazov v Sloveniji]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mountain passes|prelaz}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Prelazi| ]] emdtvfzheyyjk12hih90groklb807dl 0 100256 6679956 6668054 2026-05-23T17:00:35Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679956 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Reka}} {{Infopolje Vodotok |name = Reka |image = Burger RekaReka 01.jpg |image_caption = Kanjon Reke pod [[grad Školj|gradom Školj]] |pushpin_map = Slovenija |basin_countries = [[Slovenija]], [[Hrvaška]] |source1 = v hribovju severno od [[Klana|Klane]] na Hrvaškem |source1_coordinates = {{koord|45|29|01.25|N|14|23|44.05|E|region:HR_type:river}} |source1_elevation = 720 m |mouth = ponor [[Škocjanske jame]] |mouth_coordinates={{koord|45|39|56.55|N|13|59|23.25|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |mouth_elevation = 318 m |length = 54 km |discharge1 = 7,8 m³/s (vodomerna postaja Cerkvenikov mlin) <ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Mesečne statistike - Povodje Jadranskega morja brez Posočja|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> |basin_size = 369 km², od tega 4 km² na Hrvaškem in 365 km² v Sloveniji }} '''Réka''' (tudi '''Velika voda''' ali ''Velka voda''<ref>{{navedi splet |url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWL5W0P0|last=Rojšek|first=Daniel|title=Velika voda - Reka - a karst river = Velika voda - Reka - kraška reka|journal=2nd and 3rd International Karstological School "Classical Karst"|pages=196–197|year=1996|COBISS=69290752|accessdate=12. januarja 2017}}</ref> in '''Kraška reka''') je reka na [[Kras (območje)|Krasu]] v jugozahodni Sloveniji, največja in najdaljša [[ponikalnica]] v Sloveniji. Izvira kot ''Vela voda'' v gozdnatem hribovju severno od vasi [[Klana]] na [[Hrvaška|Hrvaškem]] in teče po ozki, gozdnati grapi proti severozahodu. Južno od [[Zabiče|Zabič]] se njena dolina razširi in reka teče mimo [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]] ves čas proti severozahodu. Pri [[Topolc]]u vstopi v ožjo dolino, po kateri teče po severnem robu [[Brkini|Brkinov]] vse do [[Gornje Vreme|Gornjih Vrem]], kjer je v apnencih izoblikovala širšo [[slepa dolina|slepo dolino]]. V zadnjem delu toka se je vrezala v ozek [[kanjon]], na njegovem zahodnem koncu pa ponikne v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]]. Del vode Reke pride ponovno na površje po 35&nbsp;km podzemnega toka v izvirih reke [[Timava|Timave]] pri vasi [[Štivan]] med [[Devin, Italija|Devinom]] in [[Tržič, Italija|Tržičem]] v [[Italija|Italiji]] in del v podmorskih izvirih ([[brojnica]]h) pri [[Nabrežina|Nabrežini]]. Večji levi pritoki so [[Molja (Reka)|Molja]], [[Posrtev]] in [[Padež (Reka)|Padež]], večji desni pritoki so Pila, [[Bistrica (Reka)|Bistrica]], [[Podstenjšek (Reka)|Podstenjšek]] in [[Sušica (Reka)|Sušica]]. == Opis reke == [[File:Reka Reka.jpg|sličica|desno|260px|Reka pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]]]] [[File:Reka river.jpg|thumb|desno|260px|Reka pod Famljami]] Reka nastane iz več manjših izvirov v neprepustnih flišnih kamninah, nato teče po ozki, gozdnati grapi naprej proti severovzhodu, a se hitro obrne proti severozahodu in po treh kilometrih toka vstopi na ozemlje Slovenije. Dolina je sprva ozka in skoraj povsem neposeljena, šele malo pred [[Zabiče|Zabičami]] se dolinsko dno ob reki razširi v manjšo kotlinico (imenovana Podgora) ob vznožju strme Rebri, jugozahodnega roba [[Snežnik]]a. Pri [[Trpčane|Trpčanah]] se dolina nekoliko zoži, nato pa teče Reka vse do [[Dolnji Zemon|Dolnjega Zemona]] tik po jugozahodnem robu ravnine, ki je večinoma obdelana, razen vzdolž reke, kjer prevladujejo travniki. Mimo [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]] teče po osrednjem dnu Bistriške kotlinice in tu prejme dva največja pritoka: z leve strani [[Molja (Reka)|Moljo]], ki priteka iz vzhodnega dela [[Brkini|Brkinov]], in kraški potok [[Bistrica (Reka)|Bistrico]], ki prihaja na dan v močnem kraškem izviru na koncu krajše [[zatrepna dolina|zatrepne doline]] tik nad [[Ilirska Bistrica|Ilirsko Bistrico]]. Pri [[Topolc]]u se začne več kot 20&nbsp;km dolga, razmeroma ozka dolina, ki se nekoliko razširi le tu in tam in jo je Reka globoko vrezala v flišne kamnine med hribovitimi [[Brkini]] na jugu in nizkim flišnim hribovjem severno od nje. Z obeh strani se iz kratkih in strmih grap stekajo v Reko številni majhni potoki, ki ji v poletnih in zimskih mesecih dovajajo zelo malo vode ali celo presahnejo. Večji pritoki v tem delu doline so deloma kraški pritok [[Podstenjšek (Reka)|Podstenjšek]] z desne strani, po katerem doteka v Reko tudi del kraških voda iz okolice [[Knežak]]a, desni pritok [[Sušica (Reka)|Sušica]], ki odmaka večji del [[Košanska dolina|Košanske doline]], ter [[Posrtev]] in [[Padež (Reka)|Padež]] z leve strani z razvejeno rečno mrežo, zajedeno globoko v osrčje [[Brkini|Brkinov]]. Od [[Ilirska Bistrica|Ilirske Bistrice]] do [[Ribnica, Pivka|Ribnice]] vodi po dolini glavna cesta Postojna–Jelšane, od Ribnice dolvodno pa regionalna cesta [[Ribnica]]–[[Famlje]]–[[Divača]]. V celotni dolini je le nekaj manjših vasi in zaselkov, mdr. [[Gornja Bitnja]], [[Dolnja Bitnja]] in [[Ribnica, Pivka|Ribnica]]. Ko Reka prestopi z neprepustnih flišnih kamnin na prepustne paleogenske apnence, se značaj doline spremeni: pri [[Gornje Vreme|Gornjih Vremah]] vstopi Reka v širšo [[Vremska dolina|Vremsko dolino]], ki je po nastanku največja [[slepa dolina]] v Sloveniji .<ref>{{navedi knjigo |last1=Gams|first1=Ivan|year=2003|title=Kras v Sloveniji v prostoru in času|publisher=Založba ZRC|isbn=961-6358-91-X|cobiss=124733440|pages=261}}</ref> Takoj ko Reka priteče na apnence, začenja izgubljati vodo, včasih pa se v njeni strugi odpre večji [[požiralnik (kras)|požiralnik]], tako da reka presahne in je njena struga vse do [[Škocjanske jame|Škocjanskih jam]] suha. To se je dogajalo tudi že v preteklosti in so morali mlinarji sproti mašiti takšne požiralnike (nekoč so jih imenovali kanduti), zelo odmevno pa je bilo izginotje Reke 11. ali 12.&nbsp;septembra 1982, ko je v celoti odtekala v več kot 20&nbsp;m globoko brezno. Po močnem deževju 1.&nbsp;oktobra 1982 je narasla Reka s prodom zasula požiralnik in ponovno tekla površinsko do ponora v Škocjanskih jamah.<ref>{{navedi revijo|last1 = Habe|first1 = France|title =Notranjska Reka izginila v breznu|journal =Proteus|volume =45|issue=3|pages = 96–99|publisher = Prirodoslovno društvo Slovenije|location = Ljubljana|year = 1982|COBISS =10740525}}</ref> V [[Vremska dolina|Vremski dolini]] teče Reka danes 10–15&nbsp;m niže od širše uravnave v dnu doline, na kateri so nameščene vremske vasi in njihova polja. Po mnenju D. Radinje je ta uravnava nekdanja [[rečna terasa]], ki jo je izdelala Reka, po mnenju A. Mihevca pa naj bi nastala z robno korozijo in jo zato imenuje robni ravnik.<ref>{{navedi revijo|last1 = Radinja|first1 = Darko|title = Vremska dolina in Divaški Kras: problematika kraške morfogeneze|journal = Geografski zbornik|volume = 10|pages = 211–225|publisher = Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU|location = Ljubljana|year = 1967|COBISS= 11418669}}</ref><ref>{{navedi knjigo|last1=Mihevc|first1=Andrej|year=1991|title=Morfološke značilnosti ponornega kontaktnega krasa: izbrani primeri s slovenskega krasa|publisher=Magistrsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani|pages=133|COBISS= 4772962}}</ref> Pod [[Famlje|Famljami]] prestopi Reka na kredne apnence in dolina se hitro zoži v 60–100&nbsp;m globok kanjon, ki je najožji tik pod ostanki nekdanjega [[grad Školj|gradu Školj]]. Nekoliko prej se z leve strani v kanjon steka ozka dolina potoka [[Sušica (Reka)|Sušice]], vendar v njej večino leta ni vode. Po dobrem kilometru toka priteče Reka do velikega [[ponor]]a v Mahorčičevo jamo v nadmorski višini 317&nbsp;m pod vasjo [[Škocjan, Divača|Škocjan]], nad katerim se dviga skoraj 100&nbsp;m visoka stena. Iz Mahorčičeve jame teče Reka naprej v Mariničevo jamo, nato pride ponovno na dan v dnu [[udornica|udornic]] Mala in Velika dolina, med katerima se je od nekdanjega jamskega stropa ohranil naravni most, nato pa v slednji dokončno izgine v [[Škocjanske jame]] v nadmorski višini 269 m. == Podzemni tok Reke == [[File:Skocjanske jame river Reka entrance.JPG|sličica|levo|260px|[[Ponor]] Reke v [[Škocjanske jame]]]] Reka teče pod površjem najprej skozi 2,6&nbsp;km dolg, od 10–60&nbsp;m širok in do 146&nbsp;m visok podzemni [[kanjon]], imenovan tudi Šumeča jama; njen najožji del je Hankejev kanjon ([[Škocjanske jame]]), ki je zaradi izjemne velikosti in bučeče reke svetovna posebnost. Skozenj vodi današnja turistična pot iz Tihe jame prek Cerkvenikovega (Hankejevega) mostu do Schmidlove dvorane in izhoda v dnu Velike doline. Malo pred mostom se smer toka kolenasto obrne iz jugozahodne v severozahodno smer. Sprva teče voda po ozkem kanjonu, pred končnim sifonom pa se še enkrat razširi v Martelovo dvorano, ki je doslej največja znana podzemna votlina v Sloveniji in ena največjih na svetu s prostornino 2,2&nbsp;milijona m³ (dolga 308&nbsp;m, široka do 123&nbsp;m in visoka do 146&nbsp;m). Kakšnih 160&nbsp;m naprej se vodni rov konča s sifonskim Mrtvim jezerom v nadmorski višini 214&nbsp;m, od koder reka nadaljuje svoj podzemni tok proti izvirom [[Timava|Timave]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dedi.si/dediscina/8-skocjanske-jame|last1=Peric|first1=Borut|last2=Hribar|first2=Matjaž|year=2009|title=Škocjanske jame. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|accessdate=7. januarja 2017}}</ref> Okoli 3,2&nbsp;km severozahodno od ([[Škocjanske jame|Škocjanskih jam]]) je v precej veliki vrtači vhod v [[Kačna jama|Kačno jamo]], v kateri so logaški jamarji leta 1972 prvič prišli do spodnje etaže jame s podzemnim tokom Reke v nadmorski višini okoli 180&nbsp;m (250&nbsp;m pod površjem).<ref>{{navedi knjigo |last1=Mihevc|first1=Andrej|year=2001|title=Speleogeneza Divaškega krasa|publisher=Založba ZRC|isbn=961-6358-24-3|cobiss=110099200|pages=101–102}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.dedi.si/dediscina/377-kacna-jama|last=Hribar|first=Matjaž|year=2010|title=Kačna jama. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|accessdate=28. januarja 2017}}</ref> Divaški jamarji so ob raziskovanju Brezna treh generacij, ki se odpira med Škocjanskimi jamami in Kačno jamo, 6.&nbsp;aprila 2001 prav tako prišli do že poznanega dela Kačne jame in podzemne Reke v globini 230&nbsp;m, kar dopušča nadaljnje možnosti iskanja podzemnega toka Reke med Škocjanskimi jamami in Kačno jamo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.divaska-jama.info/old/brezno_treh_generacij.htm|title=Brezno treh generacij – B3G|accessdate=11. januarja 2017}}{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Že v tem delu teče Reka verjetno po več podzemnih kanalih, naprej proti izvirom [[Timava|Timave]] pa se še bolj razveji, tako da so jamarji naleteli nanjo še na več mestih. Že pred prvo svetovno vojno so prišli do podzemnega toka Reke v [[Labodnica|jami Labodnica]] ([[:it:Abisso di Trebiciano]]) tik onstran državne meje pri [[Trebče, Trst|Trebčah]], kjer teče reka v nadmorski višini 12&nbsp;m (320&nbsp;m pod površjem).<ref>Gams 2003, str. 269.</ref> Novembra 1999 so italijanski jamarji prišli do rokava podzemne reke v [[Lazar Jerko|jami Lazar Jerko]] pri [[Repentabor]]u v globini 298&nbsp;m, oziroma v nadmorski višini 4&nbsp;m.<ref>{{navedi splet |url=http://www.jamarska-zveza.si/images/Documents/Mediji/2004_iskanje_podzemne_reke.pdf|last=Mihevc|first=Andrej|title=Iskanje podzemnega toka reke Reke: Jama z vodo nas je prevzela|journal=Delo|volume = 46, št. 20 (26.1.2004)|year=2004|accessdate=11. januarja 2017}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.boegan.it/fileadmin/user_upload/upload/pdf/libri_fotografici/LAZZARO_JERKO_c.pdf|last=Tognolli|first=Umberto|title=La Grotta meravigliosa di Lazzaro Jerko|accessdate=11. januarja 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202083858/http://www.boegan.it/fileadmin/user_upload/upload/pdf/libri_fotografici/LAZZARO_JERKO_c.pdf|url-status=dead}}</ref> 12.&nbsp;decembra 2003 je sežanskim jamarjem po dolgotrajnem kopanju uspelo priti do podzemne Reke v Jami&nbsp;1 v Kanjaducah blizu [[Sežana|Sežane]]. Pot v podzemlje jim je nakazal eden od številnih dihalnikov, iz katerih močno piha topel zrak, ko ob naraščanju pretoka Reke voda iztiska zrak iz podzemnih rovov.<ref>{{navedi splet|url=http://jds.brlog.net/index.php/raziskovanja/85-jama-1-v-kanjaducah|title=Jama 1 v Kanjaducah|accessdate=12. januarja 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064242/http://jds.brlog.net/index.php/raziskovanja/85-jama-1-v-kanjaducah|url-status=dead}}</ref> Nazadnje je isto uspelo sežanskim jamarjem še v breznu v Stršinkni dolini pri vasi [[Orlek]], kjer so prišli 10.&nbsp;januarja 2004 do podzemnega toka Reke v globini 340&nbsp;m.<ref>{{navedi splet|url=http://jds.brlog.net/index.php/raziskovanja/86-brezno-v-strsinkni-dolini|title=Brezno v Stršinkni dolini|accessdate=12. januarja 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202064255/http://jds.brlog.net/index.php/raziskovanja/86-brezno-v-strsinkni-dolini|url-status=dead}}</ref> Jamarska raziskovanja se nadaljujejo in pričakovati je, da bo pihanje iz podzemlja razkrilo še nove poti do podzemne Reke. S sledilnimi poskusi so že pred drugo svetovno vojno dokazali, da vode Reke pridejo ponovno na površje v izvirih [[Timava|Timave]] pri [[Štivan]]u, del vode pa dobivajo še iz krasa v neposrednem zaledju. Ostali del vode Reke zelo verjetno prihaja na dan v podmorskih izvirih ([[brojnica]]h) pri [[Nabrežina|Nabrežini]].<ref>{{navedi revijo|last1 = Forti|first1 = Fabio|title = Problem podzemskega toka Kraške Reke in izvira Timava|journal = Reka – Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke|pages = 219|publisher = Mladinska knjiga|location = Ljubljana|year=1990|cobiss=15830272}}</ref><ref>Rojšek 1996, str. 196–197</ref> == Hidronim in etimologija == Da je [[občno ime]] postalo ime reke, sta razloga v tem, da je to edini večji vodotokov daleč naokoli in da je bil v preteklosti izjemno pomemben kot energijski vir za številne mline in žage ter tudi za oskrbo s pitno vodo v času poletnih in zimskih suš. V zgornjem toku, na hrvaškem ozemlju, se vodotok imenuje Vela voda (slovensko Velika voda) in tudi za slovenski del reke se je v preteklosti za zgornji in srednji tok pogosto uporabljalo ime ''Velika voda''.<ref>{{navedi knjigo|year=1968|title=Krajevni leksikon Slovenije. 1. knjiga|publisher=Državna založba Slovenije|page=83|location=Ljubljana|cobiss=18172417}}</ref> Za spodnji tok se je v preteklosti večinoma uporabljalo ime ''Reka'', v starejši literaturi se pojavljata tudi imeni ''Brkinska Reka'' in ''Kraška Reka'', vendar se ne uporabljata več. Nekateri raziskovalci menijo, da bi morali celotni vodotok imenovati ''Velika voda''.<ref>{{navedi revijo|last1 = Habe|first1 = France|title = Reka – dolina mlinov in žag|journal = Reka – Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke|pages = 239|publisher = Mladinska knjiga|location = Ljubljana|year=1990|cobiss=15830272}}</ref><ref>{{navedi revijo|url=http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/2_Pred1999/GV_6401_185_190.pdf|last1 = Rojšek|first1 = Daniel|title = O nekaj imenih s Krasa in Posočja|journal = Geografski vestnik|volume = 64|pages = 188|publisher =Zveza geografskih društev Slovenije|location = Ljubljana|year = 1992|COBISS= 35044608}}</ref> Za potrebe lokalnega sporazumevanja ime Reka povsem zadošča, v širšem slovenskem prostoru pa imamo še številne podobne primere uporabe občnega imena za lastno ime, kar lahko privede do nejasnosti in nesporazumov. Predvsem zaradi tega se je začelo uporabljati ime ''Notranjska Reka'', kar pa domačini zavračajo, ker naj bi imel pridevnik 'notranjski' pejorativni (slabšalni) pomen.<ref>Rojšek 1992, str. 188.</ref> Geograf [[Ivan Gams]] je v izogib nepotrebnim nesporazumom predlagal: »V geografiji ni bilo nikoli načelnega nasprotovanja domačemu imenu Reka, zlasti, ako je bila izključena možnost, da bi ostali v dvoumju, za katero od mnogih Rek na Slovenskem gre. Če je ime vpisano na zemljevidu ali če opisujemo le Brkine ali Reško dolino, je vsako nadaljnje določilo odveč. Drugače pa je, ako to ime zapišemo brez pojasnila, za katero Reko gre, v opisu širše regije ali celo Slovenije. V takih primerih pa ostaja nejasna tudi pogosto v časopisju uporabljena oznaka reka Reka, zakaj vodnih tokov s tem imenom je, kot smo videli, na Slovenskem še zdaj precej.« <ref>{{navedi revijo|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBDXYE21|last1 = Gams|first1 = Ivan|title = Ob vprašanju imen (Notranjska) Reka in (Notranjski) Snežnik|journal = Geografski vestnik|volume = 65|pages = 117|publisher =Zveza geografskih društev Slovenije|location = Ljubljana|year = 1993|COBISS= 40099584}}</ref> Na starejših avstrijskih topografskih kartah se ime reke pojavlja v oblikah ''Reka Bach'', ''Recca Bach'' ali ''Reka (Velika voda)'' (za zgornji tok), na italijanskih topografskih kartah se imenuje ''Timavo superiore'' (Zgornja Timava) ali ''Recca'' (Reka). == Hidrogeografija == [[File:Reka-cerkvenikov mlin hidrogram1981-2010.jpg|sličica|desno|260px|Povprečni mesečni pretoki Reke na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin v obdobju 1981–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=29. januarja 2017}}</ref>]] Reka ima sredozemski dežni režim z izrazitim prvim viškom pozno jeseni (november–december) in neznatnim drugim viškom spomladi (aprila). Prvi višek nastopa zaradi obilnih jesenskih padavin in zmanjšane [[evapotranspiracija|evapotranspiracije]], skromnemu aprilskemu višku nekoliko prispeva tudi taljenje snega na [[Snežnik]]u. Poletni nižek je zelo izrazit (julij–avgust) zaradi majhne količine padavin in višjih temperatur. Reka ima tudi nizek [[specifični odtok]] (17,3&nbsp;l/s/km²) in nizek [[odtočni količnik]] (32,5&nbsp;%), kar je splošna značilnost naših vodotokov v submediteranskem podnebju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki v obdobju 1971–2000 po hidrometričnih zaledjih|publisher=ARSO| year=2008|COBISS=237729536|accessdate=17. januarja 2017}}</ref> Reka dobiva vodo deloma iz hribovitega sveta v neprepustnih flišnih kamninah, ki zavzemajo okoli 54&nbsp;% površine porečja ([[Brkini]] in hribovit svet vzdolž večjega dela doline), in deloma iz kraških območij ([[Snežnik]], [[Slavenski ravnik]], [[Vremščica]]), ki predstavljajo 41&nbsp;% površine porečja (ostalo so rečne naplavine v dnu doline).<ref>{{navedi revijo|url=http://giam.zrc-sazu.si/sites/default/files/zbornik/GZ_2801_193-218.pdf|last1 = Kranjc|first1 = Andrej|last2 = Mihevc|first2= Andrej|title = Poplavni svet ob Notranjski Reki |journal = Geografski zbornik|volume = 28|pages = 196–198|publisher = Geografski inštitut A. Melika ZRC SAZU|location = Ljubljana|year = 1989|COBISS= 9352706}}</ref> Čeprav Reko napaja več kraških izvirov (največja sta izvira [[Bistrica (Reka)|Bistrice]] in [[Podstenjšek (Reka)|Podstenjška]]), so kraške poteze v njenih hidrogeografskih značilnostih razmeroma šibko opazne, še najbolj ob močnih padavinah, ko kraška [[retinenca]] nekoliko ublaži konico poplavnih voda. Ker dobiva večino vode z neprepustnega flišnega sveta, je Reka kljub kraškim dotokom izrazit [[hudournik]], ki se zelo hitro in silovito odziva na močne padavine. Takšnih padavinskih dogodkov je največ novembra in decembra, manjše poplave pa lahko povzročijo tudi poletna neurja. Takšne poplave se lahko pojavijo že v dnevu z več kot 50&nbsp;mm dežja v 24&nbsp;urah, zaradi hitrega odziva vodotokov na padavine se to zgodi takorekoč vedno istega dne kot padavine.<ref>Kranjc, Mihevc 1998, str. 207.</ref> O hudourniškem značaju Reke pričajo tudi podatki o najmanjših in največjih pretokih. V obdobju 1981–2010 so na vodomerni postaji Cerkvenikov mlin zabeležili najmanjši pretok 0,23&nbsp;m³/s (18.8.1988) in največjega 202&nbsp;m³/s (22.10.1993); razlika med najmanjšim in največjim pretokom je bila v tem obdobju kar 878-kratna. Še izrazitejše ekstremne vrednosti so na isti vodomerni postaji izmerili v letih pred tem referenčnim obdobjem: najmanjši pretok je znašal 0,16&nbsp;m³/s (7.9.1954), največji pa 280&nbsp;m³/s (16.5.1972).<ref>{{navedi splet |url=http://vode.arso.gov.si/hidarhiv/pov_arhiv_tab.php?p_vodotok=Reka&p_postaja=9050|title=Arhivski podatki|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje}}</ref> Območja pogostih poplav so ob Reki razmeroma ozka in tudi človeška bivališča so v precejšnji meri odmaknjena od reke, vendar večje poplave povzročajo precejšnjo škodo (npr. poplave 1965, 1968, 1975, 1984, 1987 ter decembra 1990 in 1992). Največje sklenjeno območje poplavnega sveta je v Bistriški kotlinici med [[Trpčane|Trpčanami]] in [[Topolc]]em, najširše pa je pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], kjer se Reki pridruži več potokov z desne strani izpod strmega roba [[Snežnik]]a in tečejo po ravnini po izgonskih strugah ter poplavljajo bližnjo okolico. Ker je od Topolca navzdol dolina večinoma ozka, je v njenem dnu poplavnega sveta malo; nekoliko več ga je le pri [[Ribnica, Pivka|Ribnici]], [[Buje|Bujah]] in pod [[Vremski Britof|Vremskim Britofom]].<ref>Kranjc, Mihevc 1998, str. 204.</ref><ref>{{navedi revijo|url = http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1991/142_144.pdf|last1 = Kranjc|first1 = Andrej|last2 = Mihevc|first2 = Andrej|title = Poplave decembra 1990 ob Notranjski Reki|journal = Ujma|volume = 5|pages = 142–144|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 1991|cobiss = 242235136|access-date = 2017-01-29|archive-date = 2017-02-02|archive-url = https://web.archive.org/web/20170202062941/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/1991/142_144.pdf|url-status = dead}}</ref> Ko površinska Reka narašča, sifon v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]] ne more prevajati vse vode in ta v jamah močno naraste. Tudi sicer se vodna gladina v jami spreminja, občasno pa lahko presežki vode zapolnijo velik del jam. Najvišja poznana vodostaja Reke v jamah sta bila zabeležena leta 1826, ko je gladina dosegla koto 343&nbsp;m (173&nbsp;m nad višino sifona), in 1965, ko je voda segala do kote 320&nbsp;m oziroma 147&nbsp;m nad višino sifona. Naraščanje vode v jamah je lahko izjemno hitro (do pet metrov na uro), podobno hitro vode tudi upadejo (ok. štiri metre na uro).<ref>Kranjc, Mihevc 1998, str. 210.</ref> Ob takšnih dogodkih vode sežejo tudi do turistične poti in jame morajo začasno zapreti za obiskovalce, kar praviloma traja le dan ali dva. Nazadnje se je to zgodilo 9.&nbsp;novembra 2014, leta 1975 pa je voda prekrila tudi Cerkvenikov most v Hankejevem kanalu.<ref>{{navedi splet |url=http://siol.net/novice/novice/skocjanske-jame-zaprte-voda-se-je-dvignila-tudi-do-150-metrov-48808|title=Škocjanske jame zaprte|publisher=SiolNET|accessdate=23. januarja 2017}}</ref> Še večja količina vode se je v jamah zajezila ob visoki vodi septembra 1965, ko je segala kar 29&nbsp;m nad višino Cerkvenikovega mostu. Poplavna voda je zalila tudi dna obeh udornic in segala po kanjonu navzgor vse do [[Škoflje, Divača|Škofelj]].<ref>{{navedi revijo|last1 = Habe|first1 = France|title =Katastrofalne poplave pred našimi turističnimi jamami|journal =Naše jame|volume =8|pages = 48|publisher = Jamarska zveza Slovenije|location = Ljubljana|year = 1966}}</ref> S poplavami v [[Škocjanske jame|Škocjanskih jamah]] je povezan še en zanimiv kraški pojav: ko velike količine vode vdirajo v kraško podzemlje, iz njega iztiskajo zrak, zato se ta skozi pokline dviga proti površju in nekaj ur močno piha iz t.i. dihalnikov. To je še zlasti očitno pozimi, ko je zrak iz podzemlja toplejši in to je omogočilo prizadevnim jamarjem, da so v zadnjih letih našli več novih dostopov do podzemne Pivke (npr. v Kanjaducah pri Sežani in v Stršinkni dolini pri vasi [[Orlek]]). Že prej je bilo poznano, da se ob takšnih dogodkih voda v [[Kačna jama|Kačni jami]] dvigne za več kot 90&nbsp;m, v [[Labodnica|jami Labodnica]] ([[:it:Abisso di Trebiciano]]) pa za več kot 100&nbsp;m.<ref>Gams 2003, str. 269, 277</ref> == Kakovost vode == [[File:Reka river at Škoflje (Slovenia).jpg|sličica|desno|260px|Reka pri [[Škoflje|Škofljah]]]] Do leta 1990 je bila Reka eden najbolj onesnaženih vodotokov v vsej Sloveniji in je v mnogih letih kritične onesnaženosti postala skoraj biološko mrtva, hkrati je močno onesnaževala [[Škocjanske jame]]. Glavni onesnaževalec je bila industrija v [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]], predvsem tovarna organskih kislin (TOK), ki je nastala leta 1955 in prenehala delovati 1990, ter tovarna vlaknenih plošč Lesonit, ki je začela delati leta 1944 in je močno obremenjevala Reko vse do opustitve tehnologije izdelave plošč po mokrem postopku (1986). Leta 2003 je začela obratovati tudi centralna čistilna naprava Ilirska Bistrica, tako da se je stanje Reke močno izboljšalo. Po uradnih podatkih stalnega monitoringa voda je bila Reka v opazovalnem obdobju 2009–2013 v celotnem toku v dobrem kemijskem in ekološkem stanju.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=25. januarja 2017|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|url-status=dead}}</ref> K razmeroma hitremu izboljšanju je veliko prispevalo tudi dejstvo, da je struga Reke večinoma ostala v naravnem stanju, umetno preoblikovanih je le nekaj krajših odsekov, npr. mimo Ilirske Bistrice. == Ljudje in reka == V preteklosti je bila Reka izjemno pomemben vir vodne energije in je poganjala številne žage in mline, v katerih so mleli žito za bližnjo in daljno okolico, številni mlini ob spodnjem toku tudi za velik del [[Kras (območje)|Krasa]]. V času [[Valvasor]]ja (druga polovica 17. st.) je na Reki delovalo 45&nbsp;mlinov in 16&nbsp;žag, med obema svetovnima vojnama pa 16&nbsp;mlinov z žago, 14&nbsp;mlinov in ena žaga. Štiri od teh žag so delovale že v 17.&nbsp;st.: 'Pri malnih' pod [[Dolnji Zemon|Dolnjim Zemonom]], Ambrožičeva žaga pod [[Nova Sušica|Novo Sušico]], Bistričanova pod [[Buje|Bujami]] in Jesiharjeva v [[Vremska dolina|Vremski dolini]].<ref>Kranjc, Mihevc 1998, str. 212.</ref> Nekateri mlini so stali tik ob strugi Reke, za nekatere druge so napravili krajše [[mlinščica|mlinščice]], v spodnjem toku, kjer je voda izginjala v prepustno apnenčasto podlago, pa so morali pogosto mašiti novo nastale [[požiralnik (kras)|požiralnike]], da so ohranjali površinski vodni tok. Mlini in žage so drug za drugim prenehali delovati predvsem po drugi svetovni vojni in večinoma počasi propadajo. V nekaterih mlinih in žagah je poleg zgradb ohranjen še večji ali manjši del strojne in druge opreme, štirje med njimi so zavarovani kot kulturna dediščina lokalnega pomena: mlin in žaga Lunj (Ribnica&nbsp;20), mlin in žaga Stružnik (Ribnica&nbsp;18), mlin in žaga Ambrožič (Nova Sušica&nbsp;37) in Dujčev mlin (Škoflje&nbsp;33).<ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=27. januarja 2017}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://kraji.eu/slovenija/dujcev_mlin/slo|title=Dujčev mlin Škoflje|accessdate=27. januarja 2017}}</ref> Številne mline in žage so poganjali tudi pritoki Reke, predvsem [[Bistrica (Reka)|Bistrica]], [[Podstenjšek (Reka)|Podstenjšek]] in [[Padež (Reka)|Padež]].<ref>Habe 1990, str. 212.</ref> Na mestu nekdanjega Žagarjevega mlina in žage (Buje&nbsp;1), ki so jih opustili ok. 1960, zdaj deluje manjša hidroelektrarna. == Varstvo narave == Reka je skupaj z obrežji in mokrotnimi travniki v dolinskem dnu na celotnem toku po Sloveniji vključena v [[Natura 2000|Naturo 2000]] in hkrati uvrščena tudi med naravne vrednote državnega pomena. Zgornji del doline z okoliškim gozdnatim hribovjem nad [[Zabiče|Zabičami]] je prav tako vključen v sistem [[Natura 2000]] (Zabiče), kanjon Reke pod [[Škoflje|Škofljami]] je naravna vrednota državnega pomena in vključen v [[Regijski park Škocjanske jame]]. Skoraj celotna struga je v bolj ali manj naravnem stanju, z lepo obraščenimi brežinami, mokrotnimi travniki, opuščenimi rokavi in mlinščicami, ki so pomemben življenjski prostor za ptice in druga živa bitja, mdr. za [[kosec|kosca]] (''Crex crex''), ki gnezdi na obrečnih travnikih in je uvrščen na Rdeči seznam ogroženih živalskih vrst.<ref>{{navedi splet|url=http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_dolina_reke.pdf|title=Dolina Reke – pomagajmo peti koscu ob Veliki vodi|accessdate=28. januarja 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202101637/http://www.natura2000.si/fileadmin/user_upload/Knjiznjica/Publikacije/natura2000_dolina_reke.pdf|url-status=dead}}</ref> V nekdaj močno onesnaženi, skoraj mrtvi reki si je živalski svet po letu 1990 precej opomogel in danes živijo v reki poleg najrazličnejših nevretenčarjev številne vrste rib, dvoživk in od plazilcev mdr. [[belouška]] (''Natrix natrix''). V reki živijo mdr. globoček (''Gobio gobio''), [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[soška postrv]] (''Salmo marmoratus''), [[navadna mrena]] (''Barbus barbus''), [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[krap]] (''Cyprinus carpio''), [[ščuka]] (''Esox lucius'') in [[smuč]] (''Sander lucioperca'') ter iz Severne Amerike prinešena [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Z ribjim življem upravlja ribiška družina Bistrica.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ribiskekarte.si/rd-ilirska-bistrica/reka-reka-od-zabic-do-skocjanske-jame|title=Ribiška družina Bistrica|accessdate=28. januarja 2017}}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{navedi revijo|last1 = Dolce|first1 = Sergio|last2 = Stoch|first2 = Fabio|title = Živalstvo in ekologija neke reke|journal = Reka – Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke|pages = 287–319|publisher = Mladinska knjiga|location = Ljubljana|year=1990|cobiss=15830272}}</ref> == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Počkar, Tina, Kovačič, Gregor, Peric, Borut, ''Hidrogeografske značilnosti in kakovostno stanje vodotokov v povirju Reke''. Geografski vestnik, 86, 1, str. 9–23. COBISS 1537119940. URL: http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/gv86-1_pockaretal.pdf * ''Reka – Timav. Podobe, zgodovina in ekologija kraške reke''. Založba Mladinska knjiga, Ljubljana, 1990, 355 str. * Rojšek, Daniel, 1987: ''Fizičnogeografske značilnosti in naravne znamenitosti porečja Notranjske Reke''. Varstvo narave: revija za teorijo in prakso varstva naravne dediščine, 13, str. 5–24. COBISS 6440706. URL: http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ZNFGGZG7/0b6f5323-02d7-4417-949b-5d6f48ada69d/PDF. * Ropret, Dunja, 2016: ''Geomorfološke značilnosti Vremske doline''. Diplomsko delo, Oddelek za geografijo FF UL, 55 str. COBISS 61112930. URL http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201607_dunja_ropret.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170202100743/http://geo.ff.uni-lj.si/pisnadela/pdfs/dipl_201607_dunja_ropret.pdf |date=2017-02-02 }} * Abram, Olga; Fakin Bajec, Jasna ''Kras in Brkini za radovedneže in ljubitelje'', Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana, 2014 {{COBISS|ID=276114944}} == Zunanje povezave == * [http://www.dedi.si/dediscina/143-reka/ Reka] * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-reka/ Slovenski vodni krog: Reka] * [http://www.park-skocjanske-jame.si/ Park Škocjanske jame] * [http://www.ilirska-bistrica.si/ Občina Ilirska Bistrica] * [http://www.ilirska-bistrica.si/turizem/ Turizem Ilirska Bistrica] * [https://www.turisticna-zveza.si/turisticno-drustvo.php?id=246/ Turistično društvo Ilirska Bistrica] * [https://tksdurbanscica.wordpress.com/vremska-dolina/ Turistično, kulturno in športno društvo Urbanščica] * [http://muzej.rlv.si/si/zanimivosti/443/ Muzej premogovništva Slovenije: Vremska dolina] == Glej tudi == * [[Seznam rek v Sloveniji]] {{Pritoki Reke}} {{Hidrografija Slovenije}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Reke v Italiji]] [[Kategorija:Reke na Hrvaškem]] [[Kategorija:Ponikalnice v Sloveniji]] 7o7f00k98bqhzlx8ivex30mnc9iz3ow 0 103384 6680090 6670144 2026-05-23T23:29:43Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6680090 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Ankaran |native_name = Ancarano |nickname = |motto = |image_skyline = Ankaran.jpg |imagesize = |image_caption = |image_flag = |image_seal = |image_shield = |image_map = |mapsize = |map_caption = | pushpin_map = Slovenija | pushpin_label_position = left | pushpin_map_alt = | pushpin_map_caption = Geografski položaj v Sloveniji |subdivision_type = [[seznam suverenih držav|Država]] |subdivision_name = {{SLO}} |subdivision_type1 = {{brez preloma|[[Pokrajine v Sloveniji|Tradicionalna pokrajina]]}} |subdivision_name1 = [[Primorska]] |subdivision_type2 = |subdivision_type3 = {{brez preloma|[[statistične regije Slovenije|Statistična regija]]}} |subdivision_name3 = [[Obalno-kraška regija]] |subdivision_type4 = Občina |subdivision_name4 = [[Občina Ankaran|Ankaran]] |population_demonym = |established_title = [[ustanovitev mesta|Ustanovitev]] |established_date = |established_title2 = |established_date2 = |established_title3 = <!-- ustanovitev (mesto) --> |established_date3 = |area_magnitude = |area_total_km2 = 8,00 |area_land_km2 = |area_water_km2 = |area_water_percent = |area_urban_km2 = |area_metro_km2 = | population_footnotes = <ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> | population_total = 3446 | population_as_of = 2025 | population_density_km2 = auto |timezone = |utc_offset = +1 |timezone_DST = |utc_offset_DST = |latd=45|latm=34|lats=45.53|latNS=N |longd=13|longm=44|longs=16.54|longEW=E |coordinates_display = yes | elevation_m = [[M.n.m.|19,2]] |postal_code_type = [[seznam poštnih številk v Sloveniji|Poštna številka]] |postal_code = 6280 |area_code = 05 |blank_name = [[registracijske oznake za cestna vozila v Sloveniji|Avtomobilska oznaka]] |blank_info = KP |website = https://obcina-ankaran.si }} '''Ankaran''' [ankarán]<ref>{{Navedi splet|title=Ankaran – GOVORNI POMOČNIK|url=https://govornipomocnik.rtvslo.si/ankaran/|accessdate=2023-05-01|language=sl-SI}}</ref> ({{jezik-it|Ancarano}}) je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v [[Istra|Slovenski Istri]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |title=Sklep koordinacije županov št. 1-XXXII/2019 o poimenovanju območja štirih obmorskih občin |accessdate=15. marec 2022 |date= |format=pdf |work= |archive-date=2022-07-02 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220702162404/https://www.obcina-ankaran.si/storage/doc/202111/7sklep-%C5%A1t.-1-xxii2019-o-poimenovanju-obmo%C4%8Dja-%C5%A1tirih-obmorskih-ob%C4%8Din.pdf |url-status=dead }}</ref>, z okoli 3.200 prebivalci in je edino naselje v najmlajši slovenski [[občina Ankaran|občini Ankaran]]. Naselje se geografsko nahaja na južni obali Miljskega polotoka, ob [[Koprski zaliv|Koprskem zalivu]]. Obsega predele in [[Zaselek|zaselke]]: Sv. Nikolaj, Kavarjola, [[Barizoni]]-del?, Valdoltra, Miloki, Sv. Katarina, [[Debeli rtič]], Bivje (Bivio). Naselje se nahaja na območju, kjer avtohtono živijo pripadniki [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske narodne skupnosti]] in kjer je poleg slovenščine uradni jezik tudi italijanščina.<ref>{{navedi splet |url=http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |title=Italijanska narodna skupnost : statistični podatki |publisher=Urad Vlade RS za narodnosti |accessdate=2018-09-26 |archive-date=2018-09-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180926205814/http://www.un.gov.si/si/manjsine/italijanska_narodna_skupnost/statisticni_podatki/ |url-status=dead }}</ref> == Podnebje == [[Podnebje]] v Ankaranu je [[Geografija Slovenije|submediteransko]], podtip obalno submediteransko podnebje (podnebje oljke), za katerega so značilni dolga in vroča poletja, mile zime in pogosti vetrovi – [[burja]], [[jugo]] in [[maestral]]. Povprečne januarske temperature so v Ankaranu višje kot po večini Slovenije in znašajo več kot 4 °C, povprečne julijske pa so višje od 22 °C. Morje je najhladnejše februarja (8&nbsp;°C), najtoplejše pa avgusta (24&nbsp;°C). Največ [[padavine|padavin]] pade jeseni. Najmočnejši sunki burje občasno dosežejo hitrosti tudi preko 100&nbsp;km/h, kar prebivalcem lahko povzroča nevšečnosti, četudi je naselje s svojo lego dokaj zaščiteno pred najmočnejšimi vetrovi iz smeri [[Trst|Trsta]]. Prav tako pa lahko resnejše nevšečnosti nastanejo ob pojavu [[Tramontana|tramontane]], ki je značilna za obalno področje Slovenije. ==Kratka zgodovina== Iz časov [[Rimljani|rimskega imperija]] so na pobočju nad Ankaranom, pri sedanjih [[Hrvatini]]h, v Božičih, ohranjeni ostanki obcestnega gradišča, iz katerega so nadzirali promet na [[rimske ceste|rimski cesti]], ki je skozi Škofijski prag med Kaštelirjem na zahodu in Tinjanom na vzhodu povezovala [[Trst]] (Tergeste) z mesti na obalah [[Istra|Istre]]. Prvo zgodovinsko poročilo o tej cestni povezavi sega v leti 78 in 79 našega štetja, ko je rimski cesar Tit Flavij Vespazijan dal zgraditi cesto od Trsta do [[Pulj]]a. Dokončal jo je njegov sin in po njunem rodbinskem imenu je dobila ime Via Flavia. Verjetno prav njej pripadajo leta 2002 najdeni ostanki cestnega tlaka na ankaranskem križišču [[Bivje]] (Bivio). Za časa [[Beneška republika|Beneške republike]] jo je dal leta 1775 s sredstvi iz javnih financ obnoviti [[Koper|koprski]] [[podeštat|podesta]] Pietro Dolphino, zato je dobila ime Strada Dolphina, na kar spominja odlomek stebra z napisom, ki stoji ob cerkvenem zvoniku v [[Spodnje Škofije|Spodnjih Škofijah]]. Iz rimskih časov, mogoče celo [[Grčija|grških]], naj bi bili tudi ostanki, ki so jih izkopavali pri hribu Srmin. V 2. polovici 8. stoletja je [[Istra]] prešla izpod bizantinske pod frankovsko oblast. Leta 840 je bila Istra priključena k Italskemu kraljestvu, leta 952 kot del Furlanske marke vključena v [[Sveto rimsko cesarstvo|Nemško cesarstvo]], po letu 1209 je imel položaj istrskega mejnega grofa [[Oglejski patriarhat|oglejski patriarh]]. Že od sedemdesetih let 9. stoletja so istrska mesta občasno občutila vpliv Benetk, vendar so se kljub temu, vključno s Koprom, še samostojno razvijala in oblikovala lastno upravo in zakonodajo. Koper je leta 1279 moral sprejeti oblast Benetk, ki je trajala vse do propada republike leta 1797. {{glavni|Beneška republika}} Po propadu je Istra za kratek čas spadala pod [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovo]] Francijo. Od leta 1797 do leta 1813 so si Francozi in Avstrijci podajali celotno ozemlje Istre. {{glavni|Ilirske province}} Po Napoleonovem porazu v Rusiji in pri Waterloo-ju je Istra po določbah [[Dunajski kongres|Dunajskega kongresa]] ostala pod avstrijsko nadoblastjo. Z razpadom [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] ob koncu prve svetovne vojne leta 1918 in po podpisu mirovne pogodbe v Rapallu novembra 1920, ter med 2. svetovno vojno je bil Koper z zaledjem v okviru [[Kraljevina Italija|Italije]], po vojni, med letoma 1945 in 1954 pa je bil Ankaran del cone B Svobodnega tržaškega ozemlja. {{Glavni|Svobodno tržaško ozemlje}} Angloameričani so upravljali njegov severni del (cono A), ki je obsegala Trst z okolico in železniško progo Trst-Gorica. Cona B, ki je obsegala severni del Istre do reke Mirne, je bila pod jugoslovansko vojaško upravo. Z [[Londonski memorandum|londonskim memorandumom]] iz leta 1954 je STO prenehalo obstajati, cona B pa je bila priključena Jugoslaviji. Dokončno je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z [[Osimski sporazum|osimskim sporazumom]], ki sta ga podpisali Socialistična federativna republika Jugoslavija in Republika Italija 10. novembra 1975 v italijanskem mestu [[Osimo]]. == Nastanek naselja == V 9. stoletju je dal takratni [[Trst|tržaški]] [[škof]] zgraditi majhno [[cerkev (zgradba)|cerkev]] posvečeno sv. Apolinariju Gaselskemu (s. Apollinare del Gasello), po kateri je kraj dobil ime Gasello. Leta 1072 je [[Trst|tržaški]] [[škof]] Adalgerij podaril [[cerkev (zgradba)|cerkev]] sv. Apolinarija z vsemi pripadajočimi posestmi in kmetijami [[Benediktinski samostan|Benediktinskemu samostanu]] S. Niccolo iz [[Benetke|Benetk]]. [[Benediktinci]] so svojo posest kmalu razširili tudi na območja izven meja Ankarana, v okolico [[Koper|Kopra]] in v zahodno [[Istra|Istro]], vse do [[Poreč]]a. Novi lastniki so na tem območju okoli leta 1100 zgradili [[samostan]] sv. Nikolaja (San Niccolo). Okoli samostana naj bi takrat zraslo nekaj manjših [[kmetija|kmetij]], s priseljevanjem kolonov iz sosednje [[Furlanija|Furlanije]], kar je bila tedaj ustaljena praksa, saj so se morali samostani preživljali sami. Iz teh kmetij naj bi nastali zametki današnjega naselja. === Benediktinci v Ankaranu === Ankaranski [[benediktinci]] naj bi imeli veliko zaslug za razvoj [[oljkarstvo|oljkarstva]] in [[vinogradništvo|vinogradništva]] v teh krajih. Znano je, da je [[samostan]] z [[vino]]m iz svojih [[vinograd]]ov, oskrboval rodbino [[vojvoda|vojvode]] [[Družina Visconti|Filipa Viscontija]] in rodbino [[Litta]]. Pod imenom »Lacrimae Christi«, se je v 16. stoletju vino iz teh krajev izvažalo v [[Sveto rimsko cesarstvo|nemške]] dežele. [[Samostan]] se je tudi ukvarjal s pridelovanjem [[oljčno olje|oljčnega olja]]. [[Samostan]] v svojih zapisih omenjajo tudi [[Škofija Koper|koprski škofje]], posebej pa škof [[Tomasini]] v [[17. stoletje|17. stoletju]] , ki je zapisal: »poleti prihajajo menihi iz [[Benetke|Benetk]] semkaj na zabavo, saj je v teh krajih zdravo podnebje in gredo lahko menihi svobodno na ribolov, na samotne obale«. [[Samostan]] so [[benediktinci]] skozi stoletja obnavljali in širili. Najstarejši del [[samostan]]a je še danes ohranjen na severozahodnem delu sedanjega kompleksa. Leta 1572 je bil dokončan tudi [[zvonik]] v [[Gvelfi in gibelini|gvelfskem]] slogu, tako da je v začetku 17. stoletja [[samostan]] dobil približno sedanjo podobo. V tistih časih, se je [[cerkev (zgradba)|cerkvice]] ob [[samostan]]u prijelo ime S. Niccolo d'Oltre (sv. Nikolaj Oltrski, pozneje S. Niccolo d'Oltra), da so jo lahko koprčani razlikovali od svoje cerkve, ki je stala ob koprskem [[pristanišče|pristanišču]]. Iz časa delovanja samostana sv. Nikolaja (s. Niccolo) je v Ankaranu ohranjen tudi [[sarkofag]], znan po vklesanih enakostraničnih [[križ]]ih). [[Kuga]], ki je divjala po [[Istra|Istri]] v letih 1630/31, je drastično razredčila prebivalstvo v kraju (kot v celotni [[Istra|Istri]]), kar je povzročilo razpustitev samostana (zadnji [[pater]] ga je zapustil leta 1641). Od takrat je [[samostan]] deloval samo še kot letna rezidenca [[Benediktinci|benediktinskega]] reda. Iz zapiskov [[Škofija Koper|koprskega]] [[škof]]a Zenona iz leta 1661, je razbrati njegove pritožbe nad nemoralnim obnašanjem tedanjih [[menih]]ov. [[Samostan]] sv. Nikolaja je deloval celih 5 stoletij, tako da je v času od 14. do 18. stoletja postal manjša zakladnica umetniških del. Večji del tega zaklada je skrivnostno izginil brez sledu, ko je [[Beneška republika]] leta 1774 [[samostan]] ukinila. === Poletna rezidenca, bolnišnica, okrevališče === [[File:Postcard of Ankaran 1925.jpg|thumb|left|poslopje nekdanjega samostana leta 1925]] Tega leta je poslopje [[samostan]]a s pripadajočim posestvom kupila [[Koper|koprska]] plemiška družina Madonizza in ga spremenila v svojo poletno rezidenco. Leta 1880 so bili dograjeni na pročelju trije oboki in kamnito stopnišče, ki je omogočilo tudi dostop do notranjega dvorišča z [[vodnjak]]om, ki sta ga leta 1835 zgradila Bonifazio iz [[Piran]]a in Dominik iz [[Korte|Kort]] nad [[Izola|Izolo]]. V času [[Napoleon Bonaparte|Napoleonovih]] [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] je v samostanu delovala [[vojska|vojaška]] [[bolnišnica]], pozneje pa je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] v njem uredila okrevališče za svoje mornariške častnike. == Razvoj zdravstva in turizma == [[File:Postcard of Ankaran 1929.jpg|thumb|kopališče Ankaran leta 1929]] Leta 1818 je izšla v [[Regensburg]]u knjiga takratnih popotnikov Heinricha Hoppeja in Friedericha Hornschuha, v kateri sta se navdušila nad tukajšnjo bogato [[botanika|floro]] in subtropskim ankaranskim rastlinjem. Takrat se je razširilo mnenje, da je tukajšnje [[podnebje]] primerno za terapevtsko zdravljenje [[pljuča|pljučnih]] in [[kost]]nih bolezni, s pomočjo [[sonce|sonca]] in [[morje|morja]]. Zato je postala zdravstvena dejavnost zelo intenzivna na področju Ankarana ( v času od ukinitve [[Ilirske province|Ilirskih provinc]] do začetka [[Prva svetovna vojna|prve svetovne vojne]]). Tako sta na tem območju zrasla Sanatorij za [[tuberkoloza|pljučno tuberkolozo]] (sedanja [[430. mornariški divizion Slovenske vojske|vojašnica Slovenskih pomorščakov]] in okoliške zgradbe), ter leta 1909 Otroško obmorsko okrevališče (Ospizio marino di Valdoltra) za otroke s [[tuberkoloza|kostno tuberkolozo]]. Iz številnih razglednic iz tridesetih let dvajsetega stoletja je razbrati, da so v kopališkem kompleksu sv. Nikolaja (Stabilimento balneare San Nicolo di Capodistria) tedaj poleg hotela, kopališča, sonca in mivke svojim gostom nudili tudi različna igrišča za tenis, nogomet, celo kotalkališče. Okoli leta 1932 so na tem območju uredili tudi šotorišče, ki je bil predhodnik današnjega ankaranskega kampa. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] se je na posestvu nekdanjega [[samostan]]a razvil hotelski in [[Kamp|kamp kompleks]] z imenom Adria, v otroško obmorsko okrevališče pa se je vselila [[Ortopedska bolnišnica Valdoltra]]. Na [[Debeli rtič|Debelem rtiču]] so pozneje ustanovili Mladinsko zdravilišče in okrevališče, ki deluje pod okriljem [[Rdeči križ|slovenskega Rdečega križa]]. V Sanatoriju za [[tuberkoloza|pljučno tuberkolozo]] je do leta 1985 pod imenom Bolnišnica Ankaran deloval pljučni oddelek Splošne bolnišnice Koper (pozneje preseljen v [[Izola|Bolnišnico Izola]]). == Ankaran danes == Na temelju vseh opisanih dejavnosti, ki so se razvile na področju današnjega Ankarana po [[Druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], se je začelo graditi tudi sedanje naselje. Sprva kot stanovanjsko delavsko naselje, kasneje pa je Ankaran postal samostojni kraj, zaradi svoje obmorske lege pa tudi [[turizem|turistična]] destinacija. Ankaran zaživi predvsem poleti, takrat tudi organizirajo prireditvi »Ankaranska noč« in »Srednjeveška tržnica«. ==Samostojna občina Ankaran== {{glavni|Občina Ankaran}} ==Demografska rast== {| class="wikitable" |- bgcolor=#eeeeee ! Leto !! 1869 !! 1900 !! 1931 !! 1961 !! 1971 !! 1981 !! 1991 !! 2002 !! 2011 !2018 |- | '''št. prebivalcev''' || 426 || 586 || 587 || 995 || 1177 || 1735 || 2659 || 2984 || 3278 |3209 |- |} == Zanimivosti == * Na področju Ankarana naj bi se zadrževal tudi svetovno znani [[izumitelj]] ladijskega vijaka [[Josef Ressel]], v obdobju, ko je živel v [[Trst]]u. Tu naj bi se sprehajal in lastnoročno zasadil nekaj [[hrast]]ov, ki so zdaj del Josefovega gaja nad Ankaranom. * Na [[Debeli rtič|Debelem rtiču]] je delovala tudi vojaška bolnišnica, kar tudi potrjuje tudi lokalno ime [[Lazaret]] ([[italijanščina|ital.: Lazaretto]]), kjer se nahaja nekdanji mednarodni [[mejni prehod]] med [[Italija|Italijo]] in [[Slovenija|Slovenijo]]. ===Posebnosti=== {|class="infobox" style="width:260px;cell-padding:none;" |- |[[Slika:DebeliRtic1.jpg|thumb|center|250px|Debeli rtič]] |- |[[Slika:Skoljcisce2.JPG|thumb|center|250px|[[Školjčna sipina (Ankaran)|Školjčna sipina v zalivu Polje]]]] |- |[[Slika:HPL-21 Ankaran.jpg|thumb|center|250px| [[HPL-21 Ankaran|Hitra patruljna ladja HPL-21 Ankaran]]]] |- |} * Na [[Debeli rtič|Debelem rtiču]] se nahajajo edini [[vinograd]]i v slovenskoj [[Istra|Istri]], ležeči neposredno ob morski obali; * Na področju sv. Katarine se nahaja školjčna sipina, posebnost tudi v [[Sredozemlje|Sredozemlju]]; * Na področju školjčne sipine živita hrošča ''[[Clivina ypsilon]]'' in ''[[Scarites terricola]]'', ki sta izredna redkost tako v [[Slovenija|Sloveniji]], kot v [[Evropa|Evropi]]; * Po mestu Ankaran so poimenovali hitro patruljno ladjo ([[HPL-21 Ankaran|HPL-21]]) [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]] razreda Super Dvora MkII., [[izrael]]ske izdelave. === Plaže in kopališča === Camp Adria ureja istoimenski [[kamp]] tik ob Ankaranu, ki je že dolga leta eden najpomembnejših za razvoj naselja. Poleg prostora za avto-prikolice in šotore dajejo v najem tudi počitniške hišice in apartmaje. Urejena je peščeno-kamnita plaža s tremi pomoli in ploščadjo, bazenski kompleks (zunanji, notranji olimpijski, več manjših) s [[savna|savno]] in fitnesom, tobogani, trgovine, stojnice, [[minigolf]], igrišča za [[tenis]] in [[odbojka|odbojko]], restavracije in bari. V kampu ima sedež tudi več športnih klubov, kot na primer kajak-kanu klub Adria ter Tenis klub. Slab kilometer vzhodno od Ankarana je '''športno rekreacijski center Katarina''', z več igrišči za odbojko in nogomet, peščeno plažo (tekmovanja s [[frizbi]]jem) in urejeno pešpotjo. Tukaj je tudi manjši zaliv s privezi za plovila domačinov. Ob Katarini leži znana [[Školjčna sipina (Ankaran)|školjčna sipina]] in slani travnik, za katero je značilna [[pozedonija]] in druge ogrožene morske rastline. Zahodno od Ankarana (1&nbsp;km) v predelu '''Valdoltra''' je novo kopališče s plažo, ki se nadaljuje še naprej proti zahodu do [[Debeli rtič|Debelega rtiča]]. V Valdoltri je tudi kajak-kanu klub, mandrač in manjši zaliv za jadrnice in ribiške ladje. Zadnje kopališče na skrajnem koncu polotoka se imenuje [[Debeli rtič]] in leži tik ob [[italija]]nski meji, ter obsega Mladinsko zdravilišče in okrevališče Debeli Rtič, peščeno neurejeno plažo ter urejeno betonsko kopališče z restavracijo, kampom, igrišči, počitniškimi hišicami in drugim. == Prijateljska mesta/občine == * [[Ancarano, Italija|Ancarano]], [[Abruci]], {{zastava|Italija}} (2025)<ref>{{navedi revijo |last1=Bednarik |first1=Jan |last2= |first2= |year=2025 |title=Ankaran pobraten z Ankaranom |journal=Primorske novice |volume= |issue=142|pages= 5|publisher=Primorske novice, časopisno založniška družba d.o.o., Koper |doi= |url=https://primorske.svet24.si/primorska/istra/ankaran-pobraten-z-ankaranom|accessdate=24. junij 2025}}</ref> ==Sklici== {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |author=Vinčec, Milan |year=2009 |title=Istra: Koper, Izola, Piran: kulturno turistični vodnik |publisher=Koper, Arsvideo |isbn=978-961-269-087-8 |cobiss=246454272 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=[[Julij Titl]] |year=1993 |title=Primorje, Kras A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka |publisher=Pomurska založba|location=Murska Sobota |isbn=86-7195-111-1 |cobiss=32785409 |pages=}} * {{navedi knjigo |author1=Tretjak, Donatella|author2=Fachin, Niki |year=2004 |title=Istraː Cres, Lošinjːzgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin |publisher=Bruno Fachin, Trst |isbn=88-85289-67-3 |cobiss=2069228 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Longyka, Primož |display-authors=etal|editor=Matej Zalar |year=2011 |title=Potepanja 4, Slovenska in hrvaška Istra |publisher=As-Press|location=Ljubljana |isbn=978-961-92578-5-2 |cobiss=255995904 |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Ivanič Martin|year=2011 |title=[[Slovenika]] |publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana |isbn=978-961-01-1364-5 |cobiss=257461504 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Černe, Andrej |year=1997 |title=Priročni krajevni leksikon Slovenije |publisher=DZS d.d. |isbn=86-341-1719-7 |cobiss=72111104 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Pucer, Alberto |year=2005 |title=Popotovanje po Slovenski Istri |publisher=Libris Koper |isbn=961-91468-1-6 |cobiss=219328768 |pages=}} * {{navedi knjigo |last1=Simič Sime|first1=Slobodan|first2=Alberto|last2=Pucer |year=2001 |title=Slovenska Istra - zaledje|chapter= |publisher=IKI d.o.o. SIS art, Ljubljana |isbn=961-90692-4-2 |cobiss=112297984|pages=}} == Glej tudi == * [[Školjčna sipina (Ankaran)]] * [[Župnija Ankaran]] * [[Ensemble Ankaran]] == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki}} * [http://maps.google.com/?ie=UTF8&om=1&t=k&ll=45.578919,13.736601&spn=0.008411,0.017338&z=16 Satelitska slika] * [http://www.hribi.net/gora.asp?gorovjeid=26&id=891 Ankaran - Hribi.net] * [http://ankaran.si Ankaran - Krajevna skupnost Ankaran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304124346/http://ankaran.si/ |date=2016-03-04 }} {{Obalna naselja v Slovenski Istri}} {{Ankaran}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Naselja Občine Ankaran]] [[Kategorija:Dvojezična naselja v Sloveniji]] [[Kategorija:Slovenska Istra]] ghmsui9uzuxrs6bkv1yw56l4xcbotui 0 107312 6680062 6672452 2026-05-23T20:42:46Z ~2026-30964-61 260422 manjši popravek slovnične napake 6680062 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Muzej | name = | native_name = | native_name_lang = | logo = | logo_upright = | logo_alt = | logo_caption = | image = Ljubljana zoo - exit.jpg | image_size = | image_upright = | alt = | caption = | map_type = | map_relief = | map_size = | map_caption = | map_dot_label = | coordinates = <!-- {{koord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | former_name = <!-- or |former_names= --> | established = <!-- {{start date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | dissolved = <!-- {{end date|YYYY|MM|DD|df=y}} --> | location = | type = | accreditation = | key_holdings = | collections = | collection_size = | visitors = | founder = | executive_director = | leader_type = | leader = | director = | president = | ceo = | chairperson = | curator = | architect = | historian = | owner = | employees = | publictransit = | parking = <!-- or |car_park= --> | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | network = | embedded = <!-- or |nrhp= --> }} '''Živalski vrt Ljubljana''' je bil odprt 10. marca leta 1949 in je še danes edini javni živalski vrt v Sloveniji. Prva bivališča za živali so bila nameščena v središču [[Ljubljana|Ljubljane]] na Kolodvorski ulici blizu današnje [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], leta 1951 pa se je preselil na današnje območje - jugozahodni del [[Rožnik]]a, kjer zavzema 19,6 [[hektar|ha]] površine. Območje živalskega vrta se nahaja v okolju naravnega gozda in travnikov in je del zaščitenega [[Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib|krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib]]. Pred vhodom v Živalski vrt je postavljen kovinski [[kip]] [[Domače govedo|bika]], delo kiparja [[Janez Boljka|Janeza Boljke]]. Predhodnik živalskega vrta je bila grajska manažerija oz. fazanarija - Auerspergov vrt s kunci, fazani, redko perutnino in zverinjakom.<ref>[[http://www.rtvslo.si/radioprvi-arhiv/prispevek/17330 Na današnji dan, Radio Slovenija, 13.11.2015]]</ref> Današnjo stavbo za šimpanze so zgradili leta 1963, prvotno je bila namenjena zverem. Proti koncu sedemdesetih let se je živalski vrt ponovno razširil – dodali so bazen za morske leve, zgradbo za slona ter nekaj drugih objektov. Leta 1978 so uredili današnje asfaltno parkirišče, postavili bivališča za velike mačke in zgradili okrepčevalnico s sanitarijami. 1987 so dogradili upravno stavbo, ki vključuje učilnico, veterinarsko ambulanto, garderobe za zaposlene ter sanitarije za obiskovalce. Takrat je živalski vrt dobil tudi vhod, kakršnega poznamo danes. Do leta 1993 se je območje živalskega vrta razširilo proti vrhu Rožnika – z novimi ogradi za rise in kozoroge ter z dodatno protihrupno ograjo. Leta 2002 pa se je živalskemu vrtu pridružilo še zavetišče za živali Gmajnice, ki je nastalo iz kompleksa nekdanje goveje farme - molzišča Ljubljanskih mlekarn. 2008 so prenovili bazena za morske leve in objekt za sajmirije, leve, tigre, bobre in druge. == Živali == [[Slika:Kalifornijski morski lev.JPG|thumb|right|250px|Kalifornijski [[morski lev]]]] V Ljubljanskem živalskem vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, poudarek pa je predvsem na vrstah, značilnih za območje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet. Neupoštevajoč [[žuželke]] je v vrtu skupno okrog 500 osebkov, ki pripadajo 119 vrstam in 14 [[pasma]]m.<ref>{{navedi splet|url=https://www.zoo.si/index.php/zivali|title=Živali|publisher=Živalski vrt Ljubljana|accessdate=11.01.2024}}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Leto 2013== Porušili so 44 let star zverinjak in ga nadomestili z novim bivališčem za sibirska tigra Vito in Vita.<ref>[http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/84114/detail.html Nova prebivalca Živalskega vrta] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140222235204/http://www.ljubljana.si/si/zivljenje-v-ljubljani/v-srediscu/84114/detail.html |date=2014-02-22 }} Ljubljana.si, 1. september, 2013</ref> V živalski vrt so prispeli mačji panda, gepard in tiger .{{cn}} Leto je zaznamoval pogin treh šimpanzov, štirih rdečevratih kengurujev, kamele, indijskega ježevca in levinje. Postavljene so bile tudi nove informativne table. == Leto 2014== Zaradi obsežne škode, ki jo je povzročilo padajoče drevje zaradi [[žled]]a, so v Živalskem vrtu razglasili izredne razmere in ga 2. februarja 2014 zaprli za obiskovalce. Večina živali je bila v tem času na varnem, dva risa pa sta zapustila ogrado skozi podrto ograjo. Uplenila sta gamsa v sosednji ogradi, ljudje pa so javili številna opažanja risov izven Živalskega vrta. Samca so hitro izsledili in ga odpeljali v živalski vrt, samico pa so našli po enem mesecu. Zgornji del vrta, ki ga je močno prizadel žled, še sanirajo. Letos ne pričakujejo večjih investicij. == Leto 2015 == Po žledolomu so ponovno odprli pot mimo volkov, kvakačev in risov. Prispeli so tudi bobri. == Leto 2016 == Po žledolomu so ponovno odprli kozoroge in gamse. == Leto 2017 == Pripravljali so nove ograde za lose in severne jelene. == Leto 2018 == Marca so prenovili večino spodnjega dela živalskega vrta: na novo so pokrili barjerje, uredili novo pot mimo kengurujev, dobili pa so tudi nove vrste v vivariju. Po 4 letnem zaporu zgornje poti so jo ponovno odprli, kjer so na novo namestili lose, severne jelene in velike letalnice za sove. == Leto 2019 == Marca so po odprli ogrado za azijska leva Maksimusa in Čajo, zgradili so pa tudi novo ogrado za bobre. == Leto 2021 == Marca 2021 sta zaradi rakavih obolenj poginila [[sibirski tiger]] Vito in [[kapibara]] Stinky.<ref>{{Navedi splet|url=https://siol.net/novice/slovenija/zoo-ljubljana-rak-usoden-za-sibirskega-tigra-in-kapibaro-548207|title=ZOO Ljubljana: Rak usoden za sibirskega tigra in kapibaro #video|date=18.3.2021|accessdate=18.3.2021|website=SiolNET}}</ref> == Dostop ''(LPP)'' == [[Slika:LPP 139b.jpg|thumb|200px|Bivša mestna linija št. '''23'''.]] Od leta 2006 je med [[1. maj]]em in 31. oktobrom živalski vrt petkrat dnevno s središčem mesta (Kolodvor) povezala [[Ljubljanski potniški promet|mestna avtobusna linija]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 23 (Ljubljana), 2006-2014|'''23''']]. 26. junija so, preko Večne poti, podaljšali linijo '''18'''. S podaljšanjem so zagotovili celoletno povezavo, avtobusi pa so začeli voziti pogosteje. Linija '''23''' je bila istega dne ukinjena. Danes mimo vozita liniji [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|18]] in [[Mestna avtobusna linija št. 18 (Ljubljana)|18L]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Ljubljana ZOO}} *[http://www.zoo.si/ ZOO Ljubljana] * [http://wikimapia.org/#y=46054434&x=14471891&z=17&l=0&m=a&v=2 lokacija] na WikiMapia {{Ljubljana}} {{normativna kontrola}} {{koord|46|3|9.25|N|14|28|20.08|E|type:landmark_region:SI|display=title}} {{Ljubljana-stub}} [[Kategorija:Javni zavodi in podjetja Mestne občine Ljubljana]] [[Kategorija:Ustanove v Ljubljani]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1949]] [[Kategorija:Živalski vrtovi v Sloveniji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1951]] tv0kdlj39b0q1eh2jc8qljlptqjgwpa 0 107721 6679957 6513579 2026-05-23T17:01:16Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679957 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vodotok |name = Sava Bohinjka |image = SavaBohinjka2.jpg |image_caption = Sava Bohinjka pozimi |source1 = iztok iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] |source1_coordinates = {{koord|46|16|41.38|N|13|53|11.55|E|region:SI_type:river}} |mouth = sotočje s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] pod [[Radovljica|Radovljico]] |mouth_coordinates = {{koord|46|20|38.30|N|14|09|18.60|E|region:SI_type:river|display=inline,title}} |pushpin_map = Slovenija |basin_countries = [[Slovenija]] | length = 33 km |source1_elevation = 527 m |mouth_elevation = 413 m |discharge1 = 21,6 m³/s (vodomerna postaja Bodešče) <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|title=Mesečne statistike - pretoki Sava|year=2016|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=2016-08-05|archive-date=2015-10-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20151024123256/http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/Q_obdobne_stat_3000.xls|url-status=dead}}</ref> |basin_size = 356 km² }} '''Sáva Bohínjka''' je reka v severozahodni Sloveniji, desni povirni krak [[Sava|Save]]. Začne se kot iztok iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] (tudi [[Jezernica]]), teče po Spodnji Bohinjski dolini mimo [[Bohinjska Bistrica|Bohinjske Bistrice]], pri [[Nomenj]]u vstopi v 10&nbsp;km dolgo [[Soteska (Sava Bohinjka)|Sotesko]], ki se pod [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]] odpre v [[Blejski kot]]. Tu teče po njegovem južnem robu in se pod [[Radovljica|Radovljico]] združi s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] v [[Sava|Savo]]. Večji desni pritoki so [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]], [[Belica (potok)|Belca]] in [[Blatnica (potok)|Blatnica]], večji levi pritoki [[Mostnica]], [[Jereka (potok)|Jereka]] in [[Jezernica (Blejsko jezero)|Jezernica]], iztok iz [[Blejsko jezero|Blejskega jezera]]. == Opis reke == [[Slika:Sava-bohinjka-iztok-iz-jezera.jpg|sličica|Sava Bohinjka na iztoku iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]]]] Sava Bohinjka je že na iztoku iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] prava reka. Vodo dobiva iz obsežnega območja visokogorskega [[kras]]a v bohinjskem delu [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], mdr. iz [[Dolina Triglavskih jezer|Doline Triglavskih jezer]], [[Komna|Komne]], [[Fužinske planine|Fužinskih planin]] in [[Spodnje Bohinjske gore|Spodnjih Bohinjskih gora]], deloma iz kraških izvirov (mdr. [[Savica]], [[Govic]]) in deloma iz strmih hudournikov. Prvih nekaj deset metrov reke nekateri imenujejo tudi [[Jezernica]], ime Sava Bohinjka naj bi dobila šele po izlivu levega pritoka [[Mostnica|Mostnice]]. Slabih 200 m naprej se zaje v kratko sotesko, nato pa teče po Spodnji Bohinjski dolini ves čas po prodnih naplavinah, ki so jih v dolinsko dno večinoma nasuli hudourniški pritoki, saj sama v tem delu doline zaradi iztekanja iz jezera prenaša razmeroma malo proda. Rečna struga je v povsem naravnem stanju, z lepimi belimi prodišči in zeleno modrimi tolmuni, vendar pa ob visoki vodi povzroča tudi škodo, saj se njena vijugasta struga prestavlja sem in tja po naplavni ravnici. Pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] se ji pridružita desna pritoka [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]] in [[Belica (potok)|Belca]], nato pa zavije v ožji del doline, ki jo obdajajo strma gozdnata pobočja. Pri [[Nomenj]]u vstopi v okoli 10&nbsp;km dolgo [[Soteska|Sotesko]], zarezano med strma pobočja [[Jelovica|Jelovice]] na južni in [[Pokljuka|Pokljuke]] na severni strani. Skozi to ozko sotesko se je v ledenih dobah pomikal velik [[bohinjski ledenik]], od katerega so ostali izraziti morenski nasipi ([[morena]]) na zgornjem robu strmih pobočij, do 800 m visoko nad današnjim dolinskim dnom. Dolinsko dno je zelo ozko, tako da je mestoma komaj dovolj prostora za reko, cesto in [[bohinjska proga|bohinjsko železnico]], kratki in strmi hudourniki z obeh strani pa v dno nanašajo velike količine apnenčastega grušča. Ob močnih nalivih lahko ti nanosi zasujejo cesto in železniško progo, kar se je mdr. zgodilo ob močnih padavinah 18. septembra 2007. Soteska Save Bohinjke je neposeljena, prvo naselje ob toku navzdol je [[Bohinjska Bela]] na višji terasi na levem bregu reke. Nekoč se je ta soteska imenovala Štenge, saj so bohinjski fužinarji leta 1554 skoznjo speljali tovorniško pot proti [[Bled]]u, ki so jo morali mestoma vklesati v živo skalo in napraviti stopnice ('štenge').<ref>{{navedi knjigo| url =https://sl.wikisource.org/wiki/Moja_hoja_na_Triglav|last1=Mencinger|first1=Janez|year=1897|title=Moja hoja na Triglav|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://rkd.situla.org |title=Register nepremične kulturne dediščine |publisher=Ministrstvo za kulturo |accessdate=4. avgusta 2016}}</ref> Nekoliko niže se reka iz severovzhodne smeri obrne proti vzhodu in vstopi v [[Blejski kot]], kjer teče med nizkimi gozdnatimi vzpetinami tik ob njegovem južnem robu, vse do sotočja s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] pod [[Radovljica|Radovljico]], nato pa obe reki svoj tok nadaljujeta kot [[Sava]]. == Hidronim in etimologija == Hidronim ''Sava Bohinjka'' je splošno uveljavljen tako v vsakdanji rabi kot v strokovni literaturi, čeprav je takšna oblika vodnega imena na Slovenskem razmeroma redka, saj so dvobesedna vodna imena praviloma sestavljena iz levega prilastka in imena reke (prim. [[Selška Sora]]). V preteklosti, in občasno še danes, se kot sopomenka uporablja tudi ime ''Bohinjska Sava'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Melik|first1=Anton|year=1954|title=Slovenski alpski svet|publisher=Slovenska matica|page=175–176|location=Ljubljana|cobiss=41396480}}</ref>. Tu in tam se v starejši literaturi pojavlja tudi okrajšano ime ''Bohinjka'' <ref>{{navedi knjigo|last1=Badjura|first1=Rudolf|year=1922|title=Jugoslovenske Alpe. Slovenija|publisher=Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg|page=274–275|location=Ljubljana|cobiss=7694343}}</ref>. == Hidrogeografija == [[Slika:Sava-bohinjka-hidrogram1991-2010.jpg|sličica|Povprečni mesečni pretoki Save Bohinjke na vodomerni postaji [[Bodešče]] v obdobju 1991–2010 <ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/podatki/arhiv/hidroloski_arhiv.html|title=Vode – mesečne statistike| publisher=ARSO|accessdate=10. julija 2016}}</ref>]] [[Slika:Most_%C4%8Dez_Savo_v_Bohinjski_Beli_(1).JPG|sličica|Sava Bohinjka pod [[Bohinjska Bela|Bohinjsko Belo]]]] Čeprav priteka Sava Bohinjka iz osrčja [[Julijske Alpe|Julijskih Alp]], ima pri sotočju s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]] izrazit alpski dežno-snežni [[Rečni režim|režim]]. [[Bohinjsko jezero]] sicer v precejšnji meri ublaži spreminjanje pretoka, vendar prejme reka dolvodno od jezera številne hudourniške pritoke, ki zlasti ob močnejših jesenskih deževjih spremenijo njen rečni režim. Oktobrski in novembrski višek je učinek teh deževij, saj v tem času dežuje tudi v višjih legah, medtem ko je spomladanski višek (maja in aprila) rezultat taljenja snega in precejšnje količine padavin. Vpliv snežne odeje se opazi v izrazitem zimskem nižku (februarja in januarja), saj ima reka v tem času zaradi [[snežna retinenca|snežne retinence]] manjši pretok kot ob poletnem nižku (avgusta). Gorski svet s strmimi pobočji in večinoma tankimi prstmi vpliva tudi na visok delež padavin, ki odtečejo po reki navzdol: [[specifični odtok]] znaša 37,6&nbsp;l/s/km², visok je tudi [[odtočni količnik]] (57,3 %), podobno kot v drugih alpskih rekah.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/preglednica_12.xls|title=Vodna bilanca Slovenije 1971–2000. Preglednica 12: Specifični odtoki in odtočni količniki po hidrometričnih zaledjih|COBISS=237729536}}</ref> Zaradi vpliva [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] Sava Bohinjka ni izrazito nevaren hudournik, vendar lahko zaradi pritokov vseeno hitro naraste in povzroča tudi škodo. Večinoma ozka naplavna ravnica vzdolž celotnega toka je izpostavljena hudourniškim poplavam, zaradi česar so skoraj vsa naselja odmaknjena na nekoliko višje obrobje doline, z izjemo nekaterih vasi v zgornjem delu doline (mdr. [[Brod, Bohinj|Brod]], [[Savica, Bohinj|Savica]], [[Kamnje, Bohinj|Kamnje]] in [[Polje, Bohinj|Polje]]). V zgornjem toku, kjer je struga le plitvo zarezana v prodno naplavno ravnico, se voda ob močnih nalivih razmeroma hitro razlije po ravnici in ogroža tudi naselja in komunikacije, v soteski pa so najbolj problematični hudourniški pritoki iz strmih pobočij, ki lahko zasujejo ali uničijo cesto in železniško progo. To se je pokazalo tudi ob ujmi 18. septembra 2007, ko so na Savi Bohinjki v [[Bodešče|Bodeščah]] izmerili pretok 569&nbsp;m³/s, kar je pretok z 20–25-letno povratno dobo. Največ so k visokemu valu prispevali desni pritoki iz [[Spodnje Bohinjske gore|Spodnjih Bohinjskih gora]], predvsem [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]], ki je v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] dosegla najvišji pretok 108&nbsp;m³/s, kar je pretok z več kot 100-letno povratno dobo.<ref>{{navedi splet |url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Visoke%20vode%20in%20poplave%2018.%20septembra%202007.pdf|title=Visoke vode in poplave 18. septembra 2007|publisher=ARSO|accessdate=1. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi revijo|url = http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/065.pdf|last1 = Kobold|first1 = Mira|title = Katastrofalne poplave in visoke vode 18. septembra 2007|journal = Ujma|volume = 22|pages = 72|publisher = Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje|location = Ljubljana|year = 2008|cobiss = 242234112|issn = 0353-085X|access-date = 2016-08-05|archive-date = 2016-03-04|archive-url = https://web.archive.org/web/20160304204742/http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2008/065.pdf|url-status = dead}}</ref> Vzrok teh hudih poplav v Bohinju so bile izjemno močne padavine, saj je v Bohinju v nekaj urah tistega dne padlo tudi več kot 300&nbsp;mm padavin (na merilni postaji [[Bohinjska Češnjica]] so izmerili 279&nbsp;mm padavin). Najmočneje je deževalo med 13. in 15. uro, ko je v eni uri padlo kar 95&nbsp;mm dežja. »Že v tem času so začeli potoki hitro naraščati in se razlivati po svojih vršajih oziroma poplavnih ravnicah, številni hudourniki in plazovi pa so s plavinami zasuli vse tri dostopne ceste (skozi sotesko Save Bohinjke, s Pokljuke in iz Selške doline) ter železniško progo in Bohinj za nekaj časa povsem odrezali od ostalega sveta. ... Skupaj je bilo na območju občine Bohinj poplavljenih 92 stanovanjskih in 21 gospodarskih objektov, med njimi novozgrajena transformatorska postaja, telovadnica, osnovna šola in tovarna LIP v Bohinjski Bistrici.« <ref>{{navedi knjigo| last=Komac |first=Blaž |last2=Natek |first2=Karel |last3=Zorn |first3=Matija| year=2008|title=Geografski vidiki poplav v Sloveniji|publisher=Založba ZRC|page=123 |location=Ljubljana |cobiss=241975296 |ISBN=978-961-254-091-3}}</ref> == Kakovost vode == Sava Bohinjka je reka z zelo čisto vodo in tudi njena struga je v naravnem stanju. V celotnem toku je v dobrem kemijskem in ekološkem stanju ter primerna za vodne športe in tudi za kopanje.<ref>{{navedi splet|url=http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|title=Ocena stanja površinskih voda za Slovenijo v obdobju 2009–2014 – karte|year=2015|publisher=Agencija Republike Slovenije za okolje|accessdate=1. avgusta 2016|archive-date=2016-06-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160603090539/http://www.arso.gov.si/vode/poro%C4%8Dila%20in%20publikacije/Karte%20povr%C5%A1inske%20Slovenija.pdf|url-status=dead}}</ref> Kraško in visokogorsko okolje v večini porečja dodatno prispevata, da je reka zelo občutljiva za onesnaževanje, zaradi tega in velikega pomena Bohinjskega jezera ter reke za bohinjski turizem pa je potrebna zelo velika skrbnost pri načrtovanju prihodnjih posegov v prostor. Pomemben prispevek k čistemu jezeru in reki sta komunalni čistilni napravi v Ribčevem Lazu in Bohinjski Bistrici. Kar nekaj naselij še vedno ni priključenih na kanalizacijsko omrežje, vendar je nadaljnja gradnja tega omrežja ena od prioritetnih nalog [[občina Bohinj|občine Bohinj]]. == Ljudje in reka == [[Slika:Sava_Dolinka_and_Sava_Bohinjka.JPG|sličica|Sotočje Save Bohinjke (levo) in [[Sava Dolinka|Save Dolinke]] (desno)]] Sava Bohinjka je poleg [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] in okoliškega gorskega sveta ključna za razvoj turizma v tem delu Slovenije. Zelo priljubljena je zlasti za vožnjo s kajaki in kanuji, predvsem od iztoka iz jezera do jezu HE Soteska, kjer tudi ni posebej zahtevna (težavnost do II+), dolvodno od HE pa je reka zahtevnejša zaradi brzic in večjih skal ter primerna le za izkušene veslače (težavnost do IV-).<ref>{{navedi splet|url=http://www.kayakingslovenia.com/?page_id=427|title=Sava Bohinjka|accessdate=1. avgusta 2016|archive-date=2016-08-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20160820182038/http://www.kayakingslovenia.com/?page_id=427|url-status=dead}}</ref> V preteklosti je Sava Bohinjka poganjala le nekaj mlinov in žag, za delovanje [[fužina|fužin]] v [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] je bil primernejši desni pritok [[Bistrica (pritok Save Bohinjke)|Bistrica]]. V [[Soteska (Sava Bohinjka)|Soteski]] je na reki večji jez in na desnem bregu istoimenska hidroelektrarna z instalirano močjo 1,6 MW, ki deluje v okviru podjetja Gorenjske elektrarne iz Kranja. Na [[Lancovo|Lancovem]] je na reki tik pred sotočjem s Savo Dolinko velik jez, ki je po krajšem kanalu nekoč dovajal vodo veliki Cajhnovi žagi, zdaj pa manjši hidroelektrarni. Že okoli leta 1900 so ob žagi namestili tudi turbino, ki je dajala električno energijo lastnikom žage in bližnje okolice.<ref>{{navedi splet|url=http://www.radovljica.si/files/other/dynamiccontent/112/701s3)%20Cajhnova%20elektricna%20naprava%20na%20Lancovem.pdf|title=Cajhnova električna naprava na Lancovem|accessdate=1. avgusta 2016|archive-date=2016-08-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20160813233348/http://www.radovljica.si/files/other/dynamiccontent/112/701s3%29%20Cajhnova%20elektricna%20naprava%20na%20Lancovem.pdf|url-status=dead}}</ref> == Varstvo narave == Najzgornejši del reke do [[Laški Rovt|Laškega Rovta]] leži v [[Triglavski narodni park|Triglavskem narodnem parku]], ostali del s celotnim dolinskim dnom do [[Lepence|Lepenc]] je v območju [[Natura 2000]] (Bohinjska Bistrica in Jereka). Naravna struga je večinoma izdelana v prodnatih nanosih, v njej so na številnih mestih bela prodišča in mestoma večje skale, ki so se vanjo prikotalile s strmih pobočij, brežine pa so poraščene z obrežnim grmovjem in drevjem. Precejšen del naplavne ravnice je v travnikih in pašnikih, drugod raste grmovje in gozd, njen pomemben del so mrtvice (nekdanje struge) z značilnim rastjem in živalstvom stoječih voda, mdr. na obeh bregovih pod [[Nomenj]]em in na desnem bregu pod [[Savica, Bohinj|Savico]].<ref>{{navedi splet |url=http://www.dedi.si/dediscina/353-sava-bohinjka|last=Trobec|first=Tajan|year=2010|title=Sava Bohinjka. DEDI - digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso|title=Atlas okolja|publisher=ARSO|accessdate=5. avgusta 2016}}</ref> Zaradi čiste vode in naravnega okolja je reka zelo priljubljena tudi med športnimi ribiči. V njej mdr. živijo [[potočna postrv]] (''Salmo trutta''), [[sulec]] (''Hucho hucho''), [[lipan]] (''Thymallus thymallus'') ter iz Severne Amerike prinešeni potočna zlatovčica (''Salvelinus fontinalis'') in [[šarenka]] (''Oncorhynchus mykiss''). Poleg teh živijo v Savi Bohinjki še [[klen]] (''Leuciscus cephalus cephalus''), [[podust]] (''Chondrostoma nasus nasus''), kapelj (''Cottus gobio'') idr. Za zgornji tok reke od iztoka iz jezera do mostu na glavni cesti pri [[Bohinjska Bistrica|Bohinjski Bistrici]] skrbi Ribiška družina Bohinj, od tam do jezu HE Soteska Zavod za ribištvo Slovenije, za spodnji del od jezu HE Soteska do Cajhnovega mostu pa Ribiška družina Bled. == Opombe in sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == * Smolej, Viktor, 1987: Sava na Slovenskem. Mohorjeva družba Celje. Celje, 113 str. COBISS 22325249. * Bat, Marjan, 2007: [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/geo/Publikacije/Dela/files/Dela_28/12_bat.pdf ''Hidrološke raziskave ARSO na območju Bohinja'']{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. Dela, 28, str. 165–181. Ljubljana. COBISS 36133474. *Melik, Anton, 1930: [http://zgs.zrc-sazu.si/Portals/8/Geografski_vestnik/Pred1999/GV_0501_001_039.pdf ''Bohinjski ledenik'']. Geografski vestnik, 5–6, str. 1–39. Ljubljana. COBISS 3590914. == Zunanje povezave == * [http://obcina.bohinj.si/ Občina Bohinj] * [http://www.bohinj.si/ Bohinj] * [http://www.bohinj-info.com/ Turistično društvo Bohinj] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190127072430/http://www.bohinj-info.com/ |date=2019-01-27 }} * [http://kult-tv.si/slovenski-vodni-krog-sava-bohinjka/ Slovenski vodni krog: Sava Bohinjka] * [http://www.zzrs.si/page/ribolovni-revir-sava-bohinjka/ Ribolovni revir – Sava Bohinjka] * [http://www.ribiska-druzina-bled.si/ Ribiška družina Bled] == Glej tudi == * [[seznam rek v Sloveniji]] {{kategorija v Zbirki}} {{Pritoki Save}} {{Hidrografija Slovenije}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Sloveniji]] [[Kategorija:Pritoki Save]] [[Kategorija:Pritoki Save Bohinjke]] i3pej5dsi0vckt9f9hibjn8g37xkuvu 0 111658 6679824 6671734 2026-05-23T13:05:59Z Upwinxp 126544 slog, +np na članek o cerkvi 6679824 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje v Sloveniji |zgodovinsko ime=Sveti Valentin (do 1955) |slika=Limbarska Gora Slovenia.JPG | latd = 46 |latm = 9 |lats = 34.5 |latNS = N | longd = 14 |longm = 46 |longs = 41.05 |longEW = E |regija=Osrednjeslovenska regija |pokrajina=Gorenjska |obcina=Moravče |povrsina=3,43 |nadmorska=715,5 |prebivalstvo=124 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1251 |posta=Moravče |najdisi=Limbarska+Gora |geopedia=#L410_T13_F10091101_b4 }} '''Limbarska Gora''' (do leta 1955 Sveti Valentin)<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[občina Moravče|Občini Moravče]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]]. == Ime == Do leta 1955 se je naselje imenovalo ''Sveti Valentin'' po zavetniku domače cerkve. Na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, je bilo leta 1955 preimenovano v ''Limbarska gora'' po vzpetini.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Opis == Je razloženo naselje pod razglednim vrhom [[Limbarska gora]], na katerem stoji [[cerkev (zgradba)|cerkev]]. Dostop je možen po cesti iz [[Moravče|Moravč]] skozi naselje [[Gabrje pod Limbarsko Goro]] ali pa po označeni [[Evropska|evropski]] [[peš pot E 6|peš poti E6]], skozi [[Serjuče]]. Na vrhu 733 m visokega zaobljenega slemena je [[Cerkev sv. Valentina, Limbarska gora|cerkev sv. Valentina]]. Cerkev je zasnoval 1735 stavbenik [[Gregor Maček]]. Zgradba je mogočno delo s posebej stoječim [[zvonik]]om, ki je nekdaj služil kot [[obramba (vojaštvo)|obrambni stolp]]. Notranjost cerkve se ponaša z [[oltar]]jem Marijinega kronanja z [[Metzinger]]jevo [[slika|sliko]] iz 1743. Zraven pa sta še dva starejša [[oltar]]ja sv. Valentina ([[škof]]a) in [[Angel varuh|Angelov varuhov]]. ==Sklici in opombe== {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Limbarska Gora}} * http://www.limbarskagora.com/ {{Moravče}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Moravče]] [[Kategorija:Limbarska Gora| ]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] ks1olvhext15gfx15weefazr0t4imca 0 114739 6679787 6669508 2026-05-23T12:27:25Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ pnp 6679787 wikitext text/x-wiki {{Infobox mountain pass | name = Volovljek | other_name = Kranjski rak | photo = Volovljek8-gw16082009.jpg | photo_caption = Kamniška stran prelaza | elevation_m = 1029 | elevation_ref = | traversed = {{jct|country=SVN|R|924}} | map = Slovenija | map_caption = Lega v Sloveniji | map_size = | label = Volvjek | coords = {{coord|46|16|48|N|14|41|24|E|type:pass_region:AT|format=dms|display=inline,title}} | location = [[Slovenija]] | range = [[Kamniško-Savinjske Alpe]] | topo = | mapframe = yes }} '''Volovljek''' (1029 m) ali '''Kranjski rak''' je [[prelaz]] med [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Štajerska|Štajersko]] v severni [[Slovenija|Sloveniji]]. Prelaz Volovljek leži na razvodju med [[Kamniška Bistrica|Kamniško Bistrico]] in [[Savinja|Savinjo]] na vzhodnem robu [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alp]]. Prek vodi asfaltirana cesta, ki se v vasi [[Podlom]], le slab kilometer pod prevalom [[Črnivec (preval)|Črnivec]], odcepi od ceste [[Stahovica]]–[[Gornji Grad]]. Cesta sprva pelje nad vasjo [[Kališe, Kamnik|Kališe]] mimo [[cerkev sv. Ahaca (Kališe)|cerkvice sv. Ahaca]] in po štirih kilometrih doseže preval Volovljek - Kranjski rak. Prelaz je naravna meja med Gorenjsko in Štajersko. Proti vzhodu se meja nadaljuje na [[Kranjska reber|Kranjsko reber]], [[Plešivec (Črnivec)|Plešivec]] in Lom s katerega se spusti na Črnivec, proti zahodu pa po vzhodnih pobočjih [[Velika planina|Velike planine]], prek [[Konj (gora)|Konja]] do prevala [[Presedljaj]]. Tu se križata dve cesti. Prva vodi na zahod proti Veliki planini, druga na vzhod proti [[Kašna planina|Kašni planini]] in nato pod [[Kranjska reber|Kranjsko rebrijo]] in [[Plešivec|Plešivcem]] proti Črnivcu. Cesta, po kateri smo prišli, pa se nadaljuje v dolino [[Podvolovljek (dolina)|Podvolovljek]] in po desetih kilometrih doseže [[Luče]], kjer se priključi cesti [[Logarska dolina]]–[[Ljubno ob Savinji]]. == Prehodi == * Na [[Velika planina|Veliko planino]] (1½ ure) * Na [[Kašna planina|Kašno planino]] (1 ura) * Na [[Veliki Rogatec]] (1557 m) ==Glej tudi== *[[seznam prelazov v Sloveniji]] {{škrbina-geo}} [[Kategorija:Kamniško-Savinjske Alpe]] [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji]] [[Kategorija:Alpski prelazi]] 3p542qnbew1g4t7qo3er12ehj8rv6e6 0 116397 6679857 6653862 2026-05-23T14:36:32Z Upwinxp 126544 slog, pp letnice 6679857 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Čreta}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Čreta |zgodovinsko ime=Marija Čreta (do 1952) | latd = 46 |latm = 16 |lats = 42.13 |latNS = N | longd = 14 |longm = 57 |longs = 3.44 |longEW = E |regija=Savinjska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Vransko |nadmorska=896,3 |povrsina=2,2 |prebivalstvo=16 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=3305 |posta=Vransko |najdisi=Čreta,+Vransko |geopedia=#L410_T13_F10146267_b4 }} '''Čreta''' (nekdaj ''Marija Čreta'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko)</ref> je [[naselje]] v [[občina Vransko|Občini Vransko]]. == Ime == Do leta 1952 se je naselje imenovalo ''Marija Čreta'' po zavetnici domače cerkve – [[Sveta Marija|sveti Mariji, Materi Božji]] in slemenu nad vasjo, kjer stoji cerkev – Čreta. Na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, je bilo leta 1952 ime skrajšano v ''Čreta''.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Lega == Osrednjemu delu [[Dobrovlje (planota)|Dobroveljske planote]] nad [[Vransko|Vranskim]] z višino okoli 1000 [[mnm|m n.m .]], ki je reliefsko izoblikovana v ozko gozdnato in travnato [[sleme (geografija)|sleme]] v smeri vzhod–zahod, z imenom ''Čreta''. Zahodni del planote je nekoliko nižji (okoli 920 m n. m.), tukaj stoji na obrežni gozdnati jasi majhna ''cerkev sv. Katarine,'' v njeni bližini pa je kmetija Zakrajšek. Na višjem vzhodnem delu planote, kjer v gozdu stoji spomenik padlim borcem [[NOV]], pa nekoliko nižje pod spomenikom stoji znana [[romanje|romarska]] ''cerkev sv. Matere Božje'' ali ''Velika cerkev,'' kakor ji pravijo domačini. Na južni strani Črete leži strnjeno gozdnato rastje, imenovano ''Pod gozdom''. Tam so leta [[1972]] postavili ''Planinski dom I. Štajerskega bataljona na Čreti''.<ref>Ficko, Peter, Kamniške in Savinjske Alpe, Mariborski tisk, 1977</ref> == NOB == Blizu Zakrajškove domačije je kamen, kjer je vzidana spominska plošča v spomin na dogodke [[26. oktober|26. oktobra]] [[1941]], ko je tu [[Štajerski partizanski bataljon]] bil prvo frontalno bitko na [[Štajerska|Štajerskem]] z nemškim okupatorjem. == Evharistični križ na Toncovih pečinah == Leta 1935 je bil v Ljubljani Evharistični kongres. Ob tem dogodku so postavili križ na Toncovih pečeh. Po 2. svetovni vojni so križ podrli, vendar je bil ponovno postavljen na prvotno mesto in v isti obliki leta 1995. == Viri == {{sklici}} == Glej tudi == *[[Seznam naselij v Sloveniji]] {{Vransko}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Vransko]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] 2npsz1tw3r7zky6f69s8ykk0zkvgmzn 0 118270 6679870 6664376 2026-05-23T14:54:16Z Upwinxp 126544 −halucinacije o kampanji komunističnih oblasti leta 1980 (glej tudi [[Pogovor:Šentjungert]]); slog, delujoč vir 6679870 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sentjakobsko zupnisce.JPG|sličica|Šentjakob je dobil ime po župnijski cerkvi [[Sv. Jakob|svetega Jakob]]a]] '''Šentjakob ob Savi''' (v Šentjakobu, šentjakobski, Šentjakobčani; nekdaj ''Sveti Jakob ob Savi'') je severno predmestje v [[Ljubljana|Mestni občini Ljubljani]] ter del [[Četrtna skupnost Črnuče|Četrtne skupnosti Črnuče]]. == Lega in povezave == Naselje je ob delavnikih in [[sobota]]h s [[Črnuče|Črnučami]] in [[Ježica|Ježico]] povezano z [[Ljubljanski potniški promet|mestno avtobusno linijo]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]], ves teden pa je z mestno avtobusno linijo št. [[Ljubljanski potniški promet|12D]] naselje na severu povezano s [[Podgorica pri Črnučah|Podgorico]], na jugu pa z mestnim središčem. ==Glavne značilnosti== Naselje je gručaste oblike in se je razvilo iz vasi na savski ježi. Pod ježo je savska ravnica z njivami, koder še poplavi [[Sava]], nad naseljem pa ozek pas njiv s cesto loči Šentjakob od [[Podgorica pri Črnučah|Podgorice]].<ref name="SP">{{Navedi splet |url=http://crnuce.si/index.php?id=32 |title=''Podgorica, Šentjakob.'' |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131645/http://www.crnuce.si/index.php?id=32 |url-status=dead }}</ref> V središču naselja je cerkev, posvečena [[Sveti Jakob|svetemu Jakobu]], ki hkrati velja tudi za cerkev [[Podgorica pri Črnučah|Podgoričanov]], obenem pa je tukaj tudi sedež [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|župnije Sveti Jakob ob Savi]]. ==Zgodovina== Šentjakob se skupaj z danes pozabljenim naseljem Luže pojavi v letu 1362, ko Filip Luški (''Lawsacher'') in njegova žena Kunigunda prodata svoj dvor z mlinom v Lužah ob Savi pri Šentjakobu (''Lawsach pey der Saew cze sand Jacob'') nekemu Haynnenu iz Loke.<ref name="BA">Bizjak A. [http://crnuce.si/index.php?id=29 ''Srednjeveški zapisi o črnuških naseljih''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110905/http://www.crnuce.si/index.php?id=29 |date=2015-02-05 }}.</ref> Iz pojavljanja tega imena lahko sklepamo, da je leta 1362 tod že stala vsaj kapela. Čaščenje [[Jezus Kristus|Kristusovega]] [[apostol]]a Sv. Jakoba Starejšega je svoj vrhunec doseglo v 15. stoletju in kakor mnogi predniki današnjih [[Slovenci|Slovencev]] so tudi prebivalci Šentjakoba, Podgorice in okoliških krajev verjetno romali v romarsko središče Santiago de Compostella, ki je bilo posvečeno omenjenemu apostolu.<ref name="RF2">Rataj Franc (ur.)(1987):str. 2.</ref> Leta 1526 je v naselju že stala cerkev z dvema kelihoma, vendar so se morali Šentjakobčani enemu kelihu odpovedati, ker je šel za turški davek- prav tega leta pa so [[Turki]] te kraje tudi izropali.<ref name="RF2"/> V času turških vpadov je bila šentjakobska cerkev obdana z obzidjem in je služila kot pribežniški tabor za lokalno prebivalstvo.<ref name="SP"/> Analize virov o okolici Šentjakoba kažejo, da so imele naselbine tod večji pomen kot tedanje Črnuče, kar se kaže v podatkih o preprodaji hub, v omembah, da so nosilci poslov izvirali iz teh krajev, pa tudi v dejstvu, da je prav v Šentjakobu obratoval brod čez reko Savo.<ref name="BA"/> Že leta 1584 je skozi Šentjakob potekala poštna cesta med [[Gradec|Gradcem]] in [[Benetke|Benetkami]], pri čemer je bil ob Savi, ki je tedaj tekla tik ob naselju, zaradi tega narejen tudi brod. Sava je večkrat narasla, poštni sli pa so s pošto vred v njej večkrat utonili vse dokler niso leta 1717 poštne poti prestavili tako, da se je nevarnega Šentjakoba poslej ognila.<ref name="RF2"/> V Šentjakobu in Podgorici so se ljudje že od časov pred koncem 18. stoletja pa vse do srede 19. stoletja poleg kmetovanja ukvarjali tudi s slamnikarstvom, tako da so skoraj pri vsaki hiši pletli kite in slamnike, to blago pa so Šentjakobčani in Podgoričani hodili prodajat ne le po [[Kranjska|Kranjskem]], ampak tudi po [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Madžarska|Ogrskem]], po [[Srbija|Srbiji]] in celo po južni [[Rusija|Rusiji]], ženske pa so pred propadom Avstro-ogrske hodile šivat slamnike tudi na [[Dunaj]] in v [[München]]<ref name="RF4">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 4.</ref><ref name="RF45">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 45.</ref> Ko se je v Domžalah s tirolskim kapitalom leta 1867 odprla in uveljavila slamnikarska manufaktura, so zaslužki šentjakobskih in podgoriških slamnikarjev upadli za 80 do 90 %, kar je pri marsikateri hiši pripeljalo do revščine.<ref name="RF4"/> Že v časih slamnikarske obrti so župljani šentjakobske fare ''sloveli'' po alkoholizmu in tudi leta 1925, se župnijska kronika zaskrbljeno ozira na edino obrt v fari- namreč na kar osem gostiln.<ref name="RF45"/> Ob koncu 19. stoletja je imel Sveti Jakob ob Savi 17 hiš, v katerih je živelo manj kot 140 prebivalcev in komaj kaj drugače je bilo leta 1931.<ref>primerjaj: Rataj Franc (ur.)(1987): str. 5, 52.</ref> V letih okrog 1930 se je kmečko gospodarstvo šentjakobske fare skoraj povsem preusmerilo na ljubljanski trg- zaradi česar so si prebivalci v primerjavi z mnogimi drugimi kraji lahko privoščili večjo zanemarjenost svojih sadovnjakov in hlevov, po drugi strani pa zaradi ljubljanskega trga slamnikarska obrt ni povsem zamrla, manj kot 10 % prebivalstva pa se je ukvarjalo tudi s pletarstvom.<ref name="RF45"/> Po drugi strani pa se je vse več ljudi iz teh krajev že tedaj odpravljalo na delo v ljubljanske tovarne.<ref name="RF45"/> Šentjakob je leta 1787 postal sedež samostojne župnije, ki je imela podružnici v Šentpavlu in v Šempetru na Pšati. Potres v noči iz 14. na 15. april 1895 je staro cerkev Sv. Jakoba, ki je stala še iz predturških časov, močno poškodoval, zato so jo porušili in leta 1898 z obveznim delom župljanov zgradili sedanjo cerkev.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 9-11, 20.</ref> Ob koncu 19. Stoletja so prebivalci skupaj z okoliškimi krajani pričeli meliorizirati tok Save, da bi preprečili odnašanje plodne zemlje.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 3-4.</ref> Leta 1905 je bil pri Šentjakobu odprt most čez reko Savo, zaradi česar je bil že leta 1909 ukinjen brod.<ref name="RF51-53">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 51-53.</ref> Šentjakob je že leta 1868 dobil osnovno šolo v mežnariji, leta 1903 je bilo odprto novo državno šolsko poslopje, med tem ko je bil leta 1914 odprto tudi poslopje društvenega doma, ki je bil tedaj izročen v last cerkve.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 29-31, 50.</ref> Vse do leta 1935 je Šentjakob skupaj s Podgorico spadal v občino Dol, potem pa je leta 1935/36 za kratek čas zaživela samostojna občina Podgorica.<ref name="UZ">{{Navedi splet |url=http://crnuce.si/index.php?id=41 |title=''Upravna zgodovina''. |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2015-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150205110806/http://www.crnuce.si/index.php?id=41 |url-status=dead }}</ref> Med vojno so imeli [[Nemci]] postojanko v šentjakobskem župnišču.<ref name="RF30">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 30.</ref> V tem času (1943-1946) je južno od Šentjakoba potekala nemška proga, ki je bila po vojni odstranjena.<ref name="RF51-53"/> Po vojni je med 1946 in 1953 delovala lokalna postaja prve pomoči, ki so jo vodile sestre usmiljenke, in ki je za okoliške kraje oskrbela 2.500 do 3.000 primerov letno ter nudila tudi operacijske posege, toda kljub ogorčenju in protestiranju Šentjakobčanov in Podgoričanov ob ravnanju oblasti leta 1953, ki je postajo dala zapreti, je postaja ostala za vedno zaprta.<ref name="RF30"/> [[Slika:Sentjakobsko krizisce.JPG|sličica|Glavno križišče z [[Zasavska cesta, Ljubljana|Zasavsko cesto]] v Šentjakobu]] Po vojni sta Šentjakob in Podgorica razen krajšega obdobja, ko sta spadala pod Občino Dolsko, spadala pod Občino Črnuče.<ref name="UZ"/> Šentjakob in Podgorica sta še danes naselbini, ki sta medsebojno tesno povezani. Vse do srede 20. stoletja je v razvoju nedvomno prednjačil Šentjakob, saj so Šentjakobčani imeli brodišče, most čez Savo, šolo, župnišče in kulturno društvo, nekaj časa celo železniško progo in lastno ambulanto. Polagoma pa je pobudo prevzela Podgorica in Šentjakob v razvoju daleč prehitela. 20. julija 1924 je bilo v Podgorici ustanovljeno gasilsko društvo, katerega člani so postali tudi Šentjakobčani; gasilsko društvo se je že leta 1927 lahko pohvalilo z zelo napredno motorno črpalko znamke Renault, leta 1930 pa so dokončali tudi prvi gasilski dom.<ref>Aleš Bojan et al. (2004). ''PGD Podgorica Šentjakob: 1924-2004.'' Podgorica- Šentjakob, PGD Podgorica-Šentjakob. Str. 8-9.</ref> Velik gospodarski razmah Podgorice se je gotovo pričel z odprtjem podgoriške kemične tovarne ''Belinka'', ki se je tedaj ukvarjala izključno s proizvodnjo vodikovega peroksida, a so tej proizvodnji leta 1968 dodali program lesnih premazov, postopoma pa se je Belinka razvila v podjetje, ki še danes sodi v sam vrh evropske kemične industrije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |title=''Belinka: zgodovina''. |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2009-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091108043759/http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |url-status=dead }}</ref> To podjetje tudi sedaj zaposluje mnoge krajane Šentjakoba. 1. septembra 2006 je bila ukinjena podružnična šola v Šentjakobu, otroci pa so pričeli obiskovati novozgrajeno osnovno šolo v Dragomlju<ref>[www.ljubljana.si/file/47872/50_is_3t.pdf ''O ukinitvi podružnične šole''.]</ref> in tako Šentjakob danes lahko ponuja župnišče, kulturno društvo, sedež volilnega okraja in interni televizijski program, Podgorica pa tovarno Belinko, kopališče, športno društvo, gasilski dom, trgovino [[Mercator]], pekarno, obe naselji pa imata skupaj še nekaj gostiln in obrtnikov. Lahko bi rekli, da Šentjakob predstavlja kulturno, Podgorica pa bolj gospodarsko orientirano naselje. Po drugi svetovni vojni so se zaradi bližine glavnega mesta in zaradi boljših možnosti za zaposlitev v naselje pričeli seliti ljudje iz različnih koncev Slovenije in celo iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Šentjakob je danes sicer tipično primestno naselje, kjer kmetijstvo že dolgo ne igra več vodilne vloge. Šentjakob se je naglo širil s prodajo zazidljivih njiv, ki so bile večji del last šentjakobske cerkve, s tem pa je spremenil svojo podobo od tradicionalnega kmečkega zaselka v spalno naselje z enodružinskimi hišami. Leta 1979 je bilo ime Sv. Jakob ob Savi spremenjeno v Šentjakob. Leta 1984 je bilo skupaj s Podgorico priključeno mestu Ljubljana.<ref>{{navedi splet |url=https://www.stat.si/KrajevnaImena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |website=stat.si |accessdate=2026-05-23}}</ref> ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Aleš Bojan et al. (2004). ''PGD Podgorica Šentjakob: 1924-2004.'' Podgorica- Šentjakob, PGD Podgorica-Šentjakob. * Rataj Franc (ur.)(1987). ''1787-1987: Sveti Jakob ob Savi.'' Izdal: Župnijski urad Sveti Jakob ob Savi. Domžale, Mib Domžale.</div> ==Zunanji viri== {{kategorija v Zbirki|Šentjakob ob Savi}} <div class="references-small"> * Bizjak A. [http://crnuce.si/index.php?id=29 ''Srednjeveški zapisi o črnuških naseljih''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110905/http://www.crnuce.si/index.php?id=29 |date=2015-02-05 }} . * [http://crnuce.si/index.php?id=32 ''Podgorica, Šentjakob.'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304131645/http://www.crnuce.si/index.php?id=32 |date=2016-03-04 }} * [http://crnuce.si/index.php?id=41 ''Upravna zgodovina''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110806/http://www.crnuce.si/index.php?id=41 |date=2015-02-05 }} * [http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ ''Belinka: zgodovina''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091108043759/http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |date=2009-11-08 }} * [http://www.ljubljana.si/file/47872/50_is_3t.pdf ''O ukinitvi podružnične šole''.] * [http://www.stat.si/KrajevnaImena/pregledi_naselja_najvecja_prebivalci.asp?tlist=off&txtIme=LJUBLJANA&selNacin=celo&selTip=naselja&ID=2370 ''Krajevna imena''.] </div> [[Kategorija:Četrtna skupnost Črnuče]] mx4lxgwc2tzp4pyite20lbrr5qfvw32 6679875 6679870 2026-05-23T15:02:30Z Upwinxp 126544 slog, poskus smiselnejšega vrstnega reda podatkov 6679875 wikitext text/x-wiki [[Slika:Sentjakobsko zupnisce.JPG|sličica|Šentjakob je dobil ime po župnijski cerkvi [[Sveti Jakob|svetega Jakoba]]]] '''Šentjakob ob Savi''' (v Šentjakobu, šentjakobski, Šentjakobčani; do 1979 uradno ''Sveti Jakob ob Savi''<ref name=":0" />) je severno predmestje [[Ljubljana|Ljubljane]] ter del [[Četrtna skupnost Črnuče|Četrtne skupnosti Črnuče]]. == Lega in povezave == Naselje je gručaste oblike in se je razvilo iz vasi na savski ježi. Pod ježo je savska ravnica z njivami, koder še poplavi [[Sava]], nad naseljem pa ozek pas njiv s cesto loči Šentjakob od [[Podgorica pri Črnučah|Podgorice]].<ref name="SP">{{Navedi splet |url=http://crnuce.si/index.php?id=32 |title=''Podgorica, Šentjakob.'' |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2016-03-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20160304131645/http://www.crnuce.si/index.php?id=32 |url-status=dead }}</ref> Ob delavnikih in sobotah je s [[Črnuče|Črnučami]] in [[Ježica|Ježico]] povezano z [[Ljubljanski potniški promet|mestno avtobusno linijo]] št. [[Mestna avtobusna linija št. 21D (Ljubljana)|21D]], ves teden pa ga mestna avtobusna linija št. [[Ljubljanski potniški promet|12D]] povezuje na severu s [[Podgorica pri Črnučah|Podgorico]], na jugu pa z mestnim središčem. V središču naselja je cerkev, posvečena [[Sveti Jakob|svetemu Jakobu]], ki hkrati velja tudi za cerkev Podgoričanov, obenem pa je tukaj tudi sedež [[Župnija Sv. Jakob ob Savi|župnije Sveti Jakob ob Savi]]. ==Zgodovina== Šentjakob se skupaj z danes pozabljenim naseljem Luže pojavi v letu 1362, ko Filip Luški (''Lawsacher'') in njegova žena Kunigunda prodata svoj dvor z mlinom v Lužah ob Savi pri Šentjakobu (''Lawsach pey der Saew cze sand Jacob'') nekemu Haynnenu iz Loke.<ref name="BA">Bizjak A. [http://crnuce.si/index.php?id=29 ''Srednjeveški zapisi o črnuških naseljih''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110905/http://www.crnuce.si/index.php?id=29 |date=2015-02-05 }}.</ref> Iz pojavljanja tega imena lahko sklepamo, da je leta 1362 tod že stala vsaj kapela. Čaščenje [[Jezus Kristus|Kristusovega]] [[apostol]]a Sv. Jakoba Starejšega je svoj vrhunec doseglo v 15. stoletju in kakor mnogi predniki današnjih [[Slovenci|Slovencev]] so tudi prebivalci Šentjakoba, Podgorice in okoliških krajev verjetno romali v romarsko središče Santiago de Compostella, ki je bilo posvečeno omenjenemu apostolu.<ref name="RF2">Rataj Franc (ur.)(1987):str. 2.</ref> Leta 1526 je v naselju že stala cerkev z dvema kelihoma, vendar so se morali Šentjakobčani enemu kelihu odpovedati, ker je šel za turški davek- prav tega leta pa so [[Turki]] te kraje tudi izropali.<ref name="RF2"/> V času turških vpadov je bila šentjakobska cerkev obdana z obzidjem in je služila kot pribežniški tabor za lokalno prebivalstvo.<ref name="SP"/> Analize virov o okolici Šentjakoba kažejo, da so imele naselbine tod večji pomen kot tedanje Črnuče, kar se kaže v podatkih o preprodaji hub, v omembah, da so nosilci poslov izvirali iz teh krajev, pa tudi v dejstvu, da je prav v Šentjakobu obratoval brod čez reko Savo.<ref name="BA"/> Že leta 1584 je skozi Šentjakob potekala poštna cesta med [[Gradec|Gradcem]] in [[Benetke|Benetkami]], pri čemer je bil ob Savi, ki je tedaj tekla tik ob naselju, zaradi tega narejen tudi brod. Sava je večkrat narasla, poštni sli pa so s pošto vred v njej večkrat utonili vse dokler niso leta 1717 poštne poti prestavili tako, da se je nevarnega Šentjakoba poslej ognila.<ref name="RF2"/> V Šentjakobu in Podgorici so se ljudje že od časov pred koncem 18. stoletja pa vse do srede 19. stoletja poleg kmetovanja ukvarjali tudi s slamnikarstvom, tako da so skoraj pri vsaki hiši pletli kite in slamnike, to blago pa so Šentjakobčani in Podgoričani hodili prodajat ne le po [[Kranjska|Kranjskem]], ampak tudi po [[Hrvaška|Hrvaškem]], [[Madžarska|Ogrskem]], po [[Srbija|Srbiji]] in celo po južni [[Rusija|Rusiji]], ženske pa so pred propadom Avstro-ogrske hodile šivat slamnike tudi na [[Dunaj]] in v [[München]]<ref name="RF4">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 4.</ref><ref name="RF45">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 45.</ref> Ko se je v Domžalah s tirolskim kapitalom leta 1867 odprla in uveljavila slamnikarska manufaktura, so zaslužki šentjakobskih in podgoriških slamnikarjev upadli za 80 do 90 %, kar je pri marsikateri hiši pripeljalo do revščine.<ref name="RF4"/> Že v časih slamnikarske obrti so župljani šentjakobske fare ''sloveli'' po alkoholizmu in tudi leta 1925, se župnijska kronika zaskrbljeno ozira na edino obrt v fari- namreč na kar osem gostiln.<ref name="RF45"/> Ob koncu 19. stoletja je imel Sveti Jakob ob Savi 17 hiš, v katerih je živelo manj kot 140 prebivalcev in komaj kaj drugače je bilo leta 1931.<ref>primerjaj: Rataj Franc (ur.)(1987): str. 5, 52.</ref> V letih okrog 1930 se je kmečko gospodarstvo šentjakobske fare skoraj povsem preusmerilo na ljubljanski trg- zaradi česar so si prebivalci v primerjavi z mnogimi drugimi kraji lahko privoščili večjo zanemarjenost svojih sadovnjakov in hlevov, po drugi strani pa zaradi ljubljanskega trga slamnikarska obrt ni povsem zamrla, manj kot 10 % prebivalstva pa se je ukvarjalo tudi s pletarstvom.<ref name="RF45"/> Po drugi strani pa se je vse več ljudi iz teh krajev že tedaj odpravljalo na delo v ljubljanske tovarne.<ref name="RF45"/> Šentjakob je leta 1787 postal sedež samostojne župnije, ki je imela podružnici v Šentpavlu in v Šempetru na Pšati. Potres v noči iz 14. na 15. april 1895 je staro cerkev Sv. Jakoba, ki je stala še iz predturških časov, močno poškodoval, zato so jo porušili in leta 1898 z obveznim delom župljanov zgradili sedanjo cerkev.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 9-11, 20.</ref> Ob koncu 19. Stoletja so prebivalci skupaj z okoliškimi krajani pričeli meliorizirati tok Save, da bi preprečili odnašanje plodne zemlje.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 3-4.</ref> Leta 1905 je bil pri Šentjakobu odprt most čez reko Savo, zaradi česar je bil že leta 1909 ukinjen brod.<ref name="RF51-53">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 51-53.</ref> Šentjakob je že leta 1868 dobil osnovno šolo v mežnariji, leta 1903 je bilo odprto novo državno šolsko poslopje, med tem ko je bil leta 1914 odprto tudi poslopje društvenega doma, ki je bil tedaj izročen v last cerkve.<ref>Rataj Franc (ur.)(1987): str. 29-31, 50.</ref> Vse do leta 1935 je Šentjakob skupaj s Podgorico spadal v občino Dol, potem pa je leta 1935/36 za kratek čas zaživela samostojna občina Podgorica.<ref name="UZ">{{Navedi splet |url=http://crnuce.si/index.php?id=41 |title=''Upravna zgodovina''. |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2015-02-05 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150205110806/http://www.crnuce.si/index.php?id=41 |url-status=dead }}</ref> Med vojno so imeli [[Nemci]] postojanko v šentjakobskem župnišču.<ref name="RF30">Rataj Franc (ur.)(1987): str. 30.</ref> V tem času (1943-1946) je južno od Šentjakoba potekala nemška proga, ki je bila po vojni odstranjena.<ref name="RF51-53"/> Po vojni je med 1946 in 1953 delovala lokalna postaja prve pomoči, ki so jo vodile sestre usmiljenke, in ki je za okoliške kraje oskrbela 2.500 do 3.000 primerov letno ter nudila tudi operacijske posege, toda kljub ogorčenju in protestiranju Šentjakobčanov in Podgoričanov ob ravnanju oblasti leta 1953, ki je postajo dala zapreti, je postaja ostala za vedno zaprta.<ref name="RF30"/> [[Slika:Sentjakobsko krizisce.JPG|sličica|Glavno križišče z [[Zasavska cesta, Ljubljana|Zasavsko cesto]] v Šentjakobu]] Po vojni sta Šentjakob in Podgorica razen krajšega obdobja, ko sta spadala pod Občino Dolsko, spadala pod Občino Črnuče.<ref name="UZ"/> Šentjakob in Podgorica sta še danes naselbini, ki sta medsebojno tesno povezani. Vse do srede 20. stoletja je v razvoju nedvomno prednjačil Šentjakob, saj so Šentjakobčani imeli brodišče, most čez Savo, šolo, župnišče in kulturno društvo, nekaj časa celo železniško progo in lastno ambulanto. Polagoma pa je pobudo prevzela Podgorica in Šentjakob v razvoju daleč prehitela. 20. julija 1924 je bilo v Podgorici ustanovljeno gasilsko društvo, katerega člani so postali tudi Šentjakobčani; gasilsko društvo se je že leta 1927 lahko pohvalilo z zelo napredno motorno črpalko znamke Renault, leta 1930 pa so dokončali tudi prvi gasilski dom.<ref>Aleš Bojan et al. (2004). ''PGD Podgorica Šentjakob: 1924-2004.'' Podgorica- Šentjakob, PGD Podgorica-Šentjakob. Str. 8-9.</ref> Po drugi svetovni vojni so se zaradi bližine glavnega mesta in zaradi boljših možnosti za zaposlitev v naselje pričeli seliti ljudje iz različnih koncev Slovenije in celo iz nekdanje [[Jugoslavija|Jugoslavije]]. Velik gospodarski razmah Podgorice se je gotovo pričel z odprtjem podgoriške kemične tovarne ''Belinka'', ki se je tedaj ukvarjala izključno s proizvodnjo vodikovega peroksida, a so tej proizvodnji leta 1968 dodali program lesnih premazov, postopoma pa se je Belinka razvila v podjetje, ki še danes sodi v sam vrh evropske kemične industrije.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |title=''Belinka: zgodovina''. |accessdate=2010-07-25 |archive-date=2009-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20091108043759/http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |url-status=dead }}</ref> To podjetje tudi sedaj zaposluje mnoge krajane Šentjakoba. Leta 1984 je bil Šentjakob skupaj s Podgorico priključen mestu Ljubljana, s čimer je prenehal obstajati kot samostojno naselje.<ref name=":0">{{navedi splet |url=https://www.stat.si/KrajevnaImena/Settlements/Details/2370 |title=Naselje Ljubljana |website=stat.si |accessdate=2026-05-23}}</ref> 1. septembra 2006 je bila ukinjena podružnična šola v Šentjakobu, otroci pa so pričeli obiskovati novozgrajeno osnovno šolo v Dragomlju<ref>[www.ljubljana.si/file/47872/50_is_3t.pdf ''O ukinitvi podružnične šole''.]</ref> in tako Šentjakob danes lahko ponuja župnišče, kulturno društvo, sedež volilnega okraja in interni televizijski program, Podgorica pa tovarno Belinko, kopališče, športno društvo, gasilski dom, trgovino [[Mercator]], pekarno, obe naselji pa imata skupaj še nekaj gostiln in obrtnikov. Lahko bi rekli, da Šentjakob predstavlja kulturno, Podgorica pa bolj gospodarsko orientirano naselje. Šentjakob je danes sicer tipično primestno naselje, kjer kmetijstvo že dolgo ne igra več vodilne vloge. Šentjakob se je naglo širil s prodajo zazidljivih njiv, ki so bile večji del last šentjakobske cerkve, s tem pa je spremenil svojo podobo od tradicionalnega kmečkega zaselka v spalno naselje z enodružinskimi hišami. ==Sklici== {{sklici|2}} == Viri == <div class="references-small"> * Aleš Bojan et al. (2004). ''PGD Podgorica Šentjakob: 1924-2004.'' Podgorica- Šentjakob, PGD Podgorica-Šentjakob. * Rataj Franc (ur.)(1987). ''1787-1987: Sveti Jakob ob Savi.'' Izdal: Župnijski urad Sveti Jakob ob Savi. Domžale, Mib Domžale.</div> ==Zunanji viri== {{kategorija v Zbirki|Šentjakob ob Savi}} <div class="references-small"> * Bizjak A. [http://crnuce.si/index.php?id=29 ''Srednjeveški zapisi o črnuških naseljih''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110905/http://www.crnuce.si/index.php?id=29 |date=2015-02-05 }} . * [http://crnuce.si/index.php?id=32 ''Podgorica, Šentjakob.'' ] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304131645/http://www.crnuce.si/index.php?id=32 |date=2016-03-04 }} * [http://crnuce.si/index.php?id=41 ''Upravna zgodovina''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20150205110806/http://www.crnuce.si/index.php?id=41 |date=2015-02-05 }} * [http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ ''Belinka: zgodovina''.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20091108043759/http://www.belinka.si/belles/o-belinki/zgodovina-/ |date=2009-11-08 }} * [http://www.ljubljana.si/file/47872/50_is_3t.pdf ''O ukinitvi podružnične šole''.] </div> [[Kategorija:Četrtna skupnost Črnuče]] amgwgc3840iznqmfs2l4l5zbs8zxj50 0 120126 6680063 6679642 2026-05-23T20:43:14Z Marko3 1829 /* Nominiranci 2026 */ 6680063 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni|Kresnik}} {{Infopolje nagrada | image = Kresnik 2013.jpg | alt = Podelitev leta 2013 | description = najboljši slovenski roman leta | presenter = časopisna hiša Delo | country = [[Slovenija]] | year = [[1991]] | website = }} '''Kresnikovo nagrado''', tudi '''nagrado kresnik''', od 1991 dalje podeljuje časnik ''[[Delo (časopis)|Delo]]'' za najboljši slovenski [[roman]] preteklega leta. Podelitev se zadnja leta dogaja na [[Rožnik]]u nad [[Ljubljana|Ljubljano]]. Komisija je bila na začetku šest ali sedemčlanska, pozneje pet, zdaj pa je štiričlanska. Pravila nagrajevanja ne vsebujejo seznama kriterijev, po katerih bi komisija presojala in utemeljevala izbor, računa se na strokovno kompetenco in avtoriteto žirantov.<ref>Urška Perenič, Miran Hladnik: Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo. http://lit.ijs.si/nagrajevanje.pdf</ref> __NOTOC__ == Nagrajenci == {| class="wikitable sortable" |- ! Leto ! Avtor ! Roman ! Založba romana |- | 1991 | [[Lojze Kovačič]] | ''[[Kristalni čas]]'' |[[DZS]] |- | 1992 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Namesto koga roža cveti]]'' | Prešernova družba |- | 1993 | [[Miloš Mikeln]] | ''[[Veliki voz (roman)|Veliki voz]]'' | Mihelač |- | 1994 | [[Andrej Hieng]] | ''[[Čudežni Feliks]]'' |[[Mladinska knjiga]] |- | 1995 | [[Tone Perčič]] | ''[[Izganjalec hudiča (roman, 1994)|Izganjalec hudiča]]'' | Cankarjeva založba |- | 1996 | [[Berta Bojetu]] | ''[[Ptičja hiša]]'' | Wieser |- | 1997 | [[Vlado Žabot]] | ''[[Volčje noči]]'' | Pomurska založba |- | 1998 | [[Zoran Hočevar]] | ''[[Šolen z brega]]'' | Založba /*cf |- | 1999 | [[Drago Jančar]] | ''[[Zvenenje v glavi (roman)|Zvenenje v glavi]]''<ref>Po romanu je bil posnet film ''[[Zvenenje v glavi (film)|Zvenenje v glavi]]''.</ref> | Mladinska knjiga |- | 2000 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Grenki med]]'' | DZS |- | 2001 | [[Drago Jančar]] | ''[[Katarina, pav in jezuit]]'' | Slovenska matica |- | 2002 | [[Katarina Marinčič]] | ''[[Prikrita harmonija]]'' | Mladinska knjiga |- | 2003 | [[Rudi Šeligo]] | ''[[Izgubljeni sveženj]]'' |[[Nova revija]] |- | 2004 | [[Lojze Kovačič]] * | ''[[Otroške stvari]]'' |[[Beletrina]] |- | 2005 | [[Alojz Rebula]] | ''[[Nokturno za Primorsko]]'' | Mohorjeva Celje/Trst |- | 2006 | [[Milan Dekleva]] | ''[[Zmagoslavje podgan]]'' | Cankarjeva založba |- | 2007 | [[Feri Lainšček]] | ''[[Muriša]]'' | Beletrina |- | 2008 | [[Štefan Kardoš]] | ''[[Rizling polka]]'' | Litera |- | 2009 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Čefurji raus!]]'' | Beletrina |- | 2010 | [[Tadej Golob]] | ''[[Svinjske nogice]]'' | Litera |- | 2011 | [[Drago Jančar]] | ''[[To noč sem jo videl]]'' | Modrijan |- | 2012 | [[Andrej Skubic]] | ''[[Koliko si moja]]'' | Beletrina |- | 2013 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Jugoslavija, moja dežela]]'' | Beletrina |- | 2014 | [[Davorin Lenko]] | ''[[Telesa v temi]]'' | Center za slovensko književnost |- | 2015 | [[Andrej E. Skubic]] | ''[[Samo pridi domov]]'' | Modrijan |- | 2016 | [[Miha Mazzini]] | ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' | Goga |- | 2017 | [[Goran Vojnović]] | ''[[Figa (roman)|Figa]]'' | Beletrina |- | 2018 | [[Drago Jančar]] | ''[[In ljubezen tudi]]'' | Beletrina |- | 2019 |[[Bronja Žakelj]] | ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' | Beletrina |- | 2020 | [[Veronika Simoniti]] | ''[[Ivana pred morjem]]'' | Cankarjeva založba |- | 2021 | [[Borut Kraševec]] | ''[[Agni (roman)|Agni]]'' | LUD Šerpa |- | 2022 | [[Roman Rozina]] | ''[[Sto let slepote]]'' | Mladinska knjiga |- | 2023 | [[Lado Kralj]]* | ''[[Ne bom se več drsal na bajerju]]'' | Beletrina |- | 2024 | [[Anja Mugerli]] | ''[[Pričakovanja]]'' | Cankarjeva založba |- | 2025 | [[Ana Schnabl]] | ''[[September (roman)|September]]'' | Beletrina |} <nowiki>*</nowiki> kresnik podeljen po smrti nagrajenca – posthumno ;Večkratni nagrajenci {| class="wikitable" style="font-size: 95%" |- ! <small>Št. zmag</small> !! Avtor !! Romani |- | style="text-align:center"|4 || Drago Jančar || ''Zvenenje v glavi'' (1999), ''Katarina, pav in jezuit'' (2001), ''To noč sem jo videl'' (2011), ''In ljubezen tudi'' (2018) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |3 || Goran Vojnović || ''Čefurji raus!'' (2009), ''Jugoslavija, moja dežela'' (2013), ''Figa'' (2017) |- | Andrej Skubic || ''Grenki med'' (2000), ''Koliko si moja'' (2012), ''Samo pridi domov'' (2015) |- | rowspan="2" style="text-align:center" |2 || Lojze Kovačič || ''Kristalni čas'' (1991 in 2016), ''Otroške stvari'' (2004, posthumno) |- | Feri Lainšček || ''Namesto koga roža cveti'' (1992), ''Muriša'' (2007) |} ;Posebni kresniki * kresnik vseh kresnikov, podeljen ob 25-letnici nagrade (2016): ''Kristalni čas'' Lojzeta Kovačiča * najboljši s kresnikom nagrajeni roman med letoma 2010 in 2019 – kresnik desetletja (2020): ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja ==1991== Nominacij še ni bilo. Žirija: [[Andrej Hieng]] (predsednik), [[Franc Zadravec]], [[Janko Kos]], [[Aleš Berger]], [[Peter Božič]], [[Tomo Virk]], [[Silvija Borovnik]] ==Nominiranci 1992== *[[Andrej Capuder]], [[Iskanje drugega]] *[[Florjan Lipuš]], [[Srčne pege]] *[[Metod Pevec]], [[Carmen (roman)|Carmen]] *[[Marjan Tomšič]], [[Oštrigeca]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Aleš Berger]], [[Matej Bogataj]], [[Peter Kolšek]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1993== *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Zaznamovana]] *[[Peter Malik]]/[[Željko Kozinc]], [[Lovci na Rembrandta]] *[[Igor Škamperle]], [[Sneg na zlati veji]] *[[Ivo Zorman]], [[Kajnov rod]] Žirija: [[Franc Zadravec]], [[Peter Božič]], [[Igor Bratož]], [[Peter Kolšek]], [[Matevž Kos]], [[Tomo Virk]], [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1994== *[[Mate Dolenc]], [[Pes z Atlantide]] *[[Drago Jančar]], [[Posmehljivo poželenje]] *[[Lojze Kovačič]], [[Vzemljohod]] *[[Marjan Tomšič]], [[Zrno od frmentona]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Igor Bratož]], Aleš Debeljak, Jože Horvat, Ženja Leiler, Aleksander Zorn, [[Vlado Žabot]] ==Nominiranci 1995== *[[Igor Karlovšek]], [[Klan]] *[[Kajetan Kovič]], [[Pot v Trento]] *[[Alojz Rebula]], [[Kačja roža]] *[[Vlado Žabot]], [[Pastorala (roman)|Pastorala]] Žirija: [[Marjan Dolgan]], [[Andrej Hieng]], Jože Horvat, Milček Komelj, Ženja Leiler, [[Tomo Virk]], Tea Štoka ==Nominiranci 1996== *[[Florjan Lipuš]], [[Stesnitev]] *[[Maja Novak]], [[Cimre]] *[[Marko Sterle]], [[Stara hiša]] *[[Jani Virk]], [[1895, potres]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Goran Gluvič, Milček Komelj, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1997== *[[Jože Hudeček]], [[Ulice mojega predmestja]] *[[Uroš Kalčič]], [[Numeri]] *[[Dušan Merc]], [[Galilejev lestenec]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Tek za rdečo hudičevko]] Žirija: [[Silvija Borovnik]], Mate Dolenc, Goran Gluvič, Marjeta Novak Kajzer, Alenka Zor Simoniti ==Nominiranci 1998== *[[Milan Dekleva]], [[Oko v zraku]] *[[Dušan Merc]], [[Sarkofag (roman)|Sarkofag]] *[[Marko Sosič]], [[Balerina, balerina|Balerina, Balerina]] *[[Igor Škamperle]], [[Kraljeva hči]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 1999== *[[Evald Flisar]], [[Potovanje predaleč]] *[[Nina Kokelj]], [[Milovanje]] *[[Alojz Rebula]], [[Cesta s cipreso in zvezdo]] *[[Brina Švigelj Merat]], [[Con brio (roman)|Con brio]] Žirija: Veno Taufer (Nova revija, predsednik), Andrej Arko (Sodobnost), Samo Kutoš (Literatura), Jože Horvat (Delo), Nela Malečkar (Delo) ==Nominiranci 2000== *[[Aleš Čar]], [[Pasji tango]] *[[Boris Jukić]], [[Pardon, madame]] *[[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk (roman)|Petelinji zajtrk]] *[[Dušan Merc]], [[Slepi potnik]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2001== *[[Mate Dolenc]], [[Morje v času mrka]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Barva dežja ali Pritlikavec iz Marane Pilvax]] *[[Jože Snoj]], [[Gospod Pepi ali Zgodnje iskanje imena]] *[[Matjaž Zupančič]], [[Sence v očesu]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), Drago Bajt (Nova revija), Ignacija J. Fridl (Literatura), Miloš Mikeln (Sodobnost), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2002== *[[Polona Glavan]], [[Noč v Evropi]] *[[Jože Hudeček]], [[Gluhota]] *[[Lenart Zajc]], [[Zguba]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Fužinski bluz]] Žirija: [[Andrej Inkret]] (Delo, predsednik), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), Ženja Leiler (Delo) ==Nominiranci 2003== ===Prva peterica=== *[[Rudi Šeligo]], [[Izgubljeni sveženj]] (Nova revija) *[[Miloš Mikeln]], [[Poročnik z Vipote]] (Slovenska matica) *[[Ted Kramolc]], [[Tango v svilenih coklah]] (Nova revija) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Viktor Jelen, sanjač]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Norma Bale]] in [[Robert Titan Felix]], [[Sekstant (roman)|Sekstant]] (Franc-Franc in Litera) ===Druga peterica=== *[[Dušan Čater]], [[Ata je spet pijan]] *[[Marjan Tomšič]], [[Grenko morje]] *[[Dušan Merc]], [[Čista ženska]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Predmestje (roman)|Predmestje]] *[[Evald Flisar]], [[Ljubezni tri in ena smrt]] Žirija: [[Andrej Inkret]], Ženja Leiler Kos (Delo), Ignacija J. Fridl (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost) ==Nominiranci 2004== ===Prva peterica=== *[[Lojze Kovačič]], [[Otroške stvari]] *[[Nedeljka Pirjevec]], [[Saga o kovčku]] *[[Florjan Lipuš]], [[Boštjanov let]] *[[Feri Lainšček]], [[Ločil bom peno od valov]] *[[Dušan Merc]], [[Jakobova molitev]] ===Druga peterica=== *[[Franjo Frančič]], [[Princesa in smrt]] *[[Zdenko Kodrič]], [[Odvzemanje samote]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Omejen rok trajanja]] *[[Sergej Verč]], [[Pogrebna maškarada]] *[[Vlado Žabot]], [[Sukub]] Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), [[Sandra Baumgartner]] (Sodobnost), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo) ==Nominiranci 2005== ===Prva peterica=== *[[Alojz Rebula]], [[Nokturno za Primorsko]] (Mohorjeva družba) *[[Evald Flisar]], [[Čaj s kraljico]] (Mladinska knjiga) *[[Željko Kozinc]], [[Visoki tujec]] (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]], [[Leta milosti]] (Goga) *[[Jani Virk]], [[Aritmija]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Zoran Hočevar]], [[Rožencvet]] (/*cf.) *[[Janez Kajzer]], [[Sanjska hiša]] (Nova revija) *[[Igor Karlovšek]], [[Gimnazijec]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Potopljeni zvon]] (samozaložba) *[[Irena Svetek]], [[Od blizu]] (Beletrina) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2006== ===Prva peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Zmagoslavje podgan]] (Cankarjeva založba) *[[Marko Hudnik]], [[Jelovškove ženske]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir Kavčič]], [[Prihodnost, ki je ni bilo]] (Študentska založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Ljubezni Sinjebradca]] (DZS) *[[Marko Sosič]], [[Tito, amor mijo]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Janko Lorenci]], [[Potovanje k Leonardi]] (Modrijan) *[[Iztok Osojnik]], [[Temna snov ali zapiski o neki nespečnosti]] (Litera) *[[Alojz Rebula]], [[Zvonovi Nilandije]] (Mohorjeva družba) *[[Robert Titan Felix]], [[Sanja in samostan]] (Litera) *[[Dim Zupan]], [[Hudo brezno]] (Litera) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Lucija Stepančič (Sodobnost) ==Nominiranci 2007== ===Prva peterica=== *[[Feri Lainšček]], [[Muriša]] (Študentska založba) *[[Nejc Gazvoda]], [[Camera obscura (roman)|Camera obscura]] (Goga) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Nespečnost]] (Cankarjeva založba) *[[Andrej E. Skubic]], [[Popkorn]] (Cankarjeva založba) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Republika jutranje rose]] (Mladinska knjiga) ===Druga peterica=== *[[Drago Jančar]], [[Graditelj]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Merc]], [[Šesta knjiga sanj]] (Študentska založba) *[[Andrej Morovič]], [[Seks, ljubezen in to]] (Študentska založba) *[[Brina Švigelj-Mérat]], [[Odveč srce]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Vasle]], [[Darovalec]] (Mladinska knjiga) Žirija: Matevž Kos, [[Vanesa Matajc]] (Literatura), Jaroslav Skrušny (Nova revija), [[Matej Bogataj]] (Delo), Vesna Jurca Tadel (Sodobnost) ==Nominiranci 2008== ===Prva peterica=== *[[Štefan Kardoš]], [[Rizling polka]] (Litera) *[[Nataša Kramberger]], [[Nebesa v robidah]] (Javni sklad RS za kulturne dejavnosti) *[[Suzana Tratnik]], [[Tretji svet]] (Cankarjeva založba) *[[Feri Lainšček]], [[Nedotakljivi]] (Mladinska knjiga) *[[Dušan Šarotar]], [[Biljard v Dobrayu]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Olje na balkonu]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[Mogoče nikoli]] (Litera) *[[Nejc Gazvoda]], [[Sanjajo tisti, ki preveč spijo]] (Beletrina) *[[Alojz Rebula]], [[Ob babilonski reki]] (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jože Snoj]], [[Gospa in policaj]] (Beletrina) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk == Nominiranci 2009 == ===Prva peterica=== *[[Goran Vojnović]], [[Čefurji raus!]] (Študentska založba) * [[Andrej Blatnik]],[[Spremeni me]] (Litera) * [[Drago Jančar]], [[Drevo brez imena]] (Modrijan) * [[Boris Kolar]], [[Iqball hotel]] (založba Obzorja) * [[Sebastijan Pregelj]], [[Na terasi babilonskega stolpa]] (Študentska založba) ===Druga peterica=== *[[Avgust Demšar]], [[Retrospektiva]] (Sanje) *[[Dušan Dim]], [[Rdeča mesečina]] (Cankarjeva založba) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Opoldne nekega dne]] (Cankarjeva založba) *[[Brina Svit]], [[Coco Dias ali Zlata vrata]] (Cankarjeva založba) *[[Robert Titan Felix]], [[Pontifikat (roman)|Pontifikat]] (Litera) Žirija: [[Vanesa Matajc]], [[Matej Bogataj]], Vesna Jurca Tadel, [[Peter Kolšek]], Urban Vovk Žirija je pregledala 110 romanov. V odsotnosti zmagovalca Gorana Vojnovića je nagrado 5000 evrov prejel in kres prižgal Aleksandar Rajaković, ki upodablja glavnega junaka v gledališki uprizoritvi romana.<ref>(23. 6. 2009). [http://www.rtvslo.si/kultura/knjige/kresnik-goranu-vojnovicu/205950 Kresnik Goranu Vojnoviću]. MMC RTV-SLO. Pridobljeno 24. 6. 2009; Igor Bratož, [http://www.delo.si/clanek/83174 Kresnik Goranu Vojnoviću za roman Čefurji raus!] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090626114231/http://delo.si/clanek/83174 |date=2009-06-26 }} ''Delo'' 24. 6. 2009.</ref> == Nominiranci 2010 == ===Prva peterica === *[[Tadej Golob]], [[Svinjske nogice]] *[[Evald Flisar]], [[Opazovalec]] (Cankarjeva založba) *[[Lojze Kovačič]], [[Zrele reči]] (Beletrina) *[[Andrej E. Skubic]], [[Lahko]] (Beletrina) *[[Jani Virk]], [[Ljubezen v zraku]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[V visoki travi]] (Beletrina) *[[Nejc Gazvoda]], [[V petek so sporočili, da bo v nedeljo konec sveta]] (Beletrina) *[[Borut Golob]], [[Smreka, bukev, lipa, križ]] (Modrijan) *[[Milan Kleč]], [[Snežne krogle]] (Beletrina) *[[Matej Krajnc]], [[Requiem za gospo Goršičevo]] (Litera) Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2011 == ===Prva peterica=== *[[Drago Jančar]], [[To noč sem jo videl]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Mož, ki je jahal tigra]] (Študentska založba) *[[Evald Flisar]], [[Na zlati obali]] (Mladinska knjiga) *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Odličen dan za atentat]] (Mladinska knjiga) *[[Štefan Kardoš]], [[Pobočje sončnega griča]] (Litera) ===Druga peterica=== *[[Miha Mazzini]], [[Nemška loterija]] (Študentska založba) *[[Avgust Demšar]], [[Evropa (roman)|Evropa]] (Sanje) *[[Zoran Hočevar]], [[Ernijeva kuhna]] (/*cf) *[[Roman Rozina]], [[Galerija na izviru Sončne ulice]] (Modrijan) *[[Vlado Žabot]], [[Ljudstvo lunja]] (Cankarjeva založba)<ref>Med avtorji je bilo žensk 37 %, knjig, ki so jih napisale ženske, pa med okroglo 110 romani 42 %. Deseto mesto je za las zgrešila [[Vesna Lemaić]] z [[Odlagališče|Odlagališčem]]. *Gl. tudi: Miran Hladnik: [http://www.siol.net/kultura/novice/2011/06/miran_hladnik_predsednik_zirije_za_nagrado_kresnik_2011.aspx?vote=1 "Kmalu bo več ljudi pisalo kot bralo"], Planet Siol.net 1. 6. 2011; [http://www.delo.si/kultura/kresnik/miran-hladnik-moj-favorit-je-ze-izpadel-iz-ozjega-izbora.html Moj favorit je že izpadel iz ožjega izbora], ''Delo'' 22. junija 2011. 15.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Miriam Drev]], [[Vesna Jurca Tadel]], [[Peter Kolšek]], [[Urban Vovk]] == Nominiranci 2012 == ===Prva peterica=== *[[Cvetka Bevc]], [[Potovci]] (Franc&Franc) *[[Aleš Čar]], [[O znosnosti]] (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]], [[Opoldne zaplešejo škornji ]] (Beletrina) *[[Andrej Skubic]], [[Koliko si moja]] (Beletrina) *[[Lucija Stepančič]], [[V četrtek ob šestih]] (Beletrina) === Druga peterica=== *[[Milan Dekleva]], [[Svoboda belega gumba]] (CZ) *[[Avgust Demšar]], [[Hotel Abbazia]] (Sanje) *[[Evald Flisar]], [[To nisem jaz]] (Vodnikova) *[[Dušan Merc]], [[Pedagoški triptih]] (Beletrina) *[[Irena Velikonja]], [[Naj počiva v miru]] (MK) Evidentirano je bilo okrog 100 romanov.<ref>Lanska slovenska romaneskna bera je bila nekaj manjša kot leto prej in je mogoče znak, da se je ekonomska kriza dotaknila tudi te produkcije. Žirija, ki je z izjemo starega predsednika v sveži sestavi, je po utečenem postopku najprej izločila mladinsko berilo, ponatise, prevode in knjige z neustrezno letnico ter dodala naslove, ki jih je bibliografija pomotoma izpustila. Potem je iz stotnije kandidatov izbrala deseterico nominirancev tako, da je upoštevala tiste romane, za katere je glasovalo vsaj troje od petih žirantov. Da se nismo odločali po inerciji, dokazuje to, da v izbor nista prišla dva od štirih starih nagrajencev in štirje od sedmih nekdanjih nominirancev. V drugem krogu smo iz deseterice izbrali pet finalistov, med njimi dve avtorici, ki sta bili nominirani prvič in blažita dosedanji moški monopol. Odločitev za zadnjega v peterici ni bila enostavna, soglasnost članov žirije pa je bila nekaj čez 70 %, kar ob raznolikosti blaga, ki smo ga ocenjevali, ni slabo. Kriterije imamo sicer iste (slog, sporočilnost, kompozicija, berljivost), naše ocene se razhajajo zaradi različne teže, ki jo pripisujemo posameznim lastnostim. Splošni vtis o slovenskem romanopisju? Opraviti imamo z žanri detektivke, ljubezenskega, vojnega, humorističnega, družbenokritičnega, (avto)biografskega, rodbinskega romana in romana s ključem. Nobeden od finalistov ni v absolutni prednosti, kar pomeni, da se splača vzeti v roke vse. -- Miran Hladnik, izjava za ''Delo'' 24. maja, str. 22, ob izboru peterice finalistov za kresnika; gl. tudi: [http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html Kresnik 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131020055302/http://wff1.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2012.html |date=2013-10-20 }}, ''Delo'' 23. junija 2013, za polemiko z Vladom Žabotom pa [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004140.html Kdo zatira najboljše romane?] Slovlit 12. junija in [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2012/004160.html 30. junija] 2013.</ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Tina Vrščaj]], [[Valentina Plahuta Simčič]] == Nominiranci 2013 == ===Prva peterica=== *[[Borut Golob]], [[Raclette]] (Modrijan) *[[Maruša Krese]], [[Da me je strah]]? (Goga) *[[Peter Rezman]], [[Zahod jame]] (Goga) *[[Marko Sosič]], [[Ki od daleč prihajaš v mojo bližino]] (Beletrina) *[[Goran Vojnović]], [[Jugoslavija, moja dežela]] (Beletrina) ===Druga peterica=== *[[Gabriela Babnik]], [[Sušna doba (roman)|Sušna doba]] (Beletrina) *[[Emil Filipčič]], [[Mojstrovka (roman)|Mojstrovka]] (Beletrina) *[[Stanka Hrastelj]], [[Igranje]] (Mladinska knjiga) *[[Milan Kleč]], [[Trojke]] (Beletrina) *[[Tomo Podstenšek]], [[Sodba v imenu ljudstva]]: Roman (Droplja) Evidentirano je bilo okrog 130 romanov.<ref>"Roman nam je letos spet dobro obrodil in proč so strahovi, da bo ekonomska kriza zatrla pripovedno strast med Slovenci, prej narobe; nevarno je posegla le v delo žirije, ki ji je odvzela enega člana in jo primorala, da v okrnjeni postavi in za manj denarja prebere in oceni več del. Za devetdeset odstotkov od pregledanih 130 romanov smo bili žiranti soglasni v prepričanju, da niso za ožji izbor, obetavni preostanek pa smo morali oklestiti na deset nominirancev in tu so se naše literarne preference začele rahlo razhajati. Aritmetika je nazadnje [...] iz individualnih lestvic določila dokončni izbor tako, da je izločila posamezne osamljene oz. nizko rangirane kandidate. Tvegano je v izbrani pestri romaneskni množici iskati tiste prepoznavne skupne poteze, ki naj bi jih določil aktualni čas in bi znabiti celo nakazovale, v katero smer je krenila domača »pripovedna karavana« [...], ena od njih pa je prav gotovo razmerje med očeti in sinovi, oziroma, če posplošimo, odnos potomcev do predhodne generacije. Kot da je postalo očitno, kako vzorci obnašanja iz preteklosti ne veljajo več in se je treba življenja lotiti po svoje. Že če bodo romani ozaveščali samo to spoznanje, bodo med bralci opravili nemajhno delo, da o užitku v njihovem slogovnem in kompozicijskem artizmu ter pripovedni zasvojljivosti ne izgubljamo besed." (Iz izjave predsednika žirije za ''Delo''.) — Deseto mesto je za las zgrešil [[Evald Flisar]] z romanom [[Dekle, ki bi raje bilo drugje]]. Gl. tudi [http://www.delo.si/zgodbe/multimedija/minute-za-kulturo-o-polfinalistih-kresnika.html Minute za kulturo s predsednikom kresnikove žirije dr. Miranom Hladnikom], Delo: Multimedija [video] 26. aprila 2013; tudi na [http://www.youtube.com/watch?v=ZOQnke4V3lQ Youtubu]. </ref> Žirija: [[Miran Hladnik]], [[Igor Bratož]], [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Urška Perenič]] == Nominiranci 2014 == ===Prva peterica=== *[[Evald Flisar]], [[Začarani Odisej]] (Litera) *[[Jasmin B. Frelih]], [[Na/pol]] (Cankarjeva založba) *[[Jurij Hudolin]], [[Ingrid Rosenfeld]] (Beletrina) *[[Davorin Lenko]], [[Telesa v temi]] (Aleph) *[[Tone Peršak]], [[Usedline (Peršak)|Usedline]] (Cankarjeva založba) ===Druga peterica=== *[[Tadej Golob]], [[Ali boma ye]]! (Goga) *[[Miha Mazzini]], [[Paloma negra]] (Beletrina) *[[Vinko Möderndorfer]], [[Balzacov popek]] (Mladinska knjiga) *[[Robert Simonišek]], [[Soba pod gradom]] (Litera) *[[Nataša Sukič]], [[Kino (Sukič)|Kino]] (Litera) Žirija: [[Alojzija Zupan Sosič]], [[Igor Bratož]], [[Urška Perenič]], [[Aljoša Harlamov]] ==Nominiranci 2015== ===Prva peterica=== *[[Katarina Marinčič]]: [[Po njihovih besedah]] *[[Veronika Simoniti]]: [[Kameno seme]] *[[Andrej E. Skubic]]: [[Samo pridi domov]] *[[Marko Sosič]]: [[Kratki roman o snegu in ljubezni]] *[[Dušan Šarotar]]: [[Panorama (Šarotar)|Panorama]]: Pripoved o poteku dogodkov ===Druga peterica=== *[[Evald Flisar]]: [[Tam me boš našel]] *[[Polona Glavan]]: [[Kakorkoli]] *[[Miha Mazzini]]: [[Izbrisana_(Mazzini)| Izbrisana ]] *[[Sebastijan Pregelj]]: [[Kronika pozabljanja]] *[[Aleš Šteger]]: [[Odpusti]] Žirija: [[Gabriela Babnik]], [[Igor Bratož]], [[Aljoša Harlamov]], [[Tina Kozin]] ==Nominiranci 2016== ;Finalisti * [[Gabriela Babnik]]: ''Intimno'' (Beletrina) * [[Štefan Kardoš]]: ''Veter in odmev'' (Franc-Franc) * [[Mirt Komel]]: ''Pianistov dotik'' (Goga) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Otroštvo (roman)|Otroštvo]]'' (Goga) * [[Nataša Sukič]]: ''Piknik'' (Škuc) ;Preostali nominiranci * [[Milan Kleč]]: ''Koralde'' (Litera) * [[Dino Bauk]]: ''Konec. Znova'' (Beletrina) * [[Milan Dekleva]]: ''Telo iz črk'' ([[Cankarjeva založba]]) * [[Emil Filipčič]]: ''Serafa s Šarhove 2'' (Beletrina) * [[Peter Rezman]]: ''Tekoči trak'' (Litera) Žirija: [[Tone Smolej]], [[Tina Vrščaj]], [[Tina Kozin]], [[Aljoša Harlamov]] ===Kresnik vseh kresnikov=== Leta 2016 je potekal tudi izbor najboljšega s kresnikom nagrajenega romana zadnjih 25 let. V ožji izbor so se uvrstili romani ''Katarina, pav in jezuit'' ter ''To noč sem jo videl'' Draga Jančarja, ''Kristalni čas'' in ''Otroške stvari'' Lojzeta Kovačiča ter ''Čefurji raus!'' Gorana Vojnovića, za najboljši slovenski roman, kresnika vseh dotedanjih kresnikov, pa je bil izbran Kovačičev ''Kristalni čas''.<ref>{{navedi splet |url= https://old.delo.si/kultura/knjiga/iz-drugega-sveta-in-drugega-jezika.html|title=Kresnik vseh kresnikov Lojzetu Kovačiču |accessdate=26. 5. 2021 |date=10. 6. 2016 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2017== ;Finalisti * [[Tadej Golob]]: ''Jezero'' (Goga) * Gašper Kralj: ''Rok trajanja'' (Založba /*cf.) * [[Mojca Kumerdej]]: ''Kronosova žetev'' (Beletrina) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Papir, kamen, škarje'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''[[Figa (roman)|Figa]]'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Tina Batista Napotnik: ''Tunel'' (Mladinska knjiga) * Ivana Djilas: ''Hiša'' (Cankarjeva založba) * [[Jurij Hudolin]]: ''Osnove ljubezni in zla'' (Beletrina) * [[Miha Mazzini]]: ''[[Zemljevidi tujih življenj]]'' (Goga) * Roman Rozina: ''Zločin in ljubezen'' (Modrijan) Žirija v sestavi Tina Vrščaj, [[Tina Kozin]], Alen Albin Širca in [[Tone Smolej]] je izbirala med približno 110 romani z letnico 2016. ==Nominiranci 2018== ;Finalisti *[[Drago Jančar]]: [[In ljubezen tudi]] (Beletrina) *[[Štefan Kardoš]]: [[Vse moje Amerike]] (Litera) *[[Sarival Sosič]]: [[Starec in jaz]] (Litera) *[[Florjan Lipuš]]: [[Gramozna jama (Florjan Lipuš)|Gramoz (Litera)]] *[[Vlado Žabot]]: [[Sveti boj]] (Beletrina) ;Drugi nominiranci *[[Nataša Sukič]]: [[Bazen]] (Litera) *[[Anja Mugerli]]: [[Spovin]] (Litera) *[[Maja Gal Štromar]]: [[Ženska drugje]] (Goga) *[[Evald Flisar]]: [[Greh (Evald Flisar)|Greh (Sodobnost)]] *[[Vinko Möderndorfer]]: [[Druga preteklost]] (Goga) Žirija v sestavi Tone Smolej, Tina Vrščaj, Tina Kozin in Alen Albin Širca je izbirala med 172 romani. ==Nominiranci 2019== ;Finalisti *[[Vladimir P. Štefanec]]: ''Najlepša neznanka svetloba'' (Mladinska knjiga) *[[Mirt Komel]]: ''Medsočje'' (Goga) *'''[[Bronja Žakelj]]: ''[[Belo se pere na devetdeset]]'' (Beletrina)''' *[[Mojca Širok]]: ''Pogodba'' (Mladinska knjiga) *[[Jani Virk]]: ''Brez imena'' (Mladinska knjiga) ;Preostali nominiranci *[[Borut Golob]]: ''Pes je mrtev'' (Litera) *[[Tadej Golob]]: ''Leninov park'' (Goga) *[[Jela Krečič]]: ''Knjiga drugih'' (Beletrina) * Katja Perat: ''Mazohistka'' (Beletrina) *[[Samo Rugelj]]: ''Resnica ima tvoje oči'' (Litera) Žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Tina Vrščaj, Mateja Komel Snoj, Tone Smolej in Alen Albin Širca je izbirala med 175 romani. ==Nominiranci 2020== ;Finalisti *[[Branko Cestnik]]: ''Sonce Petovione'' (Celjska Mohorjeva družba) *[[Jiři Kočica]]: ''Izvirnik'' (Mladinska knjiga) *[[Sebastijan Pregelj]]: ''V Elvisovi sobi'' (Goga) * '''Veronika Simoniti: ''Ivana pred morjem'' (Cankarjeva založba)''' *[[Suzana Tratnik]]: ''Norhavs na vrhu hriba'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci *[[Gabriela Babnik]]: ''Tri smrti'' (Beletrina) *[[Zdenko Kodrič]]: ''Pet ljubezni'' (Litera) *[[Tone Partljič]]: ''Pesnica'' (Beletrina) * Andraž Rožman: ''Trije spomini'' (Goga) *[[Lenart Zajc]]: ''Delci svetlobe'' (Litera) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, [[Peter Svetina (pisatelj)|Peter Svetina]] in Alen Albin Širca je izbirala med približno 130 romani. ==Nominiranci 2021== ;Finalisti * [[Mirana Likar Bajželj|Mirana Likar]]: ''Pripovedovalec'' (Goga) * '''Borut Kraševec: ''Agni'' (LUD Šerpa)''' * Gašper Kralj: ''Škrbine'' (*cf.) * Vincenc Gotthardt: ''Na drugem koncu sveta'' (Mohorjeva Celovec) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurji pastir'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * [[Evald Flisar]]: ''Moje kraljestvo umira'' (KUD Sodobnost International) * [[Borut Golob]]: ''Šala'' (Litera) * [[Dušan Merc]]: ''Črna maska'' (Slovenska matica) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Kar se začne z nasmehom'' (Litera) * [[Ivo Svetina]]: ''Malabar'' (Miš) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Anja Mrak, Mateja Komel Snoj, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med približno 150 romani. ==Nominiranci 2022== ;Finalisti * [[Davorin Lenko]]: ''Triger'' (LUD Literatura) * '''Roman Rozina: ''Sto let slepote'' (Mladinska knjiga)''' * [[Andrej E. Skubic]]: ''Krasni dnevi'' (Beletrina) * [[Dušan Šarotar]]: ''Zvezdna karta'' (Goga) * Marjan Žiberna: ''Dedič'' (Litera) ;Preostali nominiranci * [[Miriam Drev]]: ''Od dneva so in od noči'' (založba Pivec) * Boris Kolar: ''Potopimo Islandijo!'' (Goga) * [[Jedrt L. Maležič]]: ''Napol morilke'' (Goga) * [[Tomo Podstenšek]]: ''Površinska napetost'' (Litera) * [[Goran Vojnović]]: ''Đorđić se vrača'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Mimi Podkrižnik (predsednica), Mateja Komel Snoj, Anja Mrak, Igor Divjak in Igor Žunković je izbirala med 200 romani. ==Nominiranci 2023== ;Finalisti<ref>{{navedi splet |url= https://www.delo.si/kresnik/izbiranje-odtenkov-v-razkosju-raznolikosti/|title=Pet finalistov: Vrhunec na Rožniku bo žensko obarvan |accessdate=23. 5. 2023 |date=23. 5. 2023 |format= |work= }}</ref> * '''[[Lado Kralj]]: ''Ne bom se več drsal na bajerju'' (Beletrina)''' * [[Katja Gorečan]]: ''Materinska knjižica'' (LUD Literatura) * [[Katarina Marinčič]]: ''Ženska s srebrnim očesom'' (Beletrina) * [[Dijana Matković]]: ''Zakaj ne pišem'' (Cankarjeva založba) * [[Tina Vrščaj]]: ''Na Klancu'' (Cankarjeva založba) ;Preostali nominiranci<ref name=delo23>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/kresnik/kresnikova-deseterica-tokrat-v-znamenju-avtoric/|title=Kresnikova deseterica tokrat v znamenju avtoric|date=22. 4. 2023|accessdate=22. 4. 2023|website=www.delo.si|last=Gostiša|first=Nina}}</ref> * [[Anja Radaljac]]: ''Punčica'' (Litera) * [[Andraž Rožman]]: ''Titov sin'' (Goga) * [[Primož Mlačnik]]: ''Otok psov'' (LUD Literatura) * [[Ana Schnabl]]: ''Plima'' (Beletrina) * [[Gabriela Babnik]]: ''Tišina, polna vetra'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi [[Igor Bratož]] (predsednik), Anja Mrak, Igor Žunkovič, Igor Divjak, Tanja Petrič in Robert Kuret je izbirala med 173 romani.<ref name=delo23/> ==Nominiranci 2024== ;Finalisti * Boris Kolar: ''O vinu, kozah in drugih prevarah'' (Goga) * '''[[Anja Mugerli]]: ''Pričakovanja'' (Cankarjeva založba)''' * Pia Prezelj: ''Težka voda'' (Goga) * Janja Rakuš: ''Tri barve za eno smrt'' (Litera) * [[Vlado Žabot]]: ''Gral'' (Beletrina) ;Preostali nominiranci * Laura Buzeti: ''Posuj se s pepelom vaših očetov'' (Litera) * Samanta Hadžić Žavski: ''Smrt, v temo zavita'' (LUD Literatura) * [[Blaž Kutin]]: ''Kenozoik'' (Goga) * Eva Mahkovic: ''Toxic'' (Beletrina) * [[Tereza Vuk]]: ''Zakaj ima moj hudič krila'' (Beletrina) Kresnikova žirija v sestavi Igor Bratož (predsednik), Igor Divjak, Robert Kuret, Tanja Petrič in Igor Žunkovič je izbirala med 185 romani.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/kresnik/knjige-ki-bodo-bralce-navdihnile-in-potesile/ |title=V igri za roman leta le še deseterica, v njej kar nekaj prvencev |accessdate=23. 4. 2024 |date=23. 4. 2024 |format= |work= }}</ref> ==Nominiranci 2025== ;Finalisti * Kazimir Kolar: ''Onečejevalec'' (Goga) * [[Feri Lainšček]]: ''Kurja fizika'' (Beletrina) * [[Tina Perić]]: ''Ćrtice'' (Goga) * Anja Radaljac: ''Prst v prekatu'' (Litera) * '''[[Ana Schnabl]]: ''September'' (Beletrina)''' ;Preostali finalisti * [[Kaja Bucik Vavpetič]]: ''Srebrne vezi'' (Cankarjeva založba) * [[Miriam Drev]]: ''Po poti se je zvečerilo'' (Pivec) * Katarina Gomboc Čeh: ''Nihče nikogar ne spozna'' (Cankarjeva založba) * [[Tanja Mastnak]]: ''Sibirija'' (Mladinska knjiga) * [[Vinko Möderndorfer]]: ''Zvezda, žlica in ura'' (Miš) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Kristina Kočan, Tanja Petrič, Igor Žunkovič, Seta Knop. ==Nominiranci 2026== ;Finalisti * [[Ajda Bračič]]: ''Kresničevje'' (LUD Literatura) * [[Vesna Lemaić]]: ''Obraz'' (Cankarjeva založba) * [[Roman Rozina]]: ''Trafikant'' (Mladinska knjiga) * [[Irena Svetek]]: ''Tam, kjer plešejo tulipani'' (Beletrina) * [[Agata Tomažič]]: ''Ušabti'' (Goga) ;Preostali nominiranci * Sergej Curanović: ''Dete iz gozda'' (Goga) * [[Tone Partljič]]: ''Voranc'' (Beletrina) * [[Aleš Šteger]]: ''Ogenj'' (Beletrina) * [[Kaja Teržan]]: ''Obračun'' (Beletrina) * Ivan Vogrič: ''Iz strasti'' (Zavod Litera) Žirija: Igor Bratož (predsednik), Seta Knop, Kristina Kočan, Tanja Petrič, Peter Svetina. == Sklici in opombe == {{sklici}} == Viri == *[[Miran Hladnik]], [http://lit.ijs.si/kresnik2010.html Nagrada kresnik 2010]. ''Sodobna slovenska književnost (1980–2010)''. Ur. Alojzija Zupan Sosič. Ljubljana: Znanstvena založba FF (Obdobja, 29). 93–99. *[[Miran Hladnik]], [https://sl.wikiversity.org/wiki/O_literarnih_nagradah_pri_Modrijanu O literarnih nagradah pri Modrijanu 10. okt. 2013]. *Urška Perenič in Miran Hladnik, [http://www.academia.edu/4815097/Processing_literary_prizes_Between_cultural_ritual_and_scholarly_objectivization Literarno nagrajevanje med kulturnim ritualom in strokovno objektivizacijo], 2013. == Glej tudi == {{:Portal:Literatura/povezava}} * [[seznam slovenskih nagrad za književnost]] ==Zunanje povezave== {{kategorija v Zbirki|Kresnik (award)|kresnik}} * [http://www.delo.si/kultura/kresnik Kresnik] v Delovih arhivih *[http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 Kresnik 2009] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043840/http://med.over.net/forum5/read.php?33,5419505 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 2010] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043835/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6119748 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 2011] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131209043250/http://med.over.net/forum5/read.php?33,6460645 |date=2013-12-09 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 2012] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130626120016/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7000735 |date=2013-06-26 }}/[http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 2013]. Knjižni molji. ''Med.Over.net''. {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130509000848/http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 |date=2013-05-09 }} *[https://web.archive.org/web/20040720072546/http://www.delo.si/kresnik_2004.pdf Kresnik 2004]. ''Delova'' pdf knjižica (web archive org. 20. jul. 2004) {{KresnikoviNagrajenci}} [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 1991]] [[Kategorija:Delo (časopis)]] crania2phydhqmj6gjd9m4x8yrewi1k 0 120847 6679993 6628925 2026-05-23T19:11:33Z Subidubudubi 205622 Dodana slika dela Železnikov 6679993 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Železniki}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138248_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 5.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 33.1 |longEW = E |najdisi=Železniki |slika=Zelezniki2.jpg |povrsina=12,58 |prebivalstvo=2885 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=450 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Železniki - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 2. junij 1990 | refšt=895 | občina = Železniki }} |ime=Železniki|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Zelezniki Cesnjica01.jpg|sličica|Del Železnikov, imenovan Češnjica]] '''Železniki''' ({{Audio|Sl-Zelezniki.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (2025) in središče [[Občina Železniki|istoimenske občine]], ki leži ob [[Selška Sora|Selški Sori]] na mestu, kjer se [[Selška dolina]] nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo [[železarstvo|železarstva]], nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz [[Furlanija|Furlanije]] in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime ''Lahovše''. Leta 1575 je dobilo [[trške pravice]]. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh [[plavž]]ev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=444}}</ref> Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: [[Češnjica, Železniki|Češnjica]] (vključena 1966), Dašnica, Studeno, Na Kresu, Na Plavžu, Otoki, Racovnik, Log, Škovine in Trnje ter od 1966 tudi [[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]]. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|alt=Slika starega plavža v Železnikih|levo|sličica|Plavž v Železnikih]] Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v [[Halštatska kultura|halštatsko dobo]], so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96</ref>. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom<ref name=":0">Dolenc, J., 2002. ''Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda''. Železniki: Decop.</ref>. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije. Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju<ref name=":0" />. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko. == Kultura == Mesto ima svoj [[Muzej Železniki|muzej]], ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti<ref name="krajevni leksikon" />. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28</ref> V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na [[punk]], crust, [[Grindcore|grind]], [[metal]] in [[Alternativni rock|alter rock]]. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi. Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk. == Šport == V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah. Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally. MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo. Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni. V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.[[Slika:Niko zelezniki.jpg|alt=Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki|sličica|Niko Železniki|levo]] == Industrija == Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|title=Domel trajnostno poročilo 2020|date=2020|accessdate=4.11.2021|archive-date=2021-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104210025/https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|url-status=dead}}</ref> Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.niko.si/si/domov/zgodovina-podjetja|title=Zgodovina podjetja Niko|date=2014|accessdate=4.11.2021}}</ref> Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.[[Slika:Domel naplavzu.jpg|alt=Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih|sličica|Domel|levo]]Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi [[Alples]], ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica. V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik [[Gazela (nagrada)|zlate gazele]] 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. == Župnija == [[Slika:Zelezniki Slovenia - church 1.jpg|alt=Slika cerkve sv. Antona Puščavnika|sličica|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] <ref>{{Navedi revijo|date=2019-01-30|title=Župnija Železniki|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDupnija_%C5%BDelezniki&oldid=5094349|language=sl}}</ref>'''[[Župnija Železniki]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[Teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod [[Selca|selško]] župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po [[Selška Sora|Selški Sori]] jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji. === Ustanovitvena listina === <blockquote><ref>{{Navedi splet|title=Železniki|url=http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|website=www.obcestvo.si|accessdate=2021-12-21|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221190725/http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|url-status=dead}}</ref> ''V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte …'' ''Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.''</blockquote> Župnijska cerkev [[Župnija Železniki|Župnije Železniki]] je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja. == Znani ljudje, povezani s krajem == * [[Luka Mesec]], slovenski politik, poslanec in bivši koordinator stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter družbeno-politični [[aktivist]] *Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico. *[[Anton Koblar]], zgodovinar in politik *[[France Koblar]], literarni zgodovinar, kritik, akademik *[[Josip Boncelj]], slovenski inženir, strojnik *[[Veličan Bešter]], fotograf in filmar * [[Filip Gartner]], smučarski trener * [[Aleš Gartner]], smučarski trener * Anton Globočnik, župan Postojne * [[Antonija Thaler]] (1914-2014), slovenska klekljarica in risarka == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.zelezniki.si/ Občina Železniki] {{Mesta-Slovenija}} {{Železniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniki| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] hvwshoq9cnmh8cz8vh5u3viyxp8nkgu 6679996 6679993 2026-05-23T19:15:58Z Subidubudubi 205622 Dodana slika Češnjice in Otokov 6679996 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Železniki}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138248_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 5.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 33.1 |longEW = E |najdisi=Železniki |slika=Zelezniki2.jpg |povrsina=12,58 |prebivalstvo=2885 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=450 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Železniki - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 2. junij 1990 | refšt=895 | občina = Železniki }} |ime=Železniki|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Zelezniki Cesnjica01.jpg|sličica|Del Železnikov, imenovan Češnjica]] '''Železniki''' ({{Audio|Sl-Zelezniki.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (2025) in središče [[Občina Železniki|istoimenske občine]], ki leži ob [[Selška Sora|Selški Sori]] na mestu, kjer se [[Selška dolina]] nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo [[železarstvo|železarstva]], nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz [[Furlanija|Furlanije]] in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime ''Lahovše''. Leta 1575 je dobilo [[trške pravice]]. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh [[plavž]]ev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=444}}</ref> Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: [[Češnjica, Železniki|Češnjica]] (vključena 1966), Dašnica, Studeno, Na Kresu, Na Plavžu, Otoki, Racovnik, Log, Škovine in Trnje ter od 1966 tudi [[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]]. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|alt=Slika starega plavža v Železnikih|levo|sličica|Plavž v Železnikih]] Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v [[Halštatska kultura|halštatsko dobo]], so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96</ref>. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom<ref name=":0">Dolenc, J., 2002. ''Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda''. Železniki: Decop.</ref>. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije. Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju<ref name=":0" />. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko. == Kultura == Mesto ima svoj [[Muzej Železniki|muzej]], ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti<ref name="krajevni leksikon" />. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28</ref> V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na [[punk]], crust, [[Grindcore|grind]], [[metal]] in [[Alternativni rock|alter rock]]. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi. Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk. == Šport == V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah. Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally. MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo. Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni. V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.[[Slika:Niko zelezniki.jpg|alt=Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki|sličica|Niko Železniki|levo]] == Industrija == Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|title=Domel trajnostno poročilo 2020|date=2020|accessdate=4.11.2021|archive-date=2021-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104210025/https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|url-status=dead}}</ref> Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.niko.si/si/domov/zgodovina-podjetja|title=Zgodovina podjetja Niko|date=2014|accessdate=4.11.2021}}</ref> Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.[[Slika:Domel naplavzu.jpg|alt=Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih|sličica|Domel|levo]]Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi [[Alples]], ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica. [[Slika:Zelezniki Cesnjica Otoki.jpg|alt=Na sliki sta vidni tovarni Niko in Domel. Levo od tovarn je osnovna šola. Malo nižje od osnovne šole je viden plavalni bazen in trgovski center.|sličica|Češnjica in Otoki]] V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik [[Gazela (nagrada)|zlate gazele]] 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. == Župnija == [[Slika:Zelezniki Slovenia - church 1.jpg|alt=Slika cerkve sv. Antona Puščavnika|sličica|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] <ref>{{Navedi revijo|date=2019-01-30|title=Župnija Železniki|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDupnija_%C5%BDelezniki&oldid=5094349|language=sl}}</ref>'''[[Župnija Železniki]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[Teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod [[Selca|selško]] župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po [[Selška Sora|Selški Sori]] jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji. === Ustanovitvena listina === <blockquote><ref>{{Navedi splet|title=Železniki|url=http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|website=www.obcestvo.si|accessdate=2021-12-21|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221190725/http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|url-status=dead}}</ref> ''V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte …'' ''Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.''</blockquote> Župnijska cerkev [[Župnija Železniki|Župnije Železniki]] je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja. == Znani ljudje, povezani s krajem == * [[Luka Mesec]], slovenski politik, poslanec in bivši koordinator stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter družbeno-politični [[aktivist]] *Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico. *[[Anton Koblar]], zgodovinar in politik *[[France Koblar]], literarni zgodovinar, kritik, akademik *[[Josip Boncelj]], slovenski inženir, strojnik *[[Veličan Bešter]], fotograf in filmar * [[Filip Gartner]], smučarski trener * [[Aleš Gartner]], smučarski trener * Anton Globočnik, župan Postojne * [[Antonija Thaler]] (1914-2014), slovenska klekljarica in risarka == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.zelezniki.si/ Občina Železniki] {{Mesta-Slovenija}} {{Železniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniki| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] n0mfdklcbbni9334909b8dap5ol544d 6679999 6679996 2026-05-23T19:20:55Z Subidubudubi 205622 Dodana slika prostorov občine Železniki 6679999 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Železniki}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138248_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 5.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 33.1 |longEW = E |najdisi=Železniki |slika=Zelezniki2.jpg |povrsina=12,58 |prebivalstvo=2885 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=450 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Železniki - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 2. junij 1990 | refšt=895 | občina = Železniki }} |ime=Železniki|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Zelezniki Cesnjica01.jpg|sličica|Del Železnikov, imenovan Češnjica]] [[Slika:Zelezniki Studeno.jpg|sličica|Naselje Studeno. Spodaj desno prostori občine Železniki.]] '''Železniki''' ({{Audio|Sl-Zelezniki.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (2025) in središče [[Občina Železniki|istoimenske občine]], ki leži ob [[Selška Sora|Selški Sori]] na mestu, kjer se [[Selška dolina]] nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo [[železarstvo|železarstva]], nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz [[Furlanija|Furlanije]] in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime ''Lahovše''. Leta 1575 je dobilo [[trške pravice]]. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh [[plavž]]ev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=444}}</ref> Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: [[Češnjica, Železniki|Češnjica]] (vključena 1966), Dašnica, Studeno, Na Kresu, Na Plavžu, Otoki, Racovnik, Log, Škovine in Trnje ter od 1966 tudi [[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]]. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|alt=Slika starega plavža v Železnikih|levo|sličica|Plavž v Železnikih]] Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v [[Halštatska kultura|halštatsko dobo]], so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96</ref>. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom<ref name=":0">Dolenc, J., 2002. ''Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda''. Železniki: Decop.</ref>. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije. Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju<ref name=":0" />. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko. == Kultura == Mesto ima svoj [[Muzej Železniki|muzej]], ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti<ref name="krajevni leksikon" />. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28</ref> V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na [[punk]], crust, [[Grindcore|grind]], [[metal]] in [[Alternativni rock|alter rock]]. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi. Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk. == Šport == V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah. Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally. MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo. Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni. V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.[[Slika:Niko zelezniki.jpg|alt=Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki|sličica|Niko Železniki|levo]] == Industrija == Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|title=Domel trajnostno poročilo 2020|date=2020|accessdate=4.11.2021|archive-date=2021-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104210025/https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|url-status=dead}}</ref> Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.niko.si/si/domov/zgodovina-podjetja|title=Zgodovina podjetja Niko|date=2014|accessdate=4.11.2021}}</ref> Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.[[Slika:Domel naplavzu.jpg|alt=Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih|sličica|Domel|levo]]Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi [[Alples]], ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica. [[Slika:Zelezniki Cesnjica Otoki.jpg|alt=Na sliki sta vidni tovarni Niko in Domel. Levo od tovarn je osnovna šola. Malo nižje od osnovne šole je viden plavalni bazen in trgovski center.|sličica|Češnjica in Otoki]] V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik [[Gazela (nagrada)|zlate gazele]] 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. == Župnija == [[Slika:Zelezniki Slovenia - church 1.jpg|alt=Slika cerkve sv. Antona Puščavnika|sličica|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] <ref>{{Navedi revijo|date=2019-01-30|title=Župnija Železniki|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDupnija_%C5%BDelezniki&oldid=5094349|language=sl}}</ref>'''[[Župnija Železniki]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[Teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod [[Selca|selško]] župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po [[Selška Sora|Selški Sori]] jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji. === Ustanovitvena listina === <blockquote><ref>{{Navedi splet|title=Železniki|url=http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|website=www.obcestvo.si|accessdate=2021-12-21|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221190725/http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|url-status=dead}}</ref> ''V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte …'' ''Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.''</blockquote> Župnijska cerkev [[Župnija Železniki|Župnije Železniki]] je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja. == Znani ljudje, povezani s krajem == * [[Luka Mesec]], slovenski politik, poslanec in bivši koordinator stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter družbeno-politični [[aktivist]] *Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico. *[[Anton Koblar]], zgodovinar in politik *[[France Koblar]], literarni zgodovinar, kritik, akademik *[[Josip Boncelj]], slovenski inženir, strojnik *[[Veličan Bešter]], fotograf in filmar * [[Filip Gartner]], smučarski trener * [[Aleš Gartner]], smučarski trener * Anton Globočnik, župan Postojne * [[Antonija Thaler]] (1914-2014), slovenska klekljarica in risarka == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.zelezniki.si/ Občina Železniki] {{Mesta-Slovenija}} {{Železniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniki| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] 4pqifzedd4lob9pofip2b86tpxl014u 6680003 6679999 2026-05-23T19:28:08Z Subidubudubi 205622 /* Zunanje povezave */ 6680003 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Železniki}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138248_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 5.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 33.1 |longEW = E |najdisi=Železniki |slika=Zelezniki2.jpg |povrsina=12,58 |prebivalstvo=2885 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=450 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Železniki - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 2. junij 1990 | refšt=895 | občina = Železniki }} |ime=Železniki|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Zelezniki Cesnjica01.jpg|sličica|Del Železnikov, imenovan Češnjica]] [[Slika:Zelezniki Studeno.jpg|sličica|Naselje Studeno. Spodaj desno prostori občine Železniki.]] '''Železniki''' ({{Audio|Sl-Zelezniki.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (2025) in središče [[Občina Železniki|istoimenske občine]], ki leži ob [[Selška Sora|Selški Sori]] na mestu, kjer se [[Selška dolina]] nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo [[železarstvo|železarstva]], nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz [[Furlanija|Furlanije]] in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime ''Lahovše''. Leta 1575 je dobilo [[trške pravice]]. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh [[plavž]]ev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=444}}</ref> Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: [[Češnjica, Železniki|Češnjica]] (vključena 1966), Dašnica, Studeno, Na Kresu, Na Plavžu, Otoki, Racovnik, Log, Škovine in Trnje ter od 1966 tudi [[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]]. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|alt=Slika starega plavža v Železnikih|levo|sličica|Plavž v Železnikih]] Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v [[Halštatska kultura|halštatsko dobo]], so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96</ref>. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom<ref name=":0">Dolenc, J., 2002. ''Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda''. Železniki: Decop.</ref>. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije. Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju<ref name=":0" />. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko. == Kultura == Mesto ima svoj [[Muzej Železniki|muzej]], ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti<ref name="krajevni leksikon" />. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28</ref> V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na [[punk]], crust, [[Grindcore|grind]], [[metal]] in [[Alternativni rock|alter rock]]. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi. Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk. == Šport == V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah. Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally. MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo. Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni. V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.[[Slika:Niko zelezniki.jpg|alt=Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki|sličica|Niko Železniki|levo]] == Industrija == Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|title=Domel trajnostno poročilo 2020|date=2020|accessdate=4.11.2021|archive-date=2021-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104210025/https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|url-status=dead}}</ref> Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.niko.si/si/domov/zgodovina-podjetja|title=Zgodovina podjetja Niko|date=2014|accessdate=4.11.2021}}</ref> Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.[[Slika:Domel naplavzu.jpg|alt=Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih|sličica|Domel|levo]]Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi [[Alples]], ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica. [[Slika:Zelezniki Cesnjica Otoki.jpg|alt=Na sliki sta vidni tovarni Niko in Domel. Levo od tovarn je osnovna šola. Malo nižje od osnovne šole je viden plavalni bazen in trgovski center.|sličica|Češnjica in Otoki]] V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik [[Gazela (nagrada)|zlate gazele]] 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. == Župnija == [[Slika:Zelezniki Slovenia - church 1.jpg|alt=Slika cerkve sv. Antona Puščavnika|sličica|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] <ref>{{Navedi revijo|date=2019-01-30|title=Župnija Železniki|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDupnija_%C5%BDelezniki&oldid=5094349|language=sl}}</ref>'''[[Župnija Železniki]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[Teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod [[Selca|selško]] župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po [[Selška Sora|Selški Sori]] jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji. === Ustanovitvena listina === <blockquote><ref>{{Navedi splet|title=Železniki|url=http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|website=www.obcestvo.si|accessdate=2021-12-21|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221190725/http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|url-status=dead}}</ref> ''V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte …'' ''Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.''</blockquote> Župnijska cerkev [[Župnija Železniki|Župnije Železniki]] je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja. == Znani ljudje, povezani s krajem == * [[Luka Mesec]], slovenski politik, poslanec in bivši koordinator stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter družbeno-politični [[aktivist]] *Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico. *[[Anton Koblar]], zgodovinar in politik *[[France Koblar]], literarni zgodovinar, kritik, akademik *[[Josip Boncelj]], slovenski inženir, strojnik *[[Veličan Bešter]], fotograf in filmar * [[Filip Gartner]], smučarski trener * [[Aleš Gartner]], smučarski trener * Anton Globočnik, župan Postojne * [[Antonija Thaler]] (1914-2014), slovenska klekljarica in risarka == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.zelezniki.si/ Občina Železniki] * [https://www.rov-drustvo.si/krawal/ Festival alternativne glasbe Krawal] * [https://kkzelezniki.si/w/ Kegljaški klub Železniki] * [http://www.rdalples-drustvo.si/ Rokometno društvo Alples Železniki] {{Mesta-Slovenija}} {{Železniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniki| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] r6j2q1bi8oy26y2ti5syp3qo7t70sa7 6680019 6680003 2026-05-23T19:39:52Z Ljuba24b 92351 dp 6680019 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Železniki}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |geopedia=#L410_T13_F10138248_b4 | latd = 46 |latm = 13 |lats = 5.67 |latNS = N | longd = 14 |longm = 9 |longs = 33.1 |longEW = E |najdisi=Železniki |slika=Zelezniki2.jpg |povrsina=12,58 |prebivalstvo=2885 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=450 |postna=4228 |posta=Železniki |obcina=Železniki |pokrajina=Gorenjska |regija=Gorenjska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Železniki - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremični spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 2. junij 1990 | refšt=895 | občina = Železniki }} |ime=Železniki|vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]]}} [[Slika:Zelezniki Cesnjica01.jpg|sličica|Del Železnikov, imenovan Češnjica]] [[Slika:Zelezniki Studeno.jpg|sličica|Naselje Studeno. Spodaj desno prostori občine Železniki.]] '''Železniki''' ({{Audio|Sl-Zelezniki.oga|izgovorjava}}) so [[mesto]] na [[Gorenjska|Gorenjskem]], z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (2025) in središče [[Občina Železniki|istoimenske občine]], ki leži ob [[Selška Sora|Selški Sori]] na mestu, kjer se [[Selška dolina]] nekoliko razširi. Kot pove ime, ima bogato tradicijo [[železarstvo|železarstva]], nastalo je iz fužinarskega naselja, ki se prvič omenja že v 14. stoletju. Z razvojem fužinarstva so se tu naseljevali ljudje iz [[Furlanija|Furlanije]] in drugod, zaradi česar se je kraja prijelo ime ''Lahovše''. Leta 1575 je dobilo [[trške pravice]]. Železarska obrt je zamrla v začetku 20. stoletja, o njej pa še pričajo železarske hiše in eden od dveh [[plavž]]ev, ki je zdaj restavriran in ohranjen kot tehniški spomenik. Še vedno je v kraju močno prisotna industrija, ki zaposluje večino prebivalstva, s kovinskopredelovalnimi, pohištvenimi in drugimi obrati.<ref name="krajevni leksikon">{{navedi knjigo |last1=Orožen Adamič |first1=Milan |authorlink1=Milan Orožen Adamič |last2=Perko |first2=Drago |authorlink2=Drago Perko |last3=Kladnik |first3=Drago |authorlink3=Drago Kladnik |year=1995 |title=Krajevni leksikon Slovenije |location=Ljubljana |publisher=[[Državna založba Slovenije|DZS]] |isbn=86-341-1141-5 |cobiss=36607233 |pages=444}}</ref> Staro fužinarsko jedro kot celota ima status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Železniki se delijo še na naslednje dele oz. naselja: [[Češnjica, Železniki|Češnjica]] (vključena 1966), Dašnica, Studeno, Na Kresu, Na Plavžu, Otoki, Racovnik, Log, Škovine in Trnje ter od 1966 tudi [[Jesenovec, Železniki|Jesenovec]]. Status mesta so Železniki dobili leta 2006.<ref>{{navedi revijo |url=http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=SKLE6205# |title= Sklep o podelitvi statusa mesta naseljem v Republiki Sloveniji |journal=Uradni list RS |issue=121/05 |date=30.12.2005}}</ref> == Zgodovina == [[Slika:Plavž-Železniki.JPG|alt=Slika starega plavža v Železnikih|levo|sličica|Plavž v Železnikih]] Železniki so mesto z bogato železarsko tradicijo. Sledovi pridelave železa, datirani v [[Halštatska kultura|halštatsko dobo]], so bili odkriti na vzpetini Štalca, ki leži nad Železniki pod vasjo Kališe<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 13 (2016), str. 75-96</ref>. Selška dolina je bila torej dokazano poseljena že okoli leta 800-300 pr. n. št., že v tem obdobju pa so se prebivalci ukvarjali z železarstvom. V 10. stoletju je območje Železnikov pripadalo freisinškim škofom<ref name=":0">Dolenc, J., 2002. ''Doba železarstva v Železnikih : pregled obdobja železarstva in z njim povezane dejavnosti v Železnikih in okolici od prvih začetkov do zadnjega preboda''. Železniki: Decop.</ref>. Ti so v 13. in 14. stoletju v Železnike z namenom pridobivanja železa naselili kovače iz Italijanske pokrajine Furlanije. Tržne pravice so Železniki pridobili v 16. stoletju<ref name=":0" />. Na prelomu 19. in 20. stoletja je železarstvo dokončno propadlo zaradi pomanjkanja rude, konkurence in zastarelosti tehnologije. Ponoven vzpon gospodarstva se je nato začel šele po 2. svetovni vojni z ustanovitvijo kovinske zadruge Niko. == Kultura == Mesto ima svoj [[Muzej Železniki|muzej]], ki skupaj z muzejskim društvom Železniki skrbi za ohranjanje pestre zgodovine kraja. Na ogled je tudi zbirka starih obrti<ref name="krajevni leksikon" />. Muzejsko društvo izdaja zbornik selške doline, imenovan Železne niti, ki pomembno prispeva k ohranjanju kulturne dediščine. Omenjeno društvo se ukvarja tudi z eksperimentalno arheologijo starodavnega taljenja železa.<ref>Železne niti : zbornik Selške doline. ISSN 1581-9329. - [Št.] 15 (2018), str. 13-28</ref> V mestu vsako leto poteka glasbeni festival alternativne glasbe Krawal v organizaciji kulturnega društva Rov. Festival je žanrsko osredotočen na [[punk]], crust, [[Grindcore|grind]], [[metal]] in [[Alternativni rock|alter rock]]. V Železnikih deluje ali je delovalo tudi veliko glasbenih skupin iz omenjenih glasbenih smeri: Sodn dan, Obidil, 3=Pjančki, Disdrug this fuck in mnogi drugi. Vsako leto turistično društvo Železniki organizira etnografski festival Čipkarski dnevi v Železnikih, ki je posvečen predvsem, ne pa izključno, tradiciji izdelovanja čipk. == Šport == V Železnikih delujejo številna športna društva. Rokometno društvo Alples v sezoni 2021/2022 nastopa v 1B državni rokometni ligi. Rokomet je sicer v Železnikih prisoten preko 50 let. V mestu deluje tudi Nogometni klub Niko Železniki. Tako rokomet kot nogomet je zastopan v vseh starostnih sekcijah. Na področju avtošporta se v Železnikih vsako leto s strani športnega društva Omikron organizira rally. MTB Železniki je gorsko kolesarsko društvo, katerega člani izkoriščajo teren okoliških hribov, ki je primeren za spuste z gorskimi kolesi. Na soriški planini redno organizirajo tudi downhill tekme za državno prvenstvo. Nekatera druga športna društva so: Floorball klub Galaks, Strelsko društvo Lotrič, Kegljaški klub Železniki, cestno kolesarski klub ŠD Kamikaze in podobni. V Železnikih se nahaja tudi pokrit plavalni bazen. To omogoča, da je plavanje vključeno v program športne vzgoje v osnovni šoli Železniki.[[Slika:Niko zelezniki.jpg|alt=Fotografije stavbe podjetja Niko Železniki|sličica|Niko Železniki|levo]] == Industrija == Železniki so mesto z močnim gospodarstvom. Paradni konj je podjetje Domel. Podjetje v Sloveniji zaposluje preko 1000 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|title=Domel trajnostno poročilo 2020|date=2020|accessdate=4.11.2021|archive-date=2021-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20211104210025/https://www.domel.com/resources/files/Trajnostno_poroilo_2020_Domel.pdf|url-status=dead}}</ref> Domel se ukvarja z razvojem in proizvodnjo elektromotorjev. Niko Železniki je drugo večje podjetje, ki v kraju zaposluje preko 200 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.niko.si/si/domov/zgodovina-podjetja|title=Zgodovina podjetja Niko|date=2014|accessdate=4.11.2021}}</ref> Je največji proizvajalec mehanizmov za registratorje na svetu. Obe podjetji izhajata iz kovinske zadruge Niko, ki je bila ustanovljena leta 1946.[[Slika:Domel naplavzu.jpg|alt=Slika enega izmed objektov podjetja Domel v železnikih|sličica|Domel|levo]]Tretje večje podjetje v Železnikih je z več kot 130 zaposlenimi [[Alples]], ki se ukvarja s proizvodnjo pohištva. Alpes je nastal leta 1955 kot Medzadružno lesnoindustrijsko podjetje Češnjica. [[Slika:Zelezniki Cesnjica Otoki.jpg|alt=Na sliki sta vidni tovarni Niko in Domel. Levo od tovarn je osnovna šola. Malo nižje od osnovne šole je viden plavalni bazen in trgovski center.|sličica|Češnjica in Otoki]] V Železnikih se nahaja tudi Mebor, dobitnik [[Gazela (nagrada)|zlate gazele]] 2018. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo lesno obdelovalnih strojev. == Župnija == [[Slika:Zelezniki Slovenia - church 1.jpg|alt=Slika cerkve sv. Antona Puščavnika|sličica|Cerkev sv. Antona Puščavnika]] <ref>{{Navedi revijo|date=2019-01-30|title=Župnija Železniki|url=https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C5%BDupnija_%C5%BDelezniki&oldid=5094349|language=sl}}</ref>'''[[Župnija Železniki]]''' je [[Rimskokatoliška cerkev|rimskokatoliška]] [[Teritorialna župnija|teritorialna]] župnija [[Dekanija Škofja Loka|dekanije Škofja Loka]] [[Nadškofija Ljubljana|nadškofije Ljubljana]]. Župnija je prvotno spadala pod starološko prafaro, pod [[Selca|selško]] župnijo pa do 12. februarja 1622, ko je fužinar Jurij Plavc od Patriaha v Vidmu dobil dovoljenje za ustanovitev nove župnije. Pravijo, da je moral po [[Selška Sora|Selški Sori]] jahaje prinesti domov ustanovno pismo, da se je izognil Selčanom, ki so želeli Železnike obdržati v svoji župniji. === Ustanovitvena listina === <blockquote>''V imenu Gospodovem, amen. Po svetih kanonih in posebno po odlokih svetega Tridentinskega zbora je gotovo, da morejo škofje v cerkvah, v katerih zaradi oddaljenosti ali slabih potov ni mogoče prihajati k zakramentom in sv. Maši, ustanavljati župnije tudi proti volji župnikov … Ko smo hoteli z razumevanjem ugoditi poznanim potrebam, smo upravičeno prošnjo železnikarskih faranov po poslancih preložili pobožnemu cesarju Ferdinandu. Cesar je za uresničenje te zadeve dobrohotno določil dvesto forintov za vzdrževanje duhovnika, bivajočega v Železnikih. V moči odlokov Tridentinskega koncila odločamo, da je cerkev ločena in oddeljena od župnijske cerkve v Selcih. Ko jo povzdigujemo in določamo (za župnijsko cerkev), hočemo, da je ta cerkev sv. Antona popolnoma samostojna in izvzeta od župnijske in materne cerkve v Selcih. Tako župnik materne cerkve glede dušnega pastirstva nima v njej nič delati ali si lastiti. Da pa se ohrani primerno spoštovanje imenovane cerkve materni cerkvi v Selcih, hočemo in določamo, da morajo in so dolžni vsakokratni dušni pastir in njegovi farani v prihodnje trikrat na leto v procesiji obiskati župnijsko cerkev v Selcih, in sicer na Veliko soboto ob blagoslovitvi velikonočne sveče, na dan posvečenja in na dan farnega patrona omenjene cerkve. V znak časti in spoštovanja naj darujejo belo svečo, težko tri libre, župniku pa tri forinte …''<ref>{{Navedi splet|title=Železniki|url=http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|website=www.obcestvo.si|accessdate=2021-12-21|archive-date=2021-12-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20211221190725/http://www.obcestvo.si/zupnije/zelezniki|url-status=dead}}</ref> ''Dano v patrijarhovi palači v letu Gospodovem 1622, v prvem letu vladanja sv. Očeta Gregorija V.''</blockquote> Župnijska cerkev [[Župnija Železniki|Župnije Železniki]] je posvečena sv. Antonu Puščavniku, umetnostnozgodovinsko pomembnejša pa je še baročna cerkev sv. Frančiška Ksaverja. == Znani ljudje, povezani s krajem == * [[Luka Mesec]], slovenski politik, poslanec in bivši koordinator stranke [[Levica (politična stranka)|Levica]] ter družbeno-politični [[aktivist]] *Marko (Valentinov) Kobler, trgovec na Reki (Hrvaška), oče Ivana Koblerja (Reka, 22.8.1811 - Reka, 2.7.1893), pravnika, vršilca raznih državnih funkcij in zgodovinarja Reke z okolico. *[[Anton Koblar]], zgodovinar in politik *[[France Koblar]], literarni zgodovinar, kritik, akademik *[[Josip Boncelj]], slovenski inženir, strojnik *[[Veličan Bešter]], fotograf in filmar * [[Filip Gartner]], smučarski trener * [[Aleš Gartner]], smučarski trener * Anton Globočnik, župan Postojne * [[Antonija Thaler]] (1914-2014), slovenska klekljarica in risarka == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} * [http://www.zelezniki.si/ Občina Železniki] * [https://www.rov-drustvo.si/krawal/ Festival alternativne glasbe Krawal] * [https://kkzelezniki.si/w/ Kegljaški klub Železniki] * [http://www.rdalples-drustvo.si/ Rokometno društvo Alples Železniki] {{Mesta-Slovenija}} {{Železniki}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Železniki| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Železniki]] mnf6zjh2kigxqblgrsm6qs4ipn9as01 0 121752 6679936 6290227 2026-05-23T16:37:39Z Ljuba24b 92351 /* Gore in hribi */ np 6679936 wikitext text/x-wiki {{Country geography | name = Združeno kraljestvo | map = MODIS - Great Britain and Northern Ireland - 2012-06-04 during heat wave (cropped).jpg | continent = Evropa | region = Severozahodna Evropa | coordinates = {{Coord|54|0|N|2|30|W|display=inline}} | area ranking = 78. |km area = 242495<ref>(Ne vključuje treh kronskih odvisnosti in 14 čezmorskih ozemelj)</ref> | percent land = 99,31 | km coastline = 12.429 | exclusive economic zone = V Evropi: 773,676 km² <br> Vsa čezmorska ozemlja: 6,805,586 km² | borders = 499 km (kopenska meja z Republiko Irsko) <!--unknown params: | northernmost point = | southernmost point = | easternmost point = | westernmost point = | geographic center = --> | highest point = [[Ben Nevis]] 1345 m | lowest point = [[Fens]] −4 m | longest river = [[Severn]] 354 km | largest lake = [[Lough Neagh]] 392 km² | climate = Zmerno podnebje, pri čemer so nekatera območja Škotske tundra in subarktika | terrain = Gorsko območje na severu in zahodu, nižinsko območje na jugu in vzhodu | natural resources = Premog, nafta (kontinentalni pas Severnega morja), zemeljski plin, kositer, apnenec, železo, sol, glina, svinec | natural hazards = Neurja, poplave | environmental issues = Izguba biotske raznovrstnosti, izpusti žveplovega dioksida iz elektrarn, nekatere reke so onesnažene s kmetijskimi odpadki, odpadne vode v morje }} [[Združeno kraljestvo]] je suverena država ob severozahodni obali celinske Evrope. S skupno površino približno 248.532 kvadratnih kilometrov zavzema večji del arhipelaga [[Britansko otočje|Britanskega otočja]] in vključuje otok [[Velika Britanija]], severovzhodno eno šestino [[Irska (otok)|otoka Irska]] in številne manjše okoliške otoke.<ref>Oxford English Dictionary: "British Isles: a geographical term for the islands comprising Great Britain and Ireland with all their offshore islands including the Isle of Man and the Channel Islands."</ref> Je 7. največja otoška država na svetu. Celinska območja ležijo med 49° S in 59° S ([[Shetlandski otoki]] segajo do skoraj 61° S) in zemljepisno dolžino 8° Z do 2° V. [[Kraljevi observatorij Greenwich]] v jugovzhodnem Londonu je odločilna točka začetnega [[poldnevnik]]a. Združeno kraljestvo leži med severnim [[Atlantski ocean|Atlantikom]] in [[Severno morje|Severnim morjem]] ter je oddaljeno 35 km od severozahodne obale [[Francija|Francije]], od katere jo ločuje [[Rokavski preliv]]. Z [[Irska|Republiko Irsko]] si deli 499 km mednarodne kopenske meje.<ref name="ReferenceA">Ordnance Survey of Northern Ireland, 1999</ref><ref name="ReferenceB">MFPP Working Paper No. 2, "The Creation and Consolidation of the Irish Border" by KJ Rankin and published in association with Institute for British-Irish Studies, University College Dublin and Institute for Governance, Queen's University, Belfast (also printed as IBIS working paper no. 48)</ref> [[Predor pod Rokavskim prelivom]] zdaj povezuje Združeno kraljestvo s Francijo. Britanska čezmorska ozemlja in kronske odvisnosti so zajeta v posebnih člankih. == Območje == Skupna površina Združenega kraljestva po podatkih Urada za nacionalno statistiko znaša 248.532 kvadratnih kilometrov, ki obsegajo otok Velika Britanija, severovzhodno eno šestino otoka Irske (Severna Irska) in številne manjše otoke. Zaradi tega je 7. največja otoška država na svetu.<ref name="world-atlas">{{navedi splet|url=https://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html |title=Island Countries Of The World |publisher=WorldAtlas.com |access-date=2019-08-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171207094959/http://www.worldatlas.com/articles/which-are-the-island-countries-of-the-world.html | archive-date=2017-12-07}}</ref> [[Anglija]] je največja država Združenega kraljestva s 132.938 kvadratnimi kilometri, kar predstavlja nekaj več kot polovico celotne površine Združenega kraljestva. [[Škotska]] na 80.239 kvadratnih kilometrih je druga največja in predstavlja približno tretjino površine Združenega kraljestva. [[Wales]] in [[Severna Irska]] sta veliko manjša, pokrivata 21.225 oziroma 14.130 kvadratnih kilometrov.<ref name=area>{{navedi splet |url=http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/geography/beginner-s-guide/administrative/the-countries-of-the-uk/index.html |archive-url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20160108051201/http://www.ons.gov.uk/ons/guide-method/geography/beginner-s-guide/administrative/the-countries-of-the-uk/index.html |url-status=dead |archive-date=8 January 2016 |title=The Countries of the UK |publisher=Office for National Statistics |access-date=15 October 2017}}</ref> Območje držav Združenega kraljestva je navedeno v spodnji tabeli. Podatki o površini Anglije, največje države, so razdeljeni tudi po regijah. {|class="wikitable" style="text-align:right" |- ! Rang ! Ime ! Površina |- | style=vertical-align:top; | 1 | style=text-align:left; | [[Anglija]]<br> ∟ [[Jugozahodna Anglija]]<ref>{{navedi splet |url=http://www.gosw.gov.uk/497666/docs/220636/309014/swkeyfacts |title=The South West&nbsp;– Key Facts |publisher=Government Office for the South West |work=www.gosw.gov.uk |access-date=18 April 2007 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070322044739/http://www.gosw.gov.uk/497666/docs/220636/309014/swkeyfacts |archive-date=22 March 2007 |url-status=dead |df=dmy-all }}</ref><br> ∟ [[Vzhodna Anglija]]<br> ∟ [[Jugovzhodna Anglija]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gos.gov.uk/gose/ourRegion/aboutTheSE/factsAndFigs/?a=42496|title=Facts and Figures about the South East|publisher=Government Office for the South East|work=www.gose.gov.uk|access-date=18 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928100451/http://www.gos.gov.uk/gose/ourRegion/aboutTheSE/factsAndFigs/?a=42496|archive-date=28 September 2007|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><br> ∟ [[Vzhodni Midlands]]<br> ∟ [[Yorkshire in Humber]]<br> ∟ [[Severozahodna Anglija]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gos.gov.uk/gonw/OurRegion/?a=42496|title=Regional Profile|publisher=Government Office for the North West|work=www.gonw.gov.uk|access-date=18 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070503231022/http://www.gos.gov.uk/gonw/OurRegion/?a=42496|archive-date=3 May 2007|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><br/> ∟ [[Zahodni Midlands]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gowm.gov.uk/gowm/OurReg/?a=42496|title=Regional Profile|publisher=Government Office for the West Midlands|work=www.gowm.gov.uk|access-date=18 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070921233144/http://www.gowm.gov.uk/gowm/OurReg/?a=42496|archive-date=21 September 2007|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><br> ∟ [[Severovzhodna Anglija]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gos.gov.uk/gone/ourregion/regional_profile/?a=42496|title=Regional Profile|publisher=Government Office for the North East|work=www.gos.gov.uk/gone/|access-date=18 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070928100434/http://www.gos.gov.uk/gone/ourregion/regional_profile/?a=42496|archive-date=28 September 2007|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref><br> ∟ [[Veliki London]]<ref>{{navedi splet|url=http://www.gol.gov.uk/gol/OurRegion/?a=42496|title=Our Region|publisher=Government Office for London|work=www.gol.gov.uk|access-date=18 April 2007|archive-url=https://web.archive.org/web/20070920202627/http://www.gol.gov.uk/gol/OurRegion/?a=42496|url-status=dead|archive-date=20 September 2007|df=dmy-all}}</ref><br> |132.938&nbsp;km²<br> 23.837&nbsp;km²<br> 19.120&nbsp;km²<br> 19.096&nbsp;km²<br> 15.627&nbsp;km²<br> 15.420&nbsp;km²<br> 14.165&nbsp;km²<br> 12.998&nbsp;km²<br> 8592&nbsp;km²<br> 1572&nbsp;km²<br> |- | 2 | style=text-align:left; | [[Škotska]] | 80.239&nbsp;km² |- | 3 | style=text-align:left; | [[Wales]] | 21.225&nbsp;km² |- | 4 | style=text-align:left; | [[Severna Irska]] | 14.130&nbsp;km² |- ! ! style=text-align:left; | [[Združeno kraljestvo]] ! style=text-align:right; | 248.532&nbsp;km² |- ! ! style=text-align:left; | [[Britanska čezmorska ozemlja]] ! style=text-align:right; | 1.727.570&nbsp;km² |} [[Britansko antarktično ozemlje]], ki pokriva površino 1.709.400 km², je geografsko največje med britanskimi čezmorskimi ozemlji, sledijo mu [[Falklandski otoki]], ki pokrivajo površino 12.173 km². Preostalih dvanajst čezmorskih ozemelj pokriva površino 5.997 km². Druge države z zelo podobnimi površinami kot Združeno kraljestvo so Gvineja (nekoliko večja), Uganda, Gana in Romunija (vse nekoliko manjše). Združeno kraljestvo je 80. največja država na svetu po površini in 10. največja v Evropi (če je vključena evropska Rusija). == Odvisna ozemlja == [[File:British Overseas Territories (at the same geographic scale).svg|thumb|Zemljevid Združenega kraljestva, čezmorskih ozemelj in kronskih odvisnih držav v istem geografskem merilu]] Kronske odvisnosti: *otok [[Man]] *[[Kanalski otoki]] **Jersey **Guernsey **Alderney **Sarka **Herm Čezmorska ozemlja *[[Angvila]] *[[Bermudi]] *[[Britansko antarktično ozemlje]] *[[Britansko ozemlje v Indijskem oceanu]] *[[Britanski Deviški otoki]] *[[Kajmanji otoki]] *[[Falklandski otoki]] *[[Gibraltar]] *[[Montserrat]] *[[Pitcairnovi otoki]] *[[Sveta Helena, Ascension in Tristan da Cunha]] *[[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] *[[Akrotiri in Dekelija]] *[[Otoki Turks in Caicos]] == Fizična geografija == [[File:uk topo en.jpg|thumb|Topografija Združenega kraljestva]] [[File:Geological map of Great Britain.jpg|thumb|right|Kot prikazuje ta geološki zemljevid Velike Britanije, je geologija Združenega kraljestva raznolika in zapletena]] Fizična geografija Združenega kraljestva se zelo razlikuje. Anglija je sestavljena iz večinoma nižinskega [[relief]]a, z gorskim ali hribovitim terenom, ki ga najdemo le severozahodno od črte Tees–Exe. Gorska območja so [[Lake District]], [[Pennini]], [[North York Moors]], [[Exmoor]] in [[Dartmoor]]. Nižinska območja običajno prečkajo nizki hribi, ki so pogosto sestavljeni iz [[kreda (mineral)|krede]], in ravnine. Škotska je najbolj gorata država v Združenem kraljestvu in njeno fizično geografijo odlikuje [[prelom (geologija)|prelom]] Highland Boundary Fault, ki prečka škotsko celino od Helensburgha do Stonehavena. Prelomnica ločuje dve izrazito različni regiji [[Škotsko višavje|Višavja]] na severu in zahodu ter [[Škotsko nižavje|Nižavja]] na jugu in vzhodu. Višavje je pretežno gorato, saj obsega večino gorate pokrajine Škotske, medtem ko Nižavje obsega nižja ozemlja, zlasti v osrednjem nižavju, z vzpetinami in goratim terenom, ki so na južnem višavju. Wales je večinoma gorat, čeprav je južni Wales manj gorat kot severni in srednji Wales. Severno Irsko sestavlja večinoma hribovita pokrajina in njena geografija vključuje gorovje Morne kot tudi [[Lough Neagh]], ki meri 388 kvadratnih kilometrov, največje vodno telo v Združenem kraljestvu.<ref>{{navedi splet|url=http://cain.ulst.ac.uk/ni/geog.htm|title=Geography of Northern Ireland|publisher=University of Ulster|access-date=25 September 2017|archive-date=2012-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20120118133131/http://cain.ulst.ac.uk/ni/geog.htm|url-status=dead}}</ref> Celotno geomorfologijo Združenega kraljestva je oblikovala kombinacija sil, vključno s tektoniko in podnebnimi spremembami, zlasti poledenitve na severnih in zahodnih območjih. Najvišja gora v Združenem kraljestvu (in na Britanskem otočju) je [[Ben Nevis]] v [[Pogorje Grampian|pogorju Grampian]] na Škotskem. Najdaljša reka je reka [[Severn]], ki teče iz Walesa v Anglijo. Največje jezero po površini je Lough Neagh na Severnem Irskem, čeprav ima največjo količino škotsko jezero [[Loch Ness]]. == Geologija == Geologija Združenega kraljestva je kompleksna in raznolika, kar je posledica dejstva, da je bilo v zelo dolgem časovnem obdobju podvrženo različnim [[tektonika plošč|tektonskim procesom]]. Spreminjanje zemljepisne širine in morske gladine so bili pomembni dejavniki v naravi sedimentnih zaporedij, medtem ko so zaporedni trki celin vplivali na njegovo geološko strukturo, pri čemer so večji prelomi in gubanja dediščina vsake [[orogeneza|orogeneze]] (obdobje gradnje gora), ki je pogosto povezana z vulkansko dejavnostjo in metamorfoza obstoječih kamninskih zaporedij. Zaradi te pestre geološke zgodovine Združeno kraljestvo kaže bogato raznolikost pokrajin.<ref name=Toghill>{{navedi knjigo |title=The Geology of Britain: An Introduction |last=Toghill |first=Peter |year=2000 |publisher=Swan Hill Press |location= Shrewsbury|isbn=1-85310-890-1 }}</ref> === Predkambrij === Najstarejše kamnine na Britanskem otočju so Lewisovi [[gnajs]]i, [[metamorfne kamnine]], najdene na skrajnem severozahodu Škotske in v [[Hebridi]]h (z nekaj majhnimi izdanki drugod), ki izvirajo iz vsaj 2700 milijonov let ([[Megaanum|Ma]] = pred milijoni let). Južno in vzhodno od gnajsov je kompleksna mešanica kamnin, ki tvorijo severozahodno višavje in pogorje Grampian na Škotskem. To so v bistvu ostanki nagubanih [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]], ki so bile odložene med 1000 in 670 leti nad gnajsom na takratnem dnu Japetovega oceana. ​ === Paleozoik === Pri 520 Ma je bila današnja Velika Britanija razdeljena med dve celini; sever Škotske je bil na celini [[Lavrencija (kraton)|Lavrencija]] na približno 20° južno od [[ekvator]]ja, medtem ko je bila preostala država na celini [[Gondvana]] blizu Antarktičnega kroga. V Gondvani sta bila Anglija in Wales večinoma potopljena pod plitvim morjem, posejanim z vulkanskimi otoki. Ostanki teh otokov ležijo pod večjim delom osrednje Anglije z majhnimi izdanki, ki so vidni na številnih mestih. Približno 500 milijonov let so se južna Britanija, vzhodna obala Severne Amerike in jugovzhodna Nova Fundlandija odcepile od Gondvane in oblikovale celino [[Avalonija|Avalonijo]], ki se je do 440 milijonov let premaknila na približno 30° južno. V tem obdobju je bil severni Wales podvržen vulkanski dejavnosti. Ostanki teh vulkanov so še vedno vidni, eden od njih je Rhobell Fawr, star 510 milijonov let. Velike količine vulkanske lave in pepela, znane kot Borrowdale Volcanics, so prekrile Lake District in to je še vedno mogoče videti v obliki gora, kot sta Helvellyn in Scafell Pike. Med 425 in 400 milijoni let se je Avalonija združila s celino Baltika in združena kopenska masa je trčila v Lavrencijo pri približno 20° južne širine in združila južno in severno polovico Velike Britanije. [[Kaledonska orogeneza]], ki je nastala, je v večjem delu severne in zahodne Britanije povzročila gorovje v alpskem slogu. Trčenje med celinami se je nadaljevalo v [[Devon (geološka doba)|devonskem]] obdobju, kar je povzročilo dvigovanje in posledično [[erozija|erozijo]], kar je povzročilo odlaganje številnih plasti sedimentnih kamnin v nižinah in morjih. Stari rdeči [[peščenjak]] ter sodobni vulkani in morski sedimenti, najdeni v [[Devon (grofija)|Devonu]], izvirajo iz teh procesov. Približno 360 milijonov je Velika Britanija ležala na ekvatorju, prekrita s toplimi plitvimi vodami Rejskega oceana, v tem času pa se je odlagal karbonski [[apnenec]], kot ga najdemo v hribih Mendip in okrožju Peak v Derbyshiru. Kasneje so nastale rečne delte in odložene usedline so naselile močvirja in [[deževni gozd]]. V tem okolju je nastal Coal Measures, vir večine obsežnih britanskih zalog [[premog]]a. Okoli 280 Ma se je pojavilo obdobje gradnje gora v variški orogenezi, spet zaradi trka celinskih plošč, kar je povzročilo velike deformacije v jugozahodni Angliji. Splošno območje variškega gubanja je bilo južno od črte vzhod–zahod približno od južnega Pembrokeshira do Kenta. Proti koncu tega obdobja je pod prekrivnimi kamninami Devona in Cornwalla nastal [[granit]], ki je zdaj izpostavljen v [[Dartmoor]]ju in Bodmin Moorju. Do konca karbonskega obdobja so se različne celine Zemlje združile v superkontinent [[Pangea]]. Britanija je bila v notranjosti Pangee, kjer je bilo izpostavljeno vročemu in sušnemu puščavskemu podnebju s pogostimi hudourniškimi poplavami, ki so puščale usedline, ki so tvorile plasti rdečih sedimentnih kamnin. === Mezozoik === [[File:Geological map - William Smith, 1815 - BL.jpg|thumb|Geologija 1815, William Smith]] Ko se je Pangea v [[trias]]u premikala, se je Velika Britanija oddaljila od ekvatorja, dokler ni bila med 20° in 30° severno. Ostanki variškega gorja v Franciji na jugu so bili erodirani, zaradi česar so se plasti novega rdečega peščenjaka odložile po osrednji Angliji. Pangea je začela razpadati na začetku [[jura|jurskega]] obdobja. Gladina morja se je dvignila in Britanija se je na [[Evrazijska plošča|Evrazijski plošči]] pomaknila med 31° in 40° severno. Velik del Britanije je bil spet pod vodo in sedimentne kamnine so se odložile in jih je zdaj mogoče najti pod večjim delom Anglije od Cleveland Hills v Yorkshiru do jurske obale v Dorsetu. Sem spadajo peščenjaki, zeleni peski, oolitni apnenec Cotswold Hills, koralni apnenec Vale of White Horse in otoka Portland. Zakopavanje alg in bakterij pod muljem morskega dna je v tem času povzročilo nastanek [[nafta|nafte]] in [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] v Severnem morju. Ko so se oblikovale sodobne celine, je v obdobju krede nastal [[Atlantski ocean]], ki je postopoma ločeval severno Škotsko od Severne Amerike. Zemlja je bila podvržena nizu dvigov, da je nastala rodovitna nižina. Po približno 20 milijonih let so morja spet začela poplavljati kopno, dokler ni bil velik del Britanije spet pod morjem, čeprav se je gladina morja pogosto spreminjala. [[kreda (mineral)|Kreda]] in [[kremen]] sta bila odložena v večjem delu Velike Britanije, zdaj sta vidno izpostavljena pri [[Dovrski beli klifi|Dovrskih belih klifih]] in Sedem sester ter tvorita ravnico Salisbury. === Kenozoik === Med 63. in 52. Ma so nastale zadnje vulkanske kamnine v Veliki Britaniji. Večji izbruhi v tem času so povzročili planoto Antrim, [[bazalt]]ne stebre [[Velikanova pot|Giant's Causeway]] in otok Lundy v Bristolskem kanalu. [[Alpidska orogeneza]], ki je potekala v Evropi okoli 50 milijonov let, je bila odgovorna za gubanje plasti v južni Angliji, kar je povzročilo [[sinklinala|sinklinalo]] Londonskega bazena, [[antiklinala|antiklinalo]] Weald-Artois na jugu, North Downs, South Downs in Chiltern Hills. V obdobju nastanka Severnega morja je bila Britanija dvignjena. Nekaj tega dviga je bilo vzdolž starih linij šibkosti, ki so ostale od kaledonske in variške orogeneze veliko prej. Dvignjena območja so bila nato erodirana in nadaljnji sedimenti, kot je londonska glina, so bili odloženi nad južno Anglijo. Večje spremembe v zadnjih 2 milijonih let je povzročilo več nedavnih ledenih dob. Najhujša je bila angleška poledenitev z ledom, debelim do 1000 m, ki je segal daleč na jug do Londona in Bristola. To se je zgodilo pred približno 478.000 do 424.000 leti in je bilo odgovorno za preusmeritev reke [[Temza|Temze]] v njen sedanji tok. Med najnovejšo devensko poledenitvijo, ki se je končala pred komaj 10.000 leti, je ledena plošča dosegla jug do Wolverhamptona in Cardiffa. Med elementi, ki jih je pustil led, so [[fjord]]i na zahodni obali Škotske, doline v obliki črke U v Lake Districtu in [[balvan]]i (kamninski bloki), ki so bili prepeljani iz norveške regije Oslo in odloženi na obalo Yorkshire. Med najpomembnejšimi geološkimi značilnostmi, ustvarjenimi v zadnjih dvanajst tisoč letih, so nahajališča [[šota|šote]] na Škotskem ter obalnih in gorskih območij Anglije in Walesa. Trenutno se Škotska še naprej dviguje zaradi dvigovanja teže devenškega ledu. Južna in vzhodna Anglija se pogrezata, na splošno ocenjeno na 1 mm na leto, pri čemer se območje Londona pogreza z dvojno hitrostjo, deloma zaradi nenehnega zbijanja nedavnih glinenih usedlin. == Gore in hribi == [[File:BenNevis2005.jpg|thumb|[[Ben Nevis]] je s 1345 metri najvišji vrh v Združenem kraljestvu]] Deset najvišjih gora v Veliki Britaniji je na Škotskem. Najvišji vrhovi v vsakem delu Združenega kraljestva so: *Škotska: [[Ben Nevis]], 1345 m *Wales: [[Snowdon]] (Yr Wyddfa), ([[Snowdonia]]), 1085 m *Anglija: Scafell Pike (Cumbrijske gore), 978 m *Severna Irska: Slieve Donard (gorovje Mourne), 852 m Vrste gora in hribov v Združenem kraljestvu so: *Škotska: Cairngorms, [[Škotsko višavje]], Južno gorovje, [[pogorje Grampian]], pogorje Monadhliath, Ochil Hills, Campsie Fells, Cuillin *Wales: Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog), [[Cambrijsko hribovje]] (Mynyddoedd Cambria), Clwydian Hills (Bryniau Clwyd), [[Snowdonia]] (Eryri), Black Mountains (Y Mynyddoedd Duon), Preseli Hills (Y Preseli) *Anglija: Cheviot Hills, Chilterns, Cotswolds, [[Dartmoor]], Lincolnshire Wolds, Exmoor, [[Lake District]], Malvern Hills, Mendip Hills, North Downs, [[Peak District]], [[Pennini]], South Downs, Shropshire Hills, Yorkshire Wolds *Severna Irska: gorovje Morne, [[Antrimska planota]], gorovje Sperrin Najnižja točka Združenega kraljestva je v [[Fens]] v vzhodni Angliji, katerega deli ležijo do 4 metre pod morsko gladino. == Reke in jezera == Najdaljša reka v Združenem kraljestvu je reka [[Severn]] (350 km), ki teče skozi Wales in Anglijo. Najdaljše reke v Združenem kraljestvu, ki so v celoti znotraj vsake od njegovih konstitutivnih držav, so: *Anglija: reka [[Temza]] (346 km) *Škotska: reka Tay (188 km) *Severna Irska: reka Bann (122 km) *Wales: reka Usk (126 km) Največja jezera (po površini) v Združenem kraljestvu po državah so: *Severna Irska: [[Lough Neagh]] (381,7 km²) *Škotska: [[Loch Lomond]] (71,1 km²) *Anglija: Windermere (14,7 km²) *Wales: jezero Bala (Llyn Tegid) (4,8 km²) Najgloblje jezero v Združenem kraljestvu je Loch Morar z največjo globino 309 metrov; [[Loch Ness]] je drugi z 228 metri globine. Najgloblje jezero v Angliji je Wastwater, ki doseže globino 79 metrov. Loch Ness je po prostornini največje jezero v Veliki Britaniji. == Obala == [[File:United Kingdom maritime claims.png|300px|right|thumb|Pomorske zahteve Združenega kraljestva]] Združeno kraljestvo ima obalo, ki meri približno 12.429 km.<ref>{{navedi splet|author=The Department for Environment, Food & Rural Affairs|title=Factsheet Marine Conservation Zones|url=http://archive.defra.gov.uk/environment/marine/documents/interim2/mcz-factsheet-why.pdf|year=2009|website=www.defra.gov.uk|publisher=DEFRA|access-date=21 April 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140423042806/http://archive.defra.gov.uk/environment/marine/documents/interim2/mcz-factsheet-why.pdf|archive-date=23 April 2014|url-status=dead|df=dmy-all}}</ref> Velika razčlenjenost obale pomaga zagotoviti, da nobena lokacija ni oddaljena več kot 125 km od plimovanja. Združeno kraljestvo zahteva jurisdikcijo nad epikontinentalnim pasom, kot je opredeljeno v odredbah o epikontinentalnem pasu ali v skladu z dogovorjenimi mejami, izključno ribolovno cono 200 nmi (370,4 km; 230,2 milje) in teritorialno morje 12 nmi (22,2 km; 13,8 milje). Združeno kraljestvo ima v Evropi izključno ekonomsko cono, ki meri 773.676 km². Vendar, če so vključene vse kronske odvisnosti in čezmorska ozemlja, je skupna izključna ekonomska cona 6.805.586 km², kar je 5. največje na svetu. == Plimne ravnine == Nedavna globalna analiza daljinskega zaznavanja je pokazala, da je bilo v Združenem kraljestvu 2697 km² plimovanja, zaradi česar je država na 12. mestu glede na to, koliko plimovanja se tam pojavlja.<ref>{{cite journal |last1=Murray |first1=N.J. |last2=Phinn |first2=S.R. |last3=DeWitt |first3=M. |last4=Ferrari |first4=R. |last5=Johnston |first5=R. |last6=Lyons |first6=M.B. |last7=Clinton |first7=N. |last8=Thau |first8=D. |last9=Fuller |first9=R.A. |title=The global distribution and trajectory of tidal flats |journal=Nature |date=2019 |volume=565 |issue=7738 |pages=222–225 |doi=10.1038/s41586-018-0805-8 |pmid=30568300 |s2cid=56481043 |url=https://www.nature.com/articles/s41586-018-0805-8}}</ref> == Otoki == Ocenjuje se, da je Združeno kraljestvo sestavljeno iz več kot tisoč majhnih otokov, ki so večinoma ob severni in zahodni obali Škotske. Po popisu iz leta 2001 jih je okoli 130 naseljenih. Največji otok v Veliki Britaniji je [[Velika Britanija]]. Največji otoki po konstitutivni državi so Lewis in Harris na Škotskem z 2180 km², valižanski Anglesey s 710 km², otok Wight v Angliji s 380 km² in Rathlin na Severnem Irskem z okoli 16 km²; == Podnebje == Podnebje Združenega kraljestva je na splošno zmerno, čeprav se pojavljajo znatne lokalne razlike, zlasti zaradi nadmorske višine in oddaljenosti od obale. Na splošno je jug države toplejši od severa, zahod pa vlažnejši od vzhoda. Zaradi vpliva segrevanja [[Zalivski tok|Zalivskega toka]] je Združeno kraljestvo znatno toplejše od nekaterih drugih lokacij na podobni zemljepisni širini, kot je [[Nova Fundlandija]]. Prevladujoči vetrovi so jugozahodni, severnoatlantskega toka. Več kot 50 % dni je oblačnih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.metoffice.gov.uk/climate/uk/summaries/actualmonthly|title=25 September 2017}}</ref> Naravnih nevarnosti je malo, čeprav so lahko močni vetrovi in poplave, zlasti pozimi. Povprečna letna količina padavin se giblje od več kot 3000 mm v Škotskem višavju do 553 mm v Cambridgeu. Okrožje Essex je eno najbolj suhih v Združenem kraljestvu, s povprečno letno količino padavin okoli 600 mm, čeprav običajno dežuje več kot 100 dni na leto. V nekaterih letih je lahko količina padavin v Essexu manjša od 450 mm, kar je manj kot povprečna letna količina padavin v [[Jeruzalem]]u in [[Bejrut]]u. Najvišja zabeležena temperatura v Združenem kraljestvu je bila 40,3 °C v Coningsbyju v Lincolnshiru 20. julija 2022.<ref>{{navedi splet|url=https://www.metoffice.gov.uk/about-us/press-office/news/weather-and-climate/2022/red-extreme-heat-warning-ud|title=Record breaking temperatures for the UK }}</ref> Najnižja je bila −27,2 °C, zabeležena v Braemarju v gorovju Grampian na Škotskem 11. februarja 1895 in 10. januarja 1982 ter v Altnaharri, prav tako na Škotskem, 30. decembra 1995. == Naravni viri == V preteklosti je bil velik del Združenega kraljestva poraščen z [[gozd]]ovi. Od prazgodovine je človek izkrčil velik del površine. [[Kmetijstvo]] je intenzivno, visoko mehanizirano in učinkovito po evropskih standardih ter proizvede približno 60 % potreb po hrani s samo 1 % delovne sile. Prispeva približno 2 % BDP. Približno dve tretjini pridelave je namenjene živinoreji, tretjina poljščinam. Leta 1993 je bilo ocenjeno, da je bila raba zemljišč: *Njive: 25 % *Trajni nasadi: 0 % *Trajni pašniki: 46 % *Gozdovi in gozdovi: 10 % *Drugo: 19 % *Namakano: 1.080 km² Združeno kraljestvo ima različne naravne vire, vključno z: *Geološki: [[premog]], [[nafta]], [[zemeljski plin]], [[apnenec]], [[kreda (mineral)|kreda]], [[sadra]], [[silicijev dioksid]], [[kamena sol]], porcelanska [[glina]], [[železova ruda]], [[kositer]], [[srebro]], [[zlato]], [[svinec]]. *Kmetijsko: njive, pšenica, ječmen, ovce Združeno kraljestvo ima velike zaloge premoga, zemeljskega plina in nafte; proizvodnja primarne energije predstavlja 10 % BDP, kar je eden najvišjih deležev v kateri koli industrijski državi. Zaradi otoške lege Združenega kraljestva ima država velik potencial za proizvodnjo električne energije iz energije valov in plimovanja, čeprav te še niso komercialno izkoriščene. ​ == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Geography of the United Kingdom}} *[https://web.archive.org/web/20041019111153/http://www.metoffice.com/climate/uk/averages/index.html UK climate averages provided by the Meteorological Office] *[https://web.archive.org/web/20041011015401/http://www.ordnancesurvey.co.uk/oswebsite/freefun/geofacts/ Ordnance Survey geofacts page] [[Kategorija:Geografija Združenega kraljestva|*]] dg0nl9bzsyduwbp7nazvtyro7bnipdy 0 122931 6679904 6670435 2026-05-23T15:55:00Z Upwinxp 126544 slog 6679904 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Šentjur}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |zgodovinsko ime=Sveti Jurij pri Loki (do 1955) |slika=SentjurNaPolju1.JPG | latd = 46 |latm = 2 |lats = 29.43 |latNS = N | longd = 15 |longm = 13 |longs = 52.11 |longEW = E |regija=Posavska regija |pokrajina=Štajerska |obcina=Sevnica |povrsina=0,93 |nadmorska=189 |prebivalstvo=80 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |postna=1434 |najdisi=Šentjur+na+Polju |posta=Loka pri Zidanem mostu |geopedia=#L410_T13_F10130140_b4 | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Šentjur na Polju - Vas | rkd_tip = nkd | razglasitev_rkd_tip = | refšt = 27104 | občina = Sevnica }} }} '''Šentjur na Polju''' (do leta 1955 ''Sveti Jurij pri Loki'')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[naselje]] v [[Občina Sevnica|Občini Sevnica]] na [[Štajerska|Štajerskem]]. == Ime == Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – [[Sveti Jurij|svetem Juriju]]. Leta 1955 je bilo na osnovi povojnega [[Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji#Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948)|Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb]], na osnovi katerega so bili iz imen številnih slovenskih krajev odstranjeni verski elementi, preimenovano iz ''Sveti Jurij pri Loki'' v ''Šentjur na Polju''.<ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43. ''<nowiki>http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X</nowiki>''</ref><ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref name=":0" /> == Sklici in opombe == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam naselij v Sloveniji]] {{Sevnica}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Občine Sevnica]] [[Kategorija:Šentjur na Polju| ]] 8z4gasqidsp99svqpkhuua4iiq8iwg1 0 124387 6680166 6579518 2026-05-24T09:20:54Z ~2026-31022-01 260439 /* */ vredu je 6680166 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Stranska vas}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Stranska vas |geopedia=#L410_T13_F10121230_b4 | latd = 45 |latm = 45 |lats = 32.4 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 55.09 |longEW = E |najdisi=Stranska+vas |povrsina=4,5 |prebivalstvo=460 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=223,8 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Stranska vas''' '''pri Novem mestu''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. V tej vasi živi veliko število Romov.Gre za razloženo naselje z gručastim jedrom. Skoz kraj pelje [[železniška proga Novo mesto - Metlika]], je speljana v 90 m predoru Ruperčvrh. V naselju so ostanki [[Dvorec Ruperčvrh|dvorca Ruperčvrh]]. Na grajskem vrtu raste mogočna [[obalna sekvoja|sekvoja]]. Visoka je 46 metrov in ima 740 centimetrov obsega. V zahodnem delu vasi, imenovanem Banija, stoji cerkev sv. Nikolaja - gre za podružnično cerkev župnije Šmihel - Novo mesto. <gallery> File:Sekvoja Stranska vas, Novo mesto.jpg|Sekvoja File:Cerkev Stranska vas.jpg|Cerkev sv. Nikolaja </gallery> == Opombe in reference == {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije (1995), Ljubljana: DZS. == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm Zemljevid naselja Stranska vas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142518/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm |date=2005-02-11 }} * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:4947_x1687049.8610328916_y5742805.795101461_s15_b2345 Zemljevid na Geopediji] {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] [[Kategorija:Stranska vas, Novo mesto| ]] c7ujbxzbudmi34oo5oxjdm7jaugisvw 6680167 6680166 2026-05-24T09:21:32Z ~2026-31022-01 260439 /* */ okej 6680167 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Stranska vas}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Stranska vas |geopedia=#L410_T13_F10121230_b4 | latd = 45 |latm = 45 |lats = 32.4 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 55.09 |longEW = E |najdisi=Stranska+vas |povrsina=4,5 |prebivalstvo=460 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=223,8 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Stranska vas''' '''pri Novem mestu''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. V tej vasi živi veliko število Romov. Gre za razloženo naselje z gručastim jedrom. Skoz kraj pelje [[železniška proga Novo mesto - Metlika]], je speljana v 90 m predoru Ruperčvrh. V naselju so ostanki [[Dvorec Ruperčvrh|dvorca Ruperčvrh]]. Na grajskem vrtu raste mogočna [[obalna sekvoja|sekvoja]]. Visoka je 46 metrov in ima 740 centimetrov obsega. V zahodnem delu vasi, imenovanem Banija, stoji cerkev sv. Nikolaja - gre za podružnično cerkev župnije Šmihel - Novo mesto. <gallery> File:Sekvoja Stranska vas, Novo mesto.jpg|Sekvoja File:Cerkev Stranska vas.jpg|Cerkev sv. Nikolaja </gallery> == Opombe in reference == {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije (1995), Ljubljana: DZS. == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm Zemljevid naselja Stranska vas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142518/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm |date=2005-02-11 }} * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:4947_x1687049.8610328916_y5742805.795101461_s15_b2345 Zemljevid na Geopediji] {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] [[Kategorija:Stranska vas, Novo mesto| ]] qswqf6t5z4qr8n9z0jwcu6s8kjpud1g 6680175 6680167 2026-05-24T09:34:53Z Ljuba24b 92351 dp 6680175 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Stranska vas}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |ime=Stranska vas |geopedia=#L410_T13_F10121230_b4 | latd = 45 |latm = 45 |lats = 32.4 |latNS = N | longd = 15 |longm = 9 |longs = 55.09 |longEW = E |najdisi=Stranska+vas |povrsina=4,5 |prebivalstvo=460 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=223,8 |postna=8000 |posta=Novo mesto |obcina=Novo mesto |pokrajina=Dolenjska |regija=Jugovzhodna Slovenija }} '''Stranska vas''' '''pri Novem mestu''' je [[naselje]] v [[Mestna občina Novo mesto|Občini Novo mesto]]. Gre za razloženo naselje z gručastim jedrom. Skoz kraj pelje [[železniška proga Novo mesto - Metlika]], ki je speljana v 90 m predoru Ruperčvrh. V naselju so ostanki [[Dvorec Ruperčvrh|dvorca Ruperčvrh]]. Na grajskem vrtu raste mogočna [[obalna sekvoja|sekvoja]]. Visoka je 46 metrov in ima 740 centimetrov obsega. V zahodnem delu vasi, imenovanem Banija, stoji cerkev sv. Nikolaja - gre za podružnično cerkev župnije Šmihel - Novo mesto. V tej vasi živi približno 90 Romov, ki pozivajo novomeško občino in vlado k ureditvi bivalne, prometne in digitalne infrastrukture v naselju.<ref>[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/romi-pozivajo-k-ureditvi-naselja-stranska-vas-novomeska-obcina-odgovarja-da-so-naselje-ze-uredili/783082 MMC, RTV SLO]</ref> <gallery> File:Sekvoja Stranska vas, Novo mesto.jpg|Sekvoja File:Cerkev Stranska vas.jpg|Cerkev sv. Nikolaja </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Viri == * Krajevni leksikon Slovenije (1995), Ljubljana: DZS. == Zunanje povezave == * [http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm Zemljevid naselja Stranska vas] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050211142518/http://www3.gov.si/loksam/htm/85/190.htm |date=2005-02-11 }} * [https://www.geopedia.world/#T12_L362_F2473:4947_x1687049.8610328916_y5742805.795101461_s15_b2345 Zemljevid na Geopediji] {{Novo mesto}} {{škrbina-naselje-sl}} [[Kategorija:Naselja Mestne občine Novo mesto]] [[Kategorija:Stranska vas, Novo mesto| ]] gxzjozgtqescj2m9ncw9z5vn6walyhh 0 127884 6679964 6670585 2026-05-23T17:20:28Z Lenart28 247404 Dodal znane osebe in druge podrobnosti 6679964 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sveti Lenart}} {{drugipomeni3|Lenart}} {{Infopolje Naselje v Sloveniji |latd = 46|latm = 34|lats = 27|latNS = N |longd = 15|longm = 49|longs = 56|longEW = E |najdisi=Lenart+v+Slovenskih+goricah |vrsta=[[Seznam mest v Sloveniji|Mesto]] |geopedia=#L410_F10107229_T13_b4_x563296.656_y160092.70299999998_s14 |slika=Lenart-pogled2.jpg |povrsina=6,71 |prebivalstvo=3498 |prebivalstvo_od=2025 |prebivalstvo_ref=<ref>{{Prebivalci po spolu, občine in naselja, Slovenija}}</ref> |nadmorska=264 |omemba=[[1196]] |postna=2230 |posta=Lenart v Slovenskih goricah |obcina=Lenart |pokrajina = Štajerska |regija=Podravska regija | footnotes= {{Infopolje RKD|embed=yes | ime = Lenart v Slovenskih goricah - Trško naselje <!--podatki registra--> | rkd_tip = nslp <!--nepremična spomenik lokalnega pomena--> | razglasitev_rkd_tip = 30. maj 1992 | refšt=1041 <!--slika--> | lokacija = | občina = Lenart <!--ostali podatki--> | površina = | zgrajeno =12. stoletje }} |ime=Lenart v Slovenskih goricah|zgodovinsko ime=Sveti Lenart v Slovenskih goricah (do 1952)}} '''Lenart v Slovenskih goricah''' ({{Audio|Sl-LenartvSlovenskihgoricah.oga|izgovorjava}})(do leta 1952 '''Sveti Lenart v Slovenskih goricah''')<ref name=":0">Pregled sprememb naselij Republike Slovenije od leta 1948 do 1990 : (preimenovanja, pristavki, združitve, razdružitve in razglasitve) Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko, 1992 (Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za statistiko) </ref> je [[mesto]] z okoli 3.500 prebivalci in središče [[Občina Lenart|Občine Lenart]]. == Ime== Do leta 1918 se je kraj imenoval Sankt Leonhard in Windisch Büheln, torej Sveti Lenart v Slovenskih goricah. Od konca 1. svetovne vojne pa vse do leta 1952 se je naselje imenovalo Sveti Lenart v Slovenskih goricah. Naselje je dobilo ime po zavetniku domače cerkve – svetem Lenartu. Do leta 1955 se je naselje imenovalo “''Sveti'' ''Lenart v Slovenskih goricah''”. Ime je bilo spremenjeno na osnovi povojnega ''Zakona o imenih krajev in oznakah trgov, ulic ter zgradb'' iz leta 1948, kot del obsežne kampanje [[Zveza komunistov Slovenije|slovenskih komunističnih oblasti]], da se iz imen slovenskih krajev odstranijo vsi verski elementi. Leta 1955 je bilo naselje preimenovano v “''Lenart v Slovenskih goricah''”.<ref>''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Database. Ljubljana: Geografski inštitut ZRC SAZU, DZS.</ref><ref>Premk, F. 2004. Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68. ''Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika: slovenska zemljepisna imena''. Ljubljana: Slavistično društvo Slovenije, pp. 113–132.</ref><ref>Urbanc, Mimi, & Matej Gabrovec. 2005. Krajevna imena: poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete. ''Geografski vestnik'' 77(2): 25–43.</ref><ref name=":0" /> Domača župnija se imenuje, kot kraj nekoč, [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|Sveti Lenart v Slovenskih goricah]].<ref>http://www.zupnija-lenart.si/index.php/zupnija/vizitka-zupnije</ref> == Opis == Kraj leži v osrednjem delu [[Slovenske gorice|Slovenskih goric]] ob [[cesta|cesti]] [[Murska Sobota]]–[[Maribor]]. Razvil se je vrh nizkega [[sleme (geografija)|slemena]], ki se razpoteza v višini 240 do 270 [[mnm]], med [[potok]]oma [[Globovnica]] in [[Velka (Pesnica)|Velka]], ki se tu izlivata v [[Pesnica (reka)|Pesnico]]. Tam stoji staro mestno jedro z osrednjim trgom trapezastega tlorisa, ki poteka v smeri severozahod–jugovzhod. Mesto ima priključek na [[avtocesta A5|avtocesto A5]], ki pelje mimo. V Lenartu imajo sedež Upravna enota Lenart, [[Okrajno sodišče v Lenartu]], [[Policijska postaja]] Lenart, izpostava Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urad za delo Lenart, Center za socialno delo Lenart, izpostava Davčnega urada Maribor, [[notar]], Območna obrtna zbornica Lenart, Kmetijska svetovalna služba Lenart, izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Republike Slovenije, [[dekanija]] in [[Župnija Lenart v Slovenskih goricah|župnija]]. V Lenartu deluje zdravstveni dom, Matična knjižnica Lenart, dom starostnikov, [[lekarna]], veterinarska bolnišnica, pošta in [[banka]]. Prav tako je tu sedež mnogih [[društvo|društev]]. == Zgodovina == Zametki Svetega Lenarta segajo v bližnjo [[Radehova|Radehovo]], ki se omenja že leta 1115. Zaradi ugodnejše lege in izvira pitne vode pa so se ljudje kmalu raje naseljevali ob lenarški cerkvi. V starih listinah se ime Sveti Lenart prvič omenja leta [[1196]] v zvezi s [[cerkev (zgradba)|cerkvijo]] (Sanctum Leonardum) kot posest [[grof]]ov [[Spanheimi|Spanheimov]] vendar se verjetno kraj pred letom [[1404]] še ni imenoval po cerkvenem [[svetnik|patronu]], ampak ''Hrastovec'' (''Gutenhag''). Pred cerkvijo sta sčasoma nastala tržni prostor in novo naselje lesenih hiš. Lenart, ki po svojem župnijskem patronu svetem Lenartu nosi tudi ime, je postal [[trg]] že pred letom 1332, trške pravice mu je leta 1447 potrdil knez [[Friderik IV.]] Trški sodnik se je sicer pojavil že leta 1332, izrecno pa je bil omenjen leta 1528. Trg je imel tedenski tržni dan in sedem živinskih sejmov, lasten [[rotovž]] zgrajen leta 1675 in pred trgom [[Špital, Lenart v Slovenskih goricah|špital]] (ustanovljen leta 1625). Kraj je bil tudi močno protestantsko oporišče, znana je bila zlasti sekta [[skakači (verska sekta)|skakačev]]. Razvoj trga Sveti Lenart so od 15. stoletja naprej zelo zavrli [[Turški vpadi|vpadi Turkov]], kužne bolezni in številni požari. Trg je imel po popisu iz leta 1542 26 družin, leta 1754, 45 hiš in 10 koč, leta 1790 je imel 300 prebivalcev. Zgodovina Svetega Lenarta je bila tesno povezana z bližnjim [[grad Hrastovec|gradom Hrastovec]], kateremu so vladale številne premožne rodbine, nazadnje zopet [[Herbersteini]] od leta 1909 pa vse do konca druge svetovne vojne. Zaradi požarov je večina najstarejših meščanskih hiš iz 19. stoletja. Pred začetkom 1. svetovne vojne je imel 637 prebivalcev. Leta 1918 je Lenart dobil prvo avtobusno povezavo z Mariborom, leta 1927 pa v ''Pirchovi usnjarni'' tudi manjšo elektrarno na parni pogon. Po letu 1970 se je kraj dokaj hitro industrializiral, saj so tu postavili več manjših kovinskih, tekstilnih, strojnih, lesnih in kemičnih tovarn. Glavno industrijsko območje je na severozahodu, ob glavni cesti proti Gornji Radgoni. Leta 2020 je Lenart dobil status mesta.<ref>{{navedi splet |url=https://www.gov.si/novice/2020-12-23-vlada-podelila-status-mesta-naseljema-lenart-v-slovenskih-goricah-in-zrece/ |title=Vlada podelila status mesta naseljema Lenart v Slovenskih goricah in Zreče |date=2020-12-23 |publisher=[[Vlada Republike Slovenije]]}}</ref> == Zanimivejše zgradbe == * [[Cerkev svetega Lenarta, Lenart v Slovenskih goricah|cerkev svetega Lenarta]] * [[Špital, Lenart v Slovenskih goricah|Špital]] * [[Rotovž, Lenart v Slovenskih goricah|Rotovž]] == Izobraževanje == Začetki šolstva v Svetem Lenartu segajo v leto 1759, ko je dokazana prva stalna namestitev učitelja v kraju. Prvi lenarški učitelj je bil ''Jožef Sekol''. V mestu se danes nahajata [[vrtec]] in [[Osnovna šola Lenart]]. V Lenartu domuje tudi [[glasbena šola]] in [[Ljudska univerza Lenart]]. == Mediji == V Svetem Lenartu imajo svoje sedeže časopis ''Ovtarjeve novice'', radijska postaja [[Radio Slovenske gorice]]<ref>http://www.rsg.si/</ref> in televizijska postaja ''Televal''. == Šport == V Svetem Lenartu stoji več športnih objektov. Zraven osnovne šole stoji [[športna dvorana]], kjer je v času delovanja na [[Okrajno sodišče v Lenartu|okrajnem sodišču v Lenartu]] treniral tudi [[Leon Štukelj]]. V neposredni bližini Svetega Lenarta je športno-rekreacijski center Polena, del katerega je [[hipodrom]], [[nogomet]]no igrišče in igrišče za [[odbojka na mivki|odbojko na mivki]]. V mestu delujejo: Nogometni klub Lenart, Košarkarski klub Ajdas Lenart, podružnica Karate kluba Kovinar Maribor in Kolesarski Klub TBP Lenart. == Zanimivosti == *Leta 2008 je ultramaratonski kolesar [[Marko Baloh]] na Poleni postavil svetovni rekord v 24-urnem kronometru na odprti stezi. *Lenart je tudi drugo ime za [[računalniški virus]] [[AntiCMOS]], saj je bil prvič odkrit tukaj. == Osebnosti, povezane z Lenartom == *[[Andrej Druzovič]], duhovnik in narodni buditelj *[[Ožbalt Ilaunig]], sodnik in pisatelj *[[Franc Kramberger]], nekdanji mariborski nadškof in metropolit *[[Avguštin Lah (geograf)|Avguštin Lah]], partizan, geograf, profesor, politik in član SAZU *[[Ferdinand Malič]], akademski slikar *[[Zoran Polič]], pravnik, partizan in politik *[[Dušan Samec]], arhitekt in oblikovalec *[[Leon Štukelj]], telovadec, olimpionik in pravnik * [[France Tiplič]], zdravnik *[[Lojze Ude mlajši]], pravnik in publicist *[[Žan Serčič]], pevec in kitarist *Aleksander Sandi Čolnik, medijska osebnost *[[Vincenc Muhič]], večletni župan [[Gradec|Gradca]] *[[Franc Breznik]], politik *[[Janez Kramberger]], dolgoletni župan in politik == Galerija == <gallery> Slika:Lenart-pogled1.jpg|Pogled na Sveti Lenart z juga Slika:Ilaunigova hiša.JPG|Hiša na Ptujski cesti, v kateri je živel sodnik in pisatelj dr. Ožbalt Ilaunig Slika:Lenart – nekdanji silos Žita.jpg|Nekdanji silos Slika:Trg osvoboditve 12, Lenart.JPG|Zgradba stare šole Slika:Trg osvoboditve 13, Lenart.JPG|Župnišče </gallery> == Sklici== {{refsez}} == Viri== * {{navedi knjigo |author=Krušič, Marjan |year=2009 |title=''Slovenija: turistični vodnik'' |publisher=Založba Mladinska knjiga |isbn=978-961-01-0690-6 |cobiss=244517632 |pages=}} * {{navedi knjigo |author=Radovanovič, Sašo |year=1996 |title=''Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka'' |publisher=Pomurska založba, Murska Sobota |isbn=86-7195-219-3 |cobiss=40212481 |pages=}} *Lenarški zbornik, Marjan Toš (ur.), Občina, 2000 {{COBISS|ID=45315329}} *Zgodovina, Marjan Toš v Lenart za jutri, Krajevna skupnost, Fakulteta za arhitekturo, 2010 {{COBISS|ID=251486464}} == Glej tudi == {{Kategorija v Zbirki|Lenart v Slovenskih goricah}} * [[Komarniško jezero]] * [[Seznam enot nepremične kulturne dediščine v Občini Lenart]] * [[seznam naselij v Sloveniji]] * [https://www.24cities.eu/de/#workshops Lenart v Slovenskih Goricah] - 24cities.eu, Kompetenzzentrum [[Steirisches Thermenland]]-Oststeiermark {{Mesta-Slovenija}} {{Lenart}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Lenart v Slovenskih goricah| ]] [[Kategorija:Naselja Občine Lenart]] [[Kategorija:Slovenske gorice]] [[Kategorija:Mesta v Sloveniji]] [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji]] jcya0kygkzz04pzvsqlba705wb4szio 0 132060 6679776 6667737 2026-05-23T12:21:49Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Preval]] na [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]]: združevanje gesel sedlo in preval (glej [[Pogovor:Sedlo (geografija)]]), glede na vsebino naj tale stran postane seznam 6667737 wikitext text/x-wiki {{združi z|Sedlo (geografija)|pogovor=Pogovor:Sedlo (geografija)}} {{drugi pomeni}} '''Preval''', tudi '''[[Sedlo (geografija)|sedlo]]''' ali '''presedljaj''', je najnižji del [[gora|gorskega]] [[sleme]]na med posameznimi [[Topografski vrh|vrhovi]] in [[greben]]i. Čez preval vodi najlažja pot z ene strani gorske verige na drugo stran. Od bližnjih vrhov so prevali nižji za nekaj sto metrov, pa tudi do 1500 m, v [[Alpe|Alpah]] tudi do 2000 m. V nadaljevanju je [[seznam]] [[preval]]ov ter gorskih [[Sedlo (geografija)|sedel]] v [[Slovenija|Sloveniji]] [[Slika:Savinjsko sedlo 2001 m. n. m. 20170610 114839.jpg|sličica|Savinjsko sedlo 2001 m. n. m]] {{div col|colwidth=24em}} *[[Bašeljski preval]] *sedlo [[Bela peč (sedlo)]] *[[Belščica]] / Bielschitzsattel *[[Bohinjska vratca]] (1973 m) *[[Bohinjsko sedlo]] *[[Čez Dol]] / Porton sotto *[[Čez Stože]] / Sella Ursic *[[Čez Suho]] *[[Dolič, Julijske Alpe|Dolič]] *[[Dovška vrata]] (2180 m) *[[Dovška vratca]] (2254 m) *[[Durce]] ([[Raduha]]) *[[Globoko (Vogel)]] (1828 m) *[[Gonte]] (sedlo med Toščem in Grmado) *[[Sedlo pod Grmado]] (777 m) *[[Hajnževo sedlo]] (1701 m) *[[Hribarice]] *Huda škrbina / Mala Forca *[[Jekljevo sedlo]] *[[Jepca]] / Jepzasattel *[[Jezersko sedlo]] / Sella del Lago *[[Kalarsko sedlo]] *[[Kamniško sedlo]] *[[Kaninska škrbina]]/ Forcella del Canin *[[Kaštivsko sedlo]] *[[Knepsovo sedlo]] (2012 m) *[[Kokrško sedlo]] *[[Konjski preval]] / [[Konjsko sedlo]] *[[Košuta]] (1701 m) *[[Kotovo sedlo]] *Sedlo [[Kregovnik]] *[[Kristanovo sedlo]] *[[Krničko sedlo]] *[[Krvavi vir]] (732 m) *[[Lazovški preval]] *[[Lesnikovo sedlo]] *[[Lipa (preval)]] *[[Lipanska vrata]] *[[Luknja (preval)|Luknja]] *[[Mala Poljana]] (1325 m) *[[Mangartsko sedlo]] (2055 m) *[[Sedlo Med Baban]] *[[Medvedjek]] / Bärensattel (1698 m) *[[Matkovo sedlo]] *[[Mišeljski preval]] *[[Mlinarsko sedlo]] *[[Močnikovo sedlo]] *[[Olševa]]/Ushowa *Orlovo sedlo / Adlersattel *[[Peca]] / Petzen *preval [[Perava]] (2041 m) *[[Petkovo sedlo]] (881 m) (Pohorje) *[[Ponca Škrbina]] / Forzella Ponza *[[Prag]] *[[Presedljaj]] *[[Preval (planina)]] *[[Preval Strgarija]] *[[Preval Šiklarica]] (1300 m) *[[Prevala]]/Sella Prevala *[[Rožca]] / Rosenbachsattel *[[Savinjsko sedlo]] (2001 m) *Sedlo Bavhica / Wauhza *[[Sedlo Belščica]] (1840 m) *[[Sedlo Kočna]] / Kotschasattel *[[Sedlo Mlinca]] / Minzasattel *[[Sedlo Planja]] *[[Sedlo Suha]] / Maria Ellend sattel * Sedlo Šija * Sedlo Šija 2 * Sedlo Vevnica / Sella Veunza *[[Sedlo Vršič (Kanin)]] *[[Srenjski preval]] *[[Stenarska vratca]] *[[Studorski preval]] *[[Suha Rodica]] *[[Svačica]] *[[Špehovše]] *Škrbina Hude jame * Škarje *Velbnik (Davča) *[[Veliko sedlo Pungart]] *sedlo [[Vrata]] (1714 m) *Vratica / La Porticina *[[Vrh Bače]] (1281 m) *Vrh Ljubelščice / Selenitzasattel *[[Vratca (Bogatinska)]] *Vzhodna škrbina / Ostschluchscharte *Zahodna škrbina / Westschluchscharte *[[Železna vrata]] (preval pod Trsteljem) *[[Železnikovo sedlo]] {{div col end}} ==Glej tudi== * [[Seznam prelazov in prevalov v Sloveniji]] *[[Sedlo (geografija)|sedlo]] *[[Prevala]] *[[Prevale]] *[[Podmeja]], Preval ali Vrhe {{geo-stub}} [[Kategorija:Geomorfologija]] aschxhyoexgzsx528ol9ipzbga96qsu 6679781 6679776 2026-05-23T12:24:41Z Upwinxp 126544 6679781 wikitext text/x-wiki [[Slika:Savinjsko sedlo 2001 m. n. m. 20170610 114839.jpg|sličica|Savinjsko sedlo 2001 m. n. m]] '''Seznam prevalov in gorskih [[Sedlo (geografija)|sedel]] v [[Slovenija|Sloveniji]]'''. {{div col|colwidth=24em}} *[[Bašeljski preval]] *sedlo [[Bela peč (sedlo)]] *[[Belščica]] / Bielschitzsattel *[[Bohinjska vratca]] (1973 m) *[[Bohinjsko sedlo]] *[[Čez Dol]] / Porton sotto *[[Čez Stože]] / Sella Ursic *[[Čez Suho]] *[[Dolič, Julijske Alpe|Dolič]] *[[Dovška vrata]] (2180 m) *[[Dovška vratca]] (2254 m) *[[Durce]] ([[Raduha]]) *[[Globoko (Vogel)]] (1828 m) *[[Gonte]] (sedlo med Toščem in Grmado) *[[Sedlo pod Grmado]] (777 m) *[[Hajnževo sedlo]] (1701 m) *[[Hribarice]] *Huda škrbina / Mala Forca *[[Jekljevo sedlo]] *[[Jepca]] / Jepzasattel *[[Jezersko sedlo]] / Sella del Lago *[[Kalarsko sedlo]] *[[Kamniško sedlo]] *[[Kaninska škrbina]]/ Forcella del Canin *[[Kaštivsko sedlo]] *[[Knepsovo sedlo]] (2012 m) *[[Kokrško sedlo]] *[[Konjski preval]] / [[Konjsko sedlo]] *[[Košuta]] (1701 m) *[[Kotovo sedlo]] *Sedlo [[Kregovnik]] *[[Kristanovo sedlo]] *[[Krničko sedlo]] *[[Krvavi vir]] (732 m) *[[Lazovški preval]] *[[Lesnikovo sedlo]] *[[Lipa (preval)]] *[[Lipanska vrata]] *[[Luknja (preval)|Luknja]] *[[Mala Poljana]] (1325 m) *[[Mangartsko sedlo]] (2055 m) *[[Sedlo Med Baban]] *[[Medvedjek]] / Bärensattel (1698 m) *[[Matkovo sedlo]] *[[Mišeljski preval]] *[[Mlinarsko sedlo]] *[[Močnikovo sedlo]] *[[Olševa]]/Ushowa *Orlovo sedlo / Adlersattel *[[Peca]] / Petzen *preval [[Perava]] (2041 m) *[[Petkovo sedlo]] (881 m) (Pohorje) *[[Ponca Škrbina]] / Forzella Ponza *[[Prag]] *[[Presedljaj]] *[[Preval (planina)]] *[[Preval Strgarija]] *[[Preval Šiklarica]] (1300 m) *[[Prevala]]/Sella Prevala *[[Rožca]] / Rosenbachsattel *[[Savinjsko sedlo]] (2001 m) *Sedlo Bavhica / Wauhza *[[Sedlo Belščica]] (1840 m) *[[Sedlo Kočna]] / Kotschasattel *[[Sedlo Mlinca]] / Minzasattel *[[Sedlo Planja]] *[[Sedlo Suha]] / Maria Ellend sattel * Sedlo Šija * Sedlo Šija 2 * Sedlo Vevnica / Sella Veunza *[[Sedlo Vršič (Kanin)]] *[[Srenjski preval]] *[[Stenarska vratca]] *[[Studorski preval]] *[[Suha Rodica]] *[[Svačica]] *[[Špehovše]] *Škrbina Hude jame * Škarje *Velbnik (Davča) *[[Veliko sedlo Pungart]] *sedlo [[Vrata]] (1714 m) *Vratica / La Porticina *[[Vrh Bače]] (1281 m) *Vrh Ljubelščice / Selenitzasattel *[[Vratca (Bogatinska)]] *Vzhodna škrbina / Ostschluchscharte *Zahodna škrbina / Westschluchscharte *[[Železna vrata]] (preval pod Trsteljem) *[[Železnikovo sedlo]] {{div col end}} ==Glej tudi== * [[Seznam prelazov v Sloveniji]] [[Kategorija:Geografski seznami|sedla]] aqpyo9qpmlg9sxstlmt6ckgfenebjhr 0 132525 6679796 6667447 2026-05-23T12:38:58Z Upwinxp 126544 združitev s strani [[Preval]] 6679796 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sedlo}} [[slika:KamniskoSedlo.jpg|thumb|[[Kamniško sedlo]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]]] '''Sedlo''', tudi '''preval''' in '''presedljaj''',<ref>{{navedi splet |url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski/iskalnik |title=Planinski slovar |website=isjfr.zrc-sazu.si |accessdate=2026-04-29}}</ref> je v [[Geomorfologija|geomorfologiji]] in [[Toponomastika|toponomastiki]] nižji del [[gora|gorskega]] [[sleme]]na med posameznimi [[Topografski vrh|vrhovi]] in [[greben]]i. Čezenj je mogoč najzložnejši prehod z ene strani gorske verige na drugo. == Glej tudi == *[[prelaz]] *[[seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-geo}} [[Kategorija:Reliefne oblike]] 7n611ccqk5ows69km7fon0vkjk40pfv 6679810 6679796 2026-05-23T12:40:57Z Upwinxp 126544 pnp 6679810 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni2|Sedlo}} [[slika:KamniskoSedlo.jpg|thumb|[[Kamniško sedlo]] v [[Kamniško-Savinjske Alpe|Kamniško-Savinjskih Alpah]]]] '''Sedlo''', tudi '''preval''' in '''presedljaj''',<ref>{{navedi splet |url=https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski/iskalnik |title=Planinski slovar |website=isjfr.zrc-sazu.si |accessdate=2026-04-29}}</ref> je v [[Geomorfologija|geomorfologiji]] in [[Toponomastika|toponomastiki]] nižji del [[gora|gorskega]] [[sleme (geografija)|slemena]] med posameznimi [[Topografski vrh|vrhovi]] in [[greben]]i. Čezenj je mogoč najzložnejši prehod z ene strani gorske verige na drugo. == Glej tudi == *[[prelaz]] *[[seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] == Sklici == {{sklici}} {{škrbina-geo}} [[Kategorija:Reliefne oblike]] arecmskop0yfgv5v7gs2sm0ol0bqir8 0 135214 6679842 6631230 2026-05-23T14:11:03Z Upwinxp 126544 slog, ena povezava na vrstico 6679842 wikitext text/x-wiki '''Podljubelj''' je lahko: * [[Podljubelj]], naselje v občini Tržič * [[Podljubelj, Avstrija|Podljubelj]] ({{jezik|de|Unterloibl}}), naselje v mestni občini Borovlje na Avstrijskem Koroškem ==Glej tudi== *[[Mali Podljuben]], naselje v mestni občini Novo mesto *[[Veliki Podljuben]], naselje v mestni občini Novo mesto {{georaz}} ashya5auslvr1yw7ugpfddjuo2howgl 0 138046 6680078 6633403 2026-05-23T21:38:57Z ~2026-13659-49 255600 /* Svetovna dediščina po državah */ 6680078 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = | full_name = | native_name = <!-- organization's name in its local language --> | native_name_lang = <!-- required ISO 639-1 code of the above native language --> | logo = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini. | image = | image_size = | alt = <!-- see [[WP:ALT]] --> | caption = | map = <!-- map image --> | map_size = <!-- defaults to 250px --> | map_alt = | map_caption = | map2 = <!-- 2nd map image, if required --> | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | predecessor = | merged = <!-- any other organization(s) which it was merged into --> | successor = | formation ={{start date and age|1978|df=y|p=y}} | founder = <!-- or |founders = --> | founding_location =[[Galapaški otoki]] | dissolved = <!-- or |defunct = --><!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = <!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --> | type =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine | tax_id = <!-- or |vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profits --> | status = <!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --> | purpose =UNESCO zaščita znamenitosti in območij | professional_title = <!-- for professional associations --> | headquarters = | location_city = | location_country = | location_city2 = | location_country2 = | addnl_location_city = | addnl_location_country = | addnl_location_city2 = | addnl_location_country2 = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | origins = | region_served = Svetovna | products = <!-- or |product = --> | services = | methods = <!-- or |method = --> | fields = <!-- or |field = --> | membership = <!-- number of members --> | membership_year = <!-- year to which membership numbers/data apply --> | language = <!-- or |languages = --><!-- any official language or languages used --> | owner = <!-- or |owners = --> | sec_gen = <!-- or |gen_sec for General Secretary --> | leader_title = <!-- defaults to "Leader" --> | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = [[UNESCO]] | publication = <!-- for when principal body is entered and separate publication exists --> | parent_organization = <!-- or |parent_organisation = --> | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | ror_id = <!-- unique ID in the Research Organization Registry --> | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | funding = <!-- source of funding e.g. for "think tanks" --> | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | awards = | website = <!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --> | remarks = | formerly = <!-- or |former_name = --> | footnotes = | bodystyle = }} [[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]] [[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]] '''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h. Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.<ref name="list">[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref><ref name="New sites">[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref> Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]</ref> Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina. Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let. Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}</ref> Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem. Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so: * [[Škofjeloški pasijon]] * Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]] * [[Klekljanje]] čipk * [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) * [[Čebelarstvo]] in * gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija). == Merila == [[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]] === Merila za svetovno naravno nepremično dediščino === Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine: * Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]]. * Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe. * Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto. * Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem. === Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino === * Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti, * Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]], * Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije, * Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini, * Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb, * Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena. === Statistika === Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):<ref name="WHList">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat |title=World Heritage List Statistics |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=26 January 2023 |archive-date=14 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514002820/https://whc.unesco.org/en/list/stat |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Regija ! Kulturna ! Naravna ! Mešana ! Skupaj ! Odstotek ! Države pogodbenice<br/>z vpisanimi območji |- ! style=text-align:left | [[Afrika]] | 63 | 44 | 5 | 112 | 8,97% | 38 |- ! style=text-align:left | [[Arabski svet]] | 88 | 6 | 3 | 97 | 7,77% | 18 |- ! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]] | 220 | 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}} | 13 | 306 | 24,52% | 36 |- ! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]] | 496{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}} | 72 | 12 | 580 | 46,47% | 50 |- ! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]] | 105 | 40 | 8 | 153 | 12,26% | 28 |- ! Skupaj ! 972 ! 235 ! 41 ! 1.248 ! 100% ! 170 |} === Svetovna dediščina po državah === {| class="wikitable sortable" ! Država ! data-sort-type="number" | Kulturna ! data-sort-type="number" | Naravna ! data-sort-type="number" | Mešana ! data-sort-type="number" | Skupaj ! Čezmejna<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}</ref> ! UNESCO regija |- | {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]] | 2 | 1<ref group="note" name="Beech" /> | 1 | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Andorra}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Andori|Andora]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Angola}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Angoli|Angola]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Antigvi in Barbudi|Antigva in Barbuda]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Argentina}} [[Kraji svetovne dediščine v Argentini|Argentina]] | 7<ref group="note" name="Jesuit">The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.</ref><ref group="note" name="Corbusier">The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Qhapaq">The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.</ref> | 5 | | 12 | 3 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]] | 2 | | 1 | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Australia}} [[Avstralija]] | 5 | 12 | 4 | 21 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]] | 11<ref group="note" name="Ferto">The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.</ref><ref group="note" name="Alps">The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.</ref> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 12 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]] | 4 | 1 | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Bahrain}} [[Bahrajn]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Bangladesh}} [[Bangladeš]] | 2 | 1 | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Barbados}} [[Barbados]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]] | 3<ref group="note" name="Struve">The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.</ref> | 1<ref group="note" name="Belovezhskaya">The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.</ref> | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]] | 15<ref group="note" name="Belfries">The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 16 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belize}} [[Belize]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Benin}} [[Benin]] | 2 | 1<ref group="note" name="Pendjari">The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bolivia}} [[Bolivija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 1 | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]] | 3<ref group="note" name="Stecci">The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.</ref> | 2 | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]] | 15<ref group="note" name="Jesuit" /> | 9 | 2 | 25 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]] | 7 | 3<ref group="note" name="Beech" /> | | 10 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Burkina Faso]] | 3 | 1<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 4 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bhutan}} [[Butan (država)|Butan]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]] | 5 | | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cameroon}} [[Kamerun]] | 1 | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational">The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]] | 10 | 11<ref group="note" name="KluaneWaterton">The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.</ref> | 1 | 22 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Central African Republic}} [[Centralna afriška republika]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Chad}} [[Čad]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Chile}} [[Čile]] | 7<ref group="note" name="Qhapaq" /> | | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]] | 41<ref group="note" name="Silk Roads">The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.</ref> | 15 | 4 | 60 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Colombia}} [[Kolumbija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 1 | 9 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Congo}} [[Republika Kongo]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Costa Rica}} [[Kostarika]] | 1 | 3<ref group="note" name="Talamanca">The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.</ref> | | 4 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Slonokoščena obala]] | 2 | 3<ref group="note" name="Nimba">The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.</ref> | | 5 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]] | 8<ref group="note" name="Stecci" /> | 2 | | 10 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cuba}} [[Kuba]] | 7 | 2 | | 9 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]] | 3 | | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]] | 16<ref group="note" name="Mining Region">The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.</ref> | 1 | | 17 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Vzhodni Kongo]] | 4 (vse ogrožene) | 1 | | 5 | | Afrika |- | {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]] | 7 | 4 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Dominica}} [[Dominika|Dominica]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Dominikanska republika]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Ecuador}} [[Ekvador]] | 3<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | | 5 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]] | 6 (1 ogrožena) | 1 | | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|El Salvador}} [[Salvador]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Eritrea}} [[Eritreja]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]] | 2<ref group="note" name="Struve" /> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]] | 10 | 2 | | 12 | | Afrika |- | {{Flagicon|Fiji}} [[Fidži]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]] | 6<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken">The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.</ref> | | 7 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]] | 45<ref group="note" name="Belfries" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Taputapuatea">The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.</ref> | 7<ref group="note" name="Austral">The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.</ref><ref group="note" name="New Caledonia">The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.</ref><ref group="note" name="Réunion">The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.</ref> | 2<ref group="note" name="Perdu">The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.</ref> | 54 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Gabon}} [[Gabon]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Gambia}} [[Gambija]] | 2<ref group="note" name="StoneCircles">The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.</ref> | | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]] | 3 | 1 | | 4 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]] | 52<ref group="note" name="Frontiers">The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.</ref><ref group="note" name="Muskauer">The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.</ref><ref group="note">In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Mining Region" /> | 3<ref group="note" name="Wadden">The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.</ref><ref group="note" name="Beech" /> | | 55 | 8 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ghana}} [[Gana]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]] | 18 | | 2 | 20 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Guatemala}} [[Gvatemala]] | 3 | | 1 | 4 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Guinea}} [[Gvineja]] | | 1<ref group="note" name="Nimba" /> | 1 | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Haiti}} [[Haiti]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Honduras}} [[Honduras]] | 1 | 1 | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]] | 7<ref group="note" name="Ferto" /> | 1<ref group="note" name="Aggtelek">The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]] | 1 | 2 | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]] | 36<ref group="note" name="Corbusier" /> | 7 | 1 | 44 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]] | 6 | 4 | | 10 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]] | 27 | 2 | | 29 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]] | 5 | | 1 | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]] | 2 | | | 2 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Israel}} [[Izrael]] | 9 | | | 9 | | Evropa in Severna Amerika<ref>According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, </ref> |- | {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]] | 55<ref group="note" name="Rome" /><ref group="note" name="Rhaetian">The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 6<ref group="note" name="Giorgio">The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.</ref> | | 61 | 6 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Jamaica}} [[Jamajka]] | 1 | | 2 | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]] | 21<ref group="note" name="Corbusier" /> | 5 | | 26 | 1 | Azija in Pacifik |- | [[Jeruzalem]] (na predlog Jordanije) | 1 | | | 1 | |<ref name="Jerusalem" group="note">"Old City of Jerusalem and its Walls" is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the "Arab States" UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.</ref><ref>{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref> |- | {{Flagicon|Jordan}} [[Jordanija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]] | 3<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 3<ref group="note" name="Tien-Shan">The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]] | 5 | 3 | | 8 | | Afrika |- | {{Flagicon|Kiribati}} [[Kiribati]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]] | 2<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 1<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 3 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]] | 3 | | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]] | 3<ref group="note" name="Struve" /> | | | 3 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lesotho}} [[Lesoto]] | | | 1<ref group="note" name="Maloti">The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.</ref> | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Libya}} [[Libija]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]] | 5<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian">The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.</ref> | | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Luxembourg}} [[Luksemburg]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malawi}} [[Malavi]] | 2 | 1 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malaysia}} [[Malezija]] | 4 | 2 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mali}} [[Mali]] | 3 | | 1 | 4 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Marshallovi otoki]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mauritania}} [[Mavretanija]] | 1 | 1 | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mauritius}} [[Mavricij]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]] | 28 | 6 | 2 | 36 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]] | 1<ref group="note" name="Struve" /> | | | 1 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Micronesia}} [[Mikronezija]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]] | 4 | 2<ref group="note" name="Uvs">The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]] | 3 | 1 | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]] | 9 | | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mozambique}} [[Mozambik]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Myanmar}} [[Mjanmar]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Namibia}} [[Namibija]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Nepal}} [[Nepal]] | 2<ref group="note" name="Kathmandu Valley">Kathmandu Valley has seven groups of monuments & buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site</ref> | 2 | | 4 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]] | 12 | 1<ref group="note" name="Wadden" /> | | 13 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|New Zealand}} [[Nova Zelandija]] | | 2 | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Nicaragua}} [[Nikaragva]] | 2 | | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Niger}} [[Niger]] | 1 | 2<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Nigeria}} [[Nigerija]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|North Korea}} [[Severna Koreja]] | 2 | | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]] | | 1 | 1 | 2 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]] | 7<ref group="note" name="Struve" /> | 1 | | 8 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]] | 5 | <ref group="note">In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.</ref> | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]] | 6 | | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Palau}} [[Palav|Palau]] | | | 1 | 1 | | Azija in Pacifik |- | [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Palestina]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]] | 3 | 3<ref group="note" name="Talamanca" /> | | 6 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Papuanska Nova Gvineja]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Paraguay}} [[Paragvaj]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Peru}} [[Peru]] | 9<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 2 | 13 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Philippines}} [[Filipini]] | 3 | 3 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]] | 15<ref group="note" name="Tserkvas">The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.</ref><ref group="note" name="Muskauer" /><ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}</ref> | 2<ref group="note" name="Belovezhskaya" /> | | 17 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]] | 16<ref group="note" name="Coa">The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.</ref> | 1 | | 17 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Qatar}} [[Katar]] | 1 | | | 1 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]] | 2 | | | 2 | | Afriške države |- | {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]] | 9 | 2 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]] | 22<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian" /> | 11<ref group="note" name="Uvs" /> | | 33 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Sveti Krištof in Nevis]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Sveta Lucija (država)]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|San Marino}} [[San Marino]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Saudova Arabija]] | 7 | 1 | | 8 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]] | 5<ref group="note" name="StoneCircles" /> | 2 | | 7 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Siera Leone}} [[Sierra Leone|Siera Leone]] | | 1 | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]] | 5<ref group="note" name="Stecci" /> | | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Seychelles}} [[Sejšeli]] | | 2 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Singapore}} [[Singapur]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]] | 6 | 2<ref group="note" name="Aggtelek" /><ref group="note" name="Beech">The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]] | 3<ref group="note" name="Mercury">The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 2 | | 5 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Solomonovi otoki]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]] | 7 | 4 | 1<ref group="note" name="Maloti" /> | 12 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]] | 15 | 2 | | 17 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]] | 44<ref group="note" name="Coa" /><ref group="note" name="Mercury" /> | 4 | 2<ref group="note" name="Perdu" /> | 50 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Šrilanka]] | 6 | 2 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Sudan}} [[Sudan]] | 2 | 1 | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Suriname}} [[Surinam]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]] | 13<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken" /> | 1 | 15 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]] | 9<ref group="note" name="Rhaetian" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /> | 4<ref group="note" name="Giorgio" /> | | 13 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Syria}} [[Sirija]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]] | 3 | 2 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Tanzania}} [[Tanzanija]] | 3 | 3 | 1 | 7 | | Afrika |- | {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]] | 5 | 3 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Togo}} [[Togo]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Tunisia}} [[Tunizija]] | 8 | 1 | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]] | 20 | | 2 | 22 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]] | 4 | 1 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]] | 7<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Tserkvas" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 8 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] | 29<ref group="note" name="Frontiers" /> | 5 | 1 | 35 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United States}} [[Združene države Amerike]] | 13 | 12<ref group="note" name="KluaneWaterton" /> | 1 | 26 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Združeni arabski emirati|Združeni arabski Emirati]] | 2 | | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Uruguay}} [[Urugvaj]] | 3 | | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]] | 5 | 2<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 7 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vanuatu}} [[Vanuatu]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vatican City}} [[Vatikan]] | 2<ref group="note" name="Rome">The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.</ref> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Venezuela}} [[Venezuela]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]] | 6 | 2 | 1 | 9 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Yemen}} [[Jemen]] | 4 | 1 | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Zambia}} [[Zambija]] | | 1<ref group="note" name="MosioaTunya">The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.</ref> | | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]] | 3 | 2<ref group="note" name="MosioaTunya" /> | | 5 | 1 | Afrika |- ! '''Skupaj'''<ref>[https://whc.unesco.org/en/list]</ref> ! '''952''' ! '''231''' ! '''40''' ! '''1223''' ! '''49''' ! '''168 držav''' |} ==Interaktivni zemljevid== Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki. <mapframe width="100%" height="300" zoom="2" latitude="50" longitude="10"> { "type": "ExternalData", "service": "geopoint", "query": "SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf <https://sl.wikipedia.org/> . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \"sl,[AUTO_LANGUAGE]\" . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }", "properties": { "title": "?title", "description": "?description", "marker-symbol": "circle", "marker-color": "#0038B8", "marker-size": "small" } } </mapframe> == Seznam spomenikov svetovne dediščine == * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]] == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{sklici|group="note"}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|World Heritage Sites}} *[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &mdash; World Heritage Details website *[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours *[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &mdash; Documentation of World Heritage Sites *[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &mdash; Complete list with links and map of all sites *[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français]) *[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) *[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents *[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &mdash; Dealing with urban sites only [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] [[Kategorija:UNESCO]] {{normativna kontrola}} 46cpsehtlxdetu9b0ie8ky29hgksei9 6680080 6680078 2026-05-23T21:40:58Z ~2026-13659-49 255600 /* Svetovna dediščina po državah */ 6680080 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = | full_name = | native_name = <!-- organization's name in its local language --> | native_name_lang = <!-- required ISO 639-1 code of the above native language --> | logo = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini. | image = | image_size = | alt = <!-- see [[WP:ALT]] --> | caption = | map = <!-- map image --> | map_size = <!-- defaults to 250px --> | map_alt = | map_caption = | map2 = <!-- 2nd map image, if required --> | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | predecessor = | merged = <!-- any other organization(s) which it was merged into --> | successor = | formation ={{start date and age|1978|df=y|p=y}} | founder = <!-- or |founders = --> | founding_location =[[Galapaški otoki]] | dissolved = <!-- or |defunct = --><!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = <!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --> | type =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine | tax_id = <!-- or |vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profits --> | status = <!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --> | purpose =UNESCO zaščita znamenitosti in območij | professional_title = <!-- for professional associations --> | headquarters = | location_city = | location_country = | location_city2 = | location_country2 = | addnl_location_city = | addnl_location_country = | addnl_location_city2 = | addnl_location_country2 = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | origins = | region_served = Svetovna | products = <!-- or |product = --> | services = | methods = <!-- or |method = --> | fields = <!-- or |field = --> | membership = <!-- number of members --> | membership_year = <!-- year to which membership numbers/data apply --> | language = <!-- or |languages = --><!-- any official language or languages used --> | owner = <!-- or |owners = --> | sec_gen = <!-- or |gen_sec for General Secretary --> | leader_title = <!-- defaults to "Leader" --> | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = [[UNESCO]] | publication = <!-- for when principal body is entered and separate publication exists --> | parent_organization = <!-- or |parent_organisation = --> | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | ror_id = <!-- unique ID in the Research Organization Registry --> | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | funding = <!-- source of funding e.g. for "think tanks" --> | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | awards = | website = <!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --> | remarks = | formerly = <!-- or |former_name = --> | footnotes = | bodystyle = }} [[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]] [[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]] '''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h. Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.<ref name="list">[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref><ref name="New sites">[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref> Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]</ref> Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina. Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let. Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}</ref> Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem. Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so: * [[Škofjeloški pasijon]] * Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]] * [[Klekljanje]] čipk * [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) * [[Čebelarstvo]] in * gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija). == Merila == [[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]] === Merila za svetovno naravno nepremično dediščino === Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine: * Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]]. * Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe. * Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto. * Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem. === Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino === * Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti, * Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]], * Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije, * Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini, * Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb, * Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena. === Statistika === Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):<ref name="WHList">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat |title=World Heritage List Statistics |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=26 January 2023 |archive-date=14 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514002820/https://whc.unesco.org/en/list/stat |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Regija ! Kulturna ! Naravna ! Mešana ! Skupaj ! Odstotek ! Države pogodbenice<br/>z vpisanimi območji |- ! style=text-align:left | [[Afrika]] | 63 | 44 | 5 | 112 | 8,97% | 38 |- ! style=text-align:left | [[Arabski svet]] | 88 | 6 | 3 | 97 | 7,77% | 18 |- ! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]] | 220 | 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}} | 13 | 306 | 24,52% | 36 |- ! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]] | 496{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}} | 72 | 12 | 580 | 46,47% | 50 |- ! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]] | 105 | 40 | 8 | 153 | 12,26% | 28 |- ! Skupaj ! 972 ! 235 ! 41 ! 1.248 ! 100% ! 170 |} === Svetovna dediščina po državah === {| class="wikitable sortable" ! Država ! data-sort-type="number" | Kulturna ! data-sort-type="number" | Naravna ! data-sort-type="number" | Mešana ! data-sort-type="number" | Skupaj ! Čezmejna<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}</ref> ! UNESCO regija |- | {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]] | 2 | 1<ref group="note" name="Beech" /> | 1 | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Andorra}} [[Andora]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Angola}} [[Angola]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Antigva in Barbuda]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Argentina}} [[Argentina]] | 7<ref group="note" name="Jesuit">The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.</ref><ref group="note" name="Corbusier">The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Qhapaq">The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.</ref> | 5 | | 12 | 3 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]] | 2 | | 1 | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Australia}} [[Avstralija]] | 5 | 12 | 4 | 21 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]] | 11<ref group="note" name="Ferto">The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.</ref><ref group="note" name="Alps">The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.</ref> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 12 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]] | 4 | 1 | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Bahrain}} [[Bahrajn]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Bangladesh}} [[Bangladeš]] | 2 | 1 | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Barbados}} [[Barbados]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]] | 3<ref group="note" name="Struve">The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.</ref> | 1<ref group="note" name="Belovezhskaya">The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.</ref> | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]] | 15<ref group="note" name="Belfries">The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 16 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belize}} [[Belize]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Benin}} [[Benin]] | 2 | 1<ref group="note" name="Pendjari">The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bolivia}} [[Bolivija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 1 | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]] | 3<ref group="note" name="Stecci">The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.</ref> | 2 | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]] | 15<ref group="note" name="Jesuit" /> | 9 | 2 | 25 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]] | 7 | 3<ref group="note" name="Beech" /> | | 10 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Burkina Faso]] | 3 | 1<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 4 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bhutan}} [[Butan (država)|Butan]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]] | 5 | | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cameroon}} [[Kamerun]] | 1 | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational">The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]] | 10 | 11<ref group="note" name="KluaneWaterton">The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.</ref> | 1 | 22 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Central African Republic}} [[Centralna afriška republika]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Chad}} [[Čad]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Chile}} [[Čile]] | 7<ref group="note" name="Qhapaq" /> | | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]] | 41<ref group="note" name="Silk Roads">The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.</ref> | 15 | 4 | 60 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Colombia}} [[Kolumbija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 1 | 9 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Congo}} [[Republika Kongo]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Costa Rica}} [[Kostarika]] | 1 | 3<ref group="note" name="Talamanca">The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.</ref> | | 4 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Slonokoščena obala]] | 2 | 3<ref group="note" name="Nimba">The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.</ref> | | 5 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]] | 8<ref group="note" name="Stecci" /> | 2 | | 10 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cuba}} [[Kuba]] | 7 | 2 | | 9 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]] | 3 | | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]] | 16<ref group="note" name="Mining Region">The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.</ref> | 1 | | 17 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Vzhodni Kongo]] | 4 (vse ogrožene) | 1 | | 5 | | Afrika |- | {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]] | 7 | 4 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Dominica}} [[Dominika|Dominica]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Dominikanska republika]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Ecuador}} [[Ekvador]] | 3<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | | 5 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]] | 6 (1 ogrožena) | 1 | | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|El Salvador}} [[Salvador]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Eritrea}} [[Eritreja]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]] | 2<ref group="note" name="Struve" /> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]] | 10 | 2 | | 12 | | Afrika |- | {{Flagicon|Fiji}} [[Fidži]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]] | 6<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken">The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.</ref> | | 7 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]] | 45<ref group="note" name="Belfries" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Taputapuatea">The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.</ref> | 7<ref group="note" name="Austral">The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.</ref><ref group="note" name="New Caledonia">The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.</ref><ref group="note" name="Réunion">The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.</ref> | 2<ref group="note" name="Perdu">The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.</ref> | 54 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Gabon}} [[Gabon]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Gambia}} [[Gambija]] | 2<ref group="note" name="StoneCircles">The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.</ref> | | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]] | 3 | 1 | | 4 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]] | 52<ref group="note" name="Frontiers">The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.</ref><ref group="note" name="Muskauer">The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.</ref><ref group="note">In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Mining Region" /> | 3<ref group="note" name="Wadden">The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.</ref><ref group="note" name="Beech" /> | | 55 | 8 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ghana}} [[Gana]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]] | 18 | | 2 | 20 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Guatemala}} [[Gvatemala]] | 3 | | 1 | 4 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Guinea}} [[Gvineja]] | | 1<ref group="note" name="Nimba" /> | 1 | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Haiti}} [[Haiti]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Honduras}} [[Honduras]] | 1 | 1 | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]] | 7<ref group="note" name="Ferto" /> | 1<ref group="note" name="Aggtelek">The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]] | 1 | 2 | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]] | 36<ref group="note" name="Corbusier" /> | 7 | 1 | 44 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]] | 6 | 4 | | 10 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]] | 27 | 2 | | 29 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]] | 5 | | 1 | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]] | 2 | | | 2 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Israel}} [[Izrael]] | 9 | | | 9 | | Evropa in Severna Amerika<ref>According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, </ref> |- | {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]] | 55<ref group="note" name="Rome" /><ref group="note" name="Rhaetian">The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 6<ref group="note" name="Giorgio">The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.</ref> | | 61 | 6 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Jamaica}} [[Jamajka]] | 1 | | 2 | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]] | 21<ref group="note" name="Corbusier" /> | 5 | | 26 | 1 | Azija in Pacifik |- | [[Jeruzalem]] (na predlog Jordanije) | 1 | | | 1 | |<ref name="Jerusalem" group="note">"Old City of Jerusalem and its Walls" is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the "Arab States" UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.</ref><ref>{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref> |- | {{Flagicon|Jordan}} [[Jordanija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]] | 3<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 3<ref group="note" name="Tien-Shan">The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]] | 5 | 3 | | 8 | | Afrika |- | {{Flagicon|Kiribati}} [[Kiribati]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]] | 2<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 1<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 3 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]] | 3 | | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]] | 3<ref group="note" name="Struve" /> | | | 3 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lesotho}} [[Lesoto]] | | | 1<ref group="note" name="Maloti">The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.</ref> | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Libya}} [[Libija]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]] | 5<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian">The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.</ref> | | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Luxembourg}} [[Luksemburg]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malawi}} [[Malavi]] | 2 | 1 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malaysia}} [[Malezija]] | 4 | 2 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mali}} [[Mali]] | 3 | | 1 | 4 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Marshallovi otoki]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mauritania}} [[Mavretanija]] | 1 | 1 | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mauritius}} [[Mavricij]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]] | 28 | 6 | 2 | 36 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]] | 1<ref group="note" name="Struve" /> | | | 1 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Micronesia}} [[Mikronezija]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]] | 4 | 2<ref group="note" name="Uvs">The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]] | 3 | 1 | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]] | 9 | | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mozambique}} [[Mozambik]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Myanmar}} [[Mjanmar]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Namibia}} [[Namibija]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Nepal}} [[Nepal]] | 2<ref group="note" name="Kathmandu Valley">Kathmandu Valley has seven groups of monuments & buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site</ref> | 2 | | 4 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]] | 12 | 1<ref group="note" name="Wadden" /> | | 13 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|New Zealand}} [[Nova Zelandija]] | | 2 | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Nicaragua}} [[Nikaragva]] | 2 | | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Niger}} [[Niger]] | 1 | 2<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Nigeria}} [[Nigerija]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|North Korea}} [[Severna Koreja]] | 2 | | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]] | | 1 | 1 | 2 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]] | 7<ref group="note" name="Struve" /> | 1 | | 8 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]] | 5 | <ref group="note">In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.</ref> | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]] | 6 | | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Palau}} [[Palav|Palau]] | | | 1 | 1 | | Azija in Pacifik |- | [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Palestina]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]] | 3 | 3<ref group="note" name="Talamanca" /> | | 6 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Papuanska Nova Gvineja]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Paraguay}} [[Paragvaj]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Peru}} [[Peru]] | 9<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 2 | 13 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Philippines}} [[Filipini]] | 3 | 3 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]] | 15<ref group="note" name="Tserkvas">The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.</ref><ref group="note" name="Muskauer" /><ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}</ref> | 2<ref group="note" name="Belovezhskaya" /> | | 17 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]] | 16<ref group="note" name="Coa">The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.</ref> | 1 | | 17 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Qatar}} [[Katar]] | 1 | | | 1 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]] | 2 | | | 2 | | Afriške države |- | {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]] | 9 | 2 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]] | 22<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian" /> | 11<ref group="note" name="Uvs" /> | | 33 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Sveti Krištof in Nevis]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Sveta Lucija (država)]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|San Marino}} [[San Marino]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Saudova Arabija]] | 7 | 1 | | 8 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]] | 5<ref group="note" name="StoneCircles" /> | 2 | | 7 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Siera Leone}} [[Sierra Leone|Siera Leone]] | | 1 | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]] | 5<ref group="note" name="Stecci" /> | | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Seychelles}} [[Sejšeli]] | | 2 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Singapore}} [[Singapur]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]] | 6 | 2<ref group="note" name="Aggtelek" /><ref group="note" name="Beech">The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]] | 3<ref group="note" name="Mercury">The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 2 | | 5 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Solomonovi otoki]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]] | 7 | 4 | 1<ref group="note" name="Maloti" /> | 12 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]] | 15 | 2 | | 17 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]] | 44<ref group="note" name="Coa" /><ref group="note" name="Mercury" /> | 4 | 2<ref group="note" name="Perdu" /> | 50 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Šrilanka]] | 6 | 2 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Sudan}} [[Sudan]] | 2 | 1 | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Suriname}} [[Surinam]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]] | 13<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken" /> | 1 | 15 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]] | 9<ref group="note" name="Rhaetian" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /> | 4<ref group="note" name="Giorgio" /> | | 13 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Syria}} [[Sirija]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]] | 3 | 2 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Tanzania}} [[Tanzanija]] | 3 | 3 | 1 | 7 | | Afrika |- | {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]] | 5 | 3 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Togo}} [[Togo]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Tunisia}} [[Tunizija]] | 8 | 1 | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]] | 20 | | 2 | 22 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]] | 4 | 1 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]] | 7<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Tserkvas" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 8 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] | 29<ref group="note" name="Frontiers" /> | 5 | 1 | 35 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United States}} [[Združene države Amerike]] | 13 | 12<ref group="note" name="KluaneWaterton" /> | 1 | 26 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Združeni arabski emirati|Združeni arabski Emirati]] | 2 | | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Uruguay}} [[Urugvaj]] | 3 | | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]] | 5 | 2<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 7 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vanuatu}} [[Vanuatu]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vatican City}} [[Vatikan]] | 2<ref group="note" name="Rome">The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.</ref> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Venezuela}} [[Venezuela]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]] | 6 | 2 | 1 | 9 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Yemen}} [[Jemen]] | 4 | 1 | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Zambia}} [[Zambija]] | | 1<ref group="note" name="MosioaTunya">The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.</ref> | | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]] | 3 | 2<ref group="note" name="MosioaTunya" /> | | 5 | 1 | Afrika |- ! '''Skupaj'''<ref>[https://whc.unesco.org/en/list]</ref> ! '''952''' ! '''231''' ! '''40''' ! '''1223''' ! '''49''' ! '''168 držav''' |} ==Interaktivni zemljevid== Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki. <mapframe width="100%" height="300" zoom="2" latitude="50" longitude="10"> { "type": "ExternalData", "service": "geopoint", "query": "SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf <https://sl.wikipedia.org/> . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \"sl,[AUTO_LANGUAGE]\" . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }", "properties": { "title": "?title", "description": "?description", "marker-symbol": "circle", "marker-color": "#0038B8", "marker-size": "small" } } </mapframe> == Seznam spomenikov svetovne dediščine == * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]] == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{sklici|group="note"}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|World Heritage Sites}} *[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &mdash; World Heritage Details website *[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours *[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &mdash; Documentation of World Heritage Sites *[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &mdash; Complete list with links and map of all sites *[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français]) *[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) *[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents *[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &mdash; Dealing with urban sites only [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] [[Kategorija:UNESCO]] {{normativna kontrola}} mzb5sjwqqg0nkulv8sib1imaw26nsow 6680178 6680080 2026-05-24T09:41:14Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6680078|6680078]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|pogovor]]) 6680178 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = | full_name = | native_name = <!-- organization's name in its local language --> | native_name_lang = <!-- required ISO 639-1 code of the above native language --> | logo = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini. | image = | image_size = | alt = <!-- see [[WP:ALT]] --> | caption = | map = <!-- map image --> | map_size = <!-- defaults to 250px --> | map_alt = | map_caption = | map2 = <!-- 2nd map image, if required --> | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | predecessor = | merged = <!-- any other organization(s) which it was merged into --> | successor = | formation ={{start date and age|1978|df=y|p=y}} | founder = <!-- or |founders = --> | founding_location =[[Galapaški otoki]] | dissolved = <!-- or |defunct = --><!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = <!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --> | type =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine | tax_id = <!-- or |vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profits --> | status = <!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --> | purpose =UNESCO zaščita znamenitosti in območij | professional_title = <!-- for professional associations --> | headquarters = | location_city = | location_country = | location_city2 = | location_country2 = | addnl_location_city = | addnl_location_country = | addnl_location_city2 = | addnl_location_country2 = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | origins = | region_served = Svetovna | products = <!-- or |product = --> | services = | methods = <!-- or |method = --> | fields = <!-- or |field = --> | membership = <!-- number of members --> | membership_year = <!-- year to which membership numbers/data apply --> | language = <!-- or |languages = --><!-- any official language or languages used --> | owner = <!-- or |owners = --> | sec_gen = <!-- or |gen_sec for General Secretary --> | leader_title = <!-- defaults to "Leader" --> | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = [[UNESCO]] | publication = <!-- for when principal body is entered and separate publication exists --> | parent_organization = <!-- or |parent_organisation = --> | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | ror_id = <!-- unique ID in the Research Organization Registry --> | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | funding = <!-- source of funding e.g. for "think tanks" --> | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | awards = | website = <!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --> | remarks = | formerly = <!-- or |former_name = --> | footnotes = | bodystyle = }} [[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]] [[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]] '''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h. Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.<ref name="list">[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref><ref name="New sites">[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref> Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]</ref> Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina. Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let. Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}</ref> Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem. Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so: * [[Škofjeloški pasijon]] * Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]] * [[Klekljanje]] čipk * [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) * [[Čebelarstvo]] in * gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija). == Merila == [[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]] === Merila za svetovno naravno nepremično dediščino === Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine: * Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]]. * Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe. * Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto. * Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem. === Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino === * Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti, * Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]], * Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije, * Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini, * Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb, * Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena. === Statistika === Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):<ref name="WHList">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat |title=World Heritage List Statistics |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=26 January 2023 |archive-date=14 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514002820/https://whc.unesco.org/en/list/stat |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Regija ! Kulturna ! Naravna ! Mešana ! Skupaj ! Odstotek ! Države pogodbenice<br/>z vpisanimi območji |- ! style=text-align:left | [[Afrika]] | 63 | 44 | 5 | 112 | 8,97% | 38 |- ! style=text-align:left | [[Arabski svet]] | 88 | 6 | 3 | 97 | 7,77% | 18 |- ! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]] | 220 | 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}} | 13 | 306 | 24,52% | 36 |- ! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]] | 496{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}} | 72 | 12 | 580 | 46,47% | 50 |- ! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]] | 105 | 40 | 8 | 153 | 12,26% | 28 |- ! Skupaj ! 972 ! 235 ! 41 ! 1.248 ! 100% ! 170 |} === Svetovna dediščina po državah === {| class="wikitable sortable" ! Država ! data-sort-type="number" | Kulturna ! data-sort-type="number" | Naravna ! data-sort-type="number" | Mešana ! data-sort-type="number" | Skupaj ! Čezmejna<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}</ref> ! UNESCO regija |- | {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]] | 2 | 1<ref group="note" name="Beech" /> | 1 | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Andorra}} [[Andora]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Angola}} [[Angola]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Antigva in Barbuda]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Argentina}} [[Argentina]] | 7<ref group="note" name="Jesuit">The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.</ref><ref group="note" name="Corbusier">The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Qhapaq">The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.</ref> | 5 | | 12 | 3 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]] | 2 | | 1 | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Australia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstraliji|Avstralija]] | 5 | 12 | 4 | 21 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]] | 11<ref group="note" name="Ferto">The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.</ref><ref group="note" name="Alps">The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.</ref> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 12 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]] | 4 | 1 | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Bahrain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bahrajnu|Bahrajn]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Bangladesh}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bangladešu|Bangladeš]] | 2 | 1 | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Barbados}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Barbadosu|Barbados]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]] | 3<ref group="note" name="Struve">The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.</ref> | 1<ref group="note" name="Belovezhskaya">The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.</ref> | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]] | 15<ref group="note" name="Belfries">The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 16 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belize}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belizeju|Belize]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Benin}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Beninu|Benin]] | 2 | 1<ref group="note" name="Pendjari">The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bolivia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Boliviji|Bolivija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 1 | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]] | 3<ref group="note" name="Stecci">The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.</ref> | 2 | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]] | 15<ref group="note" name="Jesuit" /> | 9 | 2 | 25 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]] | 7 | 3<ref group="note" name="Beech" /> | | 10 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Burkini Faso|Burkina Faso]] | 3 | 1<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 4 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bhutan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Butanu|Butanu]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]] | 5 | | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cameroon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kamerunu|Kamerun]] | 1 | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational">The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]] | 10 | 11<ref group="note" name="KluaneWaterton">The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.</ref> | 1 | 22 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Central African Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Centralni afriški republiki|Centralna afriška republika]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Chad}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čadu|Čad]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Chile}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čilu|Čile]] | 7<ref group="note" name="Qhapaq" /> | | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]] | 41<ref group="note" name="Silk Roads">The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.</ref> | 15 | 4 | 60 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Colombia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kolumbiji|Kolumbija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 1 | 9 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Republiki Kongo|Republika Kongo]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Costa Rica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki|Kostarika]] | 1 | 3<ref group="note" name="Talamanca">The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.</ref> | | 4 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]] | 2 | 3<ref group="note" name="Nimba">The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.</ref> | | 5 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]] | 8<ref group="note" name="Stecci" /> | 2 | | 10 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cuba}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine Kubi|Kuba]] | 7 | 2 | | 9 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]] | 3 | | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]] | 16<ref group="note" name="Mining Region">The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.</ref> | 1 | | 17 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vzhodnem Kongu|Vzhodni Kongo]] | 4 (vse ogrožene) | 1 | | 5 | | Afrika |- | {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]] | 7 | 4 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Dominica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominici|Dominica]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominikanski republiki|Dominikanska republika]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Ecuador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ekvadorju|Ekvador]] | 3<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | | 5 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]] | 6 (1 ogrožena) | 1 | | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|El Salvador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Salvadorju|Salvador]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Eritrea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Eritreji|Eritreja]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]] | 2<ref group="note" name="Struve" /> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]] | 10 | 2 | | 12 | | Afrika |- | {{Flagicon|Fiji}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Fidžiju|Fidži]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]] | 6<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken">The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.</ref> | | 7 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]] | 45<ref group="note" name="Belfries" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Taputapuatea">The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.</ref> | 7<ref group="note" name="Austral">The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.</ref><ref group="note" name="New Caledonia">The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.</ref><ref group="note" name="Réunion">The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.</ref> | 2<ref group="note" name="Perdu">The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.</ref> | 54 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Gabon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gabonu|Gabon]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Gambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gambiji|Gambija]] | 2<ref group="note" name="StoneCircles">The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.</ref> | | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]] | 3 | 1 | | 4 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]] | 52<ref group="note" name="Frontiers">The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.</ref><ref group="note" name="Muskauer">The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.</ref><ref group="note">In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Mining Region" /> | 3<ref group="note" name="Wadden">The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.</ref><ref group="note" name="Beech" /> | | 55 | 8 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ghana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gani|Gana]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]] | 18 | | 2 | 20 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Guatemala}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvatemali|Gvatemala]] | 3 | | 1 | 4 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvineji|Gvineja]] | | 1<ref group="note" name="Nimba" /> | 1 | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Haiti}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Haitiju|Haiti]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Honduras}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Hondurasu|Honduras]] | 1 | 1 | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]] | 7<ref group="note" name="Ferto" /> | 1<ref group="note" name="Aggtelek">The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]] | 1 | 2 | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]] | 36<ref group="note" name="Corbusier" /> | 7 | 1 | 44 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]] | 6 | 4 | | 10 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]] | 27 | 2 | | 29 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]] | 5 | | 1 | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]] | 2 | | | 2 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Israel}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Izraelu|Izrael]] | 9 | | | 9 | | Evropa in Severna Amerika<ref>According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, </ref> |- | {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]] | 55<ref group="note" name="Rome" /><ref group="note" name="Rhaetian">The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 6<ref group="note" name="Giorgio">The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.</ref> | | 61 | 6 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Jamaica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Jamajki|Jamajka]] | 1 | | 2 | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]] | 21<ref group="note" name="Corbusier" /> | 5 | | 26 | 1 | Azija in Pacifik |- | [[Jeruzalem]] (proposed by Jordan) | 1 | | | 1 | |<ref name="Jerusalem" group="note">"Old City of Jerusalem and its Walls" is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the "Arab States" UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.</ref><ref>{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref> |- | {{Flagicon|Jordan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji|Jordanija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]] | 3<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 3<ref group="note" name="Tien-Shan">The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]] | 5 | 3 | | 8 | | Afrika |- | {{Flagicon|Kiribati}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Kiribatiju|Kiribati]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]] | 2<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 1<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 3 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]] | 3 | | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]] | 3<ref group="note" name="Struve" /> | | | 3 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lesotho}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Lesotu|Lesoto]] | | | 1<ref group="note" name="Maloti">The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.</ref> | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Libya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libiji|Libija]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]] | 5<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian">The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.</ref> | | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Luxembourg}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Luksemburg|Luksemburg]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malawi}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Malaviju|Malavi]] | 2 | 1 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malaysia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maleziji|Malezija]] | 4 | 2 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mali}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maliju|Mali]] | 3 | | 1 | 4 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Marshallovih otokih|Marshallovi otoki]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mauritania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mavretaniji|Mavretanija]] | 1 | 1 | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mauritius}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Mavriciju|Mavricij]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]] | 28 | 6 | 2 | 36 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]] | 1<ref group="note" name="Struve" /> | | | 1 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Micronesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mikroneziji|Mikronezija]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]] | 4 | 2<ref group="note" name="Uvs">The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]] | 3 | 1 | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]] | 9 | | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mozambique}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mozambiku|Mozambik]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Myanmar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mjanmaru|Mjanmar]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Namibia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Namibiji|Namibija]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Nepal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nepalu|Nepal]] | 2<ref group="note" name="Kathmandu Valley">Kathmandu Valley has seven groups of monuments & buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site</ref> | 2 | | 4 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]] | 12 | 1<ref group="note" name="Wadden" /> | | 13 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|New Zealand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]] | | 2 | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Nicaragua}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nikaragvi|Nikaragva]] | 2 | | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Niger}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigru|Niger]] | 1 | 2<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Nigeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigeriji|Nigerija]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|North Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Koreji|Severna Koreja]] | 2 | | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]] | | 1 | 1 | 2 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]] | 7<ref group="note" name="Struve" /> | 1 | | 8 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]] | 5 | <ref group="note">In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.</ref> | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]] | 6 | | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Palau}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palau|Palau]] | | | 1 | 1 | | Azija in Pacifik |- | [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini|Palestina]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]] | 3 | 3<ref group="note" name="Talamanca" /> | | 6 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Papuanski Novi Gvineji|Papuanska Nova Gvineja]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Paraguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Paragvaju|Paragvaj]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Peru}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Peruju|Peru]] | 9<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 2 | 13 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Philippines}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih|Filipini]] | 3 | 3 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]] | 15<ref group="note" name="Tserkvas">The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.</ref><ref group="note" name="Muskauer" /><ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}</ref> | 2<ref group="note" name="Belovezhskaya" /> | | 17 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]] | 16<ref group="note" name="Coa">The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.</ref> | 1 | | 17 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Qatar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Katarju|Katar]] | 1 | | | 1 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]] | 2 | | | 2 | | Afriške države |- | {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]] | 9 | 2 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]] | 22<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian" /> | 11<ref group="note" name="Uvs" /> | | 33 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Svetem Krištofu in Nevisu|Sveti Krištof in Nevis]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sveti Luciji|Sveta Lucija (država)]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|San Marino}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v San Marinu|San Marino]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Saudovi Arabiji|Saudova Arabija]] | 7 | 1 | | 8 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]] | 5<ref group="note" name="StoneCircles" /> | 2 | | 7 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Siera Leone}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siera Leone|Siera Leone]] | | 1 | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]] | 5<ref group="note" name="Stecci" /> | | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Seychelles}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sejšelih|Sejšeli]] | | 2 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Singapore}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Singapuru|Singapur]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]] | 6 | 2<ref group="note" name="Aggtelek" /><ref group="note" name="Beech">The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]] | 3<ref group="note" name="Mercury">The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 2 | | 5 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Solomonovih otokih|Solomonovi otoki]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]] | 7 | 4 | 1<ref group="note" name="Maloti" /> | 12 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]] | 15 | 2 | | 17 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]] | 44<ref group="note" name="Coa" /><ref group="note" name="Mercury" /> | 4 | 2<ref group="note" name="Perdu" /> | 50 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Šrilanki|Šrilanka]] | 6 | 2 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sudanu|Sudan]] | 2 | 1 | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Suriname}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Surinamu|Surinam]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]] | 13<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken" /> | 1 | 15 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]] | 9<ref group="note" name="Rhaetian" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /> | 4<ref group="note" name="Giorgio" /> | | 13 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Syria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siriji|Sirija]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]] | 3 | 2 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Tanzania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tanzaniji|Tanzanija]] | 3 | 3 | 1 | 7 | | Afrika |- | {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]] | 5 | 3 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Togo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Togu|Togo]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Tunisia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji|Tunizija]] | 8 | 1 | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]] | 20 | | 2 | 22 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]] | 4 | 1 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]] | 7<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Tserkvas" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 8 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo]] | 29<ref group="note" name="Frontiers" /> | 5 | 1 | 35 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United States}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike|Združene države Amerike]] | 13 | 12<ref group="note" name="KluaneWaterton" /> | 1 | 26 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski Emirati]] | 2 | | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Uruguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Urugvaju|Urugvaj]] | 3 | | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]] | 5 | 2<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 7 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vanuatu}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vanuatuju|Vanuatu]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vatican City}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vatikanu|Vatikan]] | 2<ref group="note" name="Rome">The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.</ref> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Venezuela}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Venezueli|Venezuela]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]] | 6 | 2 | 1 | 9 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Yemen}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jemnu|Jemen]] | 4 | 1 | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Zambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zambiji|Zambija]] | | 1<ref group="note" name="MosioaTunya">The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.</ref> | | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]] | 3 | 2<ref group="note" name="MosioaTunya" /> | | 5 | 1 | Afrika |- ! '''Skupaj'''<ref>[https://whc.unesco.org/en/list]</ref> ! '''952''' ! '''231''' ! '''40''' ! '''1223''' ! '''49''' ! '''168 držav''' |} ==Interaktivni zemljevid== Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki. <mapframe width="100%" height="300" zoom="2" latitude="50" longitude="10"> { "type": "ExternalData", "service": "geopoint", "query": "SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf <https://sl.wikipedia.org/> . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \"sl,[AUTO_LANGUAGE]\" . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }", "properties": { "title": "?title", "description": "?description", "marker-symbol": "circle", "marker-color": "#0038B8", "marker-size": "small" } } </mapframe> == Seznam spomenikov svetovne dediščine == * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]] == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{sklici|group="note"}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|World Heritage Sites}} *[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &mdash; World Heritage Details website *[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours *[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &mdash; Documentation of World Heritage Sites *[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &mdash; Complete list with links and map of all sites *[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français]) *[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) *[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents *[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &mdash; Dealing with urban sites only [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] [[Kategorija:UNESCO]] {{normativna kontrola}} h4yefrxtcp3h9blsrl39c78yxybke4v 6680179 6680178 2026-05-24T09:41:50Z Ljuba24b 92351 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6680080|6680080]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/~2026-13659-49|~2026-13659-49]] ([[User talk:~2026-13659-49|pogovor]]) 6680179 wikitext text/x-wiki {{Infobox organization | name = | full_name = | native_name = <!-- organization's name in its local language --> | native_name_lang = <!-- required ISO 639-1 code of the above native language --> | logo = World Heritage Logo global.svg{{!}}class=skin-invert | logo_size = 200px | logo_alt = | logo_caption = Emblem Svetovne dediščine, ki se uporablja za označevanje območij, zaščitenih s Konvencijo o svetovni dediščini. | image = | image_size = | alt = <!-- see [[WP:ALT]] --> | caption = | map = <!-- map image --> | map_size = <!-- defaults to 250px --> | map_alt = | map_caption = | map2 = <!-- 2nd map image, if required --> | map2_size = | map2_alt = | map2_caption = | abbreviation = | nickname = | pronounce = | pronounce ref = | pronounce comment = | pronounce 2 = | named_after = | predecessor = | merged = <!-- any other organization(s) which it was merged into --> | successor = | formation ={{start date and age|1978|df=y|p=y}} | founder = <!-- or |founders = --> | founding_location =[[Galapaški otoki]] | dissolved = <!-- or |defunct = --><!-- use {{end date and age|YYYY|MM|DD}} --> | merger = <!-- other organizations (if any) merged with, to constitute the new organization --> | type =UNESCO - agencija za pravno zaščito znamenitosti in območij ter za vodenje seznama območij svetovne dediščine | tax_id = <!-- or |vat_id = (for European organizations) --> | registration_id = <!-- for non-profits --> | status = <!-- legal status or description (company, charity, foundation, etc.) --> | purpose =UNESCO zaščita znamenitosti in območij | professional_title = <!-- for professional associations --> | headquarters = | location_city = | location_country = | location_city2 = | location_country2 = | addnl_location_city = | addnl_location_country = | addnl_location_city2 = | addnl_location_country2 = | coordinates = <!-- {{coord|LAT|LON|display=inline,title}} --> | origins = | region_served = Svetovna | products = <!-- or |product = --> | services = | methods = <!-- or |method = --> | fields = <!-- or |field = --> | membership = <!-- number of members --> | membership_year = <!-- year to which membership numbers/data apply --> | language = <!-- or |languages = --><!-- any official language or languages used --> | owner = <!-- or |owners = --> | sec_gen = <!-- or |gen_sec for General Secretary --> | leader_title = <!-- defaults to "Leader" --> | leader_name = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | leader_title4 = | leader_name4 = | board_of_directors = | key_people = | main_organ = [[UNESCO]] | publication = <!-- for when principal body is entered and separate publication exists --> | parent_organization = <!-- or |parent_organisation = --> | subsidiaries = | secessions = | affiliations = | ror_id = <!-- unique ID in the Research Organization Registry --> | budget = | budget_year = | revenue = | revenue_year = | disbursements = | expenses = | expenses_year = | endowment = | endowment_year = | funding = <!-- source of funding e.g. for "think tanks" --> | staff = | staff_year = | volunteers = | volunteers_year = | students = | students_year = | awards = | website = <!-- {{Official URL}} or {{URL|example.com}} --> | remarks = | formerly = <!-- or |former_name = --> | footnotes = | bodystyle = }} [[Slika:Stonehenge Total.jpg|thumb|250px|[[Stonehenge]], ki spada med svetovno kulturmo dediščino.]] [[Slika:Burger SJ Ponvice 01.jpg|thumb|250px|[[Škocjanske jame]]]] '''Unescova svetovna dediščina''' zajema območja, objekte in nesnovno dediščino, ki so pod zaščito organizacije [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCO]]. Najstarejši seznam zajema nepremično kulturno ali naravno dediščino. Dopolnjujejo ga vse od leta 1978. Na prvem seznamu je bilo 12 območij. Unescov seznam svetovne dediščine je leta 2008 štel 878 krajev, pri čemer jih je 679 kulturnih spomenikov, 174 naravnih, 25 pa mešanih v 145 [[država]]h. Leta 2013 je bilo na Unescovem seznamu skupno 981 znamenitosti kulturne ali naravne dediščine: 759 kulturnih, 193 naravnih in 29 mešanih; nahajala so se v 160 državah.<ref name="list">[http://whc.unesco.org/en/list//en/news/1049/en/list World Heritage List], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref><ref name="New sites">[http://whc.unesco.org/en/news/1049 Sites in Germany and Italy bring to 19 the number of sites inscribed on the World Heritage List this year], UNESCO World Heritage Sites official sites.</ref> Med vsemi državami je največ znamenitosti v Italiji in na Kitajskem (55 znamenitosti), sledita Španija (48) in Nemčija (46), korak za njimi je Francija (45). Leta 2020, 75 let po ustanovitvi organizacije UNESCO, je na seznamu že 1121 lokacij, od tega 869 kulturnih in 39 mešanih. Leta 20200 pa ima 1154 lokacij v 167 državah, od tega 43 čezmejnih.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list]</ref> Znamenitosti na predlog posameznih držav ali skupnih nominacijah več držav po številnih strokovnih preverjanjih, posebej strokovne organizacije ICOMOS, obravnava mednarodni Svetovni program dediščine (''World Heritage Programme'') pod upravo [[Odbor za svetovno dediščino|Odbora za svetovno dediščino]] (''World Heritage Committee''). Odbor zastopa 21 [[država|držav]], ki jih za 4-letni mandat izvoli generalna skupščina. Unescov program izbira, imenuje in usmerja ohranjanje znamenitosti izjemnega [[kultura|kulturnega]] ali [[narava|naravnega]] pomena za [[človeštvo]]. Pod določenimi pogoji lahko te znamenitosti pridobijo finančna sredstva iz Fonda svetovnih znamenitosti (''World Heritage Fund''). Program je bil ustanovljen s konvencijo o zaščiti in ohranitvi svetovne kulturne in naravne dediščine na Unescovi konferenci [[16. november|16. novembra]] [[1972]]. Odtlej je 185 držav [[ratifikacija|ratificiralo]] konvencijo. Slovenija je bila, tedaj še v okviru Jugoslavije, med najbolj aktivnimi članicami že ob koncu sedemdesetih let. Od leta [[1986]] so na seznam naravne dediščine vpisane [[Škocjanske jame]]. Sledila je leta 2011 skupna evropska nominacija, znotraj katere so kolišča na Ljubljanskem barju, od leta 2012 pa še [[rudnik živega srebra Idrija]], skupaj z [[Almaden|Almadenom]] v Španiji.<ref>[http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/rudnik-zivega-srebra-idrija-zapisan-na-unescov-seznam/286414 Rudnik živega srebra Idrija zapisan na Unescov seznam, MMC RTV SLO]</ref> Slovenija ima, z drugimi gozdnatimi državami Evrope, sprejeto še nominacijo [[Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope|bukovih gozdov]], ki ležijo na južni strani države: Krokar in Snežnik Ždrocle. Že dlje časa si za vpis prizadeva tudi [[Bolnišnica Franja]], v pripravi pa je tudi nominacija [[Kras (območje)|Krasa]] v sodelovanju z drugimi državami<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/trzic-in-postojna-pripravili-kandidaturo-za-vpis-krasa-na-unescov-seznam/345377|title = Tržič in Postojna pripravili kandidaturo za vpis Krasa na Unescov seznam MMC RTV SLO|date = 1. september 2014|accessdate = 30. november 2014}}</ref> in [[Jože Plečnik|Plečnikove]] dediščine v Ljubljani.<ref>{{navedi splet|url = http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/naposled-le-vpis-plecnika-med-unescovo-svetovno-dediscino/350893|title = Naposled le vpis Plečnika med Unescovo svetovno dediščino? MMC RTV SLO|date = 11. november 2014|publisher = |accessdate = 30. novembra 2014}}</ref> Kar štiri območja Unescove svetovne dediščine v Sloveniji so glede na velikost države in število prebivalcev izredno veliko, bistveno več kot v sosednjih državah, razen na Hrvaškem. Slovenija ima tudi 6 enot vpisanih na Reprezentativni seznam [[Nesnovna kulturna dediščina|nesnovne kulturne dediščine]] človeštva. To so: * [[Škofjeloški pasijon]] * Obhodi [[Kurentovanje|kurentov]] * [[Klekljanje]] čipk * [[Suhozid|Umetnost suhozidne gradnje, znanja in tehnike]] (večnacionalna nominacija) * [[Čebelarstvo]] in * gojenje [[Lipicanec|lipicancev]] (večnacionalna nominacija). == Merila == [[Slika:World Heritage Logo global.svg‎|thumb|Logotip]] === Merila za svetovno naravno nepremično dediščino === Naraven spomenik mora zadoščati vsaj enemu od naslednjih meril, da je lahko sprejet na seznam svetovne dediščine: * Izhaja iz pomembnega obdobja oziroma stopnje v [[zgodovina Zemlje|zgodovini Zemlje]] ter nosi informacije o [[življenje|življenju]], [[geologija|geologiji]], [[geomorfologija|zemeljskih oblikah]], f[[Fizična geografija|izični geografiji]]. * Gre za tekoči ekološki ali biološki proces [[evolucija|evolucije]] kopenske ali vodne združbe. * Gre za izreden naraven pojav, izjemno naravno lepoto. * Gre za značilni naravni [[habitat]], namenjen ohranjanju [[biotska raznovrstnost|biotske raznovrstnosti]] na mestu samem. === Merila za svetovno kulturno nepremično dediščino === * Spomenik je mojstrovina človeške ustvarjalne genialnosti, * Kaže pomembno izmenjavo človeških [[vrednota|vrednot]] v času znotraj kulturnega območja, na področju [[arhitektura|arhitekture]] ali [[tehnologija|tehnologije]], spomeniških lastnosti, načrtovanja mest ali [[krajinsko načrtovanje|krajinskega načrtovanja]], * Je edinstven dokaz kulturnega izraza obstoječe civilizacije ali izumrle tradicije, * Je izreden primer tipa zgradb ali arhitekturne ali tehnološke tipologije ali krajine, ki prikazuje pomembno stopnjo v človeški zgodovini, * Je izreden primer tradicionalnih človeških naselij ali rabe tal, ki je značilna za določeno kulturo, še posebej, če je ta ogrožena zaradi vplivov ali nepovratnih sprememb, * Je neposredno ali jasno povezana z dogodki ali živimi tradicijami, z zamislimi ali prepričanji, z umetniškimi in literarnimi deli izrednega svetovnega pomena. === Statistika === Spodnja tabela vsebuje razčlenitev območij po regijah in njihovi razvrstitvi (stanje julij 2025):<ref name="WHList">{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list |title=World Heritage List |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date =13 July 2025}}</ref><ref>{{cite web |url=https://whc.unesco.org/en/list/stat |title=World Heritage List Statistics |publisher=UNESCO World Heritage Centre |access-date=26 January 2023 |archive-date=14 May 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110514002820/https://whc.unesco.org/en/list/stat |url-status=live }}</ref> {| class="wikitable sortable" style="text-align:center" ! Regija ! Kulturna ! Naravna ! Mešana ! Skupaj ! Odstotek ! Države pogodbenice<br/>z vpisanimi območji |- ! style=text-align:left | [[Afrika]] | 63 | 44 | 5 | 112 | 8,97% | 38 |- ! style=text-align:left | [[Arabski svet]] | 88 | 6 | 3 | 97 | 7,77% | 18 |- ! style=text-align:left | [[Azija]] in [[Pacifik]] | 220 | 73{{efn|Vključuje mesti Uvs Nuur Basin in naravni rezervat Daursky v Mongoliji in Rusiji.}} | 13 | 306 | 24,52% | 36 |- ! style=text-align:left | [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi|Evropa]] in [[Severna Amerika]] | 496{{efn|Vključuje »Arhitekturno delo Le Corbusierja, izjemen prispevek k modernemu gibanju« (Argentina, Belgija, Francija, Nemčija, Indija, Japonska, Švica)}} | 72 | 12 | 580 | 46,47% | 50 |- ! style=text-align:left | [[Latinska Amerika]] in [[Karibi]] | 105 | 40 | 8 | 153 | 12,26% | 28 |- ! Skupaj ! 972 ! 235 ! 41 ! 1.248 ! 100% ! 170 |} === Svetovna dediščina po državah === {| class="wikitable sortable" ! Država ! data-sort-type="number" | Kulturna ! data-sort-type="number" | Naravna ! data-sort-type="number" | Mešana ! data-sort-type="number" | Skupaj ! Čezmejna<ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/list/?&transboundary=1 |title=UNESCO World Heritage Centre – World Heritage List (transboundary) |publisher=UNESCO |access-date=3 July 2018}}</ref> ! UNESCO regija |- | {{Flagicon|Afghanistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Afganistanu|Afganistan]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Albania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Albaniji|Albanija]] | 2 | 1<ref group="note" name="Beech" /> | 1 | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Algeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Alžiriji|Alžirija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Andorra}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Andori|Andora]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Angola}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Angoli|Angola]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Antigua and Barbuda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Antigvi in Barbudi|Antigva in Barbuda]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Argentina}} [[Kraji svetovne dediščine v Argentini|Argentina]] | 7<ref group="note" name="Jesuit">The cultural site ''Jesuit Missions of the Guaranis: San Ignacio Mini, Santa Ana, Nuestra Señora de Loreto and Santa Maria Mayor (Argentina), Ruins of Sao Miguel das Missoes (Brazil)'' is shared between Argentina and Brazil.</ref><ref group="note" name="Corbusier">The cultural site ''The Architectural Work of Le Corbusier, an Outstanding Contribution to the Modern Movement'' is shared between Argentina, Belgium, France, Germany, India, Japan, and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Qhapaq">The cultural site ''Qhapaq Ñan, Andean Road System'' is shared between Argentina, Bolivia, Colombia, Chile, Ecuador and Peru.</ref> | 5 | | 12 | 3 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Armenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Armeniji|Armenija]] | 2 | | 1 | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Australia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstraliji|Avstralija]] | 5 | 12 | 4 | 21 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Austria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Avstriji|Avstrija]] | 11<ref group="note" name="Ferto">The cultural site ''Fertö / Neusiedlersee Cultural Landscape'' is shared between Austria and Hungary.</ref><ref group="note" name="Alps">The cultural site ''Prehistoric Pile dwellings around the Alps'' is shared between Austria, France, Germany, Italy, Slovenia and Switzerland.</ref> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 12 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Azerbaijan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Azerbajdžanu|Azerbajdžan]] | 4 | 1 | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Bahrain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bahrajnu|Bahrajn]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Bangladesh}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bangladešu|Bangladeš]] | 2 | 1 | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Barbados}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Barbadosu|Barbados]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Belarus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belorusiji|Belorusija]] | 3<ref group="note" name="Struve">The cultural site ''Struve Geodetic Arc'' is shared among Belarus, Estonia, Finland, Latvia, Lithuania, Norway, Moldova, Russia, Sweden, and Ukraine.</ref> | 1<ref group="note" name="Belovezhskaya">The natural site ''Belovezhskaya Pushcha / Białowieża Forest'' is shared between Belarus and Poland.</ref> | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belgium}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belgiji|Belgija]] | 15<ref group="note" name="Belfries">The cultural site ''Belfries of Belgium and France'' is shared between Belgium and France.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 16 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Belize}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Belizeju|Belize]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Benin}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Beninu|Benin]] | 2 | 1<ref group="note" name="Pendjari">The natural site ''W-Arly-Pendjari Complex'' is shared between Benin, Burkina Faso, and Niger.</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bolivia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Boliviji|Bolivija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 1 | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bosnia and Herzegovina}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bosni in Hercegovini|Bosna in Hercegovina]] | 3<ref group="note" name="Stecci">The cultural site ''Stecci : Medivial Tombstones'' is shared between Bosnia and Herzegovina, Croatia, Montenegro, Serbia.</ref> | 2 | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Botswana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bocvani|Bocvana]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Brazil}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Braziliji|Brazilija]] | 15<ref group="note" name="Jesuit" /> | 9 | 2 | 25 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Bulgaria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Bolgariji|Bolgarija]] | 7 | 3<ref group="note" name="Beech" /> | | 10 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Burkina Faso}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Burkini Faso|Burkina Faso]] | 3 | 1<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 4 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Bhutan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Butanu|Butanu]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cambodia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kambodži|Kambodža]] | 5 | | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Cameroon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kamerunu|Kamerun]] | 1 | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational">The natural site ''Sangha Trinational'' is shared between Cameroon, Central African Republic, Congo( The Republic of).</ref> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Canada}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kanadi|Kanada]] | 10 | 11<ref group="note" name="KluaneWaterton">The natural sites ''Kluane / Wrangell-St Elias / Glacier Bay / Tatshenshini-Alsek'' and ''Waterton Glacier International Peace Park'' are shared between Canada and the United States.</ref> | 1 | 22 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cape Verde}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Zelenortskih otokih|Zelenortski otoki]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Central African Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Centralni afriški republiki|Centralna afriška republika]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Chad}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čadu|Čad]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Chile}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Čilu|Čile]] | 7<ref group="note" name="Qhapaq" /> | | | 7 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|China}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Ljudska republika Kitajska]] | 41<ref group="note" name="Silk Roads">The cultural site ''Silk Roads: the Routes Network of Chang'an-Tianshan Corridor'' is shared between China, Kazakhstan, Kyrgyzstan.</ref> | 15 | 4 | 60 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Colombia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kolumbiji|Kolumbija]] | 6<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 1 | 9 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Republiki Kongo|Republika Kongo]] | | 2<ref group="note" name="Sangha Trinational" /> | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Costa Rica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kostariki|Kostarika]] | 1 | 3<ref group="note" name="Talamanca">The natural site ''Talamanca Range-La Amistad Reserves / La Amistad National Park'' is shared between Costa Rica and Panama.</ref> | | 4 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Côte d'Ivoire}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Slonokoščeni obali|Slonokoščena obala]] | 2 | 3<ref group="note" name="Nimba">The natural site ''Mount Nimba Strict Nature Reserve'' is shared between Côte d'Ivoire and Guinea.</ref> | | 5 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Croatia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Hrvaškem|Hrvaška]] | 8<ref group="note" name="Stecci" /> | 2 | | 10 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Cuba}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine Kubi|Kuba]] | 7 | 2 | | 9 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Cyprus}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Cipru|Ciper]] | 3 | | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Czech Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem|Češka]] | 16<ref group="note" name="Mining Region">The cultural site ''Erzgebirge/Krušnohoří Mining Region'' is shared between Germany and Czechia.</ref> | 1 | | 17 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Democratic Republic of the Congo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vzhodnem Kongu|Vzhodni Kongo]] | 4 (vse ogrožene) | 1 | | 5 | | Afrika |- | {{Flagicon|Denmark}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Danskem|Danska]] | 7 | 4 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Dominica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominici|Dominica]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Dominican Republic}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Dominikanski republiki|Dominikanska republika]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Ecuador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ekvadorju|Ekvador]] | 3<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | | 5 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Egypt}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Egiptu|Egipt]] | 6 (1 ogrožena) | 1 | | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|El Salvador}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Salvadorju|Salvador]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Eritrea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Eritreji|Eritreja]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Estonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Estoniji|Estonija]] | 2<ref group="note" name="Struve" /> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ethiopia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Etiopiji|Etiopija]] | 10 | 2 | | 12 | | Afrika |- | {{Flagicon|Fiji}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Fidžiju|Fidži]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Finland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Finskem|Finska]] | 6<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken">The natural site ''High Coast / Kvarken Archipelago'' is shared between Finland and Sweden.</ref> | | 7 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|France}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Franciji|Francija]] | 45<ref group="note" name="Belfries" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Taputapuatea">The cultural site ''Taputapuatea'' is located in the French Polynesia.</ref> | 7<ref group="note" name="Austral">The natural site ''French Austral Lands and Seas'' is located in the Indian Ocean.</ref><ref group="note" name="New Caledonia">The natural site ''Lagoons of New Caledonia: Reef Diversity and Associated Ecosystems'' is located in New Caledonia.</ref><ref group="note" name="Réunion">The natural site ''Pitons, cirques and remparts of Reunion Island'' is located in the Réunion.</ref> | 2<ref group="note" name="Perdu">The mixed site ''Pyrénées – Mont Perdu'' is shared between France and Spain.</ref> | 54 | 5 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Gabon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gabonu|Gabon]] | | 1 | 1 | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Gambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gambiji|Gambija]] | 2<ref group="note" name="StoneCircles">The cultural site ''Stone Circles of Senegambia'' is shared between Gambia and Senegal.</ref> | | | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Georgia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gruziji|Gruzija]] | 3 | 1 | | 4 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Germany}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nemčiji|Nemčija]] | 52<ref group="note" name="Frontiers">The cultural site ''Frontiers of the Roman Empire'' is shared between Germany and the United Kingdom.</ref><ref group="note" name="Muskauer">The cultural site ''Muskauer Park / Park Mużakowski'' is shared between Germany and Poland.</ref><ref group="note">In addition, the former cultural site ''Dresden Elbe Valley'' has been delisted.</ref><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /><ref group="note" name="Mining Region" /> | 3<ref group="note" name="Wadden">The natural site ''The Wadden Sea'' is shared between Germany and the Netherlands.</ref><ref group="note" name="Beech" /> | | 55 | 8 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Ghana}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gani|Gana]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Greece}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Grčiji|Grčija]] | 18 | | 2 | 20 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Guatemala}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvatemali|Gvatemala]] | 3 | | 1 | 4 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Gvineji|Gvineja]] | | 1<ref group="note" name="Nimba" /> | 1 | 2 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Haiti}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Haitiju|Haiti]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Honduras}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Hondurasu|Honduras]] | 1 | 1 | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Hungary}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madžarskem|Madžarska]] | 7<ref group="note" name="Ferto" /> | 1<ref group="note" name="Aggtelek">The natural site ''Caves of Aggtelek Karst and Slovak Karst'' is shared between Hungary and Slovakia.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Iceland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Islandiji|Islandija]] | 1 | 2 | | 3 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|India}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indiji|Indija]] | 36<ref group="note" name="Corbusier" /> | 7 | 1 | 44 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Indonesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Indoneziji|Indonezija]] | 6 | 4 | | 10 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iran}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iranu|Iran]] | 27 | 2 | | 29 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Iraq}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Iraku|Irak]] | 5 | | 1 | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ireland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Irskem|Irska]] | 2 | | | 2 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Israel}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Izraelu|Izrael]] | 9 | | | 9 | | Evropa in Severna Amerika<ref>According to [http://www.unesco.org/new/en/unesco/worldwide/europe-and-north-america/ UNESCO report], Israel is part of Europe and North America Region, </ref> |- | {{Flagicon|Italy}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Italiji|Italija]] | 55<ref group="note" name="Rome" /><ref group="note" name="Rhaetian">The cultural site ''Rhaetian Railway in the Albula / Bernina Landscapes'' is shared between Italy and Switzerland.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 6<ref group="note" name="Giorgio">The natural site ''Monte San Giorgio'' is shared between Italy and Switzerland.</ref> | | 61 | 6 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Jamaica}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Jamajki|Jamajka]] | 1 | | 2 | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Japan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Japonskem|Japonska]] | 21<ref group="note" name="Corbusier" /> | 5 | | 26 | 1 | Azija in Pacifik |- | [[Jeruzalem]] (proposed by Jordan) | 1 | | | 1 | |<ref name="Jerusalem" group="note">"Old City of Jerusalem and its Walls" is listed separately, without State Party, owing to the unresolved nature of its status. For purposes of convenience, it is listed in the "Arab States" UNESCO region, without inference as to it legal or political status therein.</ref><ref>{{navedi splet|title=CLT-82/CH/CONF.015/8 – Report of the 1st Extraordinary Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repcom82.htm#jerusalem|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref><ref>{{navedi splet|title=CC-81/CONF. 008/2 Rev. - Justification for inscription on the List of World Heritage in Danger, 1982: Report of the 6th Session of the Committee|url=https://whc.unesco.org/archive/repext81.htm#148|access-date=23 October 2013|publisher=[[UNESCO]]}}</ref> |- | {{Flagicon|Jordan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jordaniji|Jordanija]] | 6 | | 1 | 7 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Kazakhstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kazahstanu|Kazahstan]] | 3<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 3<ref group="note" name="Tien-Shan">The natural site ''Western Tien-Shan'' is shared between Kazakhstan, Kyrgyzstan, Uzbekistan.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kenya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Keniji|Kenija]] | 5 | 3 | | 8 | | Afrika |- | {{Flagicon|Kiribati}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Kiribatiju|Kiribati]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Kyrgyzstan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Kirgizistanu|Kirgizistan]] | 2<ref group="note" name="Silk Roads" /> | 1<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 3 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Laos}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Laosu|Laos]] | 3 | | | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Latvia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Latviji|Latvija]] | 3<ref group="note" name="Struve" /> | | | 3 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Lebanon}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libanonu|Libanon]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lesotho}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Lesotu|Lesoto]] | | | 1<ref group="note" name="Maloti">The mixed site ''Maloti-Drakensberg Park'' is shared between Lesotho and South Africa.</ref> | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Libya}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Libiji|Libija]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Lithuania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Litvi|Litva]] | 5<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian">The cultural site ''Curonian Spit'' is shared between Lithuania and Russia.</ref> | | | 5 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Luxembourg}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Luksemburg|Luksemburg]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Madagascar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Madagaskarju|Madagaskar]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malawi}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Malaviju|Malavi]] | 2 | 1 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malaysia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maleziji|Malezija]] | 4 | 2 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mali}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maliju|Mali]] | 3 | | 1 | 4 | | Afrika |- | {{Flagicon|Malta}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Malti|Malta]] | 3 | | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Marshall Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Marshallovih otokih|Marshallovi otoki]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mauritania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mavretaniji|Mavretanija]] | 1 | 1 | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mauritius}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Mavriciju|Mavricij]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Mexico}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mehiki|Mehika]] | 28 | 6 | 2 | 36 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Moldova}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Moldaviji|Moldavija]] | 1<ref group="note" name="Struve" /> | | | 1 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Micronesia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mikroneziji|Mikronezija]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Mongolia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mongoliji|Mongolija]] | 4 | 2<ref group="note" name="Uvs">The natural site ''Uvs Nuur Basin'' is shared between Mongolia and Russia.</ref> | | 6 | 2 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Montenegro}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Črni gori|Črna gora]] | 3 | 1 | | 4 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Morocco}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Maroku|Maroko]] | 9 | | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Mozambique}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mozambiku|Mozambik]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Myanmar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Mjanmaru|Mjanmar]] | 2 | | | 2 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Namibia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Namibiji|Namibija]] | 1 | 1 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Nepal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nepalu|Nepal]] | 2<ref group="note" name="Kathmandu Valley">Kathmandu Valley has seven groups of monuments & buildings within its boundaries and are listed under one name. The seven groups are: the [[Durbar Square]]s of [[Kathmandu]], [[Patan, Lalitpur|Patan]], and [[Bhaktapur]], Buddhist Stupas of [[Swayambhunath]] and [[Boudhanath]], and Hindu Temples of [[Pashupatinath Temple|Pashupatinath]] and [[Changu Narayan]], also there are places like muktinath, budanilkantha which are listed are world heritage site</ref> | 2 | | 4 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Netherlands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Nizozemskem|Nizozemska]] | 12 | 1<ref group="note" name="Wadden" /> | | 13 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|New Zealand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Novi Zelandiji|Nova Zelandija]] | | 2 | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Nicaragua}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nikaragvi|Nikaragva]] | 2 | | | 2 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Niger}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigru|Niger]] | 1 | 2<ref group="note" name="Pendjari" /> | | 3 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Nigeria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Nigeriji|Nigerija]] | 2 | | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|North Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Koreji|Severna Koreja]] | 2 | | 1 | 3 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|North Macedonia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Severni Makedoniji|Severna Makedonija]] | | 1 | 1 | 2 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Norway}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Norveškem|Norveška]] | 7<ref group="note" name="Struve" /> | 1 | | 8 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Oman}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Omanu|Oman]] | 5 | <ref group="note">In addition, the former natural site ''Arabian Oryx Sanctuary'' has been delisted.</ref> | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Pakistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Pakistanu|Pakistan]] | 6 | | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Palau}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palau|Palau]] | | | 1 | 1 | | Azija in Pacifik |- | [[Slika:Flag of Palestine.svg|25px|Palestine]] [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Palestini|Palestina]] | 5 | | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Panama}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Panami|Panama]] | 3 | 3<ref group="note" name="Talamanca" /> | | 6 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Papua New Guinea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Papuanski Novi Gvineji|Papuanska Nova Gvineja]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Paraguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Paragvaju|Paragvaj]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Peru}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Peruju|Peru]] | 9<ref group="note" name="Qhapaq" /> | 2 | 2 | 13 | 1 | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Philippines}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Filipinih|Filipini]] | 3 | 3 | | 6 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Poland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem|Poljska]] | 15<ref group="note" name="Tserkvas">The cultural site ''Wooden Tserkvas of the Carpathian Region in Poland and Ukraine'' is shared between Poland and Ukraine.</ref><ref group="note" name="Muskauer" /><ref>{{navedi splet |url=https://whc.unesco.org/en/statesparties/pl |title=Poland – UNESCO World Heritage Centre |first=UNESCO World Heritage |last=Centre |publisher=UNESCO |access-date=29 September 2017}}</ref> | 2<ref group="note" name="Belovezhskaya" /> | | 17 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Portugal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Portugalskem|Portugalska]] | 16<ref group="note" name="Coa">The cultural site ''Prehistoric Rock-Art Sites in the Côa Valley and Siega Verde'' is shared between Portugal and Spain.</ref> | 1 | | 17 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Qatar}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Katarju|Katar]] | 1 | | | 1 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Ruanda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ruandi|Ruanda]] | 2 | | | 2 | | Afriške države |- | {{Flagicon|Romania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Romuniji|Romunija]] | 9 | 2 | | 11 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Russia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Rusiji|Rusija]] | 22<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Curonian" /> | 11<ref group="note" name="Uvs" /> | | 33 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saint Kitts and Nevis}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Svetem Krištofu in Nevisu|Sveti Krištof in Nevis]] | 1 | | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Saint Lucia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sveti Luciji|Sveta Lucija (država)]] | | 1 | | 1 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|San Marino}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v San Marinu|San Marino]] | 1 | | | 1 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Saudi Arabia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Saudovi Arabiji|Saudova Arabija]] | 7 | 1 | | 8 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Senegal}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Senegalu|Senegal]] | 5<ref group="note" name="StoneCircles" /> | 2 | | 7 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Siera Leone}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siera Leone|Siera Leone]] | | 1 | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Serbia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Srbiji|Srbija]] | 5<ref group="note" name="Stecci" /> | | | 5 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Seychelles}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Sejšelih|Sejšeli]] | | 2 | | 2 | | Afrika |- | {{Flagicon|Singapore}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Singapuru|Singapur]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Slovakia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Slovaškem|Slovaška]] | 6 | 2<ref group="note" name="Aggtelek" /><ref group="note" name="Beech">The natural site ''Ancient and Primeval Beech Forests of the Carpathians and Other Regions of Europe'' is shared between Albania, Austria, Belgium, Bulgaria, Croatia, Germany, Italy, Romania, Slovakia, Slovenia, Spain, and Ukraine.</ref> | | 8 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Slovenia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sloveniji|Slovenija]] | 3<ref group="note" name="Mercury">The cultural site ''Heritage of Mercury. Almadén and Idrija'' is shared between Slovenia and Spain.</ref><ref group="note" name="Alps" /> | 2 | | 5 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Solomon Islands}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Solomonovih otokih|Solomonovi otoki]] | | 1 | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|South Africa}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Afriki|Južna Afrika]] | 7 | 4 | 1<ref group="note" name="Maloti" /> | 12 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|South Korea}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Južni Koreji|Južna Koreja]] | 15 | 2 | | 17 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Spain}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Španiji|Španija]] | 44<ref group="note" name="Coa" /><ref group="note" name="Mercury" /> | 4 | 2<ref group="note" name="Perdu" /> | 50 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Sri Lanka}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Šrilanki|Šrilanka]] | 6 | 2 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Sudan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Sudanu|Sudan]] | 2 | 1 | | 3 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Suriname}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Surinamu|Surinam]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Sweden}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Švedskem|Švedska]] | 13<ref group="note" name="Struve" /> | 1<ref group="note" name="Kvarken" /> | 1 | 15 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Switzerland}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Švici|Švica]] | 9<ref group="note" name="Rhaetian" /><ref group="note" name="Corbusier" /><ref group="note" name="Alps" /> | 4<ref group="note" name="Giorgio" /> | | 13 | 4 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Syria}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Siriji|Sirija]] | 6 | | | 6 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Tajikistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tadžikistanu|Tadžikistan]] | 3 | 2 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Tanzania}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tanzaniji|Tanzanija]] | 3 | 3 | 1 | 7 | | Afrika |- | {{Flagicon|Thailand}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Tajskem |Tajska]] | 5 | 3 | | 8 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Togo}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Togu|Togo]] | 1 | | | 1 | | Afrika |- | {{Flagicon|Tunisia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Tuniziji|Tunizija]] | 8 | 1 | | 9 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Turkey}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji|Turčija]] | 20 | | 2 | 22 | | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Turkmenistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turkmenistanu|Turkmenistan]] | 4 | 1 | | 5 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Uganda}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ugandi|Uganda]] | 1 | 2 | | 3 | | Afrika |- | {{Flagicon|Ukraine}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Ukrajini|Ukrajina]] | 7<ref group="note" name="Struve" /><ref group="note" name="Tserkvas" /> | 1<ref group="note" name="Beech" /> | | 8 | 3 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Kingdom}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenem kraljestvu|Združeno kraljestvo]] | 29<ref group="note" name="Frontiers" /> | 5 | 1 | 35 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United States}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih državah Amerike|Združene države Amerike]] | 13 | 12<ref group="note" name="KluaneWaterton" /> | 1 | 26 | 2 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|United Arab Emirates}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Združenih arabskih emiratih|Združeni arabski Emirati]] | 2 | | | 2 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Uruguay}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Urugvaju|Urugvaj]] | 3 | | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Uzbekistan}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Uzbekistanu|Uzbekistan]] | 5 | 2<ref group="note" name="Tien-Shan" /> | | 7 | 1 | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vanuatu}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vanuatuju|Vanuatu]] | 1 | | | 1 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Vatican City}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vatikanu|Vatikan]] | 2<ref group="note" name="Rome">The cultural site ''Historic Centre of Rome, the Properties of the Holy See in that City Enjoying Extraterritorial Rights and San Paolo Fuori le Mura'' is shared between the Holy See and Italy.</ref> | | | 2 | 1 | Evropa in Severna Amerika |- | {{Flagicon|Venezuela}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Venezueli|Venezuela]] | 2 | 1 | | 3 | | Latinska Amerika in Karibi |- | {{Flagicon|Vietnam}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Vietnamu|Vietnam]] | 6 | 2 | 1 | 9 | | Azija in Pacifik |- | {{Flagicon|Yemen}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Jemnu|Jemen]] | 4 | 1 | | 5 | | Arabske države |- | {{Flagicon|Zambia}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zambiji|Zambija]] | | 1<ref group="note" name="MosioaTunya">The natural site ''Mosi-oa-Tunya / Victoria Falls'' is shared between Zambia and Zimbabwe.</ref> | | 1 | 1 | Afrika |- | {{Flagicon|Zimbabwe}} [[Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Zimbabveju|Zimbabve]] | 3 | 2<ref group="note" name="MosioaTunya" /> | | 5 | 1 | Afrika |- ! '''Skupaj'''<ref>[https://whc.unesco.org/en/list]</ref> ! '''952''' ! '''231''' ! '''40''' ! '''1223''' ! '''49''' ! '''168 držav''' |} ==Interaktivni zemljevid== Interaktivni zemljevid prikazuje globalno porazdelitev krajev Unescove svetovne dediščine. S klikom na označbe se odprejo posamezni članki. <mapframe width="100%" height="300" zoom="2" latitude="50" longitude="10"> { "type": "ExternalData", "service": "geopoint", "query": "SELECT ?id ?geo ?title ?description WHERE { { ?id wdt:P31 wd:Q9259 . } UNION { ?id wdt:P1435 wd:Q9259 . } ?id wdt:P625 ?geo . OPTIONAL {?article schema:about ?id; schema:isPartOf <https://sl.wikipedia.org/> . } SERVICE wikibase:label { bd:serviceParam wikibase:language \"sl,[AUTO_LANGUAGE]\" . ?id rdfs:label ?title} BIND(IF(BOUND(?article), CONCAT('[', STR(?article), ' Preberite članek]'),'') AS ?description) }", "properties": { "title": "?title", "description": "?description", "marker-symbol": "circle", "marker-color": "#0038B8", "marker-size": "small" } } </mapframe> == Seznam spomenikov svetovne dediščine == * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Afriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Ameriki]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Aziji in Avstralaziji]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Arabskem svetu]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi]] * [[Seznam spomenikov svetovne dediščine v nevarnosti]] == Opombe == {{noteslist}} == Sklici == {{sklici}} == Opombe == {{sklici|group="note"}} == Zunanje povezave == {{katzbirke|World Heritage Sites}} *[http://whc.unesco.org UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://whc.unesco.org/en/list List of UNESCO World Heritage Sites] &mdash; Official website *[http://www.worldheritagesite.org World Heritage Site] &mdash; World Heritage Details website *[http://www.cuicui.be 360° panophotography] &mdash; The World Heritage List in panophotography and virtual tours *[http://www.vrheritage.org VRheritage.org] &mdash; Documentation of World Heritage Sites *[http://www.thesalmons.org/lynn/world.heritage.html UNESCO World Heritage List] &mdash; Complete list with links and map of all sites *[http://whc.unesco.org/en/list/kml whc.unesco.org] &mdash; The Official World Heritage List in Google Earth ([http://whc.unesco.org/fr/list/kml en français]) *[http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=38862 whc.kmz] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200122170958/https://06133382477616918317.googlegroups.com/attach/5176aaf443a35d8e/16703.kmz?part=3&vt=ANaJVrEJBaRuiFNKkzs7ZJK8wCmcCN53ZeoUNdVogRPMs0VWVYSN3e-MC80OlvsfrEbzpu80nAPUTp3_UL4zg0qdjK9jUNuLeClOpYUnaoLqQTS2B1WyTSo |date=2020-01-22 }} &mdash; The World Heritage List in Google Earth ([http://bbs.keyhole.com/ubb/download.php?Number=195484 en français]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}) *[http://law-ref.org/HERITAGE/index.html Convention Concerning the Protection of the World Cultural and Natural Heritage at Law-Ref.org] &mdash; Fully indexed and crosslinked with other documents *[http://www.ovpm.org/ Organization of World Heritage Cities] &mdash; Dealing with urban sites only [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine]] [[Kategorija:UNESCO]] {{normativna kontrola}} 3pe2v3hi9keglee53i5w5ciawa674la 0 141070 6679821 6677914 2026-05-23T12:59:38Z MaksiKavsek 244409 6679821 wikitext text/x-wiki {{refimprove}}{{počisti}} {{Infopolje Vojaška enota | unit_name = <big>'''Slovenski Narodni Varnostni Zbor'''</big><br />SNVZ | image = [[Slika:Znak Primorskega Domobranstva.svg|150px]] | caption = Grb SNVZ | dates = 12.11.1943– 9.5.1945 | country = [[Operacijska cona Jadransko primorje]] | allegiance = [[Tretji rajh|Nemčija]] | role = pomožna policijska sila | size = 3620{{cn}} | command_structure = | current_commander = | motto = | colors = | march = | battles = | notable_commanders = [[Anton Kokalj - Tonči]] | anniversaries = | decorations = | battle_honours = | patron = | colonel_of_the_regiment = | colonel_in_chief = <!-- Insignia --> | identification_symbol = | identification_symbol_label = | identification_symbol_2 = | identification_symbol_2_label = }} '''Slovenski Narodni Varnostni Zbor''' ali '''Primorsko domobranstvo''' ([[Okrajšava|okrajšano]] '''SNVZ''', {{jezik-de|Slowenisches Nationales Schutzkorps}}), je bil pomožna [[Policija|policijsko]]-[[Paravojska|paravojaška]] organizacija nemškega okupatorja Italije in njenega območja Julijske krajine. Ustanovljen je bil več kot dva meseca po kapitulaciji Italije in sicer 12. novembra 1943 leta v [[Trst|Trstu]]. Za inšpektorja je bil imenovan polkovnik [[Anton Kokalj]]. Zaradi pomanjkanja vojaštva so se Nemci pragmatično in v skladu z določbami mednarodnega vojnega prava poslužili določb, ki dovoljujejo prepustiti nekaj uprave in skrb za red in varnost domačim enotam. Tako so dovolili ustanovitev naslednjih enot : SNVZ, Milizia per la difesa teritoriale - MDT in v Trstu Guardia Civica. Slovenski narodni varnostni zbor je bil ustanovljen z namenom,da bi ohranjal red in mir med prebivalstvom. Številčnost pripadnikov SNVZ so ovirale predvsem nemške mobilizacije. Deloval je na območju [[Julijska Krajina|Julijske krajine]]. SNVZ je postal operativen februarja 1944. Stražarji so vzdrževali red in javno varnost v naseljih kjer so ustanovili postojanke, patruljirali, izvajali preiskave, aretirali oborožene civiliste, stražili objekte posebnega pomena za normalno življenje prebivalstva, kot so pošte, železnice, prometne poti, banke, vodne črpalke, bolnice ...itd Pripadniki SNVZ niso nikoli nikomur prisegli niti dajali kakršnekoli zaobljube ali izjave - v tem se razlikujejo od ostalih domobrancev v takrat okupirani Jugoslaviji. == Ustanovitev == 2. novembra 1943 se je polkovnik Anton Kokalj sestal z generallajtnantom Odilom Globocnikom, kateri mu je ponudil ustanovitev SNVZ. 12. novembra 1943 je generallajtnant Odilo Globocnik tudi formalno potrdil ustanovitev SNVZ in za inšpektorja določil Antona Kokalja. 26. novembra 1943 je generallajtnant Odilo Globocnik Kokalju dostavil akt o ustanovitvi in organiziranosti SNVZ ( 61 / 60 - Tgb 790 / 43, AZ 1093 ) v katerem je navedeno: 1. Inšpektor deželne varnosti je polkovnik Anton Kokalj 2. Neposredno nadrejen inšpektorju je generallajtnant Odilo Globocnik 3. Varnostni zbor mora vzpostaviti varnostno organizacijo in skrbeti za red in mir 4. Krajevna varnostna edinica opravlja varnostne naloge v kraju kjer je bila ustanovljena 5. Krajevne edinice se združujejo v varnostne skupine, skupine pa v pokrajinske odseke skupin 6. Častniški in podčastniški kader se bo vežbal v rekrutni šoli, častniki 6 tednov in podčastniki 3 tedne 7. Pripadniki varnostnega zbora bodo imeli svojo uniformo, svoje oznake in svojo oborožitev 8. Narodnostna sestava varnostnega zbora je načeloma ene narodnosti 9. Varnostni zbor nosi odgovornost za red in mir med prebivalstvom 10. V kraju kjer bo SNVZ dosegel organiziranost in številčnost s katero bo jamčil red in mir, bodo v najkrajšem času odstranjene druge enote 11. Uradni sedež SNVZ je Trst. 12. Za oborožitev pripadnikov SNVZ bo izdal ustrezni predpis poveljnik redarstvene policije 13. Za materialno in finančno poslovanje SNVZ je pristojen višji policijski vodja 14. Poveljnik redarstvene policije bo čim prej inšpektorju dostavil organizacijska in materialna pravila 15. Inšpektor Kokalj dostavi osnutek organizacije SNVZ in predlog kazenskih odredb Globocniku. Sedež štaba je bil v vili, ulica Monte Cengio številka 5, Trst - Trieste ! Vojašnico je imel SNVZ v Trstu pri Sv. Ivanu , kjer je bil tudi sedež rekrutne šole. V Gorici - Gorizia pa v Rimski ulici. OSS obveščevalec v svojem poslanem poročilu z dne 9.maja 1944 , nadrejenim, poroča o 3.620 stražarjih v enotah SNVZ. - E 144, B 80, F 822, OSS U.S. Army Forces in the ME - H. Louis Kostanick for Wm. Langer. Inšpektor - polkovnik Anton Kokalj - od 9. februarja 1945 poveljnik, načelnik štaba - Stotnik Franjo Dolinšek: kasneje - Major Rudolf Wagner, Adjutant inšpektorja - podpolkovnik Janko Ahačič , kasneje - Podpolkovnik Rudolf Ferenčak, oficir za zvezo z nemškim poveljstvom - Poročnik dr. Vladimir Pezdirc. Poveljnik rekrutne šole - Stotnik Radivoj Fajdiga. Čini počastnikov in častnikov: 1. Podčastniki : stražar, kaplar, podnarednik, narednik, višji narednik, štabni narednik 2. Častniki : poročnik, nadporočnik, stotnik, major, podpolkovnik, polkovnik V SNVZ je pristopilo nad 250 častnikov in podčastnikov. Od tega več kot 50 intelektualcev, med njimi tudi doktorji znanosti. 1. Obveščevalni oddelek poveljnik - Stotnik Jože Majce 2. Propagandni oddelek - Stotnik dr. Ignacij Kunstelj 2.2 Odsek za radio - Poročnik prof. Karlo Rakovec 3.Sodnopravni oddelek - Stotnik Egon Stare 3.1 Evidenčni odsek - Stotnik Ludvik Gračner 4. Kulturno pollitični oddelek - dr. Ivan Martelanc 4.1. Duhovnijski odsek SNVZ - dr. Vladimir Komac 5. Oborožitveni oddelek - Poročnik Ivan Šmid 6. Gospodarski oddelek - Major Franc Cokan 6.1 Materialni odsek - Major Lovro Treo 6. Bolnica SNVZ - dr. Aleksander Ferenčak - ustanovljena v ulici Cologna številka 5, Trst , konec aprila 1944 leta. 7. Policija SNVZ - Poveljnik Stotnik dr. Jože Kovačič Kraji, kjer so bile ustanovljene policijske postojanke SNVZ : *[[Ajdovščina]] *[[Col, Ajdovščina|Col]] *[[Črni Vrh nad Idrijo]] *[[Dornberk]] *[[Gorica]] *[[Grahovo ob Bači]] *[[Otlica]] *[[Postojna]] *[[Prestranek]] *[[Tolmin]] *[[Jelični Vrh|Veharše]] SNVZ pa je imel tudi določene kulturno poslanstvo, tako se je v Gorici uporabljala slovenščina in po dolgih letih ponovno odprla slovenska gimnazija. Izdajali so tudi slovenske časopise. == Dejavnosti == Nemcem so posredovali sezname lokacij skrivališč [[Osvobodilna fronta|Osvobodilne fronte Slovenskega naroda]] in sezname sumljivih posameznikov (opisanih kot "propagandist", "mož je komunist").<ref>{{Navedi knjigo|title=To walk with the devil: Slovene collaboration and Axis occupation, 1941-1945|publisher=University of Toronto Press|date=2013|location=Toronto ; Buffalo [N.Y.]|isbn=978-1-4426-4517-2|first=Gregor Joseph|last=Kranjc}}</ref> Glavne dejavnosti Slovenskega narodnega varnostnega zbora so bile dejavnosti, ki so krile njihovo glavno nalogo vohunjenja za Nemci, da bi zaveznikom zagotavljali obveščevalne podatke. Enote so hodile po vaseh na Primorskem, trkale na vrata in poskušale rekrutirati nove člane. Patruljirale so po območjih in iskale partizane. Zbrane informacije so posredovale svojim imenovanim obveščevalnim častnikom. Njihovo dejavnost najbolje pojasnjujejo dejavnosti Toneta Duhovnika, izkušenega obveščevalca, ki je pogosto pošiljal telegrame Britancem v London in verjetno MI6 v Švici. Poslali so ga v Trst, da bi si pridobil zaupanje Nemcev in prikril svoje obveščevalne dejavnosti. Ko so se zavezniške sile premaknile iz Rima v severno Italijo, je moral prečkati nemško fronto, da bi lahko prečkal sever. Zaveznikom je prinašal pomembne obveščevalne informacije o Nemcih in na fronto je prispel s ponarejenimi dokumenti. Žal mu je nemška policija sledila, ga aretirala in poslala v koncentracijsko taborišče Mathausen, kjer je umrl. Nemci so sumili protinacistična stališča pripadnikov Slovenskega narodnega varnostnega zbora in so jih pogosto preiskovali zaradi dokazov o radijskih oddajnikih.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovensko domobranstvo 1943 - 1945: ustanovitev, organizacija, idejno ozadje|publisher=Slovenska Matica|date=2003|location=Ljubljana|isbn=978-961-213-114-2|first=Boris|last=Mlakar}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == *[[Boris Mlakar]], ''Domobranstvo na Primorskem : (1943-1945)'' Ljubljana, 1982. *--, »Primorsko domobranstvo«, v ''Mati, Domovina, Bog'', ur. Monika Kokalj Kočevar, Ljubljana, 1999, str. 19-26. ISBN 961-90232-4-2 {{portal|Vojaštvo}} {{Slov_PRS}} {{mil-hist-stub}} [[Kategorija:Slovenske protirevolucionarne sile]] pac25q320e8m2no28gfu70dts3zr6if 0 144282 6679811 4327923 2026-05-23T12:41:00Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] 6679811 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] sz0ozyne7n6b2cv08p85je09cedn7dy 0 146481 6680203 6650491 2026-05-24T11:24:35Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani slovenski nosilci priimka */ 6680203 wikitext text/x-wiki '''Vidmar''' je [[Seznam najpogostejših priimkov v Sloveniji|9. najpogostejši]] [[priimek]] v Sloveniji, ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 31. decembra 2007 uporabljalo 3.938 oseb, na dan 1. januarja 2011 pa 3.928 oseb. == Znani slovenski nosilci priimka == * [[Andrej Vidmar]] (* 1956), hokejist * [[Andreja Kavar Vidmar]] (*1938), strokovnjakinja za socialno pravo in politiko * [[Anton Vidmar (duhovnik)|Anton Vidmar]] (1890–1967), duhovnik * [[Anton Vidmar (častnik)|Anton (Tone) Vidmar]] - Luka (1917–1999), partizanski poveljnik, narodni heroj, polkovnik JLA * [[Anton Vidmar (biatlonec)|Anton (Toni) Vidmar]] (* 2000), biatlonec * [[Arijana Vidmar]] (* 1996), nogometašica * [[Barbara Vidmar]], vodja [[Zavod za varstvo narave|Zavoda za varstvo narave]] * [[Bogdan Vidmar]] (1965–2025), duhovnik in publicist, vikar koprske škofije za evr. prestolnico kulture 2025 * [[Bojan Vidmar]] (1926–2011), ekonomist, gospodarstvenik * [[Ciril Vidmar]] (1899–1982), založnik (in šahist) * [[Constantin Vidmar]] (1851–1937), duhovnik in teološki pisatelj * [[Cvetko Vidmar|Cvet(k)o Vidmar]] (1932–2021), pravnik, politik, zgodovinski publicist * [[Damjan Vidmar]] (1961–1992), alpinist * [[Domen Vidmar]], judoist (drug = zobozdravnik) * [[Drago Vidmar]] (1901–1982), slikar * [[Gaj Vidmar]] (* 197#?), psiholog, statistik * [[Gašper Vidmar]] (* 1987), košarkar * [[Ičo Vidmar|Ičo (Igor) Vidmar]] (* 1960), sociolog popularne glasbe, glasbeni publicist * [[Igor Vidmar]] (* 1950), glasbeni organizator, promotor in publicist; politični komentator * [[Igor Vidmar (novinar)|Igor Vidmar]] (* 1963), kulturni novinar v Novem mestu, plavalec * [[Ivan Vidmar]] (1892–1971), pilot, letalec * [[Ivana Skrbinšek]] (r. Vidmar) (1893—1988), 1. žena Milana Skrbinška; sestra Milana, Josipa idr. Vidmarjev * [[Janja Vidmar]] (* 1962), (mladinska) pisateljica * [[Jernej Vidmar]] (1802–1883), škof * [[Josip Vidmar starejši|Josip Vidmar (starejši)]] (1859–1950), dežnikarski mojster, podjetnik * [[Josip Vidmar]] (1895–1992), literarni kritik, esejist, prevajalec, kulturnik, akademik in politik * [[Josipina Vidmar]] (1860–1922), podjetnica in feministka * [[Jože Vidmar (zdravnik)|Jože Vidmar]] (* 1942), zdravnik medicine športa * [[Jože Vidmar]] (* 1963), kanuist * [[Kaja Vidmar]], plesalka in igralka * [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]), klavirska pedagoginja, zborovodkinja, cerkvena skladateljica * [[Ksenija Vidmar Horvat]] (* 1966), sociologinja, univerzitetna profesorica * [[Leon Vidmar]] (* 1980), filmski animator, režiser * [[Lev Vidmar]] (* 1985?), teoretični fizik, univ. prof. * [[Ludvik Vidmar]] (* 1943), zdravnik infektolog * [[Luka Vidmar (zgodovinar)|Luka Vidmar]] (* 1977), umetnostni in literarni zgodovinar * [[Luka Vidmar]] (* 1986), hokejist * [[Magdalena Vidmar]] (* 1949), veterinarka (čebele, ribe) * [[Maja Vidmar (pisateljica)|Maja Vidmar]] (* 1961), pesnica * [[Maja Vidmar (plezalka)|Maja Vidmar]] (* 1985), športna plezalka * [[Marijan Vidmar]] (* 1936–), generalmajor JLA * [[Marjan Vidmar (muzealec)|Marjan Vidmar]] (1923–2011), muzealec, ravnatelj [[Tehniški muzej Slovenije|Tehniškega muzeja Slovenije]] * [[Marjan Vidmar (politik)|Marjan Vidmar]] (1949–2024), politik * [[Marjan Vidmar (biatlonec)|Marjan Vidmar]] (* 1960), biatlonec * [[Maruša Vidmar]] (r. [[Berginc]]) (* 1944), baletna plesalka * [[Matija Vidmar]], matematik, * [[Matjaž Vidmar]] (* 1959), elektronik, univ. prof. * [[Meta Vidmar|Met(od)a Vidmar]] (1899–1975), plesna umetnica in pedagoginja * [[Miha Vidmar]] (* 1997), nogometaš * [[Milan Vidmar]] (1885–1962), elektroinženir, univerzitetni profesor, šahovski velemojster, akademik * [[Milan Vidmar mlajši|Milan Vidmar (mlajši)]] (1909–1980), elektroinženir, šahist, sin [[Milan Vidmar|Milana Vidmarja]] starejšega * [[Milan Vidmar (kanuist)|Milan Vidmar]] (* 1942), kanuist * [[Nada Vidmar]] (rojena [[Stritar]]) (1917–1990), operna pevka, altistka * [[Nadja Vidmar]] Markovčič (1942–2017), igralka, lutkarica * [[Nande Vidmar]] (1899–1981), slikar * [[Nejc Vidmar]] (* 1989), nogometaš * [[Peter Vidmar (* 1977)|Peter Vidmar]] (* 1977), pomorsko-prometni strokovnjak, dekan FPP * [[Petra Vidmar]], tolkalistka * [[Polona Vidmar]] (* 1971), umetnostna zgodovinarka, univ. prof. * [[Roman Vidmar]] (1941–1996), veterinar * [[Silvan Vidmar]] (1929–2018), gradbenik, univerzitetni profesor * [[Simona Vidmar Čelik]], umetnostna kustosinja * [[Stane Vidmar (telovadec)|Stane Vidmar]] (1891–1957), telovadec, podjetnik in gospodarstvenik * [[Stane Vidmar (pevec)|Stane Vidmar]] (* 1956), glasbenik, pevec * [[Tadej Vidmar]] (* 1969), pedagog, zgodovinar pedagogike * [[Taja Vidmar]]-Brejc (1947–2016), umetnostna zgodovinarka in galeristka * [[Tit Vidmar]] (1929–1999), novinar, pesnik * [[Tone Vidmar]] (* 1952), elektronik, informatik, prof. FRI * [[Uroš Vidmar]] (* 1980), hokejist * [[Urša Vidmar]], baletna plesalka * [[Vida Vidmar]] (rojena [[Lajovic]]) (1925–2015), podjetnica, zdravilka (v Braziliji od 1980) * [[Vinko Vidmar]] (1853–1879), potopisec * [[Vinko Vidmar (stomatolog)|Vinko Vidmar]] (1933–2025), stomatolog, protetik * [[Vladimir Vidmar]] (1936–1996), pravnik, borec za pravice invalidov * [[Vladimir Vidmar]] (* 1982), filozof, umetnostni publicist, svobodni kustos * [[Vojko Vidmar]] (* 1948), baletnik * [[Živa Vidmar]] (* 1949), urednica, publicistka == Znani tuji nosilci priimka == * [[Aurelio Vidmar]] (* 1967), avstralski nogometaš slovenskega rodu * [[Peter Vidmar]] (* 1961), ameriški telovadec slovenskega rodu * [[Tony Vidmar]] (* 1970), avstralski nogometaš slovenskega rodu == Glej tudi == * [[Vidmajer]] * [[Widmer]] oziroma [[Widmar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Vidmar}} {{priimek|Vidmar}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] rseznuboigf4r3go5w53xbmc7iiq4aj 0 172375 6680036 6352292 2026-05-23T20:06:48Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680036 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Croatia.svg|sličica|267x267_pik|Plapolajoča hrvaška zastava]] '''Zastava [[Hrvaška|Republike Hrvaške]]''', ki je bila uradno sprejeta [[22. december|22. decembra]] [[1990]], je [[tribarvnica]]; vsako vodoravno barvno polje zavzema tretjino zastave.<ref>{{Navedi splet|url=http://zeljko-heimer-fame.from.hr/hrvat/hr-hist.html|title=Hrvatska-povijesne zastave}}</ref> Barve si od zgoraj navzdol sledijo v zaporedju rdeča, bela, modra. [[Grb Hrvaške|Grb]] se nahaja v sredini zastave. Razmerje med dolžino in širino zastave je 1:2.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=4317|title=Hrvatski sabor - Grafički standardi zastave RH|accessdate=2021-07-13|archive-date=2017-07-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20170701053301/http://www.sabor.hr/Default.aspx?sec=4317|url-status=dead}}</ref> == Zgodovina == Zastava se uporablja že od okoli leta [[1848]] in je nastala veliko kasneje kot grb. [[Neodvisna država Hrvaška]] ([[1941]]–[[1945]]) je uporabljala različico zastave s stiliziranim U-jem zgoraj levo in prvotnim grbom v sredi (brez sedanje krone s petimi zgodovinskimi grbi, ki se nahaja nad ščitom iz belih in rdečih polj). Med letoma [[1945]] in [[1991]], ko je bila Hrvaška del [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|Socialistične republike Jugoslavije]], je imela hrvaška zastava namesto sedanjega grba v sredi petkrako zvezdo kot simbol [[socializem|socializma]].<ref>{{Navedi splet|url=https://emojipedia.org/flag-for-croatia/|title=🇭🇷 Flag for Croatia Emoji}}</ref> <gallery> Slika:Flag of Croatia.svg| Zastava Republike Hrvaške, razmerje 1:2 Slika:Flag of the Socialist Republic of Croatia.svg| Zastava SR Hrvaške (1947–1990) Slika:Flag of Croatia Ustasa.svg|Zastava [[NDH]] Slika:Flag of the Kingdom of Croatia.svg| Zastava Kraljevine Hrvaške v času Avstro-ogrske </gallery> == Glej tudi == * [[Grb Hrvaške]] == Sklici == <references /> {{Simboli držav}} {{flag-stub}} [[Kategorija:Zastave po državah|Hrvaška]] [[Kategorija:Državni simboli Hrvaške]] [[Kategorija:Trobojnice|Hrvaška]] k1nkhto0w2tkentnwo7bfsveovz90za 0 174514 6679951 6615074 2026-05-23T16:57:59Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679951 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Jenisej | native_name = {{native name list |tag1=ru|name1=Енисей |tag2=tyv|name2=Улуг-Хем |tag3=kjh|name3=Ким суғ |tag4=evn|name4=Ендэгӣ |tag5=nenets|name5=ям'}} | name_other = | name_etymology = iz jenisejske kirgiščine {{lang|otk|Эне-Сай}} (''Ene-Sai'', 'mati reka') ali jezika Evenkov {{lang|evn|Ионэсси}} - (''Ionəssi'', 'velika voda')<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=LGcyAAAAIAAJ&q=%D0%98%D0%BE%D0%BD%D1%8D%D1%81%D1%81%D0%B8|title=Избранное : стихотворения, поэмы|first=Александр Андреевич|last=Прокофьев|date=30 August 1990|publisher="Худож. лит-ра", Ленинградское отд-ние |isbn=9785280009615|via=Google Books}}</ref><ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=SkRyAwAAQBAJ&pg=PA51 |title=Реки, моря и океаны. Вся вода на Земле|first=Светлана|last=Мирнова|date=5 September 2017|publisher=Litres|isbn=9785457593909|via=Google Books}}</ref> | image = Слияние рек Енисей.jpg | image_size = | image_caption = Sotočje rek Kaa-Khem in Piy-Khem blizu Kizila | map = Yeniseirivermap.png | map_size = | map_caption = Porečje Jeniseja, vključno [[Bajkalsko jezero]] | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | mapframe = yes | mapframe-zoom = 2 <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Mongolija]], [[Rusija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = Regija | subdivision_name3 = [[Tuva]], [[Krasnojarski okraj]], [[Hakasija]], [[Irkutska oblast]], [[Burjatija]], [[Zabajkalski okraj]] | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Kizil]], [[Šagonar]], [[Sajanogorsk]], [[Abakan]], [[Divnogorsk]], [[Krasnojarsk]], [[Jenisejsk]], [[Lesosibirsk]], [[Igarka]], [[Dudinka]] <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 3487 km<ref name="Yenisey River">{{cite web|url=https://www.britannica.com/place/Yenisey-River|title=Yenisey River}}</ref> | width_min = 90 m | width_avg = | width_max = 5000 m<ref name="The Yenisei River">{{cite web|url=https://www.bestourism.com/items/di/7760?title=Manchac-Swamp&b=332|title=The Yenisei River}}</ref><ref name="Yenisey River"/> | depth_min = 5 m | depth_avg = 14 m<ref name="The Yenisei River"/> | depth_max = 66 m | discharge1_location = Igarka, Rusija (Porečje 2.440.000 km²;<ref name="Station: Igarka">{{cite web|url=http://www.grdc.sr.unh.edu/html/Polygons/P2909150.html|title=Station: Igarka|work=Yenisei Basin|publisher=UNH / GRDC|access-date=31 March 2013|archive-url=https://web.archive.org/web/20150924023631/http://www.grdc.sr.unh.edu/html/Polygons/P2909150.html|archive-date=24 September 2015|url-status=live}}</ref> 2.442.735 km²<ref name="online.ucpress.edu">{{cite journal|url=https://online.ucpress.edu/elementa/article/9/1/00098/117201/Changing-freshwater-contributions-to-the-ArcticA|doi=10.1525/elementa.2020.00098 |title=Changing freshwater contributions to the Arctic |year=2021 |last1=Stadnyk |first1=Tricia A. |last2=Tefs |first2=A. |last3=Broesky |first3=M. |last4=Déry |first4=S. J. |last5=Myers |first5=P. G. |last6=Ridenour |first6=N. A. |last7=Koenig |first7=K. |last8=Vonderbank |first8=L. |last9=Gustafsson |first9=D. |journal=Elementa: Science of the Anthropocene |volume=9 |issue=1 |page=00098 |s2cid=236682638 |doi-access=free |bibcode=2021EleSA...9...98S }}</ref>) | discharge1_min = 3120 m³/s | discharge1_avg = (Obdobje: 1971–2015)19.499 m³/s 18.050 m³/s (Obdobje: 1999–2008) 636 km³/leto<ref name="River Discharge">{{cite web|url=https://arctic.noaa.gov/report-card/report-card-2018/river-discharge-2/|title=River Discharge|date=25 September 2018 }}</ref> | discharge1_max = 112.000 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Mungaragiyn-Gol | source1_location = gorovje Dod-Tajgasin-Noroo, [[Mongolija]] | source1_coordinates = {{coord|50|43|46|N|98|39|49|E|display=inline}} | source1_elevation = 3351 m | source2 = Najbolj oddaljen vir: sistem Jenisej-Angara-Selenga-Ider | source2_location = gorovje Khangai | source2_coordinates = {{coord|47|54|47|N|97|57|1|E|}} | source2_elevation = 2850 m | mouth = [[Jenisejski zaliv]] | mouth_location = [[Arktični ocean]], Rusija | mouth_coordinates = {{coord|71|50|0|N|82|40|0|E|region:CN_type:river_source:dewiki|display=title,inline}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = 2.554.482.km² do 2.580.000 km²<ref name="Yenisey River"/> | tributaries_left = | tributaries_right = Angara, Podkamenaja Tunguska, Nižnjaja Tunguska | custom_label = | custom_data = | discharge2_location = Dudinka, Rusija (porečje 2.540.000 km² | discharge2_avg = (Obdobje: 1999–2008) 673 km³/leto | discharge3_location = [[Jenisejski zaliv]] (blizu ustja) | discharge3_min = 2700 m³/s (Obdobje: 1940–2017) 588 km³/leto 620 km³/leto | discharge3_max = 190.000 m³/s | extra = }} '''Jenisej''' {{langx|ru|Енисе́й}}, {{IPA|ru|jɪnʲɪˈsʲej|pron}}), {{langx|mn|Горлог мөрөн|Gorlog mörön}}, {{IPA|mn|ˈɢɔrɮɔɢ ˈmɵrɵŋ|pron}}; {{langx|bua|Горлог мүрэн|Gorlog müren}}; {{langx|tyv|Улуг-Хем|Ulug-Xem}}; {{langx|kjh|Ким суғ|Kim suğ}}.}} je [[reka]] v zahodni [[Rusija|Rusiji]] in je peti najdaljši rečni sistem na svetu in največji, ki se izliva v [[Arktični ocean]]. Izvira v Mungaragijn-golu v [[Mongolija|Mongoliji]] in teče proti severu, preden se izliva v [[Jenisejski zaliv]] v [[Karsko morje|Karskem morju]]. Jenisej deli [[Zahodnosibirska nižina|Zahodnosibirsko nižino]] na zahodu od Srednjesibirske planote na vzhodu; odvaja vodo iz velikega dela osrednje Sibirije. Njegova delta se oblikuje med polotokom Gida in polotokom Tajmir. Je osrednja od treh velikih sibirskih rek, ki se izlivajo v Arktični ocean (drugi dve sta Ob in Lena). Največja globina Jeniseja je 61 metrov, povprečna globina pa 14 metrov. Najbolj poznan pritok Jeniseja je reka [[Angara]], ki teče skozi [[Bajkalsko jezero]]. == Geografija == Jenisej je, od sotočja izvirov Velikega in Malega Jeniseja pri Kizilu do izliva v Karsko morje, dolg 3487 km. Od izvira pritoka Selenge je dolg 5075 km.<ref name=bse>[http://bse.sci-lib.com/article037454.html Енисей], Great Soviet Encyclopedia</ref> Njegovo porečje meri 2580.000 km². Jenisej teče skozi ruske zvezne subjekte [[Tuva]], [[Hakasija]] in [[Krasnojarski okraj]]. Mesto [[Krasnojarsk]] leži daleč gorvodno na Jeniseju,<ref name=":0">{{cite magazine|url=https://www.theatlantic.com/infocus/2013/08/a-year-on-the-yenisei-river/100580/|title=A Year on the Yenisei River|last=Alan Taylor|date=23 August 2013|magazine=The Atlantic|access-date=8 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20140626035425/http://www.theatlantic.com/infocus/2013/08/a-year-on-the-yenisei-river/100580/|archive-date=26 June 2014|url-status=live}}</ref> industrijsko mesto Norilsk pa je v bližini na polotoku Tajmir v Arktičnem oceanu. === Pritoki === Največji pritoki Jeniseja so od izvira do izliva:<ref>{{cite web|url=http://www.eoearth.org/view/article/175644/|title=Yenisei River|last=C Michael Hogan|date=13 May 2012|publisher=Encyclopedia of Earth|access-date=23 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20150517053251/http://www.eoearth.org/view/article/175644/|archive-date=17 May 2015|url-status=live}}</ref> {{div col|colwidth=15em}} * Mali Jenisej (levo) * Veliki Jenisej (desno) * Khemchik (levo) * Kantegir (levo) * Abakan (levo) * Tuba (desno) * Mana (desno) * Bazaikha (desno) * Kača (levo) * Kan (desno) * [[Angara]] (desno) * Kem (levo) * Bolšoj Pit (desno) * Sim (levo) * Dubčes (levo) * Podkamenaja Tunguska (desno) * Bakhta (desno) * Jeloguj (levo) * Nižnjaja Tunguska (desno) * Turukhan (levo) * Kurejka (desno) * Khantajka (desno) * Bolšaja Kheta (levo) * Tanama (levo) {{div col end}} == Bajkalsko jezero == {{glavni|Bajkalsko jezero}} Pomembna značilnost zgornjega porečja Jeniseja je [[Bajkalsko jezero]], najgloblje in najstarejše jezero na svetu.<ref>{{cite book |last1=Nick C. Davidson |title=The Wetland Book |chapter=Yenisei River Basin and Lake Baikal (Russia) |year=2018 |pages=1477–1484 |chapter-url=https://link.springer.com/referenceworkentry/10.1007%2F978-94-007-4001-3_276 |publisher=Springer |doi=10.1007/978-94-007-4001-3_276 |isbn=978-94-007-4000-6 |access-date=1 April 2021}}</ref> == Brehovski otoki == Brehovski otoki (''Бреховские острова'') ležijo v [[estuarij]]u Jeniseja in imajo površino približno 1.400.000 hektarjev. Zagotavljajo [[mokrišče]] za redke in ogrožene ptice ter so mednarodno pomembno gnezditveno in razmnoževalno območje za več vrst vodnih ptic.<ref>{{cite web|url=https://rsis.ramsar.org/ris/698|title=Brekhovsky Islands in the Yenisei Estuary|website=ramsar.org|publisher=Ramsar Sites Information Service|access-date=18 March 2022|archive-date=2025-01-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20250114131342/https://rsis.ramsar.org/ris/698|url-status=dead}}</ref> Najbolj severovzhodni od otokov, Nosonovskij Ostrov ('Otok Nos'), je leta 1913 obiskal [[Fridtjof Nansen]].<ref>{{cite book |last=Nansen |first=Fridtjof |author-link=Nansen |date=1914 |title=Through Siberia, the Land of the Future |url=https://archive.org/details/cu31924021571710/page/80/mode/2up |location=London |publisher=William Heinemann |page=80}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == V porečju Jeniseja (brez Bajkalskega jezera in jezer ob izviru Hantajke) živi 55 avtohtonih vrst rib, vključno z dvema endemičnima: ''Gobio sibiricus'' (gobioninski ciprinid) in ''Thymallus nigrescens'' (lipan).<ref name="FEOW">Freshwater Ecoregions of the World (2008). ''[http://www.feow.org/ecoregions/details/yenisei Yenisei.] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170116170105/http://www.feow.org/ecoregions/details/Yenisei |date=16 January 2017 }}'' Retrieved 16 July 2014.</ref> Lipan je omejen na Khövsgöl Nuur in njegove pritoke. Večina rib, ki jih najdemo v porečju Jeniseja, je relativno razširjenih evrosibirskih ali sibirskih vrst, kot so [[Evropska ščuka]] (''Esox lucius''), navadna rdečeoka (''Rutilus rutilus''), [[klenič]] (''Leuciscus leuciscus''), ''Cottus poecilopus'', navadni ostriž (''Perca fluviatilis'') in [[srebrni koreselj]] (''Carassius gibelio''). V porečju živijo tudi številni salmonidi (postrv, bela riba, zlatovčica, lipan, tajmen in sorodniki) ter sibirski jeseter (''Acipenser baerii''). Dolina Jeniseja je [[habitat]] za številne rastlinske in živalske vrste, med katerimi sta pomembni drevesni vrsti sibirski bor (''Pinus sibirica'') in sibirski macesen (''Larix sibirica''). V prazgodovini je bil v dolini Jeniseja okoli leta 6000 pr. n. št. bogat [[rdeči bor]] (''Pinus sylvestris'').<ref>Stein, Ruediger et al. 2003. ''Siberian river run-off in the Kara Sea'', Proceedings in Marine Sciences, Elsevier, Amsterdam, 488 pages</ref> V porečju so prisotne tudi številne vrste ptic, med njimi na primer [[siva vrana]] (''Corvus cornix'').<ref>C. Michael Hogan. 2009. [http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=26307 ''Hooded Crow: Corvus cornix'', GlobalTwitcher.com, ed, N. Stromberg] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20101126090957/http://www.globaltwitcher.com/artspec_information.asp?thingid=26307 |date=26 November 2010 }}</ref> === Čreda severnih jelenov na Tajmirju === Čreda tundrskih severnih jelenov (''Rangifer tarandus sibiricus'') na Tajmirju, največja čreda severnih jelenov na svetu,<ref name="NOAA2013">{{Cite journal|title=Migratory Tundra Rangifer |first1=D.E. |last1=Russell |first2=A. |last2=Gunn |journal=Arctic Report Card |institution=NOAA Arctic Research Program |date=20 November 2013 }}</ref><ref name="Kolpashikov">{{cite journal|last1=Kolpashikov|first1=L.|first2=V. |last2=Makhailov|first3=D. |last3=Russell|date=2014|title=The role of harvest, predators and socio-political environment in the dynamics of the Taimyr wild reindeer herd with some lessons for North America|journal=Ecology and Society |volume=20|issue=1|jstor=26269762 }}</ref> se seli na zimska pašišča ob Jeniseju. Leta 2010 je imela po ocenah 800.000–850.000 osebkov, vendar je dosegla vrhunec pri več kot milijonu.<ref>{{Cite journal |last1=Kolpasсhikov |first1=Leonid |last2=Makhailov |first2=Vladimir |last3=Russell |first3=Don |date=2015-01-23 |title=The role of harvest, predators, and socio-political environment in the dynamics of the Taimyr wild reindeer herd with some lessons for North America |url=https://ecologyandsociety.org/vol20/iss1/art9/ |journal=Ecology and Society |language=en |volume=20 |issue=1 |doi=10.5751/ES-07129-200109 |issn=1708-3087|doi-access=free |hdl=10535/9749 |hdl-access=free }}</ref> == Plovba == [[File:Jenissej 82.37757E 70.72558N.jpg|thumb|left|Jenisejski zaliv]] Rečni parniki so prvič prišli na reko Jenisej leta 1864, pripeljali pa so jih iz Nizozemske in Združenega kraljestva čez ledeno Karsko morje. Eden od njih je bil parnik ''Nikolaj''. Parnik ''Temza'' je poskušal raziskati reko, prezimil je leta 1876, a je bil poškodovan v ledu in se sčasoma potopil. Uspeh je prišel s parniki ''Frazer'' in ''Express'' leta 1878 in naslednje leto s parnikom ''Moskva'', ki je prevažal zaloge in odvažal pšenico. ''Dalman'' je leta 1881 dosegel Jenisej. Carska Rusija je na ogromno reko namestila rečne parnike, da bi sprostila komunikacijo z obalno Sibirijo. Eden od njih, ''Nikolaj'', je peljal bodočega carja [[Nikolaj II. Ruski|Nikolaja II.]] na njegovo potovanje v Sibirijo in kasneje odpeljal [[Vladimir Lenin|Vladimirja Lenina]] v zapor. Inženirji so poskušali vzpostaviti redno obratovanje rečnih parnikov na reki med gradnjo [[Transsibirska železnica|Transsibirske železnice]]. Ladje so bile potrebne za prevoz tirnic, motorjev in zalog. Kapitan Joseph Wiggins je leta 1893 plul po reki Orest z železnico. Vendar se je morska in rečna pot izkazala za zelo težavno, saj se je več ladij izgubilo na morju in v reki. Tako ustje Oba kot Jeniseja se izliva v zelo dolga zaliva, dolga več sto kilometrov, ki sta plitva, zaledenela in nagnjena k močnim vetrovom, zato zahrbtna za plovbo. Po dokončanju železnice se je rečni promet zmanjšal le na lokalni promet, saj sta se arktična pot in dolga reka izkazali za preveč posredno pot. Prva rekreacijska ekipa, ki je preplula celotno dolžino Jeniseja, vključno z njegovim silovitim zgornjim pritokom v Mongoliji, je bila avstralsko-kanadska odprava, končana septembra 2001. V tej ekipi so bili Ben Kozel, Tim Cope, Colin Angus in Remy Quinter. Tako Kozel kot Angus sta napisala knjige, v katerih sta podrobno opisala to odpravo,<ref>Five Months in a Leaky Boat: A River Journey Through Siberia, Kozel, 2003, Pan Macmillan</ref> za televizijo National Geographic pa je bil posnet dokumentarec. Leta 1985 je bila na reki pri jezu Krasnojarsk zgrajena nagnjena ravnina, vrsta žičnice, ki se je uporabljala na nekaterih kanalih za dvigovanje čolnov med različnimi gladinami vode.<ref name="ShipliftsPianc1989"> {{cite book| isbn = 978-2-87223-006-8| url = https://books.google.com/books?id=hv48DrHv_l4C&q=%22Ship+lifts%22+China| title= Ship lifts: report of a Study Commission within the framework of Permanent ..| publisher = PIANC | year = 1989| access-date = 2011-12-14| author = Permanent International Association of Navigation Congresses.}}</ref> == Zgodovina == Nomadska plemena, kot sta Ket in Jug, so že od antičnih časov živela ob bregovih Jeniseja, ta regija pa je dom jeniške jezikovne družine. Keti, ki jih je bilo približno 1000, so edini preživeli ljudje, ki so prvotno živeli po osrednji južni Sibiriji blizu rečnih bregov. Med njihove izumrle sorodnike spadali Kotti, Asani, Arini, Bajkoti in Pumpokoli, ki so živeli višje proti jugu. Sodobni Keti so živeli v vzhodnih srednjih delih reke, preden so se med 17. in 19. stoletjem politično asimilirali v Rusijo.<ref>{{cite web|last=Vajda|first=Edward G.|url=http://pandora.cii.wwu.edu/vajda/ea210/ket.htm|title=The Ket and Other Yeniseian Peoples|access-date=2006-10-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190406214043/http://pandora.cii.wwu.edu/vajda/ea210/ket.htm|archive-date=6 April 2019|url-status=dead}}</ref> Nekateri najzgodnejši znani dokazi o turškem izvoru so bili najdeni v dolini Jeniseja v obliki [[stela (spomenik)|stel]], kamnitih monolitov in spominskih plošč iz obdobja med 7. in 9. stoletjem našega štetja, skupaj z nekaterimi dokumenti, ki so bili najdeni v kitajski regiji [[Šindžjang]]. Pisni dokazi, zbrani iz teh virov, pripovedujejo o bitkah med Turki in Kitajci ter o drugih legendah. Obstajajo tudi primeri ujgurske poezije, čeprav se je večina ohranila le v kitajskem prevodu.<ref>{{cite book |last1=Halman |first1=Talah |title=A Millenium of Turkish Literature |pages=6}}</ref> [[File:Le Tour du monde-08-p204.jpg|thumb|right|Škuna MV ''Iermak'' in MV ''Embryo'' na njuni nesrečni raziskovalni plovbi leta 1862 v Jenisejski zaliv pod poveljstvom Krusensterna.]] Pšenico z Jeniseja so muslimani in Ujguri med nezadostnimi žetvami prodajali [[Buhara|Buhari]] in [[Sogdija|Sogdiji]] v času Tahiridov.<ref name="Blanchard2001">{{cite book|author=Ian Blanchard|title=Mining, Metallurgy and Minting in the Middle Ages: Asiatic supremacy, 425-1125|url=https://books.google.com/books?id=Zo2UVs_Sr68C&pg=PA271|year=2001|publisher=Franz Steiner Verlag|isbn=978-3-515-07958-7|pages=271–272|access-date=25 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20170109163955/https://books.google.com/books?id=Zo2UVs_Sr68C&pg=PA271|archive-date=9 January 2017|url-status=live}}</ref> Rusi so prvič dosegli zgornji Jenisej leta 1605, ko so potovali od Oba, gor po Ketu, prenašali ladjo in nato po Jeniseju do Sima.<ref name="Fisher1943">{{cite book | last = Fisher | first = Raymond Henry | title = The Russian Fur Trade, 1550-1700 | publisher = University of California Press | year = 1943}}</ref> Leta 1862 je Paul Theodor von Krusenstern poskušal z dvema ladjama pluti iz [[Murmansk]]a skozi [[Karsko morje]] do delte reke Jenisej, a je na žalost doživel brodolom, preden mu je uspelo.<ref name=ptvk1>Naufrage du lieutenant Krusenstern dans les glaces de la mer de Kara (1863, in Le Tour du monde Volume 8 pp.203-208)</ref> Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] sta se nacistična Nemčija in Japonski imperij dogovorila o delitvi Azije vzdolž črte, ki je sledila Jeniseju do meje s Kitajsko in nato vzdolž meje s Kitajsko in Sovjetsko zvezo.<ref>[[Gerhard Weinberg|Weinberg, Gerhard L]]. ''Visions of Victory: The Hopes of Eight World War II Leaders'' Cambridge, England, United Kingdom:2005--Cambridge University Press [http://assets.cambridge.org/97805218/52548/frontmatter/9780521852548_frontmatter.pdf] {{Webarchive| url=https://web.archive.org/web/20110917022806/http://assets.cambridge.org/97805218/52548/frontmatter/9780521852548_frontmatter.pdf|date=17 September 2011}}</ref> == Etimologija == [[File:На Енисее напротив Шушенского бора.jpg|thumb|Reka, ki teče skozi Šušenski gozd]] [[File:Inclined plane at Krasnoyarsk, on the Yenisie River.jpg|thumb|Nagnjena ravnina pri jezu Krasnojarsk]] Prva pisna omemba reke Jenisej kot ''Kem'' sega v 7. stoletje [[dinastija Tang|dinastije Tang]] na Kitajskem, v čas stika z jeniškimi Kirgizi iz te regije. Beseda ''Jian shui'' (劔水, 'reka Jian')<ref>令狐徳棻等撰『周書』1971 中華書局; 908.</ref><ref>李延壽撰『北史』1974 中華書局; 3286.</ref> se pojavlja v knjigi ''Džou'', zv. 50, in zgodovini severnih dinastij, zv. 99, medtem ko se beseda ''Jian he'' (劍河, 'reka Jian')<ref>宋濂撰『新唐書』1975中華書局; 6148.</ref> pojavlja v novi knjigi ''Tang'', zv. 217. Poleg tega se beseda ''Čjan he'' (謙河, 'reka Čjan')<ref>宋濂撰『元史』1976中華書局; 1574.</ref> najde v zgodovini Juana iz 14. stoletja, zv. 63. Te stike so Kitajci vzpostavili, ko so se približevali zgornjemu toku reke Jenisej z juga. Znaka ''jian'' "劔" (ali ''jian'' "劍") in ''čjan'' "謙" sta bila v orkonskih napisih<ref>Thomsen V. 1896 ''Inscriptions de l'Orkhon.'' la Société de Littérature Finnoise, Helsingfors.: 100, 123, 140.</ref> iz 8. stoletja primerjana s Kämom. Izraz Kem كيم najdemo tudi v biografiji oiratov iz 13.–14. stoletja v Jami' al-Tawarikh.<ref>Хетагуров Л. А., Семенов А. А. 1952 Рашид-Ад-Дин Сборник летописей. Том 1-1 // Ленинград : Издательство Академии Наук СССР с. 118.</ref> Še več, celo v 18. stoletju kitajski zemljevidi kažejo {{ManchuSibeUnicode|ᡴᡝ᠊ᠮ᠊ᠠ<br>ᠪᡳ᠊ᡵᠠ}} {{nobold|''Kem bira''}} »reka Kem« (Cesarski atlas Kitajske Kangxi (康煕皇輿全覧図) leta 1717), {{ManchuSibeUnicode|ᡴᡝ᠊ᠮ᠊ᠠ<br>ᡳ<br>ᠪᠣ᠊ᠮ}} {{nobold|''Kem-i bom''}} 'Pečine reke Kem' (atlas Jongženg (雍正十排図) leta 1727 ali 1728), 伊克穆必拉 (''yeke Kem bira'') 'Velika reka Kem' (atlas Ch'ien-lung (乾隆内府輿図) v 1769).<ref>汪前進(2007)：〈康熙、雍正、乾隆三朝全國總圖的繪製〉（代序），《清廷三大實測全圖集》，外文出版社.</ref> Etimologija besede ''Käm'' naj ne bi bila turškega izvora,<ref>Hambis L. 1956 "Notes sur Käm, nom de l'Yenissei supérieur". ''Journal Asiatique'', vol. 244, 281‒300.</ref> in čeprav je bila predlagana samojedska izpeljava,<ref>Vásáry I. 1971 "Käm, an Early Samoyed Name of Yenisey", L. Legeti (ed.) ''Studia Turcica'', Budapest: Akademiai Kiado, 469‒482.</ref> njen natančen izvor ostaja nejasen. Danes se beseda ohrani le v sajanskih turških jezikih: v tuvanščini kot ''xem хем'', kar pomeni 'reka',<ref>Тенишев Э.Р., Тувинско-русский словарь: около 22 000 слов // Москва : Советская энциклопедия. 1968. с. 473.</ref> in v sestrskem jeziku tofa kot ''hem hем'', kar prav tako pomeni 'reka'.<ref>Рассадин В. И., Словарь тофаларско-русский и русско-тофаларский // Санкт-Петербург : Дрофа. 2005. с. 55.</ref> Za te jezike velja, da so bili v antiki v tesnem stiku z zgoraj omenjenimi. Poleg tega je v Altajski republiki nekaj več kot 50 imen rek, ki vsebujejo pripono ''-kem -кем'', izraz ''Kim'' (''Ким'') kot v ''Kim suğ'' (''Ким суғ''), kar pomeni 'reka Jenisej', pa v hakaščini komajda obstaja.<ref>Чанков Д. И., Русско-хакасский словарь: 31000 слов // Государственное издательство иностранных и национальных словарей. 1961. с. 960.</ref> Vsi ti primeri so omejeni na regijo v in okoli današnje Republike Tuva. Medtem so v 17. stoletju Rusi dosegli spodnji del reke Jenisej s severozahoda; na poti so tobolski kozaki do leta 1600 zgradili utrdbo Mangazeja ob reki Taz. Domneva se, da se je ime reke Jenisej neposredno ali posredno preneslo od samojedsko govorečih ljudstev v regiji, s katerimi so bili Rusi v stiku. Ta stik je sčasoma privedel do sprejetja imena ''Jenisej'' z ruskim naglasom.<ref>Müller G. F. 1778 Sammlung rußischer Geschichte des Herrn Collegienraths Müllers in Moscow; S. 517‒518.</ref> Poleg tega je bila reka Jenisej do konca 16. stoletja že znana nizozemskim pomorščakom, ki so jo med drugim imenovali ''Gilissi'', ''Gelissi'' ali ''Geniscea''. Čeprav se je natančno črkovanje razlikovalo, so ta imena fonetično podobna ''Jeniseju''.<ref>Бурыкин А. А. 2011 Енисей и Ангара. К истории и этимологии названий гидронимов и изучению перспектив формирования географических представлений о бассейнах рек Южной Сибири // Новые исследования Тувы. 2011, № 2—3. с. 286.</ref> Zlasti sodobna nizozemska izgovorjava ''Geniscea'' kot [''xɛnisə''] je precej blizu ''Jeniseju''. Izraz »Jenisej« (''Енисей'') se je v ruski literaturi pojavil nekoliko pozneje, okoli leta 1600, v obliki, ki se uporablja še danes.<ref>Бурыкин 2011, с. 282.</ref> Za razliko od nizozemščine je ruski črkopis od 17. stoletja relativno stabilen, le z manjšimi različicami, kot sta »Jeniseja« (Енисея) ali »Jenisja« (Енися).<ref>Русско-китайские отношения в XVII веке. Том 1 1608—1683 // Наука. 1969. с. 594.</ref> Etimologija besede »Jenisej« ostaja nejasna. Priznani jezikoslovec Max Vasmer je na primer predlagal, da bi nganasanska beseda »Jentajea«, eneška »Jeddosi« in selkupska »N'andesi«, ki vse pomenijo »reka Jenisej«, lahko ustrezale neidentificiranim samojedskim jezikom,<ref>Vasmer M. J. Этимологический словарь русского языка. Том 1 (А—Д) // М. Прогресс. 1964 [1950—1958]. c. 20.</ref> verjetno pa je citiral besednjak Matthiasa Castréna. V. K. Nikonov je predlagal, da bi beseda lahko izhajala iz besede »iondessi« (иондесси), kar pomeni »velika reka« v selkupščini, hantijščini ali celo evenščini.<ref>Никонов В. К., Краткий топонимический словарь. // М. Мысль 1966. с. 136.</ref> V zadnjem času so nekateri ugibali, da je "Jenisej" sestavljena beseda nepotrjene starokirgiške (ali navdihnjene s tuvanskim jezikom?) besede ene (эне), ki pomeni "prababica; varuška" + say (сай), ki pomeni "gramoz; brod".<ref>[https://books.google.co.jp/books?id=SkRyAwAAQBAJ&pg=PA51&redir_esc=y#v=onepage&q&f=false].</ref> Vendar pa zgornji premisleki, razen Vasmerjevih, ostajajo špekulativne napačne etimologije, saj se ne nanašajo na zanesljive sodobne slovarje posameznih jezikov. Raziskovalce spodbujamo k izvedbi podrobnejših študij na podlagi ustreznih sodobnih jezikovnih virov in zgodovinskih dokumentov.<ref>Бурыкин 2011 С. 279—304.</ref> == Onesnaženje == Študije so pokazale, da je Jenisej onesnažen zaradi radioaktivnih izpustov iz tovarne, ki je proizvajala [[plutonij]] primeren za uporabo v bombah v tajnem mestu Krasnojarsk-26, danes znanem kot Železnogorsk.<ref>{{cite news|url=https://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/coldwar/siberiaa.htm|title=Wastes of War: Radioactivity Threatens a Mighty River|last=David Hoffman|date=17 August 1998|newspaper=The Washington Post|access-date=13 February 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20140408172559/http://www.washingtonpost.com/wp-srv/inatl/longterm/coldwar/siberiaa.htm|archive-date=8 April 2014|url-status=live}}</ref> == Galerija == <gallery> Image:Most 777, the bridge over the Yenisei in Krasnoyarsk, Russia, view from the left bank.jpg |Most čez reko Jenisej v [[Krasnojarsk]]u Image:Vantovyjj most, the bridge in Krasnoyarsk, Russia, view from the left bank.jpg|Vantovij most, most v Krasnojarsku File:Yenisei Ob Kara Sea.jpg|Jenisej (levo) in Ob se izlivata v Karsko morje (jug zgoraj na tej sliki) </gallery> == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Yenisei River}} * [http://www.boston.com/bigpicture/2012/11/yenisei_river_seasons.html Photos of river around Krasnoyarsk area at Boston.com] * [http://www.hakluyt.com/PDF/Barr_Yenisey.pdf. William Barr, "German paddle-steamers on the Yenisey 1878-84", ''The Journal of the Hakluyt Society'', August 2014.] * {{osmrelation-inline|181988|bullet=no}} [[Kategorija:Reke v Rusiji]] [[Kategorija:Jenisej|*]] {{normativna kontrola}} pzoy6ydjfcpr9guh2mxg6prh09tdyo0 0 175351 6679832 6677906 2026-05-23T13:34:40Z MaksiKavsek 244409 –––– 6679832 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]] | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]] <small></small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}} <br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;<small>(1941–1945)</small><br />[[Franc Krenner]]<br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km² veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] r7wyz4z6jaxjfh21u7nyoo19qfwbebf 6679923 6679832 2026-05-23T16:14:35Z MaksiKavsek 244409 infopolje 6679923 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Fritz Freitag (častnik)|Fritz Freitag]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km² veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] 640bziti744luga0odo4mnkdqvw2zgd 6679983 6679923 2026-05-23T18:31:26Z MaksiKavsek 244409 6679983 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Fritz Freitag (častnik)|Fritz Freitag]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km² veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] l49frltjku358dj30ncztbgtg5flkyz 6679984 6679983 2026-05-23T18:33:21Z MaksiKavsek 244409 6679984 wikitext text/x-wiki {{refimprove}} {{infopolje Vojaški spopad | conflict = Druga svetovna vojna na Slovenskem | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] <br/> in [[Druga svetovna vojna v Jugoslaviji|druge svetovne vojne v Jugoslaviji]] | image = [[Slika:2._svetovna_vojna_na_Slovenskem.png|400px]] | caption = Od leve zgoraj v smeri urinega kazalca: [[Adolf Hitler]] med obiskom okupiranega [[Maribor]]a aprila 1941; streljanje talcev na dvorišču Starega piskra v [[Celje|Celju]] poleti 1942; [[Alfonz Šarh|brata Šarh]], padla kot borca [[Pohorski bataljon|Pohorskega bataljona]] ob njegovem uničenju januarja 1943; pohod [[XIV. divizija|XIV. divizije]] na Štajersko februarja 1944; druga [[Slovensko domobranstvo|domobranska]] prisega januarja 1945; ustanovitev [[Ajdovska vlada|slovenske vlade]] v [[Ajdovščina|Ajdovščini]] maja 1945. | date = 6. april 1941–15. maj 1945 | place = Slovenija | territory = Vrnitev [[Primorska|Primorske]] Sloveniji.<br />Oblikovana [[Socialistična republika Slovenija]] v okviru [[Federativna ljudska republika Jugoslavija|socialistične Jugoslavije]]. | result = Zmaga Jugoslovanske armade (NOV-ja). [[Komunistična partija Slovenije|Komunistična partija]] prevzame oblast. [[Povojni poboji]]. | combatant1 = '''Narodnoosvobodilno gibanje'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Liberation Front.gif}}&nbsp;[[Osvobodilna fronta]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Slovenski partizani]]<br /> ----<br /> <small>od [[Teheranska konferenca|Teheranske konference]] 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Sovjetska zveza]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Kraljevina Bolgarija|Bolgarija]]<br /> ----<br /> <small>od [[Sporazum Tito-Šubašić|Sporazuma Tito-Šubašić]] 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | combatant2 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Kraljevina Italija]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Kraljevina Madžarska]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Neodvisna država Hrvaška]]<br /> ----<br /> '''Kolaboracionistične enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi; od leta 1942 dalje je podpiral in politično usmerjal ustanavljanje protikomunističnih oboroženih enot pod italijanskim, nato nemškim okupacijskim okriljem.}}<br /> [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaško-kadrovska organizacija Slovenske ljudske stranke; od leta 1942 dalje je večina kadrov delovala v okviru protikomunističnih oboroženih formacij pod italijanskim (MVAC). Po kapitulaciji Italije se je večina članov vključila v Slovensko domobranstvo.}}<small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Prostovoljna protikomunistična milica]]&nbsp;<small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]] <small>(1942–1945)</small>{{efn|Slovenske enote [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini]], ki so postopoma, od leta 1942 sodelovale z italijanskimi okupacijskimi oblastmi v protipartizanskih operacijah; del enot je bil vključen v okvir MVAC-a.}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Gorenjsko domobranstvo]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovenski narodni varnostni zbor]]&nbsp;<small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Slovenska narodna vojska]]&nbsp;<small>(1945)</small><br /> | commander1 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Broz - Tito]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Lado Ambrožič - Novljan|Lado Ambrožič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Aleš Bebler]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Petar Drapšin]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Edvard Kardelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Boris Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Zdenka Kidrič]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Dušan Kveder]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Leskošek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Ivan Maček]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Miha Marinko]]<br /> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Franc Rozman - Stane|Franc Rozman]]&nbsp;<small>(1941–1944)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Josip Vidmar]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1943–1946).svg}}&nbsp;[[Jovan Vukotić]]<br /> ----<br /> {{ikonazastave|Sovjetska zveza|1923}}&nbsp;[[Mihail Nikolajevič Šarohin]]<br /> {{ikonazastave|Bolgarija}}&nbsp;[[Vladimir Stojčev]]<br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Charles Keightley]]<br /> | commander2 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Adolf Hitler]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Fritz Freitag (častnik)|Fritz Freitag]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Odilo Globočnik]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Ludwig Kübler]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Friedrich Rainer]] <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}} [[Erwin Rösener]] {{POW}} <small>(1943–1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Siegfried Uiberreither]]<br /> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Maximilian von Weichs]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Miklós Horthy]] <br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Elemér Gorondy-Novák]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave|Madžarska|1940}}&nbsp;[[Zoltán Decleva]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Benito Mussolini]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Vittorio Ambrosio]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Gastone Gambara]] <small>(1941–1942)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Emilio Grazioli]] <small>(1941–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;[[Mario Roatta]] <small>(1942–1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;[[Mario Robotti]] <small>(1943)</small><br /> {{ikonazastave|Italija|1861-state}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Milko Vizjak]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Vuk Rupnik]]<br /> {{ikonazastave slika|Cap badge_of_the_Anti-Communist_Volunteer_Militia.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Ernest Peterlin]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;[[Mirko Bitenc]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Franc Krener]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Nation.svg}}&nbsp;[[Ivan Prezelj]]<br /> {{ikonazastave slika|Znak Gorenjskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slavko Krek]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of the Slovene Home Guard.svg}}&nbsp;{{ikonazastave slika|Znak Primorskega Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Anton Kokalj (častnik)|Anton Kokalj]]<br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] <small>(1945)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]] <small>(1945)</small><br /> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] <small>(1945)</small><br /> | combatant3 = '''Jugoslovanska kraljeva vojska, četniško gibanje in meščanski tabor'''<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]{{efn|Uradno ime [[Jugoslovanska vojska v domovini]], sprva odporniško gibanje; od sredine leta 1942 naprej je gibanje sodelovalo s silami osi (od prav takrat del kolaborantov) in leta 1943 izgubilo uradno podporo zahodnih zaveznikov.}} [[Slovenska legija]]{{efn|Ilegalna vojaška organizacija Slovenske ljudske stranke, ki je tvorila jedro slovenskega dela JVvD; po kapitulaciji Italije, 1943 se večina članov vključi v Slovensko domobranstvo; od takrat dejansko del kolaborantov.}}<br /> {{ikonazastave slika|Coat of Arms of the Slovene Covenant.svg}}&nbsp;[[Slovenska zaveza]]{{efn|Ilegalni politični forum tradicionalnih strank, zvest begunski vladi v Londonu, ki je usmerjal slovenski odporniški tabor, hkrati pa je odobril ustanavljanje Vaških straž (MVAC) pod italijanskim okriljem; od takrat dejansko del kolaborantov.}} ----<br /> <small>podpora do 1943</small><br /> {{ikonazastave|Združeno kraljestvo}}&nbsp;[[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]]<br /> {{ikonazastave|Združene države Amerike|1912}}&nbsp;[[Združene države Amerike|ZDA]]<br /> ----<br /> <small>podpora do 1944</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_Yugoslavia_(1918–1941).svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] | commander3 = {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Peter II. Karadžordževič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Simović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Petar Nedeljković]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Milorad Petrović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Flag of Yugoslavia (1918–1941).svg}}&nbsp;[[Dušan Trifunović]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Draža Mihajlović]] {{POW}}<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jaka Avšič]] <small>(1941)</small><br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Karl Novak]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Jože Melaher]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Vladimir Vauhnik]] | casualties1 = 33.386 pripadnikov enot znotraj NOV in POJ<br /> | casualties2 = 15.276 pripadnikov kolaboracionističnih enot<br /> | casualties3 = 415 pripadnikov kraljeve vojske,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvojni_status&v0=Jugoslovanska+kraljeva+vojska&p=1-20|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Jugoslovanska kraljeva vojska|accessdate=2026-05-23|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> 436 pripadnikov slovenskih četnikov<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cvojni_status&v0=Sodelavec+slovenskih+%C4%8Detnikov&f1=0%2Cvojni_status&v1=Slovenski+%C4%8Detnik|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, vojni status: Četnik|accessdate=2025-11-13|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-11-13}}</ref> }} {{Zgodovina Slovenije}} '''[[Druga svetovna vojna]]''' se je '''na Slovenskem''' začela 6. aprila 1941, ko so [[sile osi]] [[Aprilska vojna|napadle in kmalu zavzele]] celotno [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevino Jugoslavijo]], ki ji je pripadala večina današnje [[Slovenija|Republike Slovenije]]. Zasedeno ozemlje kraljevine so okupirale in med seboj razkosale štiri države: [[Tretji rajh|Nacistična Nemčija]], [[Kraljevina Italija]], [[Ogrska|Avtoritarna Madžarska]] in [[Kvizling|kvizlinška]] [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaška]]. Okupatorji so na [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|zavzetem ozemlju]] že poleti 1941 začeli izvajati [[Vojni zločin|vojne zločine]] in voditi raznarodovalno politiko, z namenom da izbrišejo slovenski narod. Narodno zavedne prebivalce so izganjali ter jih pošiljali v [[Koncentracijska taborišča druge svetovne vojne|koncentracijska]] in [[Uničevalno taborišče|uničevalna taborišča]]. [[Holokavst]] nad [[Judje|Judi]] je bil izveden tudi na Slovenskem. Množično so pobijali civiliste, sploh v okviru organiziranega [[Represalije|streljanja talcev]]. Nemci so na okupiranih območjih vršili tudi prisilno [[mobilizacija|mobilizacijo]]. S politiko terorja in etničnega čiščenja so okupatorji skušali Slovenijo potujčiti in njene dele priključiti svojim državam. 26. (*27) aprila 1941 so prepovedana [[Komunistična partija Slovenije]], [[Krščanski socialisti]], Narodni demokrati-Sokoli, in druge levo usmerjene skupine ustanovile [[Osvobodilna fronta|Osvobodilno fronto]] (OF) oz. Protiimperialistično fronto (PIF).<ref>{{navedi splet|url=https://enciklopedija-osamosvojitve.si/clanek/upor-slovencev-proti-okupatorju-1941-1945/|title=Upor Slovencev proti okupatorju (1941-1945)|accessdate=15. november 2024|date=|last=Rupel|first=Dimitrij}}</ref> Njene vojaške enote so predstavljali [[slovenski partizani]]. OF SN je predstavljal slovensko vejo [[Narodnoosvobodilni boj|Narodnoosvobodilnega boja]] (NOB),{{Sfn|Pirjevec|2020}} odpora proti okupatorjem v Jugoslaviji. Oboroženi odpor se je zaradi okupatorskega nasilja močno razmahnil: odporniško gibanje je bilo v Jugoslaviji močnejše kot kjerkoli drugje v evropskem vojnem zaledju. Na Slovenskem so bile že pred vojno legalne politične stranke (katoliška, liberalna in socialdemokratska) usmerjene izrazito [[Protirevolucionarni tabor|protikomunistično]], nekateri politiki so zagovarjali (delno)zavezništvo z nacisti in fašisti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} Od prvih dni okupacije škof Rožman in mnogi slovenski politiki so izrazili zvestobo ter začeli sodelovati z novo nasilno-nameščeno, fašistično oblastjo, v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov.{{sfn|Godeša|2011|p=154}} Zaradi nasilnega obračunavanja komunistov s svojimi nasprotniki, zlasti z ovajalci, in spoznanja, da so po vojni želeli prevzeti oblast po sovjetskem vzoru, predvojne stranke so OF nasprotovale. Pomladi 1942 so ustanovile lastno ilegalno politično predstavništvo, [[Slovenska zaveza|Slovensko zavezo]]. Slovenska zaveza je bila uradno podrejena [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], ki je sprva priznavala izključno [[Slovenski četniki|četniško gibanje]]. Vendar je v kolaborantskem taboru dejansko vojaško iniciativo imela katoliška struja.{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Da bi uničil partizanstvo, so vojaško [[Kolaboracija|kolaboriral z okupatorji]] in jim ovajal ter izročal slovenske privržence OF. Čeprav je moč OF vse bolj naraščala, je kolaborantski tabor zavračal sodelovanje z njo, zato se je vpliv [[Komunistična partija Jugoslavije|KPJ]] v OF še okrepil, v škodo manj radikalnih skupin. Napetosti med OF in kolaborantskim taborom so se vse bolj zaostrovale. Od februarja 1942 se za razmere na Slovenskem že lahko uporabi izraz bratomorna vojna, saj sta obe strani izvajali nasilje druga nad drugo. Prva proti-partizanska enota je bila [[Legija smrti]]. Ko je [[Mussolini]] odobril ponudbo [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] za vojno kolaboracijo proti partizanom, so julija 1942 fašistične oblasti ustanovile [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljno protikomunistično milico]] (PPKM, znano tudi kot ''Vaške straže''), ki je delovala pod poveljstvom italijanske vojske in v katero so slovenske stranke poslale služiti svoje strankarske enote (predvsem katoliška [[Slovenska legija]]).{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} Pri nastanku kolaborantskih enot je pomembno vlogo odigrala tudi [[Rimskokatoliška cerkev|katoliška cerkev]], s [[Gregorij Rožman|škofom Rožmanom]] na čelu. Te enote so se borile z Italijani, proti partizanom. Udeleženi so bili tudi spoda Roške ofenzive,{{sfn|Tomasevhich|2002|p=107}} ko so Italijani pobili mnoge partizane, streljali talce, tisoče civilistov poslali v taborišča, sežigali vasi.{{sfn|Kranjc|2013|p=82}} Z [[Dolomitska izjava|Dolomitsko izjavo]] iz februarja 1943 je [[Zveza komunistov Jugoslavije|KP]] prevzela monopol nad OF, s čimer je ta dokument formalno priznal njeno vodilno vlogo v NOB.<ref>{{Navedi revijo|last=Hribar|first=Spomenka|date=1991|title=Dolomitska izjava|magazine=Nova revija|cobiss=24177920|isbn=961-6017-07-1}}</ref> 3. septembra istega leta je [[Kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]]. Dotedanje italijansko okupacijsko območje in Primorsko je zasedel [[Wehrmacht|Nemčija]] ter jo preoblikoval v [[Operacijska cona Jadransko primorje|Operacijsko cono Jadransko primorje]]. Kasneje so partizani uničili četnike [[Bitka pri Grčaricah|pri Grčaricah]] in PPKM med zavzetjem [[Grad Turjak|gradu Turjak]].{{Sfn|Grum|Pleško|1961}} Še v istem mesecu so nacisti v Ljubljani ustanovili [[Slovensko domobranstvo|domobrance]], novo kolaboracijsko gibanje pod poveljstvom [[Schutzstaffel|SS-a]],{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} ki je nadomestilo PPKM. Domobranci so prisegli, da se bodo borili z nemško oboroženo silo (pod poveljstvom nemških generalov in [[Adolf Hitler|Hitlerja]]) proti partizanom in zaveznikom. V nemško-domobranskih ofenzivah partizanske izgube so veliko narastle,<ref>{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://old.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=old.delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2025-01-14|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|publisher=Delo}}</ref> [[Črna roka]] je pa likvidirala pristaše OF.{{sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Z nemško okupacijo Madžarske in s tem tudi Prekmurja, marca 1944 je celotna Slovenija prešla pod nemško okupacijo. Na [[Teheranska konferenca|teheranski konferenci]] konec leta 1943 so [[Zavezniki druge svetovne vojne|zavezniki]] jugoslovanske in slovenske partizane priznali kot soborce. S [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazumom Tito-Šubašić]] leta 1944 pa jih je [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu]] priznala kot svojo edino legitimno vojsko. Kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu, naj se domobranci priključijo partizanom{{sfn|Kranjc|2013|p=157}} in partizanskim ponudbam amnestije,{{sfn|Kranjc|2013|p=158-159}} so domobranci nadaljevali svoj boj na nacistični strani. Po zlomu Nemčije spomladi leta 1945, so partizani v zaključnih operacijah vojne osvobodili Slovenijo, vključno z večino zgodovinske dežele [[Avstrijsko primorje|Primorje]], katero ozemlje je pred vojno pripadala italijanski državi. V Prekmurju jih je podprla tudi [[Rdeča armada]], na prostoru [[Prlekija|Prlekije]] pa bolgarske enote.<ref>Miranda Razpotnik, Jelka; Plazar, Anja. ''Potujem v preteklost 9'' (2022), str. 151</ref> Partizani so zasedli (*osvobodili) tudi [[Trst]] in del [[Koroška (zvezna dežela)|avstrijske Koroške]] (do [[Celovec|Celovca]] in [[Velikovec|Velikovca]]), vendar so se morali na pritisk zahodnih zaveznikov z obeh območij kmalu umakniti.{{Sfn|Pirjevec|2020}} [[Wehrmacht|Nemška vojska]] v jugovzhodni Evropi se je uradno predala 9. maja v [[Topolšica|Topolšici]], vendar so se prek Slovenije še naprej umikale številne nemške in kolaborantske enote z Balkana, ki so se želele predati zahodnim zaveznikom. Zato so se spopadi zavlekli še v teden po uradni kapitulaciji. Zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem in ena izmed zadnjih v Evropi je potekala [[Bitka na Poljani|na Poljani]] (pri Prevaljah) med 14. in 15. maja 1945. Z njo se je uradno končala 2. svetovna vojna na Slovenskem.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/novice/15-maj-1945-zadnji-boji-2-svetovne-vojne-na-poljani-pri-prevaljah-2/|title=15. maj 1945, zadnji boji 2. svetovne vojne na Poljani pri Prevaljah|date=2019-05-15|accessdate=2025-08-16|website=kamra.si}}</ref> Druga svetovna vojna je terjala 84.000 medvojnih slovenskih žrtev. Za 90 % medvojnih žrtev so bili odgovorni okupatorji in kolaborantske enote, za 8 % pa partizani. Po vojni je [[Komunistična partija Jugoslavije]] prevzela oblast, oblasti pa so na Slovenskem obračunale s svojimi nasprotniki, tudi s [[Povojni poboji na Slovenskem (1945)|povojnimi (izvensodnimi) poboji]], ki so terjali 13.781 žrtev (od teh so bili 90 % pripadniki kolaborantskih vojaških enot).{{sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32-35}} Slovenija je s partizansko borbo pridobila večji del [[Avstrijsko primorje|Primorja]] (ozemlje južno od Dragonje pa so si priključili Hrvatje v okviru Jugoslavije, čeprav so tod bili naseljeni tudi Slovenci).<ref>Czoernig, Carl. [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Ethnographische_Karte_der_%C3%B6sterreichisch-ungarischen_Monarchie_-_von_Carl_Freiherrn_von_Czoernig..._-_btv1b531028419.jpg Ethnographische Karte der Oesterreichisch-Ungarischen Monarchie], 1868</ref> Kmalu po koncu vojne se je preoblikovala iz Dravske banovine Kraljevine Jugoslavije v Socialistično republiko Slovenijo znotraj Socialistične federativne republike Jugoslavije. == Okupacija s Slovenci naseljenega ozemlja{{Efn|Zajema prostor, kjer koli so bili Slovenci prvotno naseljeni, skupaj z njihovimi manjšinami.}} == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} === Razmere pred vojno === [[Slika:Incendio dell'Hotel Balkan.jpeg|sličica|Fašistični požig [[Narodni dom, Trst|Narodnega doma v Trstu]], središča tamkajšnje slovenske skupnosti.]]V [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevini Jugoslaviji]] je večino slovenskega ozemlja obsegala upravna enota [[Dravska banovina]]. [[Primorska|Primorsko]] si je Italija lastila že od konca prve svetovne vojne; italijanske oblasti so Slovence nasilno zatirale in raznarodovale. Večina s Slovenci poseljenega dela [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]] je v skladu s [[Koroški plebiscit|plebiscitom]] leta 1920 pripadla [[Avstrija|Avstriji]], ki je prav tako vodila raznarodovalno politiko. Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Na dejanja je vplival rasistični odnos do Slovanov. Leta 1920 je Mussolini v Pulju razglasil Slovence in Hrvate za “manjvredni, barbarski” rasi, proti katerih je treba delovati “s politiko palice” ter je zagrozil z "žrtvovanjem” 500.000 le-teh.<ref>{{Navedi splet|title=Dokončni boj med "severnojadranskimi rasami" v iredentističnem in fašističnem diskurzu|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMX6NVQ7|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-05|last=Verginella|first=Marta|page=714|publisher=Acta Histriae}}</ref> Tudi Hitler je imel Slovane za nižjo raso, katere je bilo treba ponemčiti ali izgnati.{{Sfn|Ferenc|1968|p=11}} V ''Mein Kampfu'' je pisal o "strupu tujih ras" na severu in jugu habsburške monarhije, tj. Slovanov, zaradi katerih je celo Dunaj postal "nenemško mesto".<ref>{{Navedi splet|url=https://ia601302.us.archive.org/10/items/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf/Hitler_Adolf_-_Mein_Kampf.pdf|title=Mein Kampf|last=Hitler|first=Adolf|page=13}}</ref>[[Slika:Marko_Natlačen_meets_with_Mussolini,_1938.png|sličica|Vodja SLS-a [[Marko Natlačen]] pri srečanju z Mussolinijem, september 1938 ([[Planina, Postojna|Planina]]), na meji med Italijo in Jugoslavijo.]] Politično ozračje je bilo v jugoslovanskem delu Slovenije že pred vojno zelo napeto. Absolutno politično prevlado je imela [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenska ljudska stranka]] (SLS), ki se je do 30. let prelevila iz katoliške v pretežno [[Klerikalizem|klerikalno]] stranko, ki je ideološko simpatizirala s Hitlerjem in Mussolinijem. Klerikalna struja je ostro nasprotovala liberalizmu in komunizmu, kar je postala osrednja točka njenega političnega delovanja. Ustanovljena po vzoru fašistične [[Španska falanga|španske falange]],<ref name=":5">Kranjc (2013), str. 42.</ref> [[Lambert Ehrlich|Ehrlichova]] [[Straža (akademski klub)|Straža]], del [[Katoliška akcija|Katoliške akcije]], je pisala: ''»Fašizem je bil zelo koristen v deželah, kjer je liberalizem krščanske sile v javnem življenju premočno razrahljal in razkrojil.''”<ref name=":142">{{cite web|accessdate=2025-12-08|date=20.5.1937|page=114|title=Straža v viharju|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZEFILSK|website=www.dlib.si}}</ref><ref name=":5" /> Protidemokratični zagovorniki [[Korporativizem|korporativnega]] sistema,<ref name=":7">{{Navedi splet|title=Politične ideje in družbeni koncepti slovenskega političnega katolicizma pred drugo svetovno vojno|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV50U40K|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-01|last=Pelikan|first=Egon|page=52}}</ref> vzori so jim bile katoliško-obarvane diktature Dolfussovih avstrofašistov, [[António de Oliveira Salazar|Salazarja]] v Portugaliji,<ref name=":142" /> [[Francova diktatura|Francova Španija]],<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Mi mladi borci|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAA7CNAP|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-02}}</ref> ter Tisova Slovaška, marioneta nacistične Nemčije.{{sfn|Tomasevich|p=42|2002}} Pri tem so sledili protiliberalne in protikomunistične [[Papeška okrožnica|okrožnice]] [[Papež Pij XI.|papeža Pija XI.,]] ''Quadragesimo anno'' (1931) in ''Divini Redemptoris'' (''Božanski Odrešenik'', 1937).<ref name=":7" /> Vatikan je podpisal [[Konkordat|konkordate]] s fašistično Italijo ter nacistično Nemčijo, ki sta Cerkvi podelila posebne privilegije, Hitlerju in Mussoliniju pa v zameno priznala legitimnost njunih diktatur.<ref>{{cite book|date=2014-01-28|first=David I.|isbn=978-0-679-64553-5|language=en|last=Kertzer|publisher=Random House Publishing Group|title=The Pope and Mussolini: The Secret History of Pius XI and the Rise of Fascism in Europe|url=https://www.google.com/books/edition/The_Pope_and_Mussolini/yYh3AAAAQBAJ?hl=en}}</ref> Mnogi člani katoliških mladinskih organizacij, [[Straža v viharju|Straža]] in [[Mladci Kristusa kralja]], so vstopili v kolaborantske vojske, ter jim dali ideološki naboj.{{sfn|Kranjc|p=47}} Na zadnjih predvojnih volitvah 1938. leta, je SLS nastopila v koaliciji z velikosrbskimi [[Narodna radikalna stranka|Radikali]] [[Milan Stojadinović|Milana Stojadinovića]],{{Efn|Stojadanovićevo uradno stališče, ki je zastopal vlado je bilo pozitivno do priključitve Avstrije k Nemškemu rajhu, in s tem tudi do Koroških Slovencev|reference=Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 383}} in dobila 79 % glasov (nekatere stranke so bojkotirale volitve zaradi hudih groženj). Družbeno zmernejša, sekularna politična struja se ni uspela izoblikovati v učinkovito politično silo. Liberalci in socialdemokrati so bili politično obnemogli. Liberalci kot [[Ivan Hribar]] in [[Vladimir Ravnihar]] so navdušeno podprli centralistično diktaturo Kralja Aleksandra. Krščanski socialisti (npr. [[Edvard Kocbek]]) pa so bili izrinjeni iz SLS. [[Slika:Plakat_KPS_Slovenci_združimo_in_branimo_se!.jpg|levo|sličica|Letak iz leta 1938 (po priključitvi Avstrije k rajhu), ki ga je izdala [[Komunistična partija Slovenije|KPS]]]] [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistična partija]] je bila v Kraljevini Jugoslaviji od avgusta [[1921]], ko je bil sprejet Zakon o zaščiti države prepovedana.<ref name=":26">Deželak-Barič, V. (2007), str. 24, 29.</ref> Zaradi represije, zlasti med [[Šestojanuarska diktatura|diktaturo 1929–1931]], ko so oblasti politično onemogočali ali celo pobili na stotine političnih nasprotnikov, je njeno članstvo do leta 1932 padlo na okoli 200 ljudi.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Ob začetku vojne je imela le obroben politični pomen,{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} je pa že od začetka kljub [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu Ribentrob-Molotov]] nasprotovala nemškemu in italijanskemu [[Imperializem|imperializmu]] ter fašizmu. To potrjuje, da so komunisti leta 1935 na skrivnem kongresu KPJ v [[Split|Splitu]] za glavnega sovražnika opredelili fašistično Italijo, nacistično Nemčijo ter zahodne demokratične države Združeno kraljestvo, Francijo in Združene države Amerike. Zavezali so se prijateljstvu in sodelovanju s Sovjetsko zvezo in voditelju le-te [[Josif Stalin|Josifu Stalinu]].<ref name=":26" /> Znotraj KPJ so se dogovorili tudi o ustanovitvi dveh podružnic jugoslovanske stranke – [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije Slovenije]] in [[Komunistična partija Hrvaške|Komunistične partije Hrvaške]]. Kot ministra v jugoslovanskih vladah, SLS-ova vodja [[Anton Korošec]] (kljub izvajanju represiji nad nemško manjšino na Kočevskem) in [[Franc Kulovec]] sta zagovarjala zbližanje z nacistično Nemčijo. Leta 1940 je jugoslovanska vlada – na predlog Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah.{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} Obiskal je [[Jozef Tisoj|Jozefa Tisoja]], avtokratskega voditelja nacistom-podrejene Slovaške, da bi se seznanil s tem kot modelom v primeru nacistične okupacije Dravske banovine. Njegov naslednik, Kulovec je bil glavni zagovornik pristopitvi k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]],{{Sfn|Kranjc|2013|p=39}} h kateremu je Kraljevina Jugoslavija pristopila 25. marca 1941. Nemčija in Italija sta tedaj že okupirali ducat evropskih dežel, in Nemčija je bila v vojni z Veliko Britanijo, podprta od ZDA. Nacisti so potrebovali pakt da pošljejo preko Jugoslavije svojo vojsko nad Grčijo, katera se je z britansko zračno in materialno podporo uspešno borila proti italijanski invaziji. Hoteli so preprečiti zavezniški vpliv v Jugoslaviji, popolnoma podrediti Balkan in zagotoviti dostop do važnih vojnih surovin (boksit, baker, itd.) Kulovec je bil glavni zagovornik in član Kraljevskega sveta ki je odobril podpis pakta z nacisti in fašisti. Paktu sta se nasprotovali Velika Britanija in ZDA. Pomembno vlogo pri organiziranju demonstracij proti paktu je odigrala tudi zdesetkana KPJ. V odziv na to so nekateri zahodnim zaveznikom naklonjeni jugoslovanski častniki 27. marca izvedli državni udar. Jugoslavija se je izkazala za nezanesljivega zaveznika, zato jo je [[Adolf Hitler]] že istega dne sklenil zasesti. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1938–1941) == Z [[Anschluss]]om marca 1938 so [[koroški Slovenci]] postali prebivalci nacistične Nemčije. Že kmalu po anšlusu je bil vzpostavljen obsežen program zagotavljanja zaposlitve, financiran s kreditnimi sredstvi. Z gradnjo tovornih poti, stanovanjskih objektov, šol in mostov ter z regulacijo [[Zilja|reke Zilje]] je kratkoročno spodbudil gospodarski razvoj v Spodnji Koroški. Sočasno so deželne in državne oblasti uvedle obsežno akcijo razdolževanja kmetijstva. Od leta 1939 so z državnimi dokladami in vojaškimi naročili preoblikovali ter razširili več spodnjekoroških industrijskih obratov v vojaško-industrijske proizvodnje. To je vključevalo tovarno ivernih plošč v Sinči vasi, Koroško železarno in jeklarno (KESTAG) v [[Borovlje|Borovljah]], tovarno akumulatorjev v [[Bistrica v Rožu|Bistrici v Rožu]], proizvodnjo montažnih barak v [[Brnca|Brnci]] ter Plajberško rudarsko unijo. Gospodarskia rast v letih 1938–1939 je posredno koristil tudi slovenskim kmetom, obrtnikom in trgovcem.<ref name=":1">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 379.</ref> S 15. februarjem 1939 je bila uvedena splošna civilna službena obveznost, ki je omogočala napotitev v državno delovno službo (''Reichsarbeitsdienst''), vojsko, protiletalsko obrambo ali industrijske obrate. Enoletna državna delovna služba je veljala tudi za dekleta, stara 18 let, ki so pomagale pri kmetijskih delih in gospodinjstvu v koroških vaseh in domačijah, vodile vaške skupine ter sodelovale v socialnem skrbstvu. Po izbruhu vojne in ob naraščajočem povpraševanju po delovni sili v vojaški industriji in gradbeništvu se je postopoma povečevala tudi vključenost žensk v vojaško proizvodnjo.<ref name=":1" /> Ker je obvezno služenje vojaškega roka veljalo za vse koroške in štajerske Slovence, je bilo v letih 1938/39 številno mlado moško prebivalstvo – kmetje, hlapci in kmetijski delavci – vpoklicano v nemško vojsko. Za izboljšanje njihovega znanja nemškega jezika so v vojašnicah organizirali jezikovne tečaje. Iz ohranjenih virov ni znanih poročil o jezikovnih ali nacionalnih sporih med nemškimi in slovenskimi vojaki v nemški vojski na evropskih bojiščih.<ref name=":1" /> Vzporedno so predstavniki državnega notranjega ministrstva skupaj s pooblaščenci za narodnostna vprašanja 18. novembra 1938 v ''avstrijskih'' rajhsgauih začrtali socialnoekonomske ukrepe, usmerjene proti koroškim Slovencem. Tako je bilo določeno, da nihče, ki ni bil opredeljen kot Nemec, ne more zasedati položaja župana ali podžupana v občinah. Od avgusta 1938 so bile za sklepanja zakonskih zvez, od januarja 1939 pa tudi za rojstva in smrti, pristojne izključno civilne matične službe, ki so izdajale dokumente le v nemškem jeziku.<ref name=":1" /> Avgusta 1938 ustanovljeni Narodnostni urad (Volks­tumsstelle) naj bi odločal tudi o dodeljevanju otroškega dodatka Slovencem ter o uporabi zakona o dednih kmetijah proti manjšini. Preverjati je moral možnosti za omejevanje nakupov zemljišč, ki naj bi bili zaradi varovanja državne meje pod strogo politično kontrolo. V središču političnega preganjanja, ki so ga izvajale nacistične oblasti, je bila od začetka slovenska inteligenca. Kmalu po anšlusu so aretirali nekdanja deželna poslanca in duhovnika [[Vinko Poljanec|Vinka Poljanca]] (1876–1938), ki je umrl zaradi posledic pripora, ter [[Janez Starec|Janeza Starca]] (1885–1953). Sekretar Slovenske kulturne zveze [[Vinko Zwitter]] (1904–1977) je bil leta 1941 razglašen za »nevrednega vojaške službe« in prisilno izseljen v [[Praga|Prago]].<ref name=":2">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 380.</ref> Po poročilu Kulturne zveze državnemu notranjemu ministrstvu z dne 15. decembra 1938 so bili slovensko govoreči učitelji večinoma premeščeni na nemška območja; številne slovenske duhovnike so izgnali iz njihovih župnij ali s celotnega slovenskega ozemlja. Vsi slovenski občinski tajniki so prejeli odpoved ali bili prisiljeni izstopiti iz slovenskih društev. Uradniški aparat v upravi, pošti, žandarmeriji, finančni upravi in sodstvu je smel uporabljati izključno nemščino. Slovenski zdravniki pa niso več dobivali dovoljenj za delo na območjih s slovenskim prebivalstvom. Vzporedno z zatiranjem slovenske inteligence je koroški deželni šolski svet začel odpravljati slovenski pouk v osnovnih šolah. Za zgodnje učenje nemščine so poleti organizirali vrtce tudi v času žetve. V šolskem letu 1938/39 so izmed 78 utrakvističnih osnovnih šol 50 spremenili v nemške; le verouk se je do leta 1941 še smel izvajati v slovenščini. Po napadu na Jugoslavijo je slovenski jezik izginil tudi iz koroških cerkva, predvsem zaradi izgona 52 slovenskih duhovnikov, med katerimi so bili nekateri deportirani v koncentracijska taborišča.<ref name=":2" /> Nacistično štetje prebivalstva 17. maja 1939 se je v več vidikih razlikovalo od avstrijskih popisov po letu 1880. V kategoriji jezikovne pripadnosti so spraševali po maternem jeziku, razumljenem kot jezik, ki ga posameznik najraje uporablja v družini in vsakdanjem sporazumevanju. Na Koroškem in Štajerskem je bilo mogoče navesti tudi dvojno jezikovno pripadnost (nemško–slovensko oziroma nemško–vindišarsko). Poleg tega so prvič uvedli vprašanje o narodni pripadnosti, pri čemer so bile za ''neresnične'' navedbe predpisane kazne.{{Efn|Skovanke kot nemško-vindiška ipd. je dejansko neresnična, predvsem pa neumna.}} Od 399.537 koroških rajhskih državljanov je 43.179 navedlo jezikovno kombinacijo s slovenščino ali vindišarščino; od teh 14.088 ''slovenščino'', 7613 ''nemščino in slovenščino'', 8305 ''vindišarščino'' ter 13.173 ''nemščino in vindišarščino''. Ker je bila narodnostna opredelitev mogoča le enkrat, se je za Slovence opredelilo 7715 oseb, za Vindišarje pa 106. Na Štajerskem so zabeležili 4460 oseb s slovensko ali vindišarsko jezikovno pripadnostjo, po narodni pripadnosti pa se jih je le 280 izreklo za Slovence in 13 za Vindišarje.<ref name=":2" /> Vsenemško štetje prebivalstva maja 1939 je nacistični režim kmalu začel uporabljati kot podlago za načrtovane preselitvene ukrepe. Že pozimi 1939/40 so slovenski pripadniki Wehrmachta dezertirali iz Koroške v Jugoslavijo. Po kapitulaciji Jugoslavije, aprila 1941 so v Karavankah ustanovili prve partizanske skupine. Še posebej po izgojih so mnogi pripadniki Wehrmachta po dopustu s fronte odšli ''v gozd'', med njimi [[Franc Pasterk]] (1912–1943), poveljnik prvega koroškega partizanskega bataljona, ki je aprila 1943 umrl v eni od akcij bataljona območju v Podkraju pri [[Mežica|Mežici]]. Septembra 1940 je v rajhsgauu Koroška za narodnostna vprašanja pristojni SS-Obersturmbannführer [[Alois Maier-Kaibitsch]] (1891–1958) začel izvajati preselitveni program na območju Železne Kaple–Sel–Cerkve. Predvidena je bila preselitev približno 290 kmetij, ki naj bi bile v ''tujih rokah'', v korist nemško govoreče skupnosti iz doline Gröden (Val Gardena) v [[Južna Tirolska|Južni Tirolski]]. 25. avgusta 1941 je vodja SS Heinrich Himmler odredil še izselitev koroških Slovencev iz Kanalske doline, da bi območje naselili z Nemci. Ukrep je bil namenjen predvsem okoli 200 slovenskim družinam, ki jih je oblast opredelila kot »narodu in državi sovražne«.<ref name=":2" /> == Zasedba Dravske banovine == {{glej tudi|Aprilska vojna|Okupacijske meje v današnji Republiki Sloveniji 1941–1945}}[[Slika:Adolf Hitler v Mariboru.jpg|sličica|Adolf Hitler, Martin Bormann in drugi med obiskom okupiranega Maribora 26. aprila 1941.]]Nemci so napad začeli 6. aprila 1941 iz [[Avstrija|Avstrije]], brez vojne napovedi. [[LI. armadni korpus (Wehrmacht)|LI. armadni korpus]] nemške vojske je napadel iz [[Špilje|Špilja]] in 8. aprila zavzel [[Maribor]]. Do 10. aprila je že prodrl na Hrvaško do [[Zagreb]]a in [[Karlovec|Karlovca]]. [[XLIX. gorski armadni korpus (Wehrmacht)|XLIX. gorski armadni korpus]] je napadel preko [[Pliberk]]a in 11. aprila zasedel [[Celje]], 12. aprila pa [[Novo mesto]]. 11. aprila sta se v vojno vključila tudi Kraljevina Italija in Madžarska. [[V. armadni korpus (Italija)|V. armadni korpus]] italijanske vojske je napadel iz Primorske na dan vojne napovedi in še istega dne vkorakal v [[Ljubljana|Ljubljano]]. [[XI. armadni korpus (Italija)|XI. armadni korpus]] je napadel iz Goriške. Italijani so prodrli do [[Kočevje|Kočevja]] in nato nadaljevali proti Bosni. [[Vojska Kraljevine Jugoslavije|Jugoslovanska vojska]] je bila obkoljena in mnogo manj napredna od napadalcev. Čeprav je bil njen odpor na splošno slabo voden in izjemno šibak, je bil na Slovenskem močnejši od pričakovanj sil osi. Jugoslovanske enote so zažigale skladišča in rušila infrastrukturo, dokler je ni Narodni svet zaščitil z utemeljitvijo, da hoče zavarovati narodno gospodarstvo. 17. aprila je Kraljevina Jugoslavija kapitulirala. Čeprav so jugoslovanske vojaške oblasti odklonile zahtevo komunistov po formiranju prostovoljnih enot, se jih je okoli 3000 zbralo v Novem mestu. Deloma so jih napotili proti Zagrebu, deloma pa proti jadranski obali. Večina se jih je vrnila domov po razglasitvi [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] (NDH). === Okupacijski sistem === {{multiple image |direction=vertical |align=right |image1=Okupacijske meje v Sloveniji 1941-1945.tif |width1=288 |caption1=<small>Razdelitev Slovenije med silami osi leta 1941</small> |image2=Croatia-41-45.gif |width2=260 |caption2=<small>Razdelitev Jugoslavije med silami osi leta 1941</small>:{{legenda|#1448CB|Nemška zasedba}} {{legenda|#0B9120|Italijanska zasedba}}{{legenda|#856D52|Madžarska zasedba}}{{legenda|#EA2032|Hrvaška NDH}}}} Ozemlje nekdanje [[Dravska banovina|Dravske banovine]], slovenske pokrajine v kraljevini Jugoslaviji, so si razdelile štiri države sil osi. Nemci so zasedli [[Gorenjska|Gorenjsko]], [[Štajerska|Štajersko]], Zasavje, severozahodni del [[Prekmurje|Prekmurja]] in severni del [[Dolenjska|Dolenjske]], Italijani [[Notranjska|Notranjsko]], večino Dolenjske in Ljubljano ([[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]]), Madžari pa večino [[Prekmurje|Prekmurja]]. Posamezna naselja od [[Bregana|Bregane]] do bližine [[Brežice|Brežic]] je okupirala [[Neodvisna država Hrvaška]]. Vsak od okupatorjev si je prizadeval potujčiti slovensko prebivalstvo z raznimi raznarodovalnimi ukrepi. Prav tako so želeli nova ozemlja čim hitreje priključiti svojim državam. Italijani so okupirano ozemlje priključili 3. maja 1941, Madžari 16. decembra 1941, Hrvati pa 15. avgusta 1941. S tem so okupatorji kršili mednarodno pravo, ki ne dovoljuje priključitev v vojni zasedenega ozemlja pred sklenitvijo mirovne pogodbe. Že 26. aprila 1941 je vodja nacistične Nemčije [[Adolf Hitler]] osebno obiskal [[Maribor]]. Štajerski guverner [[Sigfried Uiberreither]] je 28. aprila v govoru izjavil, da mu je Hitler naročil, naj napravi deželo nemško.{{Sfn|Repe|2015|p=24}} Nemčija je pred priključitvijo okupiranih ozemelj želela njihovo upravo prilagoditi sosednjim avstrijskim deželam. [[Gorenjska|Gorenjsko]] in [[Mežiška dolina|Mežiško dolino]] so želeli priključiti [[Koroška (zvezna dežela)|Koroški]], [[Štajerska|Spodnjo Štajersko]] pa [[Štajerska (zvezna dežela)|avstrijski deželi Štajerski]]. Razmah odpora proti okupatorju je priključitev preprečil. Gorenjska in Štajerska sta kljub temu ''de facto'' postali del Tretjega rajha. Vpeljan je bil [[Nacizem|nacistični]] družbeni red z raznarodovalnimi, rasnimi in drugimi nacističnimi zakoni ter vojaško obvezo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=108}} Okupacija je temeljito spremenila življenje prebivalstva. Ker je bilo osnovne živilske potrebščine mogoče kupovati le na karte, se je razmahnil črni trg. Gibanje je bilo omejeno z uvedbo policijskih ur in obvezne uporabe prepustnic, nanj pa so vplivale tudi nove [[Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|meje]]. ==== Hrvaška okupacija ''slovenskih'' ozemelj ==== Nekaj ​​manjših delov je zasedla tudi Neodvisna država Hrvaška. Leta 1941 je pod hrvaško oblast prišlo pet slovenskih naselij: [[Slovenska vas, Brežice|Bregansko selo]] (danes Slovenska vas), [[Nova vas pri Mokricah|Nova vas pri Bregani]] (danes Nova vas pri Mokricah), [[Jesenice, Brežice|Jesenice]] na Dolenjskem, [[Obrežje, Brežice|Obrežje]] in [[Čedem]]. Šlo je za približno 20 km² veliko ozemlje, na katerem je takrat živelo okoli 800 slovenskih prebivalcev. Slovenski otroci iz okupiranih vasi so morali hoditi v hrvaško šolo v [[Lug Samoborski|Lug pri Bregani]]. Takoj po začetku partizanskega odpora leta 1942 so ustaške oblasti začele izvajati (glede na št. populacije) množične aretacije med prebivalstvom, in s tem brisali slovenski narodno zavest. Pri tem so imele še posebej težave s slovenskim prebivalstvom. 14. septembra 1942 so hrvaški ustaši iz maščevanja pobili vse moške s Slovenske planine in vas požgali. Hrvati so mobilizirali slovenske fante in moške med ustaše, ali pa so jih poslali v nemško vojsko. Da bi se izognili vpoklicu v ustaško vojsko, so se moški in fantje odločili za skrivanje ali pridružitev partizanom. Proti koncu vojne so hrvaška zasedena ozemlja zasedli partizani in jih takoj vrnili Sloveniji, znotraj Jugoslavije.<ref>{{Navedi revijo|last=Sečen|first=Ernest|date=2005-04-13|title=Mejo so zavarovali z žico in postavili mine: prezrti del zgodovine: Slovenci pod hrvaško okupacijo|magazine=Dnevnik|cobiss=9651277|issn=1318-0320}}</ref> === Raznarodovalna politika === Vsem trem okupatorjem je bil skupen namen izbrisati slovenski narod kot etnično skupnost, pri čemer so se razlikovali glede časovnega roka, ko bi ta cilj dosegli, in tudi glede načina.{{Sfn|Troha; Deželak Barič|2014|p=12}} ==== Nemška politika ==== Okupatorji so na slovenskem ozemlju izvajali etnično čiščenje in prisilno germanizacijo prebivalstva. Nemške oblasti so prepovedale slovenski jezik v šolah in javnih institucijah, obenem pa spreminjale slovenska osebna imena, imena ulic ter krajevna imena in napise v nemške različice, da bi preprečile ohranjanje ali krepitev slovenske narodne identitete in zavesti. Zapirale so slovenske knjižnice, zažigale knjige v slovenščini ter uničevale slovenske spomenike. Razpustile so slovenska društva, organizacije in združenja, vključno s cerkvenimi, pri čemer so zaplenile njihovo premoženje, ter ukinili lokalna društva, politične stranke, sklade, celo prostovoljna gasilska društva in podobne entitete. Odrasle prebivalce so prisilno včlanjevali v Štajersko domovinsko zvezo (Steirischer Heimatbund) ali Koroško ljudsko zvezo (Kärntner Volksbund), ki sta imeli ponemčevalno nalogo, vključno z oboroženimi oddelki znotraj teh struktur. Za germanizacijo na Štajerskem in Koroškem sta bila odgovorna predvsem [[Franz Steindl]] in [[Wilhelm Schicka]]. Poleg tega so močno omejili in minimizirali uporabo slovenščine v tisku.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=393}} Poleg zaplenitev premoženja izgnancem in družinam partizanov ter talcev so okupatorji zaplenili veliko večino podjetji, ki so bila v privatni lasti Slovencev ali v državni lasti (industrijska podjetja, rudniki, banke, zavarovalne družbe, zadruge časopisi itd.). Že 12. aprila 1941 je [[Reinhard Heydrich]], poveljnik nemške tajne službe ''[[Sicherheitsdienst]]'' in eden glavnih načrtovalcev [[Holokavst|holokavsta]], ustanovil urad za izgon Slovencev. 21. aprila je izdal povelje za izgon 260.000 Slovencev v Srbijo. Nemške oblasti so začele izganjati intelektualce, učitelje, duhovnike in priseljence iz leta 1918 (predvsem Slovence, ki so s Primorske pobegnili pred fašizmom). Vsem izgnancem so zaplenili premoženje: s seboj so jim dovolili vzeti le 30&nbsp;kg osebne prtljage in manjšo količino denarja. Nemci so izganjali slovenske učitelje in jih nadomeščali z nemškimi. Izgnali so tudi 448 slovenskih duhovnikov (skoraj vse na nemškem okupacijskem območju) in namesto njih v župnije nastavili nemške. Zaradi odporniškega gibanja Nemci so namenjeni izgon le delno realizirati – izgnanih je bilo okoli 80.000 Slovencev, med njimi 20.000 otrok mlajših od 10 let.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska izgnanka: Da bi preživela, sem jedla kislico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-izgnanka-da-bi-prezivela-sem-jedla-kislico/366926|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-28|date=2015|last=Janičijević|first=Sabina}}</ref> Vodja SS [[Heinrich Himmler]] je nato izgone ustavil: nameraval jih je izvesti po koncu vojne. Dodaten ponemčevalni ukrep je bilo priseljevanje Nemcev iz italijanske okupacijske cone, predvsem [[Kočevarji|s Kočevskega]]. V glavnem so jih naseljevali na južno mejo Štajerske, da bi tam oblikovali etnično tamponsko cono pred »slovanskimi hordami«. V okviru programa ''[[Lebensborn#Lebensborn v Sloveniji|Lebensborn]]'' so Nemci avgusta 1942 v zbirnem centru v [[Celje|Celju]] (danes I. osnovna šola Celje) več kot 600 otrok nasilno odvzeli materam in jih poslali v tujino, kjer so postali rejenci nemških družin in so bili vzgojeni v Nemce. Nekatere otroke so tudi umorili. ==== Italijanska politika ==== Kraljevina Italija je že pred drugo svetovno vojno vodila politiko [[Poitalijančevanje|poitalijančevanja]] Slovencev, ki so živeli zahodno od [[rapalska pogodba|rapalske meje]]. V Ljubljanski pokrajini so Italijani vodili blažjo politiko, vendar je bila "prvotna italijanska blagost zgolj bolj postopna pot italijanizacije in vključevanja Ljubljanske pokrajine v fašistični sistem".{{Sfn|Kranjc|2013}} [[Slika:Rapallo border.jpg|thumb|300px|<br />Prisotnost Slovencev na zahodu [[Rapalska pogodba|rapalske meje]] {{legend|#B5E61D|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) v Italiji od leta 1920.}}{{legend|#34e6b5|Etnično mešano območje (Slovenci in Italijani) priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1975 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}{{legend|#44aaff|<u>zahodno od rapalske meje:</u> predvsem s Slovenci naseljeno območje priključeno [[Kraljevina Italija|Kraljevini Italiji]] od leta 1920 do leta 1945; od leta 1947 priključeno Jugoslaviji/Sloveniji.}}]] Po prvi svetovni vojni je bilo, na podlagi rapalske pogodbe (1920), dodeljeno Kraljevini Italiji vse etnično mešano območje ([[Kanalska dolina]], [[Beneška Slovenija]], Spodnje [[Posočje]] z Gorico, Tržaška in [[Slovenska Istra|Istra]]), kjer je poleg Italijanov prebivalo približno 155.000 Slovencev, in poleg tega še pretežno s Slovenci naseljen ostali del nekdanjega [[Avstrijsko primorje|Primorja]] in [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] ([[Bovec]], [[Kobarid]], [[Tolmin]], Srednje Posočje z [[Idrija|Idrijo]], (slovenski) [[Kras]] s Postojno in Ilirsko Bistrico vred), kjer je prebivalo približno 185.000 prebivalcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski zgodovinski atlas|publisher=Nova revija|year=2011|location=Ljubljana|cobiss=256791808}}</ref> Slovenščina je bila na vse načine izpodrinjena iz javnega življenja, prepovedana v vseh šolah in javnih ustanovah, slovenska osebna imena in priimki so bili na silo spremenjeni v italijansko obliko. Mladi Primorci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v posebne bataljone italijanske vojske. Skupine italijanskih nacionalistov in fašistov so nenehno razgrajale primorskih in istrskih mestih, da bi ustrahovale Slovence; fašistični zločinci so jih nekaznovano preganjali in uničevali njihovo imetje.{{Sfn|Zidar|1999}} V medvojnem obdobju se je okoli 100.000 Slovencev in Hrvatov s Primorja izselilo, italijanske oblasti pa so doseljevale Italijane, predvsem iz južne Italije. Mnogi primorski Slovenci so bili med drugo svetovno vojno mobilizirani v italijansko vojsko. {{citatni blok|»Ko se srečamo s tako raso, kot je slovanska – manj vredna in barbarska – ne smemo proti njej izvajati politike sladkorčkov, temveč politiko palice […] Ne bojimo se več žrtev […] Meje Italije morajo potekati po Brennerju, po Snežniku in po Dinarskem gorstvu […] Mislim, da se sme žrtvovati 500.000 barbarskih Slovanov za 50.000 Italijanov.«| Iz govora [[Benito Mussolini|Benita Mussolinija]] v [[Pulj|Pulju]] 22. septembra 1920{{Sfn|Zidar|1999}}}} {{bar box |width = 390px |float = right |caption =<span style="color:darkblue;"> [[Slika:Gramozna 1 feb maj 42.JPG|thumb|right|200px|Detajl spomenika v spomin ustreljenih talcev pri Gramozni jami]][[Gramozna jama]] v Ljubljani je kraj, kjer so italijanske okupatorske sile v letih od 1942 do 1943 streljale slovenske talce. Ustreljeni talci so bili izbrani naključno med aretiranci pouličnih obhodov italijanskih vojaških patrulj, brez sojenja, brez dokazane krivde, z utemeljitvijo,<br /> »da so zagotovo krivi komunistične aktivnosti, ker v predpisanem času 48 ur niso bili odkriti povzročitelji partizanskih akcij«. </span>}}Prepovedali so slovenske politične organizacije, vendar sprva še ne kulturnih. Javne ustanove so bile dvojezične (italijansko in slovensko), v šole je bil uveden pouk italijanščine, vendar slovenščina ni bila prepovedana. Ustanovljen je bil Sosvet (''Consulta''), ampak so slovenski politiki v njem kmalu uvideli, da fašistične oblasti niso nameravale Slovencem pustiti niti svetovalne vloge. Uradniški aparat je bil fašiziran, ustanovljene so bile fašistične organizacije, na nekatera območja (npr. Kočevsko) so naseljevali Italijane. Na zasedenem ozemlju, ki so ga sestavljala predvsem Ljubljana, Notranjska in Dolenjska s približno 320.000 prebivalci, je Italija ustanovila [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljansko pokrajino]] ({{jezik-it|Provincia di Lubiana}}). Italijani so tukajšnjem okupiranem ozemlju na začetku vodili zmerno politiko. Tako so dovoljevali dvojezičnost, italijanski jezik so v šole uvedli zgolj kot učni predmet, dovoljevali so nepolitična, kulturna in športna društva. Po vstaji, Italijani so množično pošiljali Slovence v koncentracijska taborišča, streljali jih kot talce, ter na sestanku italijanskih generalov z Mussolinijem 31. julija 1942 v Gorici, sklenili izgnati vse Slovence iz Ljubljanske pokrajine, ter jih nadomestiti z Italijani, če bo potrebno.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=106}} {{citatni blok|«Bisogna sterminare tutti i maschi di questa stirpe maledetta!»<br/>''(Pokončati je treba vse moške tega prekletega plemena!)''|[[Benito Mussolini]], Gorica 31. julija 1942{{Sfn|Zidar|1999}}}} Po prvih uspešnih uporniških akcijah prebivalcev na zasedenem ozemlju, je italijanska oblast spremenila politiko in začela izvajati program etničnega čiščenja.<ref>Benito Mussolini: “''To ozemlje moramo upoštevati kot poskusno ozemlje'' […] ''Ne bi izključil možnosti preselitve celotnih skupin prebivalcev''’’. Citat v Marco Cuzzi (1998). ''L’occupazione italiana della Slovenia'', Rim, str. 225.</ref> Izvedba tega naklepa je privedla do izgona približno 35.000 civilistov, od katerih je v italijanskih koncentracijskih taboriščih, v letih 1942 in 1943, umrlo od lakote in bolezni okoli 3500 moških, žensk in otrok.{{Sfn|Jezernik|1997|p=557-558}} To, da je šlo za poskus etničnega čiščenja, izhaja ne samo iz zelo velikega števila ubitih in razseljenih, ampak tudi iz izjav in ukazov visokih italijanskih oficirjev, predvsem pa iz vsebine zloglasne okrožnice 3C, ki jo je podpisal prvega marca 1942 general Mario Roatta.<ref>Angelo del Boca (2005). ''Italiani, brava gente?'', Vicenza, str. 234-243.</ref> ==== Madžarska politika ==== Madžarski okupator ni priznaval obstoja slovenskega naroda. Že nekaj dni po okupaciji so izdali uredbo ki navaja: “Na osvobojenem ozemlju se mora delati razlika med domačim prebivalstvom in priseljenci oziroma kolonisti.” Za domače so imeli tiste ki so živeli na teritoriju “Velike Madžarske” pred 31. oktobrom 1918. Vse druge so prištevali med priseljence, ki jih je treba izgnati iz države. Madžarski okupator je Slovence razglašal za “Vende” in izvajal ukrepe da bi jih čim hitreje pomadžaril. Izganjal je prišleke, zlasti izobražence in koloniste, odpustil je vse slovenske uradnike in učitelje in jih nadomestil z madžarskimi, slovenski pouk v šolah je ukinil, uvedel madžarske šole, zatrl slovenski tisk …{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} Aretirane so pri zasliševanjih tepli z žilavkami po vsem telesu, podplatih in spolovilih, jih zvezali, jim ruvali lase in nohte, izbijali zobe, mučili z žarečim železom, itd. Slovence so zapirali, internirali, izganjali, konfinirali, pošiljali na prisilno delo, ubijali, slovensko moško prebivalstvo prisilno mobilizirali. Madžari so zaprli 461 oseb, izgnali in odpeljali v internacijo 1.259 Slovencev, na prisilno delo so odvedli 7.211 Slovencev, v ujetništvo so zajeli 1.052 oseb, konfinirali 62 oseb in prisilno mobilizirali 10.164 moških. Iz okraja Murska Sobota je madžarski okupator interniral in deportiral 284 Slovencev, ki so bili internirani predvsem v taborišča Bergen-Belsen, Dachau, Auschwitz in Ravensbruck. Iz okraja [[Dolnja Lendava]] pa jih je okupator interniral 587 oseb v taborišče Sarvar.{{Sfn|Suhadolnik|2006|p=18}} === Okupatorski zločini === Že 9. junija 1941 so Nemci v okviru programa ''[[Aktion T4]]'' iz psihiatričnih bolnišnic na svojem okupacijskem območju odpeljali okoli 600 duševnih bolnikov. Usmrčeni so bili v plinskih celicah na gradu [[Hartheim]] v bližini [[Linz]]a.<ref>{{Navedi splet|title=75. obletnica spomina na 92. odpeljanih oskrbovancev vojniške banovinske hiralnice, ki jih je v smrt 9. junija 1941 odpeljal nemški okupator|url=https://www.mojaobcina.si/vojnik/novice/75-obletnica-spomina-na-92-odpeljanih-oskrbovancevvojniske-banovinske-hiralnice-ki-jih-je-v-smrt-dne-9-junija-1941-odpeljal-nemski-okupator.html|website=mojaobcina.si|accessdate=2020-04-10|language=sl|date=2016|last=Zdovc|first=Marko|publisher=Občina Vojnik {{!}} MojaObčina.si}}</ref><ref name=":6" /> ===== Izgoni Slovencev ===== [[Slika:Slovenski izgnanci na dvorišču taborišča v Mariboru pred odhodom na železniško postajo.jpg|sličica|Nemški vojaki stražijo slovenske izgnance v taborišču v Mariboru pred izgonom v Srbijo.]] Takoj po okupaciji so se vrstile množične aretacije slovenskih izobražencev. Mnogo je bilo izgnanih. Skupno je bilo izgnanih 80.000 Slovencev. Prvo so Nemci 1941. pred komisijami rasno in politično pregledali in ocenili skoraj vse prebivalstvo Štajerske, Gorenjske in Mežiške doline. Rasne ocene so bile: I – čisto nordijska, II – pretežno nordijska s primesjo dinarske in zahodne, III – manj izravnavani mešanci s pretežno dinarskim in z vidnimi vzhodnimi znamenji, IV – neizravnani mešanci, čisto vzhodna, osebe z neevropsko primesjo, tuje-krvni (prednjeazijska, orientalska, negroidna, mongoloidna), poleg tega že na prvi pogled opazni hudo dedno bolni. Skoraj nič ljudi ni prišlo v I. rasno skupino, le malo jih je prišlo v II., medtem ko jih je mnogo prišlo v III. in IV. Na osnovi teh rasnih pregledov so komisije določile, da je izgon Slovencev upravičen in utemeljen.{{Sfn|Ferenc|1968|p=211}} ===== Koncentracijska taborišča ===== {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Arrival to Rab concentration camp.jpg | alt1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | caption1 = Prihod žensk in otrok v koncentracijsko taborišče na Rabu | image2 = Rab ujetnik predelava paint.jpg | alt2 = Interniranec v taborišču na Rabu | caption2 = Interniranec v taborišču na Rabu | footer = Na Rabu je bilo interniranih več kot 10.500 ljudi. Umrlo jih je 1500, med njimi 100 otrok, mlajših od deset let. }} Okupatorji so množično izvajali [[Koncentracijsko taborišče|internacije]], Nemci med drugim v [[Koncentracijsko taborišče Dachau|Dachauu]], [[Koncentracijsko taborišče Ravensbrück|Ravensbrück]], [[Auschwitz]], Mauthausen Italijani pa zlasti v koncentracijska taborišča [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rab]] in [[Koncentracijsko taborišče Gonars|Gonars]]. Okoli 26.000 Slovencev iz Ljubljanske pokrajine (vsak dvanajsti prebivalec) je bilo poslanih v italijanska koncentracijska taborišča, med njimi na tisoče žensk in otrok. Po Himmlerjevem ukazu so Nemci aretirali sorodnike partizanov in talcev. Tako so med 3. in 6. avgustom 1942 v Celje prepeljali 1.262 oseb.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} Potem ko so v noči na 9. avgust materam odvzeli otroke, so moške in ženske odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.<ref>{{Navedi knjigo|title=Auschwitz - Birkenau|last=Kovač-Zupančič|first=Marija|publisher=Obzorja|year=1982|location=Maribor|cobiss=13177857|last2=Ksela|first2=Lenka}}</ref> Otroke, ki so jih najprej rasno pregledali, so 10. avgusta odpeljali v otroško (zbirno) taborišče organizacije Lebensborna pri Gradcu ([[Fronhleiten]]), nato pa v razna druga taborišča, bolehne in starejše od 55 let pa v razna taborišča za bolne in onemogle ljudi.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=23}} V taborišču Auschwitz je po dostopnih podatkih umrlo 1726 slovenskih prebivalcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Auschwitz&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Auschwitz-Birkenau&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Gleiwitz%2FAuschwitz&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=U+logoru%2C+Auschwitz&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Sosnowitz%2FAuschwitz&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Auschwitz+-+Birkenau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Auschwitz|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dobaja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Mauthausnu in njegovih satelitskih taboriščih 1655,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mauthausen&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Melk%2FMauthausen&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Linz%2FMauthausen&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Gusen%2FMauthausen&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Steyr%2FMauthausen&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Gusen-Mauthausen&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dunaj%2FMauthausen&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Peggau%2FMauthausen&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Gradec%2FMauthausen&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Ebensee%2FMauthausen&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Schlier%2FMauthausen&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ljubelj%2FMauthausen&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Hartheim%2FMauthausen&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=St.+Valentin%2FMauthausen&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hartheim%2FLinz%2FMauthausen&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Wien-Schwechat%2FMauthausen&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Graz%2C+Puntigam%2FMauthausen&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Wien-Florisdorf%2FMauthausen&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=Linz%2CSchlantenfeld%2FMauthausen&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Pongau+pri+Salzburgu%2FMauthausen|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Mauthausen in njegova satelitska taborišča|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Dachauu 1679,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Dachau&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=U+logoru%2C+Dachau|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Dachau|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Jasenovcu 413,<ref>{{Navedi knjigo|title=Slovenski taboriščniki v Jasenovcu: knjiga imen in obrazov|last=Kramar|first=Alojz Slavko|publisher=Slovenski dom Zagreb in Svet slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb|year=2023|location=Zagreb|cobiss=172806403|last2=Todorovski|first2=Ilinka|url=https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf}}</ref> Buchenwaldu in njegovih podružnicah 429,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Buchenwald&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Essen%2FBuchenwald&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Weimar%2FBuchenwald&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Erfurt%2FBuchenwald&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Weimar-Buchenwald&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Bochum%2FBuchenwald&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Dachau+-+Buchenwald&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Dortmund%2FBuchenwald&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Frankfurt%2FBuchenwald&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Buchenwald-Leitmeritz&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Langenstein%2FBuchenwald&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Ortelsbruch%2FBuchenwald&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Buchenwald+-+danska+meja&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Gelsenkirchen%2FBuchenwald&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Leipzig+-+Wahren%2FBuchenwald&f15=0%2Ckraj_smrti&v15=Holzen+bei+Eschershausen%2FBuchenwald|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Buchenwald in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Ravensbrücku in podružnicah 255,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Ravensbr%C3%BCck&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Ravensbr%C3%BCck+&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Ravensbr%C3%BCck+%28%3F%29&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Barth%2FRavensbr%C3%BCck&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Rahlin%2FRavensbr%C3%BCck&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Ravensbr%C3%BCck%2FBelzig&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Neustadt%2FRavensbr%C3%BCck&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Ravensbr%C3%BCck%2FK%C3%B6nigsberg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Ravensbr%C3%BCck+%28bolni%C5%A1nica%29&f9=0%2Ckraj_smrti&v9=Neubrandenburg%2FRavensbr%C3%BCck|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Ravensbrück in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> Flossenbürgu 231<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Flossenb%C3%BCrg&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Aussig%2FFlossenb%C3%BCrg&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Bamberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Dresden%2FFlossenb%C3%BCrg&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Ansbach%2FFlossenb%C3%BCrg&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Zwickau%2FFlossenb%C3%BCrg&f6=1%2Ckraj_smrti&v6=Freiberg%2FFlossenb%C3%BCrg&f7=1%2Ckraj_smrti&v7=Rabstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f8=1%2Ckraj_smrti&v8=Hersbruck%2FFlossenb%C3%BCrg&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Hersbruck-Flossenb%C3%BCrg&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Neurohlau%2FFlossenb%C3%BCrg&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Leitmeritz%2FFlossenb%C3%BCrg&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Heilsinburg%2FFlossenb%C3%BCrg&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pottenstein%2FFlossenb%C3%BCrg&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Hersbruck+pri+N%C3%BCrnbergu%2FFlossenb%C3%BCrg|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Flossenbürg in njegova satelitska taborišča|date=2025-11-28|accessdate=2025-11-28|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ljudi itn. Prav tako so uničujoče delovala tudi "manj pomembna" taborišča, kjer so prav tako umirali slovenski prebivalci. Ko skupaj seštejemo je bilo okupatorjevih koncentracijskih taboriščih interniranih več kot 65.000 Slovencev. V koncentracijskih taboriščih, na prisilnem delu ali v izgnanstvu je življenje izgubilo najmanj 13.169 Slovencev, od teh 85–90 % civilisti. Večinoma jih je bilo sorodnikov partizanov ali sodelavcev OF.<ref name=":6" /> Med žrtvam nemških in italijanskih taborišč je bilo najmanj 949 slovenskih otrok – 680 dečkov in 296 deklic.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=29}} V [[Maribor]]u, v [[Melje|Melju]], so Nemci že do junija 1941 vzpostavili [[Stalag XVIII-D]] (tudi Stalag 306), koncentracijsko taborišče za zavezniške vojne ujetnike. Razmere v njem so bile brutalne: v zlasti hudem obdobju od 1. januarja do 1. aprila 1942 je tu življenje izgubilo 5021 sovjetskih vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Nacistično taborišče v Mariboru: Stalag XVIII-D|url=https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|website=vecer.com|date=2018-07-22|accessdate=2020-04-16|archive-date=2019-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20190328120342/https://www.vecer.com/nacisticno-taborisce-v-mariboru-stalag-xviii-d-6526783|url-status=dead|publisher=Večer|last=Ponudič|first=Helena}}</ref> ===== Streljanja talcev ===== [[Slika:Streljanje talcev v Gorjah pri Bledu.jpg|sličica|Streljanje talcev pred družinam v Gorjah pri Bledu, avgust 1941]] [[Slika:Ustreljeni zaporniki iz Begunj.jpg|levo|sličica|Ustreljeni zaporniki iz Begunj, 1941]] Ko se je partizansko gibanje jeseni 1941 nekoliko okrepilo, so najprej Nemci, kasneje pa še Italijani pričeli izvajati [[represalije]], usmrčevanje talcev kot povračilni ukrep za dejanja odpora. Prvi talci so bili usmrčeni 10. oktobra 1941, ko je bilo zaradi partizanskega napada na [[Šoštanj]] ustreljenih 10 talcev. Takratno mednarodno pravo je represalije sicer dopuščalo, vendar le v razmerju en talec na eno žrtev. Na Gorenjskem in Štajerskem so Nemci ustrelili po pet talcev za ubitega Slovenca v nemški službi in po deset talcev za enega ubitega Nemca. Na smrti funkcionarjev so se odzvali z usmrtitvijo še večjih števil talcev. Po umoru Marka Natlačena so Italijani ustrelili 24 talcev. Kot povračilni ukrep za uboj visokega nemškega funkcionarja [[Anton Dorfmeister|Antona Dorfmeisterja]]<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://www.mladina.si/214760/frankolovski-zlocin/|title=»Frankolovski zločin«|date=11. 3. 2022|accessdate=2025-11-26|publisher=Mladina|last=Volk|first=Luka}}</ref> (1912–1945) so Nemci 12. februarja 1945 [[Frankolovski zločin|na Frankolovem usmrtili celo 100 talcev]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Ckraj_smrti&v0=Stranice+pri+Frankolovem&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1945-2-12-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Frankolovo|accessdate=2025-09-28|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2025-09-28}}</ref> Zbrali so jih iz celjskega, mariborskega in trboveljskega nacističnega zapora.<ref name=":29" /> V letu 1941 je bilo usmrčenih 360 ljudi, v letu 1942, ki predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja, pa 1367. Poleti 1942 so okupatorji izvedli več pomorov v Starem piskru v Celju (skupno so tirjali 380)<ref>{{Navedi knjigo|title=Poslovilna pisma za svobodo ustreljenih v okupirani slovenski Štajerski|last=Ževart|first=Milan|publisher=Obzorja|year=1965|location=Maribor|cobiss=3854849|last2=Terčak|first2=Stane}}</ref> in pa največja represalija sploh v Mariboru (143 žrtev). Talce so nacisti usmrčevali še aprila 1945. Skupaj kot talcev in v okupatorskih in kolaborantskih zaporih je bilo usmrčenih 4886 ljudi. ===== Požiganja vasi ===== [[Slika:Drazgose burning.png|sličica|Nemško opustošenje Dražgoš, katere so zravnali s tlemi in pobili domačine zaradi tako nem. imenovane ''kolektivne odgovornosti'' prisotnosti partizanov v vasi.]] Okupatorji so kot povračilni ukrep tudi požigali posamezne domačije ali celotne vasi ter preganjali, mučili in izganjali svojce partizanov. Prvo vas je nemški okupator uničil 20. septembra 1941; to je bila [[Rašica, Ljubljana|Rašica]] pri Ljubljani, katere prebivalci so bili izgnani v NDH. Prve prebivalce vasi pa je pobil in trupla pometal v ogenj januarja 1942 v Dražgošah, ko so pobili 41 domačinov, vas pa do tal porušili, vse preživele poslali v zapor v Šentvidu. Samo v enem mesecu poleti 1942. na Gorenjskem, Nemci so požgali 11 vasi, v nekaterih vaseh so moške prebivalce stare nad 15 let postrelili in njihova trupla zmetali v ogenj, ženske in otroke pa izselili. ==== Prisilna mobilizacija ==== Nemci so na okupiranih ozemljih izvajali [[Prisilna mobilizacija|prisilno mobilizacijo]] prebivalstva v [[Wehrmacht|nemško vojsko]], kar je bilo v nasprotju z mednarodnim pravom. 70.000 Slovencev je bilo prisilno mobilizirano v nemško vojsko, 10.000 v madžarsko, plus še dodatnih Primorcev v italijansko. Žrtve med slovenskimi mobiliziranci se ocenjuje na več kot 12.944, večina jih je padla na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]. Vse skupaj so okupatorji, s pomočjo domačih sodelavcev pobili, spravili v koncentracijska taborišča in izgnali čez 200.000 Slovencev. ==== Holokavst ==== Ob začetku druge svetovne vojne je bilo na Slovenskem skupaj okoli 1500 Judov. [[Judovska skupnost Slovenije|Judovska skupnost na Slovenskem]] je bila že v Kraljevini Jugoslaviji deležna naraščajočega [[Antisemitizem|antisemitizma]], sploh antisemitistične propagande v katoliškem tisku. Že pred vojno je jugoslovanska vlada – na predlog Antona Korošca – uvedla dve antisemitski uredbi, ki sta prepovedovala Judom delovanje v živilski industriji in omejila število judovskih dijakov in študentov v srednjih in višjih šolah. Po mnenju [[Oto Luthar|Oto Lutharja]] je bil takrat na Slovenskem najizrazitejši antisemist ravno Korošec,{{Sfn|Luthar|2012|p=55-58}} ki je bil takrat minister za prosveto v vladi [[Dragiša Cvetković|Dragiša Cvetkovića]]. Predvojni antisemitizem se je na Slovenskem med okupacijo še naprej odražal, zlasti pri [[Slovensko domobranstvo|domobrancih]], ki so bili izrazito antisemitistična organizacija.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%8Aumi.pdf|title=Slovenski antisemitizem, živ pokopan v ideologiji slovenske narodne sprave|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Šumi|first=Irena|archive-date=2019-09-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20190921190332/https://www.ckz.si/arhiv/260/6Irena_%258Aumi.pdf|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razumevanje preteklosti: Presenetljivo? Ne. Nedopustno Da! |url=https://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html|website=www.delo.si|date=2014-05-09|accessdate=2019-11-24|language=sl-si|first=Oto|last=Luthar}}</ref> {{citatni blok|“Židovstvo hoče zasužnjiti ves svet. Zasužnjiti bi ga moglo, če bi narode tudi gospodarsko uničilo. Zato je pognalo narode v vojno, da se uničujejo in s tem služijo židovskim koristim. Najzvestejši izvrševalec židovskih ukazov sta komunizem in liberalna demokracija. Obe ideji so ustvarili židje za nežidovske narode. Tudi slovenski narod hoče židovstvo z moralnim razkrojem in obubožanjem spraviti na kolena.”|Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944<ref>{{navedi splet |url=http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/razumevanje-preteklosti-presenetljivo-ne-nedopustno-da.html |title=Navedek iz časopisa Slovensko domobranstvo, 1944|accessdate=2024-10-10}}</ref>}} [[Slika:Auschwitz Resistance 280 cropped.jpg|sličica|Sežiganje trupel v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|koncentracijskem taborišču Auschwitz]], kjer je umrlo več kot 1.300 Slovencev ter kraj konca večina slovenskih Judov.]]Med vojno je bil [[holokavst]] izveden tudi na Slovenskem. Eden glavnih snovalcev holokavsta (nekateri zgodovinarju mu pripisujejo tudi idejo plinskih celic) je bil [[Odilo Globocnik|Odilo Globočnik]] (1904–1945), visok nacistični funkcionar (policijski general) slovenskega rodu.<ref>{{SloBio|id=1011110|avtor=Brecelj, Aleš|ime=Globocnik, Odilo Lothar|vir=SBL}}</ref> Judje v nemški in italijanski okupacijski coni so bili takoj po okupaciji internirani. V Ljubljani se je 32 Judom uspelo skrivati do septembra 1944, ko jih je v obširni akciji aretirala [[Slovensko domobranstvo|domobranska policija]] in jih predala Nacistom. Poslani so bili v [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]], kjer je bila večina umorjenih. Več kot polovica slovenskih Judov je živela v [[Prekmurje|Prekmurju]]. Tamkajšnje madžarske okupacijske oblasti so sprejemale vse ostrejše protisemitske ukrepe, niso pa judovske skupnosti uničile. Holokavst je prekmurske Jude prizadel šele po nemški okupaciji Madžarske 12. marca 1944. Nove nemške okupacijske oblasti so 26. aprila 1944 zbrale 376 Judov in jih internirale, oktobra in novembra sta sledili še po ena manjša skupina. 85 % prekmurskih Judov je bilo umorjenih v plinskih celicah v uničevalnem taborišču [[Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitz]]. Preživelo jih je le 63. Nekateri slovenski Judje so se rešili z begom med partizane. Za razliko od glavnega, desnega poljskega odporniškega gibanja ki ni sprejelo Jude v svoje vrste, partizani so sprejemali Jude.{{Sfn|Luthar|Šumi|2016}} Zgodovinar Ivo Goldstein piše, da samo v NDH 4.339 Judov, ali 50 % vseh preživelih, se je uspelo rešiti z odhodom v partizane ali na partizanski teritorij,<ref>{{Navedi knjigo|title=The Holocaust in Croatia|url=https://books.google.com/books/about/The_Holocaust_in_Croatia.html?id=ehVSjgEACAAJ|publisher=University of Pittsburgh Press, published|date=2016|isbn=978-0-8229-4451-5|language=en|first=Ivo|last=Goldstein|first2=Slavko|last2=Goldstein|year=|location=|page=453|cobiss=}}</ref> 10 Judov je bilo razglašenih za narodne heroje.<ref>{{Navedi knjigo|title=The Slovenian Righteous among Nations|first3=Ivo|page=12|location=|year=|last4=Salamon|first4=Jasna Kontler|last3=Jevnikar|last2=Hajdinjak|url=https://books.google.com/books?id=r0XODgAAQBAJ&pg=PA176&lpg=PA176&dq=pdf+Edited+by+Irena+%C5%A0umi+and+Oto+Luthar+(2016).+THE+SLOVENIAN+RIGHTEOUS+AMONG+NATIONS.+Ljubljana.&source=bl&ots=d89cQFUFhA&sig=ACfU3U3i6OubFEBD-SVUhtT8uSZqBCSuZw&hl=en&sa=X&ved=2ahUKEwiK_c6xjqPqAhXNvp4KHRbiAbwQ6AEwAXoECAoQAQ#v=onepage&q=heroes&f=false|first2=Boris|last=Luthar|first=Oto|language=en|isbn=978-961-254-863-6|date=2016-05-02|publisher=Založba ZRC|cobiss=}}</ref> Slovenska judovska skupnost je bila skoraj v celoti uničena. Vojno je preživelo le okoli 200 slovenskih Judov (dobrih 10 %). Preživeli so po vojni uspeli obnoviti Zvezo judovskih skupnosti, v 56 jugoslovanskih mestih, tudi na Slovenskem.<ref name=":16">{{Navedi splet|title=Yugoslavia|url=https://www.jewishvirtuallibrary.org/yugoslavia|website=www.jewishvirtuallibrary.org|accessdate=2020-07-28|date=2007}}</ref> Jugoslavija je bila edina komunistična dežela ki je dovolila delovanje in pomoč Judom od strani ameriških judovskih organizacij, ter tudi dovolila izselitev v Izrael.<ref name=":16" /> Izraelski podatki kažejo da se je 68 slovenskih Judov izselilo v Izrael.<ref>{{Navedi revijo|last=Ivanković|first=Mladenka|date=|year=2011|title=Mladenka Ivanković, Jews and Yugoslavia 1918-1953, Minorinties in the Balkans,Belgrade 2011, 131-153.|url=https://www.academia.edu/25807789/Mladenka_Ivankovi%C4%87_Jews_and_Yugoslavia_1918-1953_Minorinties_in_the_Balkans_Belgrade_2011_131-153|magazine=|language=en|page=15, fusnota 50|pages=|doi=|pmid=|access-date=}}</ref> Ker nova Jugoslavija tedaj ni priznavala dvojnega državljanstva in tujo last nad nepremičninam, so ob izselitvi morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo jugoslovanskemu državljanstva in neprodanim nepremičninam v državi. Nekateri Judje so se po izselitvi v Izrael vrnili v Jugoslavijo in obnovili svoje državljanstvo. Do leta 2018 je 15 Slovencev prejelo naslov pravičnega med narodi, ki se podeljuje posameznikom, ki so med vojno nesebično zaščitili judovske posameznike pred holokavstom.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.mladina.si/185377/novi-slovenski-pravicni-med-narodi/|title=Novi slovenski »pravični med narodi« {{!}} MLADINA.si|work=Mladina|accessdate=2018-08-24|date=2018-05-04|last=Horvat|first=Marjan}}</ref> == Odziv političnih struj na okupacijo == Med okupacijo politično življenje ni popolnoma zamrlo. Ob razpadlih strankah so obstajala različna društva, organizacije, manjše politične skupine in domoljubi različnih političnih idejnih usmeritev, ki so kot društveni in kulturni delavci, publicisti, novinarji, umetniki ali drugače pomembno vplivali na politične tokove pred vojno in po njej. === Tradicionalne stranke === {{glavni|Protirevolucionarni tabor}} Slovenci so bili že napadom na Jugoslavijo hudo razdvojeni in ob začetku vojne niso imeli enotnega vodstva ali programa. Slovenska ljudska stranka (SLS), glavna politična stranka na Slovenskem, je v čas druge svetovne vojne vstopila z ohromljenim vodstvom. [[Anton Korošec]], ki je SLS vodil vse od leta 1917, je umrl decembra 1940, manj kot štiri mesece pred napadom na Jugoslavijo, njegov naslednik [[Franc Kulovec]] pa je izgubil življenje že na prvi dan vojne. Nekateri politiki (na primer [[Miha Krek]], eden vidnejših članov SLS) so se skupaj z [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|jugoslovansko vlado umaknili v London]] in skušali vplivati na razmere doma od tam. Voditelj SLS v domovini je postal [[Marko Natlačen]], ob napadu na Jugoslavijo [[Dravska banovina|ban Dravske banovine]]. Večina politikov, ki so ostali, je delovala previdno iz strahu, da bi si s prenagljenimi odločitvami škodili. Že 6. aprila 1941, na dan napada na Jugoslavijo, je v Ljubljani na pobudo SLS in Marka Natlačena nastal [[Narodni svet za Slovenijo|Narodni odbor za Slovenijo]]. Ta je 10. aprila razglasil, da prevzema oblast v Sloveniji. V Narodnem odboru so sodelovali predstavniki SLS, [[Jugoslovanska nacionalna stranka|Jugoslovanske nacionalne stranke]], [[Narodna radikalna stranka|Narodne radikalne stranke]], [[Socialistična stranka Jugoslavije|Socialistične stranke Jugoslavije]] in [[Samostojna demokratska stranka|Samostojne demokratske stranke]]. Prošnjo [[Komunistična partija Slovenije|Komunistične partije]] za vstop so zavrnili z utemeljitvijo, da ni legalna stranka. Odklonili so tudi predlog, da bi Narodni odbor postal Obrambni odbor. Narodni odbor je prebivalstvo pozval k redu in miru ter izročitvi orožja, enote jugoslovanske vojske pa, naj se mu podredijo in zaprosijo za premirje kot slovenska vojska. Vojaško poveljstvo v to zahtevo ni privolilo. Ko so 11. aprila 1941 prve italijanske enote vkorakale v Ljubljano, pred cerkvijo na Viču jih je sprejel ljubljanski župan iz vrst SLS-a, [[Juro Adlešič]] in poveljniku poklonil mestne ključe.<ref>{{Navedi splet|title=Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, 1962, št. 1|url=https://www.sistory.si/11686/www.sistory.si/11686/25|website=www.sistory.si|accessdate=2023-08-15|language=sl|page=63}}</ref> Marko Natlačen je po pozdravu italijanskih vojaških oblasti v Ljubljani odšel v Celje, kjer je Nemcem predlagal, da bi zasedli vso Slovenijo in jo oblikovali v posebno državo, podobno kot Hrvaško. Nemci so predlog zavrnili zaradi že zasnovanega načrta o razdelitvi Jugoslavije. Natlačen je z zagotovitvijo lojalnosti fašističnem komisarju [[Emilio Grazioli|Emiliu Grazioliju]] ter s spomenico, ki jo je poslal [[Benito Mussolini|Mussolini]]ju, skušal pridobiti dovoljenje za izvrševanje oblasti. Mussolini je načeloma privolil v sodelovanje s predstavniki nekdanje oblasti na zasedenih območjih, vendar se je 17. aprila Narodni odbor sestal zadnjič. Italijani so namreč že 20. aprila civilno oblast v Ljubljanski pokrajini prenesli na svoj Komisariat za zasedeno slovensko ozemlje. Narodni odbor je s tem prenehal delovati. === Začetki kolaboracije === {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} [[Slika:Gregorij Rožman and Emilio Grazioli.jpg|sličica|Škof Rožman in visoki fašistični komisar Emilio Grazioli, 20. aprila 1941.]]Nekateri pripadniki katoliške politične struje in slovenske Cerkve so že pred vojno simpatizirali s fašizmom. [[Kolaboracija]] je pričela kmalu po okupaciji Slovenije in pri vzpostavi le-te je ključno vlogo odigral ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]].<ref name=":18" /> Tri dni po kapitulaciji Jugoslavije, 20. aprila 1941, je [[Gregorij Rožman|Rožman]] obiskal visokega fašističnega komisarja Emilia Graziolija, ki je pred tem več kot desetletje vodil zatiranje in raznarodovanje Primorcev,<ref>{{Navedi splet|title=Grazioli, Emilio (1899–1969) - Slovenska biografija|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1011430/|website=www.slovenska-biografija.si|accessdate=2025-06-07}}</ref> ter mu izjavil: "Kar se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije … priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali". 3. maja 1941, ob uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, škof Rožman je Grazioliju poslal pismo v katerem mu je obljubil "popolno lojalnost". Skupina 27 uglednih Slovencev (med njimi Marko Natlačen, ljubljanski župan [[Juro Adlešič]], industrialec [[Avgust Praprotnik]] itd.) je istega dneva poslala pismo hvaležnosti Mussoliniju, v katerem so izrazili "veselje in ponos nad vključitev slovenskih ozemelj v veliko Kraljevino Italijo" ter sporočili, "prejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja".<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-15|date=1941-05-06}}</ref> Dva dni pozneje se je 105 županov zbralo na srečanju s fašističnim komisarjem Graziolijem in generalom Robottijem, na katerem je ljubljanski župan Adlešič prebral, v slovenskem in italijanskem jeziku, posebno poslanico vdanosti in zahvale Duceju.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S4DLCYH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-16|date=1941-05-05}}</ref> [[Slika:Ljubljanski sosvet in mussolini.jpg|sličica|[[Marko Natlačen|Natlačen]] in člani konzulte pri Mussoliniju 8. junija 1941.]]Rožman in slovenski politiki so se redno udeleževali prireditev z najvišjimi vojnimi in civilnimi predstavniki fašističnih okupacijskih oblasti, kot npr. dne 10. junija ko je Rožman obiskal komandanta XI. Zbora, kjer je skupaj z generaloma Robottijem in Orlandom poslušal Ducejev govor.<ref name=":18">{{Cite web|last=Godeša|first=Bojan|date=2013|title=O političnem delovanju ljubljanskega škofa dr. Gregorija Rožmana v prvih mesecih okupacije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYL2PF7G|website=dlib.si|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|pages=164-165|accessdate=2025-01-24}}</ref> 22. maja, par tednov po aneksiji Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, je priredil Rožman v stolnici zahvalno mašo za okupatorje.<ref name=":18" /> Pred stolnico so priredili italijansko vojaško parado, slovesni prihod škofa, fašističnih generalov in slovenskih predstavnikov. Sprednje klopi stolnice so zasedli italijanski generali in častniki, ter slovenski in italijanski predstavniki civilne oblasti in javnosti. Tik ob prezbiteriju, kjer je Rožman bral sveto mašo, je stala italijanska častna straža s puškami in čeladami.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IIIKHPH7|website=www.dlib.si|accessdate=2025-05-14|date=1941-05-24|page=4}}</ref> Delovanje slovenskih politikov in Rožmana da se prilagodijo okupaciji sila Osi in razkosanju Slovenije, je bilo v nasprotju s stališči jugoslovanske vlade v izgnanstvu in zahodnih zaveznikov, ki niso priznavali poraz, okupacijo in razkosanje.{{sfn|Godesa|154}} V Ljubljanski pokrajini so za fašistične oblasti takoj začeli delovati SLS-ovec in ljubljanski župan [[Juro Adlešič]] ter drugi vidni politiki, pa tudi mnogi slovenski policisti, orožniki in uradniki. Fašistične oblasti so organizirale [[Konzulta|konzulto]], okupacijski sosvet s 14 slovenskimi člani, pretežno pripadniki SLS-a. Med njimi so bili Natlačen, [[Matija Slavič]], [[Ivan Pucelj]] in enajst gospodarstvenikov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=61}} Konzulta se je prvič sestala 26. maja 1941. Grazioli je konzulta povabil v Rim, kjer se je 8. junija sestala z Mussolinijem.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNADQN3I|website=www.dlib.si|accessdate=2025-01-17}}</ref> Zatem je Natlačen Mussoliniju poslal še eno pismo hvaležnosti, v katerem mu je obljubil zvestobo slovenskega naroda.{{Sfn|Kranjc|2013|p=62}} ===Oblikovanje Osvobodilne fronte in Narodnoosvobodilnega gibanja=== {{glavni|Osvobodilna fronta}} [[Slika:Flag of the Liberation Front.gif|thumb|Prapor Osvobodilne fronte slovenskega narod.]] Pred vojno ilegalna Komunistična partija Slovenije je bila edina slovenska politična stranka, ki je bila po okupaciji zmožna uspešno delovati naprej. Kljub maloštevilnosti je bila dobro organizirana, poleg tega je že iz predvojnega obdobja imela izkušnje s podtalnim delovanjem. Tako je postala glavni pobudnik oborožene vstaje. Kmalu po razkosanju Jugoslavije so se pod vodstvom komunistov pričele priprave na upor. Potekla je organizirana akcija zbiranja orožja, streliva, oblek, sanitetnega, propagandnega in drugega materiala.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Slovenski komunisti so skupaj z drugimi socialistično usmerjenimi političnimi skupinami 26. (oz. 27.) aprila 1941 v Vidmarjevi vili v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, ki se je ob nemškem napadu na sovjetsko zvezo preimenovala v Osvobodilno fronto (OF oz. OF SN).{{Sfn|Štih|Vodopivec|Suppan|Godeša|2025|p=400}} Sočasno z operacijo Barbarosa je bila OF tudi v pisnih virih prvič omenjena.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=k7_NMCe-25s|title=Mit OF oz. misterij 27. aprila - 1. Del|date=2. avg. 2016|accessdate=2025-11-11|last=Griesser Pečar|first=Tamara|last2=Magajna|first2=Andrej}}</ref> V Republiki Sloveniji danes, po tem dogodku, 27. aprila, praznujemo ''[[dan upora proti okupatorju]].'' Ustanovne skupine OF so bile Komunistična partija kot pobudnik in pa pripadniki [[Krščanski socialisti Slovenije|krščanskih socialistov]], [[Sokol (društvo)|Sokola]] in kulturnih delavcev. Tekom vojne je OF postala najmočnejša slovenska vojaška in politična sila, Komunistična stranka pa je sčasoma v njej dobivala vse večjo prevlado in na koncu prevzela [[monopol]]. Cilj slovenske OF je bil boj proti imperializmu (mdr. angleškemu, francoskemu, italijanskemu, nemškemu itn.), fašizmu in nacizmu.<ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Godeša|first=Bojan|date=2015|title=Ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda|url=https://plus.cobiss.net/cobiss/si/sl/bib/221408256|magazine=Slovenska novejša zgodovina : od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije : 1848-1992|cobiss=2051444|access-date=2025-09-25}}</ref> Komunistična partija se je tudi drugod po Jugoslaviji odločila za vstajo: usposabljala je različne enote za diverzije in druge akcije. Poleti in jeseni so odporniki ustanavljali nacionalne glavne štabe, ki so postali zadolženi za vodenje vstaje v posameznih pokrajinah. Glavni usklajevalec akcij je postal Vrhovni štab pod vrhovnem vodstvom [[Josip Broz – Tito|Josipa Broza - Tita]] (1892–1980), ki je bil vrhovni komandant partizanskih sil in generalni sekretar [[Komunistična partija Jugoslavije|Komunistične partije Jugoslavije]].{{Sfn|Pirjevec|2020}} == Začetki odpora (1941) == Prva uporniška akcija je bila izvedena 29. aprila 1941, ko so zavedni slovenski dijaki v [[Volkmerjev prehod|Volkmerjevem prehodu]] v Mariboru zažgali dva avtomobila nemške civilne uprave. Med njimi je bil [[Bojan Ilich]] (1922–1941) 13. maja istega leta pa je na [[Mala gora|Mali gori pri Ribnici]] potekal prvi oborožen spopad med odporniškem gibanjem, natančneje Tigrovci in Italijanskimi okupatorji. Slovenske odpornike, ki so zbirali orožje, so napadli italijanski karabinjerji. Med spopadom je storil samomor [[Danilo Zelen]], ki je postal prva partizanska žrtev. Na Štajerskem in v Ljubljanski pokrajini so prve lokalne organizacije Protiimperialistične fronte nastale že v maju in juniju. Prišlo je celo do več spontanih napadov na okupatorske policiste in vojake, komunistično vodstvo pa je ustanovilo posebno vojaško 399. komisijo in ji poverilo priprave na bližajoči se boj.{{Sfn|Štih|Vodopivec|Simoniti|2008|p=399-404}} [[Slika:Josip Broz Tito Bihać 1942.jpg|thumb|Tito v Bihaću leta 1942.]] Organizirani oborožen upor se je v Sloveniji začel po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo. Takrat se je razširilo upanje, da bo [[Rdeča armada]] hitro premagala Nemce in pri tem osvobodila slovensko ozemlje. Komunistična partija je 22. junija 1941 ustanovila glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet s [[Franc Leskošek|Francem Leskoškom]] kot komandantom in [[Boris Kidrič|Borisom Kidričem]] kot političnim komisarjem. Glavno poveljstvo je bilo podrejeno vodstvu OF. Sredi julija je bil sprejet sklep o oboroženi vstaji, poleg tega pa tudi [[Partizanski zakon]], ki je s svojimi pravili urejal sestavo, dela in naloge partizanskih čet. Prve akcije (propagandne, trosilne …) so aktivisti OF izvajali že junija 1941, julija in avgusta so že izvajali sabotaže in diverzije. 22. julija 1941 sta pri [[Tacen|Tacnu]] pripadnika Rašiške čete streljala na Franca Žnidaršiča, pomožnega policista in tolmača v nemški službi. Na ta datum je bil po vojni razglašen [[dan vstaje slovenskega naroda]]. Partizani so s prekinjanjem telefonskih vodov onemogočali zveze med okupatorjevimi postojankami, razstreljevali električne daljnovode, minirali mostove, ceste, napadali različne objekte in zažigali avtomobile. Tovrstnim sabotažam je sledil hiter umik na varno, po navadi v gozdove. Poleg kasnejših vojaških partizanskih enot so po mestih in vaseh delovale še enote narodne zaščite. Člani so živeli na svojih domovih, opravljali svoj poklic, ob tem pa izvajali načrtovane akcije kot so bile sabotaže, zaplembe in vdori v različne objekte. Najbolje organizirana in najštevilčnejša je bila Narodna zaščita v [[Ljubljana|Ljubljani]]. V začetnem obdobju se je Narodna zaščita izkazala kot učinkovita oblika odpora. [[Slika:Franc Rozman-Stane.jpg|thumb|generallajtnant Franc Rozman - komandant Stane.]]Do sredine septembra je nastalo 19 partizanskih čet in nekaj partizanskih skupin. Čete so se postopoma začele povezovati v bataljone. Oblikovanje enot, sposobnih večjih in učinkovitejših akcij, in pa pridobljene izkušnje so do septembra omogočile že prave boje z nemško in italijansko vojsko. V začetku avgusta so se Nemci spopadli s kranjskimi partizani na planini Dobrči pod Storžičem. Jeseniška četa se je 1. septembra na Mežaklji spopadla z Nemci. Sredi septembra se je Rašiška četa v [[Rašica, Ljubljana|Rašici]] spopadla z orožniki, zato so Nemci kot povračilni ukrep Rašico 20. septembra požgalia. To je bil prvi primer požiganja vasi na Slovenskem. Partizani Krimskega bataljona so 19. oktobra napadli in osvojili italijansko postojanko Lož ter zajeli precej italijanskih vojakov. Partizanske akcije so potekale tudi na nemškem okupacijskem območju. S sabotažami so rušili železnice in ceste ter ovirali delo v tovarnah. Štajerski partizanski bataljon je pod vodstvom [[Franc Rozman - Stane|Franca Rozmana - Staneta]] v noči s 7. na 8. oktober vdrl v [[Šoštanj]]. Nemci so zato 10. oktobra ustrelili 10 talcev, kar je bil prvi primer streljanja talcev. 26. oktobra so Nemci obkolili Štajerski bataljon na Čreti pri Braslovčah. Bataljon se je uspel prebiti iz obroča, boj pa je zahteval največ nemških smrtnih žrtev dotlej. Novembra 1941 so partizani napadli [[Bučka, Škocjan|Bučko]] pri Škocjanu. Prav tako je Štajerski bataljon izvedel pohod na Kozjansko. Jeseni 1941 je okupacijskim oblastem uspelo večkrat infiltrirati v OF, zato je bilo precej aktivistov zaprtih. Na partizansko gibanje je vplivala tudi huda zima z visokim snegom, neizkušenost ter težave z organizacijo zaledja. === Vstaja na Gorenjskem === Pozimi 1941 se je partizansko gibanje najbolj okrepilo na Gorenjskem, kar je bila posledica hudega okupatorskega nasilja. Ker je poveljstvo slovenskih partizanov na zahodnem Gorenjskem skušalo ustvariti svobodno ozemlje, ki bi postalo središče narodnoosvobodilnega gibanja, so tam nastali prvi bataljoni, ki so napadali posamezne nemške patrulje in postojanke. Glavna partizanska akterja sta bila Cankarjev bataljon in terenski odbori OF. V Škofjeloškem hribovju in okolici Kamnika so bili odhodi v partizane številni. Sredi decembra 1941 je na Gorjušah 350 zbranih partizanov ustanovilo [[Prešernov bataljon]], vendar se je zaradi nemškega preganjanja četa kmalu zmanjšala.[[Slika:German announcement of burning of Dražgoše.png|sličica|Nemški plakat razglaša požig Dražgoš, ko je bilo ustreljenih 41 vaščanov, ostale so bili internirani. Plakat svari: “Kdor je proti nam, bo pogubljen!”]] Zaradi vstaje v [[Zgornjesavska dolina|Zgornjesavski dolini]] so morali Nemci umakniti posadke iz manjših krajev. Po prihodu okrepitev so z manevri in napadi zožili območje vstaje na [[Poljanska dolina (Gorenjska)|Poljansko dolino]], v kateri je deloval [[Cankarjev bataljon]]. Ob napadu v Rovtu pod Blegošem je bataljon uničil nemško policijsko patruljo, ki je takrat izgubila 46 od 50 vojakov. Zato je nemška vojska bataljon zasledovala in obkolila. Po obkolitvi se je bataljon 27. decembra umaknil v [[Dražgoše]], kjer se je 9. januarja 1942 začela [[dražgoška bitka]]. Partizane je napadlo okoli 2500 nemških vojaških in policijskih enot. Zaradi premoči napadalcev, izčrpanosti pomanjkanja vojaške opreme, lastne artilerijske podpore so se partizani postopoma umaknili na Jelovico. Bitka se je končala 11. januarja in je razkrila, da so partizani prešibki za klasično frontalno bojevanje, saj kot gverilci niso imeli tolikšnih količin in vrst orožja, da bi lahko zaustavili okupatorjevih pritiskov. Ob partizanskem umiku so Nemci vas zasedli izropali in nato tudi požgali, usmrtili 41 domačinov{{Sfn|Jan|2001|p=178}} in njihova trupla zmetali v ogenj, ostale ženske in otroke pa poslali v taborišča. Partizanska stran je utrpela 9 žrtev,{{Sfn|Jan|2001|p=82}} okupatorjeva pa 28.<ref>{{cite journal|last=Cafuta|first=Darko|year=2016|title=Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov|journal=Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico|location=Kranj|publisher=Gorenjski muzej|page=68|editor=Dežman, Jože}}</ref> Čeprav so se partizani umaknili in Nemcem prepustili Dražgoše, je po prevladujoči interpraticiji dražgoška bitka konkretno prispevala k nacionalni samozavesti in odporu proti okupatorju.<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikipedia.org/wiki/Pogovor:Dra%C5%BEgo%C5%A1ka_bitka#%C5%BDrtve|title=Pogovor:Dražgoška bitka, Žrtve|date=2026-01-11|accessdate=2026-01-11|last=Hladnik|first=Miran}}</ref> Dražgoški bitki je sledil [[spopad na Mošenjski planini]], ki se je odvil 13. januarja. Tam sta se dva voda [[Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]], Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, umaknila na Mošenjsko planino na [[Jelovica|Jelovici]] v planšarsko kočo. Po izdajstvu gozdarja Franca Košmrlja jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka. Nemško obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Mo%C5%A1enjska+planina&f1=0%2Ckraj_smrti&v1=Mo%C5%A1enjska+planina+%28Jelovica%29&p=2-8|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Mošenjska planina (Jelovica)|accessdate=2026-01-10|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Dobaja|first2=Dunja|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Tominšek|first4=Tadeja|date=2026-01-10|last5=Hladnik|first5=Miran}}</ref> Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom [[Henrik Biček|Henrika Bička]] v drugo smer pa je uspel. Po spopadu so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Nemci so zaradi okrepljenega partizanskega gibanja preložili priključitev Gorenjske in Štajerske. S poostreno represijo so ujeli okoli 250 aktivistov, prečesavali gozdove in v rednih presledkih streljali talce, nato pa čakali na ugodnejše razmere. Nadaljnji razvoj partizanskega gibanja jim je formalnopravno ves čas preprečeval priključitev okupiranih ozemelj. Zaradi krepitve odpora so okupatorji skušali tesneje nadzorovati svoja območja. Uvedli so policijske ure in obvezno oddajo ali zapečatenje radijskih sprejemnikov ter ustanovili posebna sodišča. Poostrili so nasilje in represijo nad civilnim prebivalstvom (usmrčevanje talcev, internacija, požiganje hiš, preganjanje svojcev partizanov). Okupatorji so s hajkami uničevali komaj nastale partizanske čete. == Koroški Slovenci pod nacistično vladavino (1942–1944) == Nacistični aparat je s tekom časa stopnjeval svojo totalitarno aktivnost – v jutranjih urah 14. aprila 1942 so policijske enote pod Himmlerjevem ukazu iz 25. avgusta 1941 začele z deportacijo.<ref>Rausch, J. (1994). str. 11 in naprej</ref> Iz domov odvedle 221 slovenskih kmečkih družin s 1075 člani in jih deportirale v taborišče pri [[Žrelec|Žrelcu]]. Očitali so jim sodelovanje z vodstvom slovenskih društev in drugimi narodnostnimi funkcionarji ter domnevno sovražnost do nemškega naroda in države. Po oprostitvi 158 oseb obveznosti preselitve je bilo skupaj 917 koroških Slovencev iz 178 družin z vlakom odpeljanih v nadzorna taborišča na Frankovsko in v [[Brandenburg]]. Deportiranci so bili večinoma razporejeni na delo v vojaško industrijo; 89 moških je bilo vpoklicanih v nemško vojsko, 63 pa poslanih v koncentracijska taborišča. Med redkimi protestnimi glasovi proti prisilnim izselitvam sta bila dva: dopis [[Josef Friedrich Perkonig|Josefa Friedricha Perkoniga]] (1890–1959) koroškemu deželnemu namestniku Rainerju ter protestno pismo pomožnega škofa in kapiteljskega vikarja [[Andreas Rohracher|Andreasa Rohracherja]] (1892–1976) Hitlerju in Rainerju.<ref name=":2" /> Interveniralo je tudi nekaj častnikov enot, v katerih so služili vojaki, katerih svojci so bili med deportiranimi. Prisilna izselitev iz aprila 1942 ni izpolnila pričakovanj, povezanih s ponemčenjem območja in zlomom odpora proti nacionalsocialističnemu režimu – nasprotno, spodbudila je odpor. Od začetka poletja 1943 so zaznali prve obsežnejše dezertacije slovenskih pripadnikov nemške vojske iz okolice Železne Kaple, ki so se s fronte vračali na dopust, zato so dopuste za vojake z območja južno od [[Drava|Drave]] prepovedali. Tudi proces proti 37 koroškim Slovencem pred dunajskim Ljudskim sodiščem aprila 1943 je dodatno okrepil odporniško držo. Obtoženi – kmetje, kajžarji, lesarski in kmetijski delavci, industrijski delavci ter gospodinje, predvsem iz karavanških občin [[Sele, Koroška|Sele]], [[Železna Kapla - Bela|Bela in Železna Kapla]] – so bili obremenjeni z očitki, da so se kot dezerterji, komunisti ali kriminalci organizirali v ''bande'' oziroma jih podpirali, terorizirali lokalno prebivalstvo, ga napadali in ropali ter morili nemške moške in ženske.<ref name=":3">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 381.</ref> Ljudsko sodišče pod predsedstvom [[Roland Freisler|Rolanda Freislerja]] (1893–1945) je izreklo 13 smrtnih in 22 zapornih kazni. Za narodnostna vprašanja na Koroškem pristojni [[Alois Maier-Kaibitsch]] je 10. julija 1942 koroškim organom sporočil ukrepe za popolno in hitro ponemčenje (v prevodu):<ref name=":3" /> {{citatni blok|Na ozemlju severno od Karavank se mora govoriti nemško; to je treba doseči z vsemi sredstvi. Obstajati smejo samo še nemške oznake: v cerkvah, na zastavah, križih, kažipotih, pokopališčih in nagrobnikih. Vsakdo se mora postaviti v službo te naloge. Sporočajte vse [slovenske] napise, kjerkoli pač še so, deželnemu uradu za narodnostna vprašanja. Na nekda-njem jezikovno mešanem območju je še veliko slovenskih knjig, predvsem verske vsebine; tudi te morajo izginiti. [...] Vindišarji, ki so se opredelili za nemško narodnost, so tudi Nemci, in za Slovence tu ne more biti več prostora.|author=Iz sklepa dne 10. julija 1942, [[Alois Maier-Kaibitsch]]}} Novembra 1942 so aretirali 130 partizanov in simpatizerjev. Na ljudskem sodišču v Celovcu je [[Roland Freisler]] 13 obtožencev obsodil na smrt. Partizanasko gibanje si je hitro opomoglo.<ref>Hellwig V. (2005)</ref> Šestega februarja 1943 je Heinrich Himmler določil jezikovno mešano območje v skupno 66 občinah: štirih v okraju [[Volšperk]], 21 v okraju [[Velikovec]], 23 v okraju Celovec–okolica, 14 v okraju Beljak–okolica in štirih v okraju [[Šmohor, Koroška|Šmohor]]. Marca 1944 se je ena skupina ustalila na območju [[Gure|Sotnic]], junija pa druga na gori [[Svinška planina]]. Vendar so bile skupine najbolj aktivne zunaj Koroške in oktobra so se na Svinški planini odvijali hudi boji. V letih 1944 in 1945 so Nemci na koroško partizansko ozemlje namestili 15.000 oboroženih mož, število žandarmerijskih postojank pa se je povečalo s 43 na 153. Kršitve so se ponavljale. Še aprila 1945 so policijske enote na kmetiji Peršmanhof v Koprein-Petzenu umorile enajstčlansko družino, od 80-letne babice do osemmesečnega dojenčka. Kljub zaostrenim ukrepom proti Slovencem so skupine koroških partizanov do poletja 1944 narasle na približno 900 mož, ki so jih zavezniki že oskrbovali z britanskim orožjem, odmetavanim iz letal. Proti tem enotam se je od jeseni 1944 bojeval predvsem 13. policijski polk SS ter jih prisilil k umiku v Karavanke, na [[Komelj]] med [[Pliberk|Pliberkom]] in [[Labotska dolina|Labotom]] ter na [[Svinška planina|Svinško planino]]. Kljub temu so partizanske skupine ovirale vojaško industrijo na Spodnjem Koroškem in vezale več tisoč vojakov in policistov.<ref name=":11">Štih & Vodopivec & Suppan & Godeša (2025). str. 382.</ref> Med letoma 1938 in 1945 je gestapo na območju današnje Avstrije aretiral okoli 100.000 oseb, med njimi tudi prisilne delavce. Razlogi za aretacije so segali od kritiziranja režima in vojne, pomoči Judom in poslušanja tujih radijskih postaj (zlasti BBC), do sabotaž na železnici ter gospodarskih prekrškov, kot sta zakol ali mletje na črno. Politični odpor, zavračanje vojaške službe in socialni protesti so bili strogo kaznovani z deportacijami v koncentracijska taborišča ali s smrtjo. V nacističnih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 25.000 nejudovskih avstrijskih prebivalcev. Ljudsko sodišče in višje deželno sodišče na Dunaju sta na smrt obsodili najmanj 2.700 pripadnikov odporniškega gibanja – komunistov, katoličanov, revolucionarnih socialistov, socialdemokratov, koroških Slovencev ter vojaških obveznikov, ki so odklanjali služenje v Wehrmachtu. Državno vojno sodišče in druga vojaška sodišča so usmrtila več kot 500 avstrijskih vojakov in častnikov, med njimi tudi podpolkovnika [[Robert Bernardis|Roberta Bernardisa]] (1908–1944), enega izmed udeležencev zarote zoper Hitlerja 20. julija 1944. Med več kot 800 zaprtimi katoliškimi duhovniki je umrlo 27 oseb, 15 pa so jih usmrtili. V političnem pogledu je bilo med 2.137 obtoženci pred ljudskim sodiščem približno 52 % pripadnikov [[Komunistična partija Avstrije|Komunistične partije Avstrije]] (KPÖ), 20 % članov različnih katoliškokonservativnih in legitimističnih skupin ter pribl. 5 % nekdanjih socialdemokratov.<ref name=":11" /> == Protinapad okupatorjev (1942) == [[Slika:Streljanje talcev v Celju (2).jpg|thumb|Nemci med streljanjem stotih talcev na dvorišču Starega piskra, 22. julij 1942. Fotografije je posnel celjski fotograf [[Josip Pelikan]].]] Po hudi zimi 1941–1942 je bil položaj partizanov po pokrajinah dokaj različen. Na Gorenjskem so partizani ostali dejavni kljub hudim spopadom z Nemci: januarja 1942 je bil na Lipanci uničen Prešernov bataljon. Na Primorskem so bile kljub dobri organiziranosti oborožene akcije OF redke. Na Štajerskem so bili partizani skoraj popolnoma uničeni: od 266 je pomlad dočakalo le nekaj borcev. V Pomurju in na Koroškem partizanov še takrat ni bilo. Poletje 1942 predstavlja vrhunec okupatorskega nasilja. Skoraj 55 % vseh na Slovenskem usmrčenih talcev je bilo ustreljenih v letu 1942. 22. julija 1942 so Nemci na dvorišču [[Stari pisker|Starega piskra]] v [[Celje|Celju]] usmrtili 101 talca.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=0%2Cvzrok_smrti&v0=Talec+-+ustreljen&f1=0%2Cdatum_smrti&v1=1942-7-22-0&f2=0%2Ckraj_smrti&v2=Celje|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Celje, 22. julij 1942|date=2025-08-16|accessdate=2025-08-16|website=sistory.si|last=Tominšek Čehulić|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Tamara|first5=Logar}}</ref> Največji pomor talcev so nacisti izvedli 2. oktobra 1942, ko je bilo v Mariboru ustreljenih 143 ljudi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.svobodnabeseda.si/govor-dr-marjana-znidarica-v-mariboru-1-10/|title=Govor dr. Marjana Žnidariča v spomin ustrelitve 143 talcev v Mariboru, 1. 10. {{!}} Svobodna beseda|accessdate=2018-08-22|website=svobodnabeseda.si|language=sl-SI|date=2016}}</ref> Partizani so bili najbolj dejavni v Ljubljanski pokrajini, ki je bila za partizansko vojskovanje zelo primerna. Italijanska okupacijska oblast je bila (sploh na začetku) najbolj mila. Obsežni kočevski gozdovi so partizanom nudili varno zatočišče, poleg tega so bili zaradi izselitve kočevskih Nemcev redko poseljeni. Spomladi 1942 so partizani pregnali Italijane iz manjših naselij v mesta. Tako so nastala manjša osvobojena ozemlja, ki so se do konca junija povezala v veliko osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo dve tretjini Ljubljanske pokrajine, segalo pa je od reke [[Kolpa|Kolpe]] do obrobja [[Ljubljansko barje|Ljubljanskega barja]]. Italijanska vojska je na osvobojenem ozemlju nadzirala le cestne in železniške povezave. Gradila je postojanke, bunkerje in postavljala minska polja. Italijanske okupacijske oblasti so poostrile represijo in povračilne ukrepe: začele so izvajati racije in pošiljati aretirane v Gonars, prav tako so vse pogosteje streljale talce. 2. grupa odredov, ki se je maja 1942 poskušala prebiti na Štajersko, da bi okrepila partizansko gibanje, je cilj dosegla le v manjšem številu. Oblast na osvobojenem ozemlju so prevzeli terenski odbori OF, ki so dobili nalogo izvesti volitve v Narodnoosvobodilne odbore (NOO). Na njih so imeli volilno pravico vsi starejši od 18 let, tudi ženske: tako so ženske na Slovenskem prvič dobile splošno volilno pravico. Volitve so potekale na ljudskih zborih, upoštevali pa so večinsko načelo. Število partizanov se je v letu 1942 večalo. Ustanavljali so se novi bataljoni, ki so se kmalu začeli združevati v odrede, ti pa v grupe odredov. Čete, bataljoni in odredi so bili kot enote vezani na posamezno območje, od koder je izhajala večina partizanov. Tako so poznali teren in ljudi ter lažje pridobivali podporo. Vendar pa so bile zaradi tega enote dokaj statične. Da bi presegli to pomanjkljivost, so tudi slovenski partizani začeli v letu 1942 ustanavljati brigade, pozneje pa divizije in korpuse. Sestavljene so bile iz ljudi iz različnih območij, zato so lahko delovale širom Slovenije. Tako so postale partizanske enote gibljivejše in s tem uspešnejše. Od julija do oktobra 1942 so nastale [[Tomšičeva brigada|Tomšičeva]], [[Gubčeva brigada|Gubčeva]], [[Cankarjeva brigada|Cankarjeva]] in [[Šercerjeva brigada|Šercerjeva]] udarna brigada, v katerih se je zbralo okoli 3000 partizanov. == Začetek bratomorne vojne in oborožene kolaboracije (1942) == [[Slika:Cap badge of the Anti-Communist Volunteer Militia.svg|sličica|Emblem ''[[Milizia volontaria anticomunista|Prostovoljne protikomunistične milice]] (''PPKM).]] {{glavni|Kolaboracija na Slovenskem}} Prve kolaborantske enote so bile predvojne žandarmerijske in policijske enote ki so nadaljevale delati za fašistične oblasti. Okupatorji so tudi takoj začeli novačiti vohune in izdajalce.{{Sfn|Kranjc|2013|p=88}} Kot odgovor, poleg napadov na okupatorsko vojsko, partizani so izvajali nasilje nad kolaboranti (npr. tisti ki so ovajali sodelavce odporniškega gibanja). Ponekod so partizani izvajali nasilje nad prebivalstvom. Nekateri partizanski poveljniki so se začeli vesti oblastniško (t. i. ''vojvodstvo'') do lastnih borcev in kmetov, ki niso bili privrženci partizanov. Domačini se odzvali z ustanavljanjem vaških straž, samoobrambnih in samoohranitvenih paravojaških enot, ki so branile domače vasi pred partizanskim nasiljem. Na odločitev [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|Slovenske ljudske stranke]] in [[Slovenska legija|Slovenske legije]], prva Vaška straža je nastopila 17. junija 1942. V [[Šentjošt nad Horjulom|Šentjoštu]], ko je 35 pripadnikov Slovenske legije, oboroženi od Italijanov s 40 pušk in dvema strojnicama, pod komando legionarja iz Ljubljane, zasedlo župnišče in šolo.<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Ustanovitev vaške straže v Šentjoštu nad Vrhniko|url=http://nszaveza.github.io/articles/5-ustanovitev-vaske-straze-v-sentjostu-nad-vrhniko/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-01|date=1992|last=Maček|first=Janko}}</ref> Prvo spomenico fašističnim oblastem, s predlogom za ustanovitev kolaborantskih enot pod italijansko komando, je poslal duhovnik [[Lambert Ehrlich]], aprila 1942.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Sledilo je podobno pismo maja 1942 od Marka Natlačena, ki je imel vodilno vlogo pri ustanovitvi kolaborantskih enot.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Zaveza št. 14 – Nova Slovenska zaveza|url=https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|accessdate=2020-04-28|language=sl-SI|archive-date=2021-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210415040413/https://www.zaveza.si/zaveza-st-14/|url-status=dead}}</ref> 26. aprila 1942 [[Miha Krek]], SLS-ov vodja v [[Jugoslovanska vlada v izgnanstvu|Jugoslovanski vladi v izgnanstvu]], je v naslovu Slovencem razglasil vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]] kot edino legitimno, vse ostale pa izdajalske, ter da vsi ki se ne bodo odzvali vpoklicu Mihailovića bodo obravnavani kot izdajalci in dezerterji od strani vojnih sodišč.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=222}} Konec aprila ali začetek maja je v Ljubljani kot odziv nastala [[Slovenska zaveza]], ki je združevala katoliško strujo ([[Slovenska legija]]), sredinsko strujo ([[Narodna legija]]), liberalno strujo ([[Sokolska legija]]) in pa [[Slovenski četniki|slovenske četnike]] kot uradno priznane vojaške sile vlade v izgnanstvu. Nekateri vidni politiki, med drugimi [[Marko Natlačen]], v Slovensko zavezo niso vstopili. Maja 1942 je Karl Novak kot vodja četnikov organiziral [[Štajerski bataljon]], prvo slovensko četniško vojaško enoto, ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]] in je pozneje postal glavna operativna enota kolaborantske [[Prostovoljna protikomunistična milica|Prostovoljne protikomunistična milice]].[[Slika:Italijanski vojaki in pripadniki vaške straže peljejo talca na strelišče.jpg|sličica|Pripadniki vaške straže in italijanski vojaki peljejo talca na streljanje.]] Na konferenci v Gorici, ki je potekala 31. julija 1942, so italijanski poveljniki dobili odobritev Mussolinija za sodelovanje z SLS-om in njeno strankarsko vojsko. 6. avgusta 1942 je bila na ukaz italijanskih okupacijskih oblasti ustanovljena [[Prostovoljna protikomunistična milica]] (PPKM, imenovana tudi Vaške straže ali Bela garda), prva [[Kolaboracija|kolaborantska]] organizacija na Slovenskem.{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} K rasti kolaborantskih enot je veliko prispevala spomenica škofa Rožmana od 12. septembra 1942 v kateri je italijanskemu generalu Robottiju predlagal ustanovitev kolaborantskih vojnih enot in tajne policije v Ljubljani, za proti-partizansko borbo ter identifikacijo in izročanje podpornikov OF-a fašističnim oblastem. Osnova PPKM je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Služila je kot pomožna enota italijanske vojske, prejemala je italijanske ukaze in oborožitev ter se bojevala poleg nje. Sestavljena je bila iz paravojaških enot strank Slovenske zaveze, ki so upale, da bodo z okupatorjevo pomočjo uničile komuniste kot svoje politične tekmece.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Tako je najkasneje od februarja 1942 druga svetovna vojna na Slovenskem bila tudi bratomorna vojna. Protikomunistični tabor in OF sta ves preostanek vojne nasilno obračunavala drug z drugim, se spopadala in izvajala likvidacije. Protikomunistični tabor je slovenske privržence OF tudi ovajal in jih izročal okupacijskim oblastem. Italijanski general Vittorio Ruggero jeseni 1942 v pogovoru z Rožmanom izjavil: »Nisem Slovenec, a tako gledam na Slovence in njihov boj: [[Prostovoljna protikomunistična milica|PPKM]] nam Italijanom mnogo pomaga … a med vami Slovenci ustvarja takšno sovraštvo, da ga petdeset let ne boste mogli odpraviti.«<ref>{{Navedi revijo|url=http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34866/ZC_2011_1-2.pdf|title= Italijanske metode pri izpustu iz koncentracijskih taborišč|last=Škorjanec|first=Viljenka|date=2011|journal=Zgodovinski časopis|accessdate=}}</ref> V začetku leta 1942 je začela [[Varnostno-obveščevalna služba]] (VOS OF) izvajati politične atentate nad pripadniki protikomunističnega tabora. Likvidirani so bili [[Avgust Praprotnik]] (izdal 2 partizana Italijanom ki so jih usmrtili),{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Fanouš Emer (zbiral jugoslovanske častnike za borbo proti partizanom) in policijska obveščevalca Fortunat Majdič ter Kazimir Kuković. Maja 1942 sta bila umorjena duhovnik [[Lambert Ehrlich]] (predlagal fašističnim okupatorjem ustanovitev kolaborantske policije){{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} in liberalec [[Anton Oven]] (protipartizanski vodja v Beli krajini,<ref>{{Navedi splet|title=Srce, ki je bilo za svobodo – Anton Oven|url=http://nszaveza.github.io/articles/20-srce-ki-je-bilo-za-svobodo-anton-oven/|website=nszaveza.github.io|accessdate=2020-05-03|date=1996|last=Maček|first=Janko}}</ref> v zvezi z vojsko [[Dragoljub Mihailović|Draže Mihailovića]]), 13. oktobra 1942 pa [[Marko Natlačen]] (vodja kolaboracije z Italijani in pri ustanovitvi kolaborantskih enot).<ref name=":10" /> Ehrlicha in Natlačena je likvidiral pripadnik VOS [[Franc Stadler - Pepe]].{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Za atentat nad Natlačenom, Italijani so ustrelili 24 talcev, privržencev ali domnevnih privržencev odporniškega gibanja. Eno hujših bratomornih dejanj v tem obdobju je bil partizanski poboj 53 [[Romi|Romov]] maja 1942. Partizani so poboj izvedli iz strahu, da bi Romi izdali njihovo lokacijo. Njihova trupla so zakopali v množičnem grobišču.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preventivno-unicenje-zaradi-strahu-pred-izdajo-v-iski-odkrito-mnozicno-grobisce-romov/439284|title="Preventivno uničenje" zaradi strahu pred izdajo - v Iški odkrito množično grobišče Romov|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-15}}</ref> Partizani so za ta zločin sodili [[Dušan Pirjevec|Dušanu Pirjevcu]], politkomisarju Krimskega bataljona, ki pa je bil nato zgolj poslan na Primorsko.[[File:Slovenske_vaške_straže_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|link=https://en.wikipedia.org/wiki/File:Slovenske_va%C5%A1ke_stra%C5%BEe_trenirajo_pod_italijanskim_poveljstvom.jpg|sličica|Člani vaških straž, del ''Milizia volontaria anticomunista'' (Prostovoljna protikomunistična milica) urijo pod nadzorom italijanske vojske]]Glavna strateška vrednost PPKM je bila obveščevalna, saj so njeni pripadniki znali lokalni jezik in poznali ljudi ter teren. PPKM je tako kot kasnejše kolaboracionistične enote ovajala privržence OF in jih izročala okupacijskim oblastem ali pa jih sama likvidirala.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} PPKM enote so tudi sodelovale z italijansko vojsko v številnih protipartizanskih vojnih akcijah, kot napad na Toško čelo.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Enota PPKM pod poveljstvom [[Ernest Peterlin|Ernesta Peterlina]] je med "božičnim racijami" v noči z 21. na 22. december 1942 v Ljubljani aretirala 550 domnevnih privržencev OF. Pri tem je postopala tako nasilno, da je izzvala velik javni protest in so se Italijani enoto odločili razpustiti. Aretirane so Italijani izpustili, predali vojaškim sodiščem ali pa internirali. Italijanski general Roatta je kritiziral pomankanje discipline v PPKM ter njene enote opisal kot "pretepaške bande", "nepokorne in divje" ter "plenilce". Vedenje PPKM je od nje odtujilo lokalno prebivalstvo. Na Štajerskem je leta 1943 začel delovati odred okoli 200 četnikov pod vodstvom [[Jože Melaher - Zmagoslav|Jožeta Melaherja - Zmagoslava]]. Melaherjevi četniki so bili edina vojaška enota protikomunističnega tabora z dosledno politiko oboroženega odpora proti okupatorju.{{Sfn|Kranjc|2013|p=191}} === Vloga Cerkve med vojno === [[Slika:Grahovska posadka vaške straže.jpg|sličica|Grahovska posadka vaške straže z duhovnikom.]] Ljubljanski škof [[Gregorij Rožman]], ki ni imel vojaške funkcije, ampak zgolj versko in politično, je bil osrednja oseba kolaboracije na Slovenskem. V Ljubljanski pokrajini je večina duhovnikov delovala proti OF in podpirala kolaboracionistične enote. Številni duhovniki so ovajali zavedne Slovence in propagirali vstop v razne fašistične organizacije. Podpora Cerkve je mnogo pripomogla k novačenju v kolaboracionistične enote.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Božo Repe: Katoličani in Katoliška cerkev med vojno [odlomek iz knjige]|url=https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|website=arhiv.fokuspokus.si|accessdate=2019-10-23|language=en-US|archive-date=2021-05-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210515024051/https://arhiv.fokuspokus.si/article/778?=bozo-repe-katolicani-in-katoliska-cerkev-med-vojno-odlomek-iz-knjige|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Leon Rupnik, Erwin Rösener and Gregorij Rožman (3).jpg|sličica|Škof Rožman, SS-general Erwin Rösener in Leon Rupnik pregledujejo domobranske enote po drugi domobranski prisegi 30. januarja 1945 (natanko tri mesece pred Hitlerjevim samomorom).]] Sodelovanje škofa Rožmana s fašistično oblastjo se je začelo že v prvih dneh okupacije, pred oblikovanjem OF. Rožman je po uradni kapitulaciji kraljevine, 20. aprila 1941 in na prošnjo slovenskih protikomunističnih politikov,<ref name=":18" /> obiskal fašističnega komisarja [[Emilio Grazioli|Emilia Graziolija]] ter mu izrazil lojalnost, z izjavo: {{citatni blok|“"Kar pa se tiče sodelovanja predstavnikov Cerkve z novo oblastjo fašistične Italije, je za nas katoličane merodajna božja beseda, ki pravi: »Vsak človek bodi višjim oblastem pokoren; ni je namreč oblasti, razen od Boga, in te, ki so, so od Boga postavljene. S tega stališča priznavamo oblast, ki je nad nami, in bomo po svoji vesti radi sodelovali v časno in večno korist ljudstva, med katero nas je božja Previdnost za duhovnike postavila."“ |Navedek iz Ljubljanski škofijski list<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Ljubljanski škofijski list|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WGLBBS3/?euapi=1&query=%27keywords=+ljubljanski+%C5%A1kofijski+list+1941%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25|website=www.dlib.si|accessdate=2019-10-13}}</ref>}} Po uradni priključitvi Ljubljanske pokrajine k fašistični Italiji, 6. maja 1941 je Rožman napisal še zahvalno pismo, ki ga je objavil tudi časopis [[Slovenec (časnik)|Slovenec]]; poslal ga je tudi Mussoliniju'': '' {{citatni blok|"Duce! Zvedeli smo z velikim veseljem, da je slovensko zasedeno ozemlje po Italijanski Vojski vključeno v Italijansko kraljestvo. Prosim Vas, da sprejmete najglobljo zahvalo v imenu vse duhovščine škofije toga ozemlja zaradi širokogrudne in skrbne ureditve, ki ste jo poklonili slovenskemu prebivalstvu. Sprejmite tudi, Duce, izraze naše brezpogojne vdanosti in sodelovanja. Hkrati prosim, naj božji blagoslov pride nad Vaše delo, nad ves veliki Italijanski narod ter nad slovensko ljudstvo, ki bo pod okriljem Rimskega Imperija lahko živelo in se razvijalo."|Navedek iz Slovenec (časopis)<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Slovenec: političen list za slovenski narod|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1C0DGCLS|website=www.dlib.si|accessdate=2020-02-13|date=2010-10-12|publisher=|last=|first=}}</ref>}} Po razlagi [[Tamara Griesser Pečar|Tamare Griesser Pečar]] so Italijani to zahvalno pismo priredili v svojo korist in, da izvirnik ni bil enak temu, objavljenemu ter, da Cerkev na Slovenskem ni z (velikim) veseljem sprejela italijanske vojske.<ref>{{Cite web|last=Bizilj|first=Ljerka|first3=|title=“Razdvojeni – 1941-1943”|website=365.rtvslo.si|date=2020|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/dosje/174698892|accessdate=5. november 2025|last2=Griesser Pečar|first2=Tamara}}</ref> 22. maja 1941 je Rožman v ljubljanski stolnici priredil mašo hvaležnosti [[Mussolini|Mussoliniju]]. Z odobritvijo škofa Rožmana, aprila 1942 je teolog [[Lambert Ehrlich]] izročil italijanskim vojaškim oblastem spomenico v kateri je predlagal naj fašistične okupatorske oblasti ustanovijo in oborožijo slovensko kolaborantsko policijo, pod italijanskim vojaškim nadzorom, ki se bo borila proti partizanom.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} 12. septembra 1942 Rožman sam je izročil italijanskemu generalu Robottiju spomenico, v kateri je zapisal, da "''zaradi nepoznavanja jezika in težav pri iskanju tistih, ki pomagajo tistim, ki se skrivajo v gozdovih, bo zelo težko najti krivce. Toda za lokalne mladeniče takšnih težav ni."''{{sfn|Kranjc|p=104|2013}} Rožman je tako predlagal sodelovanje pri ovajanju in uničevanju “subverzivnih in uporniških elementov” z ustanovitvijo kolaborantskih slovenskih vojnih enot pod poveljstvom Italijanov in tajne policije: {{citatni blok|V zvezi z Ljubljano se kot nujno predlaga naslednje: .. Dovoliti ustanovitev korpusa tajne policije s 500 mož, oboroženih z revolverji, Lahko zagotovimo, da bodo v šestih tednih nevarne elemente našli, aretirali in predali oblastem...Osebe, ki imajo lažne osebne izkaznice in se prosto gibljejo po ulicah, bi identificirali in prijeli s pomočjo občanov. Hkrati bi bilo storjeno vse za preoblikovanje javnega mnenja s pomočjo močne in stalne protikomunistične propagande.}} Rožman je predlagal tudi izpustitev iz ujetništva nekaterih poveljnikov jugoslovanske vojske, ampak samo tistih za katere je pisal da bomo "mi" garantirali da se bodo izključno borili na strani fašistov, proti partizanom.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} [[Slika:Lev Rupnik, Erwin Rosener and Gregorij Rožman.jpg|sličica|Leon Rupnik, Erwin Rösener in Gregorij Rožman]] Rožmanov memorandum in podpora sta veliko pripomogla k rasti kolaborantskih enot, prvo s fašisti potem pa z nacisti, katerih osnova je bila strankarska vojska katoliškega [[Slovenska ljudska stranka (zgodovinska)|SLS-a]], [[Slovenska legija]].{{sfn|Tomasevich|2001|p=107-111}} Rožman je poudaril osrednjo važnost kuratov pri vzdrževanju borbenosti in ideološkega navdušenja med Domobranci.<ref>{{Navedi splet|title=Rožmanov proces|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PNGJSCN|website=dlib.si|accessdate=2024-02-14|page=282|date=1997|last=Griesser-Pečar|first=Tamara|last2=Dolinar|first2=France M.}}</ref> Kasneje je osebno sodeloval v dveh [[Slovensko domobranstvo|domobranskih]] prisegah Hitlerju in SS-u – prva na Hitlerjev rojstni dan, 20. aprila 1944, druga pa na obletnico prihoda nacistov na oblast, 30. januarja 1945. Prav tako je Rožman predlagal [[Friedrich Rainer|Friedrichu Rainerju]], poglavarju nacističnih okupacijskih oblasti, [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]] za administratorja okupirane [[Ljubljanska pokrajina|Ljubljanske pokrajine]].<ref name="Predlog ali mnenje">{{cite journal|last1=Grum|first1=Janez|year=1995|title=Predlog ali mnenje |url=http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|url-status=dead|journal=Zaveza|language=sl|publisher=Nova Slovenska Zaveza|issue=19|archive-url=https://web.archive.org/web/20120327202903/http://www.zaveza.si/index.php/revija-zaveza/160-zaveza-t-19#index.xml-body.1_div.9_div.2|archive-date=March 27, 2012|access-date=July 1, 2011}}</ref> Ker se je nasprotoval priznanju vlade [[Sporazum Tito-Šubašić|Tito-Šubašić]] s strani zahodnih zaveznikov, Rožman in Leon Rupnik sta 21. aprila 1945 predlagala ustaškemu voditelju [[Ante Pavelić|Anteju Pavelić]]<nowiki/>u zavezništvo z domobranci in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]], za nadaljnji boj proti partizanom.<ref>{{Cite journal|last=Lešnik|first=Avgust|date=2011|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|url=https://www.sistory.si/publication/20605|journal=Prispevki Za Novejso Zgodovino}}</ref> Ljubljanska Cerkev je vztrajala na svojem protikomunističnem stališču, čeprav je papež svojo protikomunistično poslanico izrecno preklical. Drugače je bilo na Gorenjskem in Štajerskem, kjer so Nemci izgnali 570 duhovnikov in redovnikov, nekatere pa zaprli. Tam so nemške oblasti duhovnike zatirale, šikanirale, zapirale v bunkerje, pretepale, vpregale v vozove, z golimi rokami so morali prazniti greznice, nekateri so bili internirani. Štajerska je spadala pod [[Nadškofija Maribor|mariborsko škofijo]] in čeprav je medvojni mariborski škof [[Ivan Jožef Tomažič]] odklonil sodelovanje z OF, proti njej ni deloval. Prav tako je pozneje odklonil sodelovanje z domobranci. Primorski duhovniki so bili usmerjeni izrazito protifašistično. Že pred vojno so se upirali italijanskim oblastem, med vojno pa so v glavnem sodelovali z OF.<ref name=":4" />[[Slika:Prenos ranjencev 14 divizije na Paškem Kozjaku 19. februarja 1944. Prvi z leve je verski referent divizije Jože Lampret.jpg|sličica|Prenos ranjencev partizanske 14. divizije, februarja 1944. Prvi z leve je [[Jože Lampret]], duhovnik divizije.]] OF med vojno ni bila protikrščanska organizacija. V svojih vrstah je imela številne verne katolike, nekateri, na primer [[Edvard Kocbek]], so imeli vlogo tudi v vodstvu. Samo v Ljubljanski pokrajini se je partizanom pridružilo približno 40 duhovnikov,{{Sfn|Tomasevich|2002|p=512}} Med njimi je bil tudi [[Metod Mikuž]], nekdanji tajnik škofa Rožmana. Mikuž je skupaj z dvema drugima duhovnikoma postal član Plenuma OF, njenega najvišjega upravnega odbora. Tudi štajerski duhovnik [[Jože Lampret]] je bil viden član OF. Tako Mikuž kot Lampret sta bila med vojno zaradi vstopa v OF izobčena iz Cerkve. Kocbek in drugi katoliki v OF so v več pismih škofu Rožmanu kritizirali udeležbo duhovnikov v slovenskih kolaborantskih enotah. OF je izrazila podporo verski svobodi in izjavila, da bi v svojem gibanju želela več duhovnikov, ali pa vsaj, da bi duhovniki ostali nevtralni. OF se je bila pripravljena sestati z Rožmanom in razpravljati o vseh vprašanjih, vendar se Rožman na te pozive ni nikoli odzval. === Odnosi z Mihailovićem in četniki === Na dejanja so vplivali širši odnosi med partizani in [[Dragoljub Mihailović|Mihailovićem]]. Po prvotni omejeni vstaji proti Nemcem, Mihailović je 31. oktobra 1941, med nemško ofenzivo na Užice, dal ukaze za napade na partizane, kljub pritisku Angležev in več poskusov partizanov da z Mihailovićem ustanovijo sodelovanje.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Novembra 1941 četniki so izročili Nemcem 365 partizanskih jetnikov, ki so jih Nemci skoraj vse pobili,{{Sfn|Tomasevich|1975|p=150}} in Mihailović je ponudil sodelovanje Nemcem.{{Sfn|Tomasevich|1975|p=149}} Četniki so se prenehali boriti proti Nemcem, in usmerili vse svoje napade na partizane, kot v vzhodni Bosni ko so med nemško ofenzivo napadli partizane in z močno anti-hrvaško in anti-muslimansko propagando (ker so partizani vključevali Hrvate in Muslimane) izvedli puče znotraj partizanskih enot, ter pobili mnoge partizanske komandante. Mihailović je razglasil partizane za svoje glavne nasprotnike, mnogi četniki so začetkom leta 1942. ustanovili zavezništva z Italijani za borbo proti partizanom. Od tedaj so partizani imeli četnike in Mihailovića za kolaborante in sovražnike V Sloveniji OF je oktobra 1941 odobrila potovanje starojugoslovanskih oficirjev Jake Avšiča in Karla Novaka na srečanje z Mihailovićem, nakar je postavil Avšiča za komandanta slovenskih četnikov. Po napadih četnikov na partizane, Avšič je prestopil med partizane, Mihailović pa postavil Novaka za vodjo četnikov. Novak je ustanovil [[Slovenski četniki|Plavo gardo]] in [[Štajerski bataljon]], ki se je preimenoval v [[Legija smrti|Legijo smrti]], in z 1.731 članov postal ena glavnih enot PPKM-a. Čeprav je Novak bil član vojnega štaba Slovenske zaveze, same četniške enote v Sloveniji potem niso več igrale važno vlogo. Slovenske stranke v Londonu so priznale vojsko Draže Mihailovića kot edino legitimno, vse ostale opredelili za izdajalske. V vojnih zadevah Slovenska zaveza je bila podrejena Mihailoviću. Slovenska in ostale legije so prisegle Mihailoviću, kot del Mihailovićeve [[Jugoslovanska vojska v domovini|Jugoslovanske vojske v domovini.]] == Spopadi partizanov z italijansko vojsko == === Bitka na Nanosu === [[Slika:Map-Peartreeforest-Hrušica.png|thumb|Reliefni zemljevid območja, kjer se je odvijala bitka na Nanosu (18. aprila 1942)]][[Bitka na Nanosu]] je bila ena prvih bitk slovenskih partizanov med drugo svetovno vojno na Primorskem; predstavlja prelom partizanskega odpora proti italijanski okupaciji na Primorskem in začetek narodnega boja na zahodni meji. Bitka je potekala 18. aprila 1942, v okviru italijanske ofenzive oziroma vojaškega pregleda planote. Spopadlo se je približno 54 partizanov z italijanskim bataljonom, ki je štel 686 vojakov in orožnikov. Spopad je trajal približno osem ur. Partizanska enota je bila vojaško poražena in razbita, a večina se je uspela prebiti skozi več obkolitvenih obročev. Pri tem je padlo deset partizanov ter bilo zajetih enajst, od katerih je bilo devet obsojenih na smrt.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan {{!}} Združenje borcev Logatec|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|date=2017|accessdate=2025-11-28|website=zdruzenjeborcevlogatec.si|last=Jerina|first=Vesna}}</ref> === Italijanska ofenziva (poletje 1942) === {{glavni|Roška ofenziva}} [[Slika:Italian soldiers shooting Slovenian hostages.jpg|thumb|Italijanski vojaki streljajo domačine v Loški dolini, 31. julij 1942.]] [[Slika:Dead inmates at the Rab concentration camp.png|sličica|Žrtve fašističnega koncentracijskega taborišča na Rabu.]] [[Slika:Italian occupation of Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Razglas, s katerim fašistične oblasti prepovedujejo izhod iz z žico obdane Ljubljana. Pozneje so žico in bunkerje za Nemce nadzorovali Domobranci in je Ljubljana tako ostala obdana 1170 dni, do konca vojne.]] Partizani so na začetku poletja 1942 po Graziolijevih navedbah nadzorovali približno dve tretjini ozemlja in prebivalstva v Ljubljanski pokrajini.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=99}} Da bi preprečili stik med Ljubljano in okolico, fašistične oblasti so že februarja 1942, obdale Ljubljano z žico in bunkerji, ter prepovedali izhoda iz mesta Ljubljančanom. Julija so odgovorile z veliko [[Roška ofenzivo|roško ofenzivo]], ki je potekala vse do novembra 1942. Okoli 65.000 dobro oboroženih italijanskih vojakov, z modernim transportom, komunikacijam, artilerijo in vojnim letalstvom je napadlo okoli 4000 slabo oboroženih partizanov ter njihovo vodstvo. Italijani so skušali enote uničevati z obkoljevanjem posameznih območij in prečesavanjem terena v osmih fazah. Pri italijanski ofenzivi je sodelovala tudi [[Legija smrti]], slovenska kolaborantska enota.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=107}} 15. maja 1942 je italijanski general Robotti obvestil prebivalce Ljubljanske pokrajine, da bodo vsi, ki bodo najdeni z orožjem ali lažnimi osebnimi izkaznicami, usmrčeni, in da bodo uničene vse stavbe, iz katerih bodo streljali na Italijane, ali v katerih bo najdeno orožje ali ki bodo gostile partizane.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=105}} Vse potencialne privržence narodnoosvobodilnega gibanja so nameravali poslati v internacijo. Še pred začetkom ofenzive so z obsežnimi racijami v Ljubljani zajeli preko 20.000 ljudi. Med pregledi, ki so jih opravljali s pomočjo ovaduhov, so jih zaprli skoraj 3000. Partizani so kmalu spregledali italijansko taktiko in se umaknili na že prečesana območja. Tako so se kljub začasni izgubi ozemlja izognili večjim spopadom in z njimi povezanimi žrtvami. Vseeno je padlo, bilo ranjenih ali se vdalo približno 1000 partizanov, nekaj se jih je tudi vrnilo domov. V italijanskem obroču se je znašlo celotno vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja skupaj s tehničnimi, sanitetnimi in drugimi ustanovami, vendar Italijani večine niso odkrili. Ofenzivo je spremljala poostritev nasilja nad civilnim prebivalstvom. Okoli 2100 ljudi je bilo ustreljenih. Do konca novembra je bilo 26.000 Slovencev, skoraj vsaki dvanajsti prebivalec Ljubljanske pokrajine, interniranih na [[Koncentracijsko taborišče Rab|Rabu]], v [[Gonars]]u, Monigu idr. fašističnih taboriščih, med njimi mnogo žensk in otrok.<ref>{{Navedi splet|title=Trailer "Oltre il filo"|url=https://vimeo.com/41341376|website=Vimeo|accessdate=2019-10-26|language=en}}</ref> Zaradi brutalnega ravnanja jih je tisoče pomrlo. Italijani so požigali domačije in vasi ter zasegali živino in drugo premoženje. Jugoslovanska narodnoosvobodilna gibanja so 26. novembra 1942 [[AVNOJ#Prvo zasedanje|ustanovila Antifašistični svet narodne osvoboditve Jugoslavije]] (srbohrvaška kratica AVNOJ), svoje skupno politično predstavništvo. Slovenske delegacije zaradi italijanske ofenzive, ki je potekala v tem času, na prvem zasedanju ni bilo. == Konsolidacija NOB (zima 1942–poletje 1943) == Ker so po ofenzivi Italijani trdili, da so uničili partizane, so partizanske enote postale še posebno dejavne. Partizansko gibanje se je pričelo tudi na Koroškem, dve brigadi pa sta bili poslani v Beneško Slovenijo. Pozno jeseni 1942 je nastalo novo osvobojeno ozemlje v Polhograjskih dolomitih. Tam je od oktobra 1942 do aprila 1943 delovalo vodstvo narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa se je premaknilo v Kočevski rog na Bazo 20. Na Primorskem se je začelo narodnoosvobodilno gibanje močneje razvijati. Nastale so manjše partizanske enote: prvi dve četi so Italijani obkolili na Nanosu, vendar se jima je posrečilo prebiti iz obroča. Na Primorsko so začele prihajati tudi skupine partizanov iz Ljubljanske pokrajine. Po italijanski mobilizaciji letnika 1923 se je število primorskih partizanov precej povečalo, saj so se mnogi Primorci raje kot za odhod v italijansko vojsko odločili za partizane. [[Slika:Padli borci pohorskega bataljona.jpg|thumb|Padli borci [[Pohorski bataljon|pohorskega bataljona]].]] Na Štajerskem so partizanske enote pozimi 1942/1943 doživele hude izgube. Med drugim so Nemci [[Pohorski bataljon#Padec Pohorskega bataljona|uničili Pohorski bataljon]]. V noči s 7. na 8. januar 1943 so ga s pomočjo izdaje obkolili v njegovem zimskem taboru pri Treh žebljih na [[Osankarica|Osankarici]]. V boju je padlo 65 borcev,<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Ckraj_smrti&v0=Osankarica&f1=1%2Ckraj_smrti&v1=Osankarica+%28Lukanja%29&f2=1%2Ckraj_smrti&v2=Osankarica+%28Lukanja%29Pohorje&f3=1%2Ckraj_smrti&v3=Osankarica+%28Lukanja%29+Pohorje&f4=1%2Ckraj_smrti&v4=Osankarica+%28Lukanja%29%2C+Pohorje&f5=1%2Ckraj_smrti&v5=Osankarica%2C+%28Lukanja%29%2C+Pohorje%C5%BE&f6=0%2Ckraj_smrti&v6=Pohorje&f7=0%2Cdatum_smrti&v7=1943-1-0-0|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj smrti Pohorje|date=2025-10-14|accessdate=2025-10-14|website=sistory.si|last=Šorn|first=Mojca|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Rendla|first4=Marta}}</ref> enega so Nemci ujeli živega in ga julija istega leta ustrelili. Med večje partizanske uspehe sodi [[bitka pri Jelenovem žlebu]] 26. marca 1943. Takrat so partizani iz treh bataljonov Cankarjeve in Gubčeve brigade razbili in uničili bataljon italijanske divizije Macerata. Spomladi 1943 so partizani zaradi zavezniških uspehov v severni Afriki pričakovali njihovo izkrcanje v Italiji. Zato so partizanske enote napadale predvsem prometne zveze. Partizanska vojska se je preuredila v štiri operativne cone: dolenjsko, notranjsko, primorsko in gorenjsko. Vojska je dobila nove odseke, na primer ekonomskega, sodnega in propagandnega. Z delom je začela oficirska šola, razvila se je tudi mreža kurirskih zvez. Partizani so iz prvih štirih odredov 13. julija 1943 ustanovili prvi slovenski partizanski diviziji: [[14. (slovenska) divizija (NOVJ)|XIV.]] in [[15. (slovenska) divizija (NOVJ)|XV.]] 23. julija so z njimi napadli postojanko v [[Žužemberk]]u.{{Sfn|Ferenc|2002|p=105}} === Dolomitska izjava === {{glavni|Dolomitska izjava}} Zaradi preobrata na svetovnih bojiščih so komunisti pričakovali konec vojne in s tem priložnost za izvedbo revolucije. OF je delovala kot organizacija številnih različnih, a enakopravnih skupin. Občasna nesoglasja med njimi niso posebej vplivala na delo same organizacije. Vendar se je bratomorna vojna stopnjevala, obračunavanje z nasprotniki OF pa je izzvalo spore znotraj nje in poskuse samostojnejšega nastopa krščanskih socialistov in sokolov. Vodstvo Komunistične partije se je zato odločilo, da si bo popolnoma podredilo OF. S sokoli, nato pa tudi s krščanskimi demokrati so se dogovorili, da so 1. marca 1943 podpisali Dolomitsko izjavo. Z njo je bila komunistom priznana vodilna vloga v OF in pravica do svoje organizacijske mreže, preostali dve organizaciji pa sta se pravici do lastne organizacije odrekli. Izjavo so potrdili konec aprila na zboru aktivistov OF na Pugledu. S tem je bila koalicijska narava OF dokončno odpravljena, kar je pozneje omogočilo uvedbo enopartijskega sistema. == Kapitulacija Italije in njene posledice (poletje in zima 1943) == [[Slika:Grad Turjak v plamenih.jpg|levo|sličica|Grad Turjak v plamenih]] 8. septembra 1943 je [[kapitulacija Kraljevine Italije|Italija kapitulirala]], kar je partizanskemu gibanju dalo velik zagon. Partizanom je uspelo razorožiti večino italijanske vojske, s čimer so pridobili tudi težjo oborožitev (sploh artilerijo). 11. septembra 1943 sta vodstvo OF in glavni štab partizanske vojske izdala razglas o splošni mobilizaciji v narodnoosvobodilno vojsko. V Ljubljanski pokrajini so iz mobilizirancev nastale tri nove partizanske divizije. Kmalu sta nastala tudi dva korpusa partizanske vojske: [[7. korpus NOVJ|VII.]] in [[9. korpus NOVJ|IX.]] [[Bitka pri Grčaricah|Pri Grčaricah]] so partizani porazili slovenske četnike, ki zatem v vojni več niso imeli pomembne vloge, v [[Bitka pri Turjaku|bitki na Turjaku]] pa so popolnoma uničili PPKM.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice - Turjak - Kočevje: borcem za svobodo in narod v zahvalo in trajen spomin|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}}</ref> V tem času so partizanska sodišča obsodila nekatere naciste, kar predstavlja sploh prvi primer sodnih procesov proti nacističnim vojnim zločincem med drugo svetovno vojno.[[Slika:Ustanak u Jugoslaviji 1943.png|thumb|V rdečem so ozemlja, ki so ga nadzirale enote narodnoosvobodilnih gibanj takoj po kapitulaciji Italije.]] Na Dolenjskem in Notranjskem so partizani vzpostavili dotlej največje osvobojeno ozemlje, ki je obsegalo skoraj celotno Ljubljansko pokrajino. 11. septembra je izvršni odbor OF razpisal volitve v zbor odposlancev slovenskega naroda. Naslednji dan je razglasil, da OF prevzema oblast na osvobojenem ozemlju. Upravo je prevzela upravna komisija za osvobojeno ozemlje. Njen sekretar je bil [[Bogdan Osolnik]]. Komisija je bila sestavljena iz odsekov, ki so jih vodili načelniki: splošna uprava, finance, industrija, gospodarstvo in prehrana, narodna vzgoja in prosveta, promet, narodno zdravstvo in zaščita civilnega prebivalstva v vojnih razmerah. Na ravni okrožij, rajonov in krajev so oblast prevzeli okrožni, rajonski in terenski odbori OF in jo obdržali do izpeljave volitev v terenske narodnoosvobodilne odbore, ki so se zaradi nemške ofenzive zavlekle v pomlad 1944. [[Slika:Grossdeutsches Reich NS Administration 1944.png|sličica|Nemško ozemlje po kapitulaciji Italije.]] Nemčija je takoj po italijanski kapitulaciji prevzela italijansko okupacijsko območje in vzpostavila nadzor nad večjimi mesti. Že 10. septembra so iz novookupiranih ozemelj ustanovili [[Operativna cona Jadransko primorje|Operativno cono Jadransko Primorje]] (nemško ''Operazionszone Adriatisches Küstenland''), ki je obsegala nekdanjo Ljubljansko pokrajino, pa tudi Primorsko, Furlanijo, Notranjsko, Istro in Reko, ki so bile do takrat del Italijanskega kraljestva. Uradno je bila Operativna cona del nacistične marionetne države [[Italijanska socialna republika|Italijanske socialne republike]], vendar so jo dejansko neposredno upravljali Nemci, kot del Koroške. V drugi polovici septembra so Nemci sprožili močno ofenzivo po celotni nekdanji Ljubljanski pokrajini in zahodni Gorenjski, v kateri so z njimi sodelovali tudi novoustanovljeni domobranci.{{Citation needed}} Cilj ofenzive je bil zasesti celotno partizansko osvobojeno ozemlje, vendar so Nemci uspeli osvojiti le nekatera naselja ob železnicah. Partizanski so imeli hude izgube, padla jih je približno petina: največje žrtve so bile v na novo mobiliziranih divizijah, ki še niso imele izkušenj. Kljub temu so partizani ohranili obsežna osvobojena območja. === Proglasitev "priključitve" slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji=== [[Slika:Primorska proglasitev.jpg|thumb|upright 1.2|Proglas o "priključitvi" slovenskega Primorja matični domovini, 16. septembra 1943.]]Že pred začetkom druge svetovne vojne je fašizem pri Slovencih, ki so živeli v Italiji, izzval splošen odpor, od spontanega kot tudi do organiziranega. Leta 1927 so mladi slovenski rodoljubi, skupaj s hrvaškimi, ustanovili podtalno organizacijo slovenskih in hrvaških domoljubov [[TIGR]], ki je izvedla razne atentate in sabotaže. Po napadu sil osi so se partizanske akcije odvijale tudi na Primorskem, čeprav je bilo to ozemlje po prvi svetovni vojni dodeljeno Kraljevini Italiji. Prva znamenita bitka med partizanskimi enotami in italijansko vojsko na Primorskem, znana kot [[Bitka na Nanosu]], je trajala od 18. do 22. aprila 1942.<ref>{{Navedi splet|title=boj proti sovraštvu vseh vrst še ni končan|url=https://www.zdruzenjeborcevlogatec.si/boj-proti-sovrastvu-vseh-vrst-se-ni-koncan/|accessdate=2025-11-28|website=2017|publisher=Združenje borcev Logatec|last=Jerina|first=Vesna}}</ref><ref>{{cite web |last=Plahuta|first=Primož|date=2022|title=Nanoška bitka|publisher=Mladika|url=https://www.dkps.si/fileadmin/user_upload/Ml22-08s.pdf|accessdate=2022-08-09|website=dkps.si|page=8}}</ref> Decembra 1942, je bil v Trstu ustanovljen Okrožni odbor OF za Trst.<ref name=":28">{{navedi splet|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38032/Pregled_OB_v_slovenskem_Primorju.pdf|title=Pregled osvobodilnega boja v slovenskem Primorju|author=Sergej Kraigher, Lidija Šentjurc|page=15|publisher=Ex libris|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Po [[Kapitulacija Kraljevine Italije|kapitulaciji Italije]] je Vrhovni plenum OF, 16. septembra 1943, proglasil "priključitev" (vrnitev) slovenskega Primorja svobodni in združeni Sloveniji v svobodni in demokratični Jugoslaviji. Ta sklep je 3. oktobra v Kočevju potrdil Zbor odposlancev slovenskega naroda. Tako je v takratnih razmerah slovensko Primorje postalo del slovenskega državnega ozemlja.<ref>Zgodovina Slovencev, stran 804, Cankarjeva založba, Ljubljana 1979</ref> == Nastanek slovenskega domobranstva == {{glavni|Slovensko domobranstvo}} [[Slika:Domobranska_prisega.png|thumb|upright 1.2|Leon Rupnik ob prvi domobranski prisegi Hitlerju in SS]] Po osebnem preporočilu škofa Rožmana, SS–Obergruppenführer in nacistični visoki komisar, [[Friedrich Rainer]], je za predsednika Ljubljanske pokrajinske uprave postavil generalmajorja [[Leon Rupnik|Leona Rupnika]]. Zaradi pomanjkanja lastnih vojaških sil so nacisti sprejeli Rupnikovo pobudo za ustanovitev [[Slovensko domobranstvo|domobranskih enot]]. 24. septembra 1943 je Rupnik v katoliškem listu Slovenec pozval k vstopu med domobrance:<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>[[Slika:Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg|sličica|184x184px|Znak Slovenskega domobranstva]]{{citatni blok|»[…] naša ljubljena slovenska domovina naj bi bila s pomočjo anglo-ameriške plutokracije izročena boljševizmu […] po izdajalcih in boljševističnih izkoreninjencih izvojevana borba, ki naj bi pahnilo naše pridno, delovno in pobožno ljudstvo v trpljenje, nasilstvo, lakoto, rop, umor brezbožnih in brezsrčnih robotnikih kakor nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije […] Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Führerja velikonemška vojna sila, ki nas bo ščitila […] Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.«|''Slovenec'', 24. september 1943<ref>{{Navedi splet|title=Slovenec|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Z762QHI|website=www.dlib.si|accessdate=2026-01-11|date=1943-09-24}}</ref>|source=}} Domobranci so delovali pod poveljstvom SS generalpolkovnika [[Erwin Rösener|Erwina Rösenerja]], ki je bil odgovoren neposredno [[Heinrich Himmler|Heinrichu Himmlerju]], vodji [[Schutzstaffel|SS]],{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} ter je pred tem ukazoval množična streljanja talcev in požige vasi na Gorenjskem.{{Sfn|Ferenc|2006|p=311}} Bili so plačani, oboroženi, urjeni in obskrbovani neposredno od Nemcev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=98}} Domobranstvo je politično podpiral in ga tudi inšpiciral generalni inšpektor Leon Rupnik. Kljub temu pa v sami organizaciji ni imel vojaške funkcije, saj mu je Rösener to onemogočil.{{Sfn|Mlakar|2003|p=126-134}} Domobranske enote so delovale kot večina nacističnih kolaboracionističnih sil v Evropi, vendar so imele omejeno avtonomijo. Sprva je domobranstvo delovalo kot pomožne policijske enote SS, ki so Nemcem pomagale v protipartizanskih operacijah, lovile podpornike OF in varovale vojno infrastrukturo, ki je bila važna Nemcem v njihovi borbi proti zaveznikom (železnice, vojna industrija, komunikacije, ipd). Pozneje so pridobili večjo samostojnost in sami vodili del protipartizanskih operacij v Sloveniji, vendar še vedno pod poveljstvom nemških oficirjev.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=124}} Določeno avtonomijo pri vojaških akcijah je imel udarni bataljon majorja [[Vuk Rupnik|Vuka Rupnika]], ki je bil edini od domobranskih bataljonov vse do konca vojne povsem slovenski. Sprva so bili domobranci dovoljeni samo v ljubljanski pokrajinski enoti, pozneje pa tudi na Gorenjskem in Primorskem. Nemci zanje niso dovolili mobilizacije, ampak so vztrajali pri prostovoljnem pristopu. Vanje so se vključili tudi nekdanji pripadniki PPKM. Do novembra je nastalo 6 domobranskih bataljonov. Decembra so začeli opravljati naloge pomožnih policijskih enot pod nemškim poveljstvom. Spomladi 1944 so nastali štirje elitni bataljoni z ofenzivnimi nalogami.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=123}} in število domobrancev se je povečalo na okoli 13.000. === Domobranska prisega === Domobranci so dvakrat prisegli da se bodo pod Hitlerjem in SS borili proti partizanom in zaveznikom – na Hitlerjev rostni dan, 20. aprila 1944, in na obletnico prihoda nacitov na oblast, 30. januarja 1945. Obe prisegi sta bili prirejeni potem ko so zavezniki že priznali partizane kot zavezniško vojsko, in sta veliko prispevali k negativnem odnosu zaveznikov do domobrancev. Prisega je glasila: {{citatni blok|»Prisegam pri Vsemogočnem Bogu, da bom zvest, hraber in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS četami in policijo, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj.«|Domobranska prisega<ref>»Domobranska prisega«, ''Slovenec'', ''Jutro'', 21. april 1944; 31. januar 1945.</ref>}} Z organizacijsko in bojno učvrstitvijo Slovenskega domobranstva se je razmerje sil v Ljubljanski pokrajini bistveno spremenilo. V letu 1944 je ost svoje dejavnosti usmerilo proti partizanskim enotam in sodelavcem osvobodilnega gibanja ter povzročilo številne smrtne žrtve, pa tudi aretacije oseb, ki so bile nato izročene nemškemu okupatorju in umorjene ali poslane v koncentracijska taborišča, kar je bilo za mnoge usodno.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=32}} Ena večjih akcij je speljana marca 1944 na [[Javorovica|Javorovici]], ko je 500 nemških in domobranskih vojakov obkolilo in pobilo 113 partizanov in partizank 4. bataljona Cankarjeve brigade.<ref>{{Navedi splet|title=Na Javorovici obsodili medvojno hlapčevstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/na-javorovici-obsodili-medvojno-hlapcevstvo.html|website=www.delo.si|date=2016-03-19|accessdate=2020-05-10|language=sl-si|first=Bojan|last=Rajšek}}</ref> Žrtve so se tako množile, in celo 47.000 Slovencev, ali skoraj polovica vseh žrtev vojnega in povojnega časa, je umrlo od začetka 1944 do konca vojne maja 1945. V tem času je mednarodna javnost že začela priznavati partizansko vojsko kot zavezniško in zavračati domobrance zaradi sodelovanja z Nemci. Na to so domobrance neuspešno opozarjali tudi člani begunske vlade v Londonu, ki so zahtevali, da domobranci prestopijo v partizanske enote. === Domobranska policija === {{multiple image | align = right | total_width = 350 | image1 = Žrtev Črne roke (4).jpg | alt1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. P | caption1 = Sestri Šušteršič, ki ju je 9. avgusta 1944 v Spodnji Hrušici umorila [[Črna roka]]. | image2 = Partisan Jože Mirtič killed by Slovene Home Guards.jpg | alt2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. | caption2 = Partizanski major [[Jože Mirtič]], žrtev domobrancev, novembra 1944 v Beli Krajini. }}Pod Gestapom je delovala posebna domobranska politična policija z [[Lovro Hacin|Lovrotom Hacinom]] kot upravnikom, katera je v Ljubljanski pokrajini vzpostavila policijsko državo.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Zaprla je okoli 6.000 političnih zapornikov, od teh je bila tretjina žensk. Mnoge druge ženske podpornice OF so zaprli kot “prostitutke”. Delali so spise političnih nasprotnikov za internacijo in tudi sodelovali v deportacijah Slovencev v nacistična koncentracijska taborišča.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Organizirali so mrežo ovaduhov, ki so zasledovali in preiskovali uslužbence v pokrajinski upravi zdravstvene delavce, učitelje, univerzitetne profesorje, delavce, itd.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} Decembra 1944 je domobranska policija prijela 32 Judov, ki so se do tedaj skrivali v Ljubljani, in jih predala Nemcem. Judje so bili nato poslani v Auschwitz, kjer so bili umorjeni.{{sfn|Kranjc|p=132-135}} V Ljubljani je delovala tudi z domobransko policijo povezana protikomunistična tajna organizacija [[Črna roka]], ki je lovila, mučila ali ubijala pripadnike OF.{{Sfn|Tomasevich|2002|p=127}} Različni viri ocenjujejo, da je likvidirala med 129 in 1.000 dejanskih ali domnevnih podpornikov OF. Mnogim je ponoči vdrla v stanovanja, nekatere je predala domobrancem, ki so jih mučili in pobijali na Sv. Urhu.<ref>{{Navedi splet|title=Črna roka|url=https://www.mladina.si/181672/crna-roka/|website=Mladina.si|accessdate=2019-11-24|date=2017|last=Repe|first=Božo}}</ref> === Primorska in Gorenjska === Po kapitulaciji Italije je Primorska postala del nemškega operacijskega območja Jadranske obalne dežele (''Adriatisches Küstenland''), namenjenega prihodnji priključitvi rajhu. Novembra 1943 so nacisti za boj proti partizanom ustanovili Slovenski narodno varnostni zbor (SNVZ). Bil je neposredno podrejen [[Odilo Globočnik|Odilu Globočniku]], visokemu vodji SS s sedežem v Trstu, ki je bil eden glavnih izumiteljev množičnega industrijskega iztrebljanja Judov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} V Trstu je ustanovil koncentracijsko taborišče [[Rižarna, Trst|Rižarna]], kjer so ubili 4.000-5.000 Slovencev, Italijanov, Judov in Hrvatov, mnoge dotatne poslali v druga nemška koncentracijska taborišča. SLS je poslala Antona Kokalja in druge poveljnike iz Ljubljanske pokrajine, da služijo pod Globočnikom. Imeli so veliko težav s rekrutiranjem, zato je SNZV štel največ 2000 vojakov.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Ubijali so aktiviste OF predvsem okoli Pivke, na Idrijskem in v Vipavski dolini. Udarni bataljon SNZV je sodeloval pri nacističnih patruljah in ofenzivah, varoval je pomembno vojno infrastrukturo. Nemcem so izročali ujete partizane, sestavljali spise OF pripadnikov in podpornikov ter iskali njihova skrivališča. Poročali so nacistom o zasliševanju ujetih partizanov in njihovih privržencev.{{sfn|Kranjc|2013|p=135-137}} Januarja 1943, so domobranci aretirali pisca [[Boris Pahor|Borisa Pahorja]] doma v Trstu in ga predali Nemcem, ti pa so ga nato poslali v koncentracijska taborišča v rajhu. Gorenjska je veljala za del rajha in Gorenjci so bili kot Štajerci podvrženi ponemčevanju. S pomočjo politikov SLS v Ljubljani so nacisti ustanovili Gorenjsko samozaščito pod vodstvom gestapovca in Obersturmführerja Ericha Dichtla.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} Delovali so proti partizanom in civilnim podpornikom OF. Kasneje, z ustanovitvijo udarnih bataljonov v Kranju in Škofiji loki, so sodelovali z nacisti v širših ofenzivnih protipartizanskih akcijah.{{sfn|Kranjc|2013|p=137-138}} == Zbor odposlancev slovenskega naroda == Po kapitulaciji Italije je izvršni odbor OF 11. septembra 1943 razpisal volitve za odposlance v [[zbor predstavnikov slovenskega naroda]], ki naj bi se sestal samo enkrat in ob tej priložnosti izvolil tako imenovani prvi slovenski ljudski parlament. Za volilna območja so bili določni terenski odbori OF, podjetja, ustanove in bataljoni NOV. V terenskih odborih in podjetjih naj bi bil na petsto ljudi izvoljen en predstavnik, v bataljonih pa dva. Izvršni odbor OF je glede kandidatov predlagal, da naj volivci podprejo "tiste kmete, delavce, obrtnike in razumnike, ki so doslej neustrašno in neumorno gradili stavbo slovenskega osvobodilnega gibanja, in vse tiste borce iz naših slavnih slovenskih bataljonov, ki so z orožjem v rokah izpolnjevali najtežjo in najslajšo domovinsko dolžnost." Volitve so potekale med 20. in 25. septembrom 1943. Okrožni in rajonski odbori so jih izpeljali na lokalnim političnim in varnostnim razmeram primeren način. Volitev povsod niso mogli v celoti izpeljati ali pa se že izvoljeni predstavniki zbora niso mogli udeležiti zaradi sovražne nevarnosti. Vrhovni plenum je na 13. zasedanju odločil, da bo zbor potekal od 1. do 3. oktobra na osvobojenem ozemlju v Kočevju. Zbora se je udeležilo 572 neposredno izvoljenih predstavnikov in 78 drugih odposlancev. Na zbor je med drugimi prišel tudi [[Ivan Ribar]], predsednik izvršilnega odbora [[AVNOJ|Antifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije]], političnega predstavništva NOB. Na zboru so izvolili predstavnike Slovenskega narodnoosvobodilnega odbora, ki se je nato na svoji prvi seji preimenoval v [[Slovenski narodnoosvobodilni svet]] (SNOS) in tako postal parlament ljudske oblasti. Predsedstvo SNOS je prevzel vlogo vlade, dokler ne bi bila ustanovljena narodna vlada. 29. in 30. novembra 1943 je v [[Jajce (mesto)|Jajcu]] (v današnji [[Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]) potekalo [[Drugo zasedanje AVNOJ|drugo zasedanje AVNOJ-a]], ki se ga je udeležil tudi slovenska delegacija. Predstavljali so jo: [[Edvard Kardelj]], [[Boris Kidrič]], [[Ivan Maček]] in [[Josip Vidmar]]. Delegacija je podpirala idejo federalne Jugoslavije, kjer bi Slovenija imela svojo (delno) avtonomijo. [[AVNOJ]] je razglasil, da bo po osvoboditvi vrhovno politično in zakonodajno telo, kar je priznalo partizansko oblast tudi v Sloveniji. Odločitve so kasneje vplivale na oblikovanje Socialistične republike Slovenije znotraj federativne Jugoslavije po koncu vojne.{{Sfn|Nešović|Petranović|1983}} === Sodelovanje zahodnih zaveznikov === [[Slika:Partisans saving English pilots.png|sličica|Slovenski partizani rešujejo ranjene zavezniške pilote.]] [[Slika:Saveznička isporuka okupiranoj Jugoslaviji.jpg|sličica|Zahodni zavezniki dostavljajo vojni material partizanom v Sloveniji.]] [[Slika:Borci 3. prekomorske brigade se vkrcujejo na ladjo Ljubljana v Bariju.jpg|sličica|3. prekomorska brigada NOVJ, ustanovljena v sodelovanju zahodnih zaveznikov in partizanov, katere člani so bili večinoma Slovenci, se v Bariju vkrcavajo na ladjo Ljubljana, namenjeno v Dalmacijo.]] Zavezniške sile (ZDA, Sovjetska zveza in Britanija) so sprva kot edinega legitimnega predstavnika Jugoslavije priznavali in podpirali jugoslovansko vlado v izgnanstvu v Londonu in četniško vojsko Draže Mihailovića. Leta 1943 so Britanci k partizanom pričeli pošiljati vojaške delegacije: eno pod vodstvom Kanadčana Williama M. Jonesa so junija 1943 poslali v Slovenijo.<ref>{{Navedi splet|title=JONES of Jugoslavia {{!}} Maclean's {{!}} DECEMBER 1, 1944|url=https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|website=Maclean's {{!}} The Complete Archive|accessdate=2020-04-11|language=en-US|first=WILLIAM D.|last=BAYLES|archive-date=2020-06-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20200622202357/https://archive.macleans.ca/article/1944/12/1/jones-of-jugoslavia|url-status=dead}}</ref> Delegati so spoznali, da so partizani daleč najbolj učinkovita vojaška sila, ki se bori proti nacistom in fašistom, dočim so četniki kolaborirali s silami osi, zato so predlagali, da se podpre partizane. To stališče so potrjevala tudi dešifrirana nemška tajna sporočila. Churchill je imel do njih neposreden dostop: v svojem dnevniku je zapisal, da so “v celoti prikazala čudovit odpor Titovih privržencev in močne, hladnokrvne manevre Mihailovića v Srbiji".<ref name=":17">{{Navedi knjigo|title=Embattled Mountain|url=https://books.google.rs/books?id=1evZYgEACAAJ&dq=Deakin,+F.W.D.+(1971).+The+Embattled+Mountain.+Oxford+University+Press,+London.+ISBN+0-19-215175-4.&hl=en&sa=X&ved=0ahUKEwjJ082nkLfkAhXKN8AKHdo3ARkQ6AEIPDAD|publisher=Faber & Faber, Limited|date=februar 2011|isbn=9780571276448|language=en|first=F. W. D.|last=Deakin|year=|location=|page=227|cobiss=}}</ref> Britanci so partizane ''de facto'' priznali septembra 1943, ko je Churchill partizanom kot svojega osebnega zastopnika poslal [[Sir Fitzroy Maclean, 1st Baronet|Fitzroya Mcleana]]. Na Teheranski konferenci novembra 1943 so zavezniki priznali partizane kot sobojevnike in umaknili podporo četnikom. Zavezniki so imeli več koristi od partizanov. Prvo, kot je Churchill dejal angleškem generalštabu novembra 1943, “222.000 Titovih privržencev … so zadrževali toliko Nemcev v Jugoslaviji, kolikor so jih združene angloameriške sile v Italiji",<ref>{{Navedi knjigo|title=Tito, Mihailović, and the Allies, 1941-1945|url=https://books.google.rs/books?id=43CbLU8FgFsC&dq=Walter+R.+Roberts,+Tito,+Mihailovi%C4%87,+and+the+Allies+Duke+University+Press,&source=gbs_navlinks_s|publisher=Duke University Press|date=1987|isbn=9780822307730|language=en|first=Walter R.|last=Roberts|year=|location=|page=155|cobiss=}}</ref> tedaj glavna zahodna fronta. Če ne bi bilo partizanskega upora, Nemci bi te enote vrgli v borbo proti zaveznikom. Drugo, partizani so preprečevali in ovirali transport važnih vojnih surovin z Balkana v Nemčijo, predvsem Romunske nafte. Zato so zahodni zavezniki izvajali skupne vojne akcije s partizani, v katerih so bombardirali nemške in kolaborantske enote. Partizani so tudi omogočili zaveznikom uporabo vojne baze na partizansko-osvobojenem Visu, od koder so zavezniki izvajali letalske napade. Poleg tega zahodni zavezniki so pomagali partizanom ustanoviti [[Prekomorske brigade NOVJ|Premokomorske brigade NOVJ]], z 27.000 vojakov, med njimi številni Slovenci, sestavljene v glavnem iz prisilno-mobilizirancev v italijansko in nemško vojsko, ki so se znašli na ozemlju zaveznikov, in so pod komando partizanske vojske sodelovali pri osvobajanju Dalmacije, Like in delov današnje Slovenije. Največja letalska bitka na slovenskem nebu se je odvijala 19. marca 1944. Tega dne je bilo sestreljenih 48 letal, od tega 1 zavezniški lovec, 17 zavezniških bombnikov in 30 nemških lovcev.<ref>{{Navedi knjigo|title=Ognji na nebu|last=Jandrok|first=Marjan|publisher=Velenjska knjižna fundacija|year=2025|isbn=978-961-6427-56-2|page=10, 57|cobiss=242525955|location=Velenje|last2=Hrastnik|first2=Igor}}</ref> Slovenski partizani so rešili več kot 800 poimensko znanih zavezniških pilotov in vojnih ujetnikov.<ref>{{Navedi splet|title=Born Again – Slovenian Partisans and the Rescues of Allied Aviators during the World War II|url=https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|website=U.S. Embassy in Slovenia|date=2017-10-02|accessdate=2019-09-18|language=en-US|archive-date=2020-08-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20200811002703/https://si.usembassy.gov/born-slovenian-partisans-rescues-allied-aviators-second-world-war/|url-status=dead}}</ref> Začetek leta 1944 so partizani in zavezniki pri Otoku v Beli Krajini zgradili preprosto letališče, imenovano Picadilly Hope. Z njega so zavezniška letala evakuirala stotine zavezniških pilotov, ki so jih rešili partizani, pa tudi ranjene partizane in 2000 žensk ter otrok.<ref>{{Navedi splet|title=An old aircraft reminds visitors of a World War II airlift|url=https://www.rtvslo.si/news-in-english/slovenia-revealed/an-old-aircraft-reminds-visitors-of-a-world-war-ii-airlift/350236|website=RTVSLO.si|accessdate=2019-12-29|language=sl}}</ref> Sodelovanje se je uspešno nadaljevalo vse do konca vojne, kljub nekaterim trenjam, predvsem zaradi različnih stališč glede povojne usode Trsta in Koroške. Domobranci so zajete zavezniške pilote predajali Nacistom, ki so jih internirali. Slovenski kolaboranti so direktno pomagali borbi proti zaveznikom, ker so zaradi njihovega proti-partizanskega delovanja, Nacisti in fašisti lahko posvetili več svojih enot za borbo proti zaveznikom. Kolaborantske enote so tudi stražile železnice in drugo transportno, komunikacijsko in industrijsko infrastrukturo ki je bila od ključne važnosti Nacistom in fašistom v njihovi borbi proti zaveznikom. Britanski oficirji za zvezo s slovenskimi partizani so to potrdili in razglasili, da so "belogardisti sovražniki zaveznikov".{{Sfn|Tomasevich|2002|p=115}} == Razmah NOB (1944–1945) == [[Slika:Borci XIV. divizije pri cerkvi Sv. Boštjana v Radežu nad Zidanim mostom.jpg|sličica|Borci XIV. divizije pri [[Cerkev sv. Fabijana in Boštjana, Radež|cerkvi sv. Fabijana in Boštjana v Radežu]].]] Leta 1944 se je partizansko gibanje razširilo na celotno slovensko ozemlje. Od kapitulacije Italije se je partizansko narodnoosvobodilno gibanje dobro razvijalo na Primorskem in v nekdanji Ljubljanski pokrajini, precej slabše pa na Štajerskem in Koroškem. V skupnih akcijah so slovenski partizani sodelovali s hrvaškimi, na nekatera območja, kjer je bilo slovensko partizansko gibanje manj razvito, pa so pošiljali svoje enote za krepitev lokalnih gibanj. Partizani so vdrli v [[Gorski kotar]], kjer so sodelovali s hrvaškimi partizani, z vpadi v Beneško Slovenijo pa so skušali okrepiti tamkajšnje partizansko gibanje. Pozimi leta 1944 je XIV. divizija odšla na Štajersko, da bi okrepila tamkajšnje partizansko gibanje. Nemško nasilje je namreč še vedno onemogočalo razmah partizanstva. Ker je bila nekdanja meja med italijanskim in nemškim okupacijskim območjem močno zastražena, je divizija odšla na Štajersko prek Hrvaške. Po prihodu na [[Kozjansko]] so jo nemške enote ves čas napadale. Na Paškem Kozjaku se je divizija razdelila, saj je del partizanov odšel proti Pohorju, del pa proti Mozirskim planinam. Po prihodu je kljub velikim izgubam začela z mobilizacijo. Spomladi 1944 so Nemci skupaj z domobranci začeli z ofenzivo na osvobojena ozemlja. Hudi boji so potekali na območju nekdanje Ljubljanske pokrajine in v Slovenskem Primorju. V teh bojih so partizani že uporabljali topništvo. 26. maja 1944 so partizani na področju [[Občina Hrpelje - Kozina|Hrpelj - Kozine]] ubili [[Christian Wirth|Christiana Wirtha]], enega vodilnih organizatorjev [[holokavst]]a in genocida nad psihiatričnimi pacienti. V drugi polovici leta 1944 so se partizani osredotočili na napade na prometne poti proti Italiji in Jadranu. Na Štajerskem so nastala prva manjša osvobojena ozemlja, s partizanskimi akcijami pa so začeli tudi na avstrijskem Koroškem. 3. avgusta 1944, je bila v Trstu ustanovljena Komanda mesta Trst (KMT),<ref>{{navedi splet|url=https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi668433/|title=Slovenski biografski leksikon: Štoka Franc|publisher=Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013|accessdate=16. septembra 2024}}</ref><ref name=":28" /> krovna organizacija vseh antifašističnih projugoslovanskih organizaciji v Trstu z nalogo vodenja in usklajevanja mestne gverile.<ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Ftičar|title=Zaključni boji za Trst|accessdate=14. septembra 2024|date=2007|first=Marko|location=Ljubljana}}</ref> Decembra je nemška vojska prenesla težišče ofenzivnih operacij iz Beneške Slovenije na [[Trnovski gozd]] in Banjško planoto. Pozimi leta 1944–1945 je partizanom uspelo obraniti večji del osvobojenega ozemlja v Beli krajini in v Kočevskem Rogu, na Štajerskem pa so Nemci zasedli vsa osvobojena ozemlja. Velik uspeh štajerskih partizanov je bila osvoboditev prek 300 zapornikov iz celjskega Starega piskra v noči s 14. na 15. december 1944. 15. decembra so nameravali Nemci 80 zapornikov poslati v Maribor, kjer bi bili ustreljeni kot talci. Zato je v zgodnjih jutranjih urah istega dne šest aktivistov NOB izvedlo osvobodilno akcijo. V Celje so se prebili tako, da sta se dva od njih preoblekla v [[gestapo]]vca in se pretvarjala, da peljeta s sabo štiri zapornike. Paznik, ki je sodeloval z njimi, jih je spustil v sam zapor. Nato so aktivisti razorožili stražnike in odprli celice. Zaporniki so se razkropili.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html|title=Noč, ko so aktivisti NOB iz Piskra reševali ujetnike|author=Kuralt|accessdate=2018-08-22|language=sl-si|date=2014|first=Špela}}</ref> == Zadnje operacije in konec vojne (1945) == Do začetka leta 1945 je bila osvobojena večina Jugoslavije. Zaradi umikanja nemških čet iz Grčije in Balkana je za Nemce postalo slovensko ozemlje strateško izredno pomembno. Tako so v začetku leta 1945 na Slovenskem še stopnjevali pritisk na partizane ter nasilje nad civilnim prebivalstvom: represalije so izvajali še zadnji mesec vojne. Na Slovenskem je bilo prisotnih približno 30.000 partizanov in 135.000 pripadnikov okupatorskih sil. Spomladi 1945 so Nemci napadli slovenske partizane v dveh ofenzivah. Najprej so napadli Gorenjsko zahodno od Save in Cerkljansko, nato Banjško planoto, Čepovansko planoto in Trnovski gozd, temu pa je sledil še napad na Kočevski Rog in Belo krajino. Slovenski partizani so imeli hude izgube in obstajala je nevarnost, da bi bili popolnoma uničeni, vendar so odklonili morebiten umik k IV. armadi in so se še naprej borili v Sloveniji. Nemcem se ofenziva ni posrečila, saj se je jedro slovenske partizanske vojske obdržalo. S 1. marcem 1945 sta bila oba slovenska korpusa priključena IV. armadi na novo poimenovane [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske vojske]], s čimer je bila samostojna slovenska vojska formalno ukinjena. Marca 1945 je jugoslovanska vojska že začela napadati na Hrvaškem in v Bosni. 12. aprila je bila prebita sremska fronta. V prvih dneh maja so partizanske enote osvobodile osrednjo Slovenijo. 8. maja je nemška vojska uradno kapitulirala, vendar so na Slovenskem boji potekali še naprej, saj so se tod umikali nemške in kolaborantske enote z Balkana. Nemške enote v Celjski kotlini so partizani obkolili. === Koroška{{Efn|Današnji slovenski in avstrijski del}} === Vojaki 13. policijskega polka SS so v spopadu s partizani na Peršmanovi domačiji vzhodno od Železne Kaple 25. aprila 1945 umorili enajst članov družine Sadovnik. Še 10. maja 1945 so na Koroško pobegli domobranci ubili 14 partizanov, 13. maja pa so partizani ubili 12 domobrancev. V spopadih na Spodnjem Koroškem je na obeh straneh padlo več sto mož. Skupno število smrtnih žrtev koroških Slovencev v drugi svetovni vojni je bilo bistveno višje: po spomenikih in nagrobnikih na več kot 200 spodnjekoroških pokopališčih je približno 3.000 pripadnikov manjšine padlo v enotah nemške vojske. Nacistična represija, vojaška služba in partizanski boj so po letu 1945 v slovenski manjšini pustili izrazito razdvojeno kulturo spominjanja.<ref name=":11" /> Sistematično represijo na ozemlju nekdanje Avstrije sta izvajala SS in policija – varnostna policija, varnostna služba, gestapo in kriminalistična policija – s skupno približno 20.000 možmi; sam gestapo je imel okoli 2.000 agentov, ki so z mučenjem in zapiranjem vzbujali strah in podrejanje. Ker velika večina Avstrijcev anšlusa ni dojemala kot okupacije in ker so številni avstrijski nacisti zasedli pomembne položaje v stranki, upravi, gospodarstvu, vojski, policiji in SS, v Avstriji ni mogel nastati odporniški gib, primerljiv s tistimi na Poljskem, v Jugoslaviji, Grčiji ali Franciji. Avstrijskemu odporu je manjkala tako široka družbena podlaga v domovini kot tudi politična reprezentanca v izgnanstvu. Kljub temu se je v katoliških, konservativnih, monarhističnih, komunističnih in socialističnih krogih izoblikovala avstrijska zavest, ki je po vojni postala pomembna ideološka opora ustanovitvi druge republike.<ref name=":11" /> Varnostna služba SS je vzpostavila obsežno mrežo nadzora, ki je močno omejevala možnosti protinacistično usmerjenih skupin. Tudi avstrijski bataljon, ustanovljen novembra 1944 v Beli krajini, ni imel večjega vpliva na odpor v Avstriji. Prav tako poskusi slovenske OF, da bi med delavci v Borovljah, Železni Kapli ter med slovenskim prebivalstvom Koroške okrepila komunistično Delavsko enotnost, niso dobili množične podpore, saj je bila večina prebivalstva vključena v nacistične organizacije.<ref name=":11" />[[Slika:Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije.jpg|sličica|Alexandra Löhra peljejo v štab 14. divizije, maj 1945]] Na Koroško je odšla XIV. divizija, kjer so se njene enote razporedile po vsem narodnostnem ozemlju in obkolile nemške enote. Del partizanov je prodrl na Koroško prek Beneške Slovenije. Kokrški odred je 8. maja 1945, na dan predaje Wehrmachta vkorakal v [[Celovec]], vendar se je moral po prihodu britanskih čet na njihov pritisk umakniti. Istega dne je bilo še okoli 150.000 mož pod poveljstvom generalapolkovnika [[Alexander Löhr|Alexandra Löhra]] še vedno v Jugoslaviji. Zadnje nemške zaledne enote so bile oddaljene le 72 ur hoje od Koroške. Löhr se je v [[Grebinj|Grebinju]] pogajal z Britanci o premestitvi preostalih nemških oboroženih sil z jugoslovanskega ozemlja na Koroško v britansko ''varstvo'', vendar so Britanci to zavrnili. Löhra je v [[Topolšica|Topolšici]] 9. maja ujela XIV. divizija. Prepričali so ga, da se je formalno predal partizanom, s tem ko je izdal ukaz o prenehanju bojev, ki jih čete kljub temu niso ubogale. Pobegnil je, preklical ukaz o predaji in nadaljeval poskus preboja. Po intenzivnem iskanju so Löhra 13. maja ponovno ujeli. Britanci pa so ga izročili Jugoslaviji in 14. maja ga s svojim najožjim štabom spremljali vse do Maribora. 15. maja s svojim najožjim štabom oditi v Maribor v Jugoslaviji. Löhr je bil kasneje obsojen zaradi vojnih zločinov, storjenih med protipartizanskimi operacijami leta 1943, vključno z ubojem talcev in požiganjem vasi. V jutranjih urah 15. maja so se Nemci umaknili iz Maribora, vendar je tam še nekaj dni vladalo vojno stanje. Prav tako so isti dan v Ljubljano vkorakale enote VII. korpusa in XXIX. hercegovske divizije.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/kultura/razstave/kako-so-proslavili-osvoboditev-maribora-in-ga-znova-postavili-na-noge/364639|title=Kako so proslavili osvoboditev Maribora in ga znova postavili na noge|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-24|date=2015|last=M.|first=K.}}</ref><ref>Walter Manoschek: ''„Serbien ist judenfrei“. Militärische Besatzungspolitik und Judenvernichtung in Serbien 1941/42'' (= ''Beiträge zur Militär- und Kriegsgeschichte.'' Band 38) Verlag Oldenbourg, München 1995, [[Spezial:ISBN-Suche/3486561375|ISBN 3-486-56137-5]], str. 23.</ref>{{Sfn|Tomasevich|2002|p=756-757}} === Prekmurje === Januarja 1945 je bila ustanovljena [[Prekmurska brigada]], ki je marca odšla v [[Porabje]] in se spopadla z madžarskimi orožniki. 3. aprila 1945 so predhodnice [[Rdeča armada|Rdeče armade]] skupaj s Prekmursko brigado vkorakale v Mursko Soboto. Kmalu zatem je bilo osvobojeno celotno Prekmurje. Civilno oblast je vzpostavila delegacija Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta. Rdeča armada je nato nadaljevala ofenzivo proti Avstriji. === Primorje === {{glavni|Tržaška operacija}} [[File:Oslobođenje Trsta.jpg|thumb|right|Premiki vojaških enot od 20. marca 1945 do 9. maja 1945.]][[File:1945-05-01GerWW2BattlefrontAtlas.jpg|thumb|Ozemlje, ki so ga do 1. maja 1945 osvobodili zavezniki in [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] (označeno z rdečo barvo).]]Aprila je 4. armada jugoslovanske vojske začela prodirati po jugoslovanskih otokih, Gorskem Kotarju in Istri. V bojih je sodelovalo tudi okoli 35.000 pripadnikov [[Prekomorske brigade NOVJ|prekomorskih brigad]], sestavljenih iz jugoslovanskih izgnancev, vojnih ujetnikov, nekdanjih italijanskih vojakov in internirancev. Zaradi svojega znanja so imeli pomembno vlogo v mornarici, v tankovskih enotah ter letalstvu, zaradi številčnosti pa tudi v pehoti. 23. aprila sta se partizanom pri [[Ilirska Bistrica|Ilirski Bistrici]] predali dve diviziji nemške vojske. S tem je bila odprta pot naprej na Primorsko in do Trsta. Isti čas so zahodni zavezniki prodirali proti Sloveniji iz Italije. 28. aprila sta slovensko in italijansko protifašistično gibanje sprožili [[Tržaška operacija|vstajo v Trstu]], ki ga je vodila ilegalna slovenska komanda mesta. Do 1. maja so enote [[9. korpus NOVJ|9. korpusa]] slovenske [[Narodnoosvobodilna vojska in partizanski odredi Jugoslavije|NOVJ]], [[4. armada (NOVJ)|4. armade]] [[Jugoslovanska armada|JA]] in delavski bataljoni, osvobodile večino Primorske, zasedle so tudi [[Gorica|Gorico]] in prodrle v [[Beneška Slovenija|Beneško Slovenijo]]. Skupaj s tržaškimi vstajniki so osvobodile tudi večino Trsta. Trst so nazadnje dosegle še britanske vojaške enote. Na pritisk jugoslovanskih častnikov sta se ob koncu spopadov v Trstu dve od treh sovražnih posadk predali Jugoslovanom in ne Britancem. V Vojnem muzeju v Washingtonu je častno izobešen prapor IX. korpusa kot enega od zmagovitih zavezniških armad druge svetovne vojne.<ref>{{Navedi novice|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obletnica-ix-korpusa-brez-katerega-ne-bi-imeli-meja-ki-jih-imamo/325595|title=Obletnica IX. korpusa, "brez katerega ne bi imeli meja, ki jih imamo"|work=MMC RTV Slovenija|accessdate=2018-08-23|date=2013|last=Dumančič|first=M.|last2=H.|first2=T,}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.zb-koper.si/osvoboditev.html|title=Osvoboditev slovenskega Primorja|publisher=Združenje protifašistov Koper in Miloš Ivančič|accessdate=16. septembra 2024|last=Ivančič|first=Miloš}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska/pdfs/Fticar-Marko.PDF|author=Marko Ftičar|title=Zaključni boji za Trst, Ljubljana 2007|accessdate=14. septembra 2024}}</ref> Do umika s Trsta so oblast v mestu so prevzeli Jugoslovani. Kot razlaga Poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, so tamkajšnji Slovenci doživeli dvojno osvoboditev: izpod [[Kraljevina Italija|italijanske države]] in izpod nemške okupacije, za ljudi pa je to bil predvsem konec četrtstoletnega fašizma. Soočasno pa so Italiji naklonjeni prebivalci doživljali jugoslovansko zasedbo kot najtemačnejši trenutek v svoji zgodovini, ko je prišlo do osebnih maščevanj in aretacij vojnih zločincev, bivših fašistov in kolaboracionistov po večini Italijanov, ter v deportaciji razmeroma velikega števila vojakov in tudi civilistov, ki so deloma shirali ali umrli med deportacijo, po zaporih in po taboriščih za vojne ujetnike v raznih krajih Jugoslavije. (mdr. tudi taborišče v [[Borovnica|Borovnici]]).<ref>{{Navedi splet |url=http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|title=arhivska kopija|accessdate=2007-05-17|archive-date=2010-01-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|url-status=dead}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20100120061040/http://www.kozina.com/premik/porslo4.htm|date=2010-01-20}}</ref> Jugoslovanska armada se je nazadnje morala na pritisk zahodnih zaveznikov 16. maja umakniti iz Beneške Slovenije, 12. junija pa za demarkacijsko [[Morganova linija|Morganovo linijo]]. Vseeno je bila hitra jugoslovanska zasedba Primorske še pred prihodom zahodnih zaveznikov ključni dejavnik za to, da je večina teh ozemelj kasneje pripadla Jugoslaviji. Končna določitev meje med Italijo in Jugoslavijo je bila sprejeta komaj leta 1975 z [[Osimski sporazumi|Osimskimi sporazumi]]. === Zadnja dejanja protikomunističnega tabora in konec vojne === Slovenska zaveza ni priznavala [[Sporazum Tito-Šubašić|sporazuma Tito-Šubašić]]. Domobranci se kljub pozivom jugoslovanske vlade v izgnanstvu (denimo [[Alojz Kuhar|Alojza Kuharja]], slovenskega predstavnika SLS v Londonu, preko radia [[BBC]]){{Sfn|Tomasevich|2002|p=128}} in kljub amnestijam, ki so jim jih ponujali partizani, niso želeli podrediti partizanski vojski in so nadaljevali s kolaboracijo. Kolaboracionisti na Hrvaškem (npr. [[Hrvaški domobrani|domobrani]]) in drugi kolaboranti so sprejemali amnestije ter množično prestopali v partizane, ali pa so se enostavno prenehali boriti. 30. januarja 1945 je bila prirejena še ena slovesna domobranska prisega Hitlerju in SS-u.<ref name="#2">{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/publication/20605|title=Prezrti Memorandum generala Leona Rupnika in škofa Gregorija Rožmana Anteju Paveliću|date=2011|accessdate=|website=|publisher=Prispevki za novejso zgodovino|last=Lešnik|first=Avgust|last2=Čepič|first2=Zdenko}}</ref> Rupnik in škof Rožman sta marca 1945 [[Ante Pavelić|Anteju Paveliću]], vodji ustašev, predlagala vojaško in politično zavezo za nadaljnjo borbo proti partizanom. Zanjo bi skušali doseči priznanje zahodnih zaveznikov. Vendar so ti načrti propadli.<ref name="#2"/> 3. maja so predstavniki Slovenske zaveze v [[Taborska deklaracija|Taborski deklaraciji]] pozdravili prihajajočo osvoboditev in ponovno vzpostavitev [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]].{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Domobrance so preimenovali v ''Slovensko narodno vojsko'' ter jih razglasili za osvoboditelje in jim naročili da se povlečejo v Avstrijo. Partizane so neuspešno pozvali, naj se prenehajo boriti.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} Ob njihovem napredovanju so se kolaboracionisti z mnogimi spremljajočimi civilisti skupaj z nemškimi vojaškimi enotami umikali v Furlanijo in na Koroško. Na Koroško sta pobegnila tudi Rupnik in škof Rožman. Umik je bil prikazan kot začasni strateški manever: mnogi begunci so verjeli, da bodo zahodni zavezniki napadli komunistične sile in bodo kolaboracioniste sprejeli med svoje enote. Domobranci so se nadaljevali boriti po kapitulaciji Nemčije, 9. maja 1945. 11. maja so domobranci s pomočjo nacistične artilerije napadli partizansko Bračičevo brigado pri [[Borovlje|Borovljah]] na avstrijskem Koroškem ter pobili 180 partizanov.{{Sfn|Kranjc|2013|p=217-219}} 14. maja se je domobranska vojska pri [[Vetrinj]]u formalno predala Britancem. Zaradi strahu pred izročitvijo partizanom je še 15. maja 1945 potekala [[bitka pri Poljani]] (na Koroškem), zadnja bitka druge svetovne vojne na Slovenskem. Pri Poljani so se spopadli: na kolaborantki strani: Skupina armad E (uradno že razpuščena), [[Hrvaške oborožene sile NDH|Hrvaške oborožene sile]], [[Četniki (Kraljevina Jugoslavija)|Četniki]] in [[Slovensko domobranstvo|Slovenski domobranci]] ter na revolucionarni strani: [[Jugoslovanska ljudska armada|JA]].{{Sfn|Ferenc|1985}} == Povojno dogajanje == [[Slika:Osvoboditev Ljubljane 1945.jpg|sličica|Sprejem partizanov v osvobojeno Ljubljano (9. maj 1945).|alt=]] Osvoboditev in zmaga zavezniških sil sta na Slovenskem povzročili val splošnega navdušenja. Slovenske partizane so sprejemali s cvetjem, godbami in proslavami. Večina jih je pozdravljala kot junake, ki so združili narod proti okupatorjem in kolaborantom. === Komunistični prevzem oblasti === 5. maja 1945 je bila v Ajdovščini ustanovljena [[Narodna vlada Slovenije]], ki je v funkciji vlade nadomestila predsedstvo SNOS. Njen predsednik je postal [[Boris Kidrič]], njeni člani pa so izhajali iz vrst OF. 10. maja se je vlada preselila v Ljubljano. Po vojni je hitro potekal proces centralizacije: slovenski organi oblasti so postajali vedno bolj podrejeni zveznim. Po vojni je v Sloveniji skušala obnoviti dejavnost le liberalno usmerjena politična skupina [[Nagodetova skupina|Stara pravda]]. Po izstopu iz OF se ni povezovala z drugimi strankami in skupinami, ki so sodelovale z okupatorjem. Nove oblasti so proti članom skupine organizirale tako imenovani [[Nagodetov proces|Nagodetov sodni proces]], na katerem so jih obsodili na visoke zaporne kazni, samega Nagodeta pa na smrt. Tako je bil obračun s politično opozicijo v Sloveniji končan. Na volitvah 11. novembra 1945 je z veliko premočjo zmagala OF, na podlagi volilnih rezultatov pa je bila 29. novembra 1945 razglašena [[Federativna ljudska republika Jugoslavija]]. === Povojni izvensodni poboji, obračun s kolaboracijo in sojenja === {{glavni|Povojni izvensodni poboji v Sloveniji}} {{glej tudi|Slovensko povojno begunstvo}} [[Slika: Barbara Pit massacre.jpg|sličica|Ostanki žrtev povojnih pobojev, ki so bili odkriti leta 2008 v zapuščenem premogovniku [[Barbara rov]] v [[Občina Laško|Občini Laško]].]]Po vojni je nova komunistična oblast izvršila poboje številnih oboroženih pripadnikov sil osi ter kolaboracionističnih enot (domobrancev, ustašev, četnikov) in tudi politično nezaželenih civilistov, večinoma brez rednega sodnega postopka. Med 27. in 31. majem je britanska vojska pod pretvezo, da jih pelje v Italijo, 11.700 beguncev, ki so se umaknili na Koroško vrnila v Jugoslavijo. Tod so komunisti (OF) obračunali s svojimi nasprotniki in jih sprva slekli, pobrali vse vredne predmete, zvezali, ustrelili in vrgli v jamo.<ref>{{navedi novice |url=https://pomurske-novice.si/arheologi-nasli-kaksnih-1500-pobitih-slovencev-zrtev-krutih-pobojev-s-strani-slovenske-narodne-vojske-v-kocevskem-rogu/|title=Arheologi našli kakšnih 1500 pobitih Slovencev, žrtev krutih pobojev s strani Slovenske narodne vojske v Kočevskem rogu!|date=30. oktober 2019}}</ref>{{Sfn|Kranjc|2013|p=15}} [[Vida Deželak Barič]] ocenjuje, da je bilo po vojni izvensodno pobitih 13.781 posameznikov, od katerih so ogromna večina bili domobranci (11.616), ter pripadniki drugih vojaških enot (četniki, policijski varnosti zbor, člani nemških enot itd).{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=36}} Civilistov je bilo 1403, ali 10 %. Med civiliste je štela tudi 529 povojnih žrtev iz nemške manjšine, za katere se pravi, da so bili v glavnem člani [[Kulturbund|Kulturbunda]] idr. ''folksdojčerskih'' organizacij, ki so sodelovale v represijah nad Slovenci.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=35}} Trupla so bila zagrebena v neoznačenih [[Slovenska množična grobišča|množičnih grobiščih]]. Mladoletne so komunisti načeloma izpuščali, manjši del zajetih pa so poslali na prisilno delo ali v zapore. Za obračun z nasprotniki so komunisti postavili [[Taborišče Teharje|taborišče v Teharjah]],<ref>{{Navedi knjigo|title=Teharske žive rane|last=Leljak|first=Roman|publisher=Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine|year=2012|location=Radenci|cobiss=71074049}}</ref> kjer je z imeni potrejenih 1865 ubitih.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2?f0=1%2Cdatum_smrti&v0=1945-5-0-0&f1=1%2Cdatum_smrti&v1=1945-6-0-0&f2=1%2Cdatum_smrti&v2=1945-7-0-0&f3=1%2Cdatum_smrti&v3=1945-8-0-0&f4=1%2Cdatum_smrti&v4=1945-9-0-0&f5=1%2Cdatum_smrti&v5=1945-10-0-0&f6=1%2Cdatum_smrti&v6=1945-11-0-0&f7=1%2Cdatum_smrti&v7=1945-12-0-0&f8=0%2Cdatum_smrti&v8=1946-1-0-0&f9=1%2Ckraj_smrti&v9=Teharje&f10=1%2Ckraj_smrti&v10=Teharje+%28%3F%29&f11=1%2Ckraj_smrti&v11=Teharje+%2F%3F%2F&f12=1%2Ckraj_smrti&v12=Pri+Teharju&f13=1%2Ckraj_smrti&v13=Pri+Teharjah&f14=1%2Ckraj_smrti&v14=Pri+Teharjah&f15=1%2Ckraj_smrti&v15=Pri+Teharjih&f16=1%2Ckraj_smrti&v16=Teharje%2C+Celje&f17=1%2Ckraj_smrti&v17=Okolica+Teharij&f18=1%2Ckraj_smrti&v18=okolica+Teharjev&f19=1%2Ckraj_smrti&v19=Teharje+%28ali+okolica%29&f20=1%2Ckraj_smrti&v20=Teharje+%28nazadnje+viden%29&f21=0%2Ckraj_smrti&v21=Teharje+%28tu+se+je+nazadnje+nahajal%29|title=Smrtne žrtve druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji, kraj Teharje|date=2025-09-25|accessdate=2025-09-25|website=sistory.si|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Rihtar|first2=Marta|last3=Dobaja|first3=Dunja|last4=Logar|first4=Tamara|last5=Šorn|first5=Mojca}}</ref> V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni nekateri nacistični in kolaboracionistični funkcionarji in/ali vojni zločinci, mdr. [[Leon Rupnik]], [[Erwin Rösener]], [[Friedrich Rainer]], [[Ernest Peterlin]], ki so bili [[Ekstradicija|ekstradirani]] s Koroške. Vojni zločinec [[Odilo Globočnik]] je na Koroškem storil samomor s cianidom. V Ljubljani so bili obsojeni in usmrčeni tudi [[Ludwig Kübler]], [[Hans von Hößlin]], [[Josef Vogt]] in [[Lovro Hacin]]. Nad nekaterimi obsojenci smrtne obsodbe še dolgo niso izvedli, saj so jih uporabljali kot obveščevalce. == Žrtve in posledice == Slovenijo je vojna hudo prizadela. Od ljudi, ki so imeli v tem obdobju na Slovenskem rezidenčno pravico, jih je med drugo svetovno vojno in neposredno po njej umrlo (po podatkih iz dne 1. januarja 2026) 101.251<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2026-01-01|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}}</ref> ali okoli 6,7 % celotnega prebivalstva.<ref>{{Navedi splet|title=Vojna skozi otroške oči: Ko bi pa vedeli, kaj nas čaka, bi se še bolj bali|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojna-skozi-otroske-oci-ko-bi-pa-vedeli-kaj-nas-caka-bi-se-se-bolj-bali/705576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-01|language=sl|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Med vojno je bilo okoli 84.000 slovenskih žrtev, od katerih so partizani povzročili 6.700{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} ali 8 % vseh medvojnih žrtev, okupatorji in njihovi domači sodelavci so pa povzročili 90 % medvojnih žrtev, Od teh, nemški okupator, je povzročil 31.700, in ko k temu dodamo okoli 10.400 slovenskih žrtev med prisilno mobiliziranci v nemško vojsko,{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=16}} se število nemških žrtev povzpne na okoli 42.000. Italijanske oblasti v Ljubljanski pokrajini in na Primorskem so zakrivile smrt okoli 6.200 Slovencev, in ko k temu dodamo čez 1.300 prisilno mobiliziranih slovenskih žrtev v italijanski vojski, se število poveča na čez 7.500. Slovenski sodelavci okupatorja so sami in v sodelovanju z okupatorjem povzročili čez 6.000 slovenskih žrtev, toda to ne vključuje dodatne usmrčene, umrle v taboriščih, ali streljani kot talci, potem ko so jih slovenski kolaboranti ovadili ali izročili okupatorju.{{Sfn|Troha|Deželak Barič|2014|p=33}} Po podatkih iz 2012 se pripisuje okoli 24.000 smrti Slovencev, ki so jih povzročili slovenski partizani, [[Varnostno-obveščevalna služba]], [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]] in ostale revolucionarne organizacije.<ref name="RTV2012-06-10">{{navedi splet|url=http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939|title=Prvi pravi popis - v vojnem in povojnem nasilju je umrlo 6,5 % Slovencev|language=sl |date=10 June 2012|work=MMC RTV Slovenija|publisher=RTV Slovenija|first=Ana|last=Svenšek}}</ref> Od tega naj bi bilo v času vojne okoli 6.000 pripadnikov slovenskih protirevolucionarnih oboroženih enot in 3.962 žrtev, ki so bili zanesljivo civilisti. V povojnih pobojih je bilo ubitih nekaj čez 12.000 ujetih pripadnikov oboroženih enot, med njimi 11.700 domobrancev, 160 policistov Ljubljanske pokrajine, 150 slovenskih četnikov, 20 mobilizirancev v nemško vojsko. Pobitih civilistov je bilo čez 2.400.<ref>http://www.mladina.si/93279/85-768-zrtev/ ; http://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-pravi-popis-v-vojnem-in-povojnem-nasilju-je-umrlo-6-5-slovencev/284939 ; Barbara Lah in Sandro Oblak: Čas usodnih odločitev, revija Ognjišče štev. 591, avgust 2015, str. 98; Slovenski zgodovinski atlas, Nova revija, Ljubljana 2011 ISBN 978-961-6580-89-2</ref> === Žrtve po statusu === Vida Deželak Barić navaja sledeče slovenske žrtve po statusu:<ref name=":0" /> {| class="wikitable" |+ !Število žrtev !Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev <br /> !Status žrtev |- |33.386 |34,15 % |Partizani, aktivisti OF in drugi sodelavci partizanskega gibanja |- |23.412 |23,95 % |Civilisti |- |15.276 |15,62 % |Domobranci, vaški stražarji, slovenski četniki in ostali kolaboranti |- |12.380 |12,66% |Slovenci prisilno mobilizirani v okupatorske vojske (predvsem v nemško, mnogi padli na Ruski fronti. |- |11.952 |12,22 % |Neugotovljeno |- |1.339 |1,36 % |Ostalo |- |'''97.744''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} '''Struktura civilnih žrtev''' Tadeja Tominšek in Mojca Šorn sta raziskovali civilne žrtve bolj podrobno, po povzročitelju in načinu smrti, ter ugotovili sledeče:<ref name=":6">{{Navedi splet|url=http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|title=ŽRTVE DRUGE SVETOVNE VOJNE IN ZARADI NJE (april 1941– januar 1946)|date=|accessdate=|website=|publisher=|last=Tominšek Rihtar|first=Tadeja|archive-date=2016-05-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20160528091612/http://www.ds-rs.si/sites/default/files/dokumenti/zbornik_zrtve_vojne_in_revolucije.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" !Število civilnih žrtev !Odstotek vseh civilnih žrtev <br /> !Povzročitelj in način smrti |- |11.841 | |Okupatorji – Koncentracijska taborišča, izgnanstvo in prisilno delo |- |4.821 | |Okupatorji – Talci in v zaporih |- |7.614 | |Okupatorji in kolaboranti – Vojne hajke |- |1.000 | |Kolaboranti – Samostojne akcije |- |'''23.281''' |'''80.0 %''' |'''Skupne civilne žrtve okupatorja in kolaborantov''' |- |3.528 | |Partizani – med vojno |- |1.043 | |Partizani – po vojni |- |'''4,571''' |'''15.7 %''' |'''Skupne civilne žrtve partizanov''' |- |1.259 |4.3 % |Zaveznki – bombardiranja |- |'''29.111''' |'''100 %''' |'''SKUPNO''' |} === Žrtve po povzročitelju === Raziskavi Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in [[Inštitut za novejšo zgodovino|Inštituta za novejšo zgodovino]] prikazujeta naslednjo sliko povzročiteljev slovenskih vojnih in povojnih žrtev:<ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Pregled mrliških matičnih knjig za ugotovitev števila ter strukture žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej''</ref><ref>Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS, dr. Vida Deželak Barič: ''Preverjanje seznamov žrtev druge svetovne vojne in neposredno po njej po matičnih knjigah''</ref><ref>[[Pogovor: Druga svetovna vojna na Slovenskem#Bilanca vojne, odpora in državljanskega spopada]]</ref> {| class="wikitable" |- ! Povzročitelj smrti ! Število žrtev ! Odstotek v skupnem številu slovenskih žrtev |- | [[Tretji Rajh|Nemške]] okupacijske enote ([[Wehrmacht]], [[Gestapo]], [[SS]]) | 31.054 | 31,77 % |- | Enote [[NOB]] (slovenski partizani, VOS, JA, [[OZNA]]) | 24.135 | 24,69 % |- | [[Italija]]nske okupacijske enote | 6.073 | 6,21 % |- | Protikomunistične enote (slovensko domobranstvo, vaške straže, [[gorenjsko domobranstvo]], [[slovenski narodni varnostni zbor|SNVZ]], slovenski četniki) | 5.763 | 5,90 % |- | [[Rdeča armada]] (večinoma slovenski mobiliziranci v [[Wehrmacht]], padli na [[Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)|ruski fronti]]) | 5.141 | 5,26 % |- | [[Zavezniki|Zavezniške]] vojaške enote | 1.892 | 1,94 % |- | [[Neodvisna država Hrvaška|Hrvaške]] okupacijske enote | 811 | 0,83 % |- | [[Madžarska|Madžarske]] okupacijske enote | 199 | 0,20 % |- | Ostalo | 2.150 | 2,20 % |- | Neugotovljeno | 20.526 | 21,00 % |- ! SKUPNO ! 97.744 ! 100 % |} Število civilnih žrtev je blizu 22.000, število žrtev neugotovljenega statusa pa dobrih 12.000 ljudi – v večini primerov gre najbrž za civiliste, kolikšen je njihov delež, je pa zelo težko reči. Zato je podatek »blizu 22.000« lahko samo spodnja meja vseh slovenskih civilnih izgub v drugi svetovni vojni in neposredno po njej. === Žrtve po letih in povzročitelju === Vida Deželak Barić navaja slovenske žrtve po letu vojne in povzročitelju sledeče:<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Vojna je postajala iz leta v leto bolj krvava|url=https://www.delo.si/novice/znanoteh/vojna-je-postajala-iz-leta-v-leto-bolj-krvava.html|website=delo.si|date=2012-05-15|accessdate=2019-06-23|language=sl-si|first=Tomaž|last=Švagelj|type=znanost}}</ref> {| class="wikitable" |+ !Leto !Število žrtev !Povzročitelji |- |1941 |2.600 |skoraj izključno okupator |- |1942 |11.000 |10.200 okupatorji in sodelavci; 800 partizani |- |1943 |16.600 |7.700 žrtev utrpeli partizani; 4500 civilisti; 1000 kolaboracionistične enote (večinoma četniki in vaški stražarji) |- |1944 |27.000 |partizani odgovorni za 2.700, ali 10 % žrtev, za ostalih 90 % žrtev so odgovorni okupator in domači sodelavci. Partizanske enote in aktivisti so imeli 12.400 žrtev, oborožena protirevolucija čez 1.000, med civilnim prebivalstvom pa je bilo okoli 5.500 žrtev |- |1945 |34.000 |okoli 20.000 pred koncem vojne, ter 14.000 po vojni. Med temi žrtvami je bilo 8.200 partizanov in sodelavcev, več kot 6.200 civilistov in 13.000 kolaboracionistov |} === Družbene posledice === Številna naselja so bila poškodovana, mnoga popolnoma uničena, nekatera so požgali okupatorji, nekatera so bombardirali zavezniki (Jesenice, Maribor), zato je bila obnova po vojni prva naloga novih oblasti. Na osvobojenem ozemlju se je obnova začela že med vojno, potekala pa je v vsesplošnem pomanjkanju mehanizacije, zato so delali s krampom in lopato. Ker je delo pri obnovi postalo državljanska dolžnost, ni bilo plačano, zanj pa so mobilizirali ljudi vseh slojev, poklicev in starosti. Vojna je vse ljudi prisilila, da so se opredelili za eno ali drugo stran. Umetniki, ki so med vojno kršili kulturni molk, so bili pri delu ovirani ali zamolčani, nekatere so postavili celo pred sodišče narodne časti. Povsem pa je bilo prezrto delo tistih, ki so se opredelili proti komunizmu, so med vojno padli ([[France Balantič]]), bili po vojni ubiti ali pa so zbežali v tujino. Za Slovence je vojna vendarle pomenila priložnost ponovne ozemeljske združitve. Ves čas vojne je bila združitev eden od pomembnih ciljev NOG (''Narodnoosvobodilnega gibanja''), vendar so to ovirali: povojno centralistično vladanje KPJ, spor s Sovjetsko zvezo in nasprotovanje zahodnih sil. Prav tako je razvoj NOG omogočil vključitev zahodnega oz. rapalskega dela zgodovinske dežele [[Vojvodina Kranjska|Kranjske]] in tudi večjega dela [[Avstrijsko primorje|Primorja]] v matično državo (Slovenija je pridobila del istrske obale, Italiji pa so bile dodeljene nekatere pretežno ali skoraj izključno s [[Slovenska manjšina v Italiji|Slovenci naseljene občine]]: Števerjan, Sovodnje, Doberdob, Devin-Nabrežina, Zgonik, Repentabor, Dolina idr.). == Opombe == {{seznam opomb|group=lower-alpha}} == Sklici == {{refbegin|2|normalfont=yes}} {{sklici}} {{refend}} == Viri in literatura == * {{cite book|last=Barker|first=Thomas Mack|title=Socialni revolucionarji in tajni agenti|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22888704}} * {{cite book|last=Biber|first=Dušan|title=Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1966|cobiss=1965313|url=https://sistory.si/publication/9165}} * {{cite thesis|last1=Centrih|first1=Lev|last2=Močnik|first2=Rastko|last3=Klepec|first3=Peter|title=Znanost, filozofija in ideologija na Slovenskem 1941–1945|type=doktorska disertacija|year=2010|publisher=[L. Centrih]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=43680098|degree=|isbn=|pages=}} * {{cite book|last1=Čepič|first1=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Podobe iz življenja Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2005|cobiss=219403520|url=https://www.sistory.si/publication/1459}} * {{Cite book|last=Čepič|first=Zdenko|last2=Guštin|first2=Damijan|last3=Troha|first3=Nevenka|title=Slovenija v vojni : 1941–1945|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2017|cobiss=291388928}} * {{cite book|last1=Čuk|first1=Ivan|last2=Vest|first2=Aleks Leo|title=Prevarani sokoli|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=296905216|language=sl}} * {{cite book|first=Vida|last=Deželak Barič|title=Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941–1943|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|cobiss=236870656|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ2W4NXQ|access-date=2025-11-16}} * {{cite book|first=Jože|last=Dežman|title=Fašizem in Slovenci : izbrane podobe|publisher=Mohorjeva založba|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=249203456}} * {{cite book|last1=Dežman|first1=Jože|last2=Žalec|first2=Bojan|last3=Erzar|first3=Tomaž|title=Etično-personalistični pristop k popravi krivic žrtvam titoizma po arhivu Komisije Vlade RS za izvajanje Zakona o popravi krivic|publisher=[J. Dežman]|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=6749274}} * {{cite book|last=Dobnik|first=Jože|title=Pot kurirjev in vezistov NOV Slovenije|publisher=Društvo Domicilnega odbora kurirjev in vezistov NOV Slovenije|location=Ljubljana|year=2006|cobiss=224367104|language=sl}} * {{cite book|last=Dornik Šubelj|first=Ljuba|title=Ozna in prevzem oblasti 1944–46|publisher=Modrijan : Arhiv RS|place=Ljubljana|year=2013|cobiss=268747264|language=sl}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|title=Prikrito in očem zakrito: prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne vojne|publisher=Muzej novejše zgodovine|location=Celje|year=2005|cobiss=219436288}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Mitja|last2=Alić|first2=Mehmedalija|last3=Jamnik|first3=Pavel|title=Huda Jama: skrito za enajstimi pregradami: poročilo 2|publisher=Družina|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259727616}} * {{cite book|last1=Ferenc|first1=Mitja|last2=Košir|first2=Uroš|title=Prikrivena grobišta Hrvata u Sloveniji|year=2025|publisher=Školska knjiga|location=Zagreb|language=hr|cobiss=261184771}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Pregled osvobodilnega boja v Slovenskem Primorju s posebnim ozirom na Beneško Slovenijo|location=Ljubljana|year=1957|cobiss=200157187}} * {{Cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941–1945|publisher=Obzorja|location=Maribor|year=1968|cobiss=5423104|url=https://znaci.org/00003/789.pdf}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani|publisher=Komunist|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=548638}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 1, Država v državi|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1987|cobiss=19885824|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 2, Narod si bo pisal sodbo sam|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1985|cobiss=19891968|language=sl}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Ljudska oblast na Slovenskem : 1941–1945. 3, Mi volimo|publisher=Mladika|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=22845696|language=sl}} * Ferenc, Tone (2002). ''Dies Irae: Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943''. Ljubljana: Modrijan. {{COBISS|ID=120608000}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 1, Razkosanje in aneksionizem|year=2006|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=230766592|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4ZU7QRH}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 2, Raznarodovanje|year=2010|publisher=Znanstvena založba Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=254026496|url=https://sistory.si/publication/41810}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno. 3, Nasilje in izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav|year=2009|publisher=Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=244142336|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DX7N5UU}} * {{cite book|last=Ferenc|first=Tone|title=Odporništvo|publisher=Filozofska fakulteta|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259577088|url=https://sistory.si/publication/41811|language=sl}} * {{cite thesis|last=Godeša|first=Bojan|title=Delavska enotnost v narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem|location=Ljubljana|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|year=1989|cobiss=18773858|degree=|isbn=|pages=|last2=Ferenc|first2=Tone}} * {{cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Slovenski intelektualci med okupatorji, Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom|publisher=[B. Godeša]|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=35435264|last2=Ževart|first2=Milan}} * {{cite book|last1=Godeša|first1=Bojan|last2=Lazarević|first2=Žarko|title=Slovensko nacionalno vprašanje med drugo svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2006|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UYXBG2AC|cobiss=229902080|last3=Turk|first3=Andrej}} * {{Cite book|last=Godeša|first=Bojan|title=Čas odločitev: katoliški tabor in začetek okupacije|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=257164544}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1995|cobiss=49421824}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=65232128}} * {{cite book|last=Grgič|first=Silvo|title=Zločini okupatorjevih sodelavcev: V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani|publisher=Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=115962368}} * {{Cite book|last=Griesser Pečar|first=Tamara|title=Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2004|cobiss=213025024}} * {{Navedi knjigo|title=Svoboda v razvalinah: Grčarice – Turjak – Kočevje|last=Grum|first=France|year=1961|location=Cleveland|last2=Pleško|first2=Stane|publisher=Zgodovinski odsek Zveze slovenskih protikomunističnih borcev|cobiss=26735105|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V971HR8}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Ferenc|first2=Tone|last3=Ževart|first3=Milan|title=Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih|publisher=[D. Guštin]|location=Ljubljana|year=1998|cobiss=601460}} * {{cite book|last1=Guštin|first1=Damijan|last2=Torkar|first2=Blaž|last3=Prebilič|first3=Vladimir|title=Prva partizanska pomlad : razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2021|cobiss=88076035|url=https://sistory.si/publication/66531}} * {{cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje na vzhodnem Gorenjskem, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2011|cobiss=259133184|language=sl}} * {{Cite book|last=Hančič|first=Damjan|title=Revolucionarno nasilje v Ljubljani, 1941–1945|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=282058240}} * Hellwig, Valentin (2005). ''Der Sonderfall. Kärntner Zeitgeschichte 1918–2004.'' Mohorjeva družba, Celovec, {{ISBN|3-7086-0108-4}} (za razdelek o nacistični dobi). * {{Cite book|last=Jakopič|first=Albert|last2=Slava|first2=Mihevc|last3=Terčak|first3=Stane|title=Vodnik po partizanskih poteh|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1978|last4=Tribušon|first4=Zorka|url=https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf}} * {{cite book|last=Jan|first=Ivan|title=Vrh v Dražgošah|publisher=Jan. I.|location=Kranj|year=2001|cobiss=115468288|url=https://znaci.org/00003/1085.pdf}} * {{cite book|last=Jelinčič|first=Zmago|title=Slovenska partizanska potrdila|publisher=Jelinčič Z.|location=Ljubljana|year=1991|cobiss=28265984|language=sl}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 1|year=1994|cobiss=43339776|publisher=N. Jeločnik}} * {{Cite book|last=Jeločnik|first=Nikolaj|title=Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941–1945. Del 2|publisher=N. Jeločnik|year=1991|cobiss=29481985|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TFV2HH1}} * {{Cite book|last=Jerič|first=Dimitrij|title=Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom|publisher=Jerič, D.|location=Logatec|year=2009|cobiss=246003712}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Antropološka študija o nemških koncentracijskih taboriščih Dachau, Buchenwald, Mauthausen, Ravensbrück, Auschwitz 1933–1945|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1993|cobiss=33214208}} * {{Cite book|last=Jezernik|first=Božidar|title=Italijanska koncentracijska taborišča za Slovence med 2. svetovno vojno|publisher=Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije|location=Ljubljana|year=1997|cobiss=68540416}} * {{cite thesis|last1=Kladnik|first1=Tomaž|last2=Friš|first2=Darko|title=Slovensko vojaško šolstvo in vojaške operacije (1941–1945)|type=doktorska disertacija|year=2005|publisher=[T. Kladnik]|location=Maribor|language=sl|cobiss=14296328|degree=|isbn=|pages=}} * {{navedi knjigo|last=Kladnik|first=Tomaž|title=Slovenska partizanska in domobranska vojska|year=2006|publisher=Defensor|location=Ljubljana|cobiss=229933056}} * {{Cite book|last=Klanjšček|first=Zdravko|title=Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941–1945|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1978|cobiss=4309761}} * {{cite thesis|last1=Kocjančič|first1=Klemen|last2=Ferenc|first2=Mitja|last3=Guštin|first3=Damijan|title=Waffen-SS na Slovenskem med drugo svetovno vojno|type=doktorska disertacija|year=2017|publisher=[K. Kocjančič]|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=296914432|degree=|isbn=|pages=}} * {{Cite book|last=Konovšek|first=Tjaša|title=Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem|publisher=T. Konovšek|location=Ljubljana|year=2018|cobiss=67873122}} * {{Navedi knjigo|title=To Walk with the Devil: Slovene Collaboration and Axis Occupation, 1941-1945|url=https://books.google.com/books/about/To_Walk_with_the_Devil.html?id=1nVurhv7wwMC|publisher=University of Toronto Press|date=2013|isbn=978-1-4426-1330-0|language=en|first=Gregor Joseph|last=Kranjc|year=|location=Toronto|cobiss=}} * {{cite book|last1=Lampret|first1=Urška|last2=Strahovnik|first2=Vojko|title=Idejno nasprotje in spopad med krščanstvom in komunizmom v času revolucije na Slovenskem|publisher=[U. Lampret]|location=Ljubljana|year=2020|url=https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=116729|cobiss=18433795}} * {{cite book|last1=Linasi|first1=Marjan|last2=Repe|first2=Božo|title=Protinacistični odpor na južnem Koroškem 1942–1945|publisher=[M. Linasi]|location=Slovenj Gradec|year=2007|cobiss=239694080|language=sl}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|title=Po robovih spomina: antisemitizem in uničenje prekmurske judovske skupnosti|publisher=ZRC SAZU|location=Ljubljana|year=2012|url=http://ikss.zrc-sazu.si/sites/default/files/porobovihspomina.pdf|cobiss=263396096}} * {{cite book|last=Luthar|first=Oto|last2=Verginella|first2=Marta|last3=Strle|first3=Urška|title=Užaljeno maščevanje : spomin na italijanska fašistična taborišča|publisher=Založba ZRC|location=Ljubljana|year=2023|cobiss=130293507}} * {{Cite book|last=Mally|first=Eva|title=Slovenski odpor : Osvobodilna fronta slovenskega naroda od 1941–1945|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2011|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DZ11QVPD|cobiss=258493184}} * {{cite book|editor=Maučec, Marjan|title=Leto 1945 - 70 let potem|year=2017|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=292905216}} * {{navedi knjigo|last=Mlakar|first=Boris|authorlink=Boris Mlakar|title=Slovensko domobranstvo : 1943–1945|year=2003|publisher=Slovenska matica|location=Ljubljana|cobiss=126074112|url=https://sistory.si/publication/41685}} * {{Cite book|last=Možina|first=Jože|title=Slovenski razkol: okupacija, revolucija in začetki protirevolucionarnega upora|publisher=Celjska Mohorjeva družba|location=Celje|year=2023|cobiss=172530691}} * {{Cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1960–1973|cobiss=1586433|url=https://sistory.si/search?s=Pregled+zgodovine+narodnoosvobodilne+borbe+v+Sloveniji}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Slovensko partizansko gospodarstvo v luči partizanskih dokumentov|publisher=Borec|location=Ljubljana|year=1969|url=https://sistory.si/publication/37839|cobiss=6081793|language=sl}} * {{cite book|last=Mikuž|first=Metod|title=Zgodovina slovenskega osvobodilnega boja|publisher=Prešernova družba|location=Ljubljana|year=1970|url=https://sistory.si/publication/37845|cobiss=21980928|language=sl}} * {{Cite book|title=Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni na Slovenskem. Knj. 2 (19), Boji na Slovenskem 1945 : (1. marec 1945 - 15. maj 1945)|publisher=FDV|location=Ljubljana|date=1997|cobiss=66525440|editor-last=Novak|editor-first=Jože}} * {{Navedi knjigo|title=AVNOJ i Revolucija|last=Nešović|first=Slobodan|year=1983|location=Beograd|last2=Petranović|first2=Branko|publisher=Narodna knjiga|cobiss=545396}} * {{cite book|last=Nose|first=Aleš|title=Domobranci, zdravo - Bog daj|year=2017|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=289563648}} * {{Cite book|last=Pelikan|first=Egon|title=Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom|publisher=Nova revija|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=117059840}} * {{Cite book|last=Pleterski|first=Janko|title=Narodi, Jugoslavija, revolucija|publisher=DZS|location=Ljubljana|date=1986|url=https://sistory.si/publication/35241|cobiss=16501761}} * {{Cite book|last=Plohl|first=Andrej|last2=Guštin|first2=Damijan|title=Povojni poboji na Slovenskem 1945|publisher=[A. Plohl]|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=28724829|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/diplomska_dela_1/pdfs/mb11_plohl-andrej.pdf}} * {{cite book|first=Jože|last=Pirjevec|first2=Darko|last2=Dukovski|first3=Nevenka|last3=Troha|first4=Gorazd|last4=Bajc|first5=Guido|last5=Franzinetti|title=Fojbe|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259725312}} * {{Navedi knjigo|title=Partizani|last=Pirjevec|first=Jože|year=2020|location=Ljubljana|cobiss=21064963|publisher=Cankarjeva založba}} * {{Cite book|last=Pirjevec|first=Jože|title=Jugoslavija : 1918–1992|publisher=Beletrina|location=Ljubljana|year=2025|cobiss=230412547}} * {{Cite book|title=Leto 1941 na Slovenskem : vojna in okupacija|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2021|language=sl|cobiss=87202051|editor-last=Podbersič|editor-first=Renato}} * {{Cite book|last=Premk|first=Martin|title=Poljanska vstaja in boj proti okupatorju v Sloveniji leta 1941|publisher=Modrijan|location=Ljubljana|year=2012|cobiss=259521280}} * {{cite book|last=Rant|first=Jože|title=Slovenski eksodus leta 1945|year=2008|publisher=M. Loboda|location=Buenos Aires|language=sl|cobiss=241637120|url=https://theslovenianexodus.com/wp-content/uploads/2021/12/Slovenski-Exodus-leta-1945_SI-compressed.pdf}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=S puško in knjigo: narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda 1941–1945|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=2015|cobiss=280492288}} * {{Cite book|last=Repe|first=Božo|title=Okupacijske meje v Sloveniji 1941–1945|publisher=UL FF|year=2020|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDGSX7YS|cobiss=304503808}} * {{Cite book|last=Saje|first=Franček|title=Belogardizem|publisher=Ciceron|location=Mengeš|date=2008|cobiss=238228736}} * {{Cite book|author=Siter|title=Subverzivno delovanje Švabsko-nemške kulturne zveze in vloga njenih članov na Slovenskem v letih 1922–1945|publisher=[D. Siter]|location=Rogaška Slatina|year=2024|first=Daniel|cobiss=221424643}} * Siter, Daniel (2023). ''[https://sistory.si/publication/59667 Rogaška Slatina pod kljukastim križem: Zdravilišče med okupacijo 1941–1945]''. Ljubljana: Alma Mater Europaea. {{COBISS|ID=143986691}} * {{cite book|last1=Skitek|first1=Vinko|last2=Friš|first2=Darko|last3=Griesser Pečar|first3=Tamara|title=Delovanje nemškega okupatorja v Mežiški dolini med letoma 1941 in 1945|publisher=[V. Skitek]|location=Maribor|year=2016|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=57543|cobiss=22009864}} * {{cite book|last=Strle|first=Franci|title=Veliki finale na Koroškem|year=1977|publisher=Strle, F.|location=Ljubljana|language=sl|cobiss=944179}} * {{cite book|last1=Suhadolnik|first1=Violeta|last2=Prunk|first2=Janko|title=Poravnava vojnih krivic civilnim žrtvam vojnega nasilja 2. svetovne vojne v Sloveniji|publisher=[V. Suhadolnik]|location=Ljubljana|year=2006|url=http://dk.fdv.uni-lj.si/delamag/mag_Suhadolnik-Violeta.PDF|cobiss=225269760}} * {{cite book|last=Šorn|first=Mojca|title=Življenje Ljubljančanov med 2. svetovno vojno|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2007|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LDIRLU66|cobiss=236081920}} * {{cite book|last=Štesl|first=Jurij|title=Pohorska afera: Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944|publisher=Študijski center za narodno spravo|location=Ljubljana|year=2009|cobiss=247798784|language=sl}} * {{cite book|title=Meč in ščit revolucije|author1=Štesl, Jurij|author2=Vodušek Starič, Jera|publisher=[J. Štesl]|location=Maribor|year=2014|cobiss=21625864|url=https://dk.um.si/Dokument.php?id=72621&lang=slv}} * {{Navedi knjigo|title=Na obeh straneh Alp: slovensko-avstrijska zgodovina|last=Štih|first=Peter|publisher=Cankarjeva založba|year=2025|location=Ljubljana|cobiss=220800515|last2=Vodopivec|first2=Peter|last3=Suppan|first3=Arnold}} * {{cite book|last=Tomasevich|first=Jozo|title=The Chetniks|publisher=Stanford University Press|location=Stanford, California|year=1975|url=https://books.google.si/books/about/The_Chetniks.html?id=yoCaAAAAIAAJ&redir_esc=y|cobiss=45646336}} * {{Navedi knjigo|title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941–1945: Occupation and Collaboration|last=Tomasevich|first=Jozo|publisher=Stanford University Press.|year=2002|isbn=|location=California|cobiss=3185569|url=https://books.google.si/books/about/War_and_Revolution_in_Yugoslavia.html?id=fqUSGevFe5MC&redir_esc=y}} * {{Cite book|last=Torkar|first=Blaž|title=Prikriti odpor: ameriška obveščevalna služba na Slovenskem med drugo svetovno vojno|publisher=Mohorjeva|location=Celovec|year=2012|cobiss=262695424}} * {{cite book|last=Deželak Barič|first=Vida|title=Nasilje vojnih in povojnih dni|publisher=Inštitut za novejšo zgodovino|location=Ljubljana|year=2014|url=https://sistory.si/publication/42309|cobiss=272249600|editor-last=Troha|editor-first=Nevenka|last2=Tominšek|first2=Tadeja|last3=Mlakar|first3=Boris}} * {{cite book|last=Vidovič Miklavčič|first=Anka|title=Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini|publisher=Partizanska knjiga|location=Ljubljana|year=1980|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRYUBKSG|cobiss=7717121}} * {{Navedi knjigo|title=Po sledovih črne roke|last=Vidic|first=Jože|publisher=Borec|year=1982|isbn=|location=Ljubljana|cobiss=7259648|language=sl}} * {{Cite book|last=Vodušek Starič|first=Jerca|title=Prevzem oblasti 1944–1946|publisher=Cankarjeva založba|location=Ljubljana|year=1992|cobiss=31963904|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJGKL4QT}} * {{Cite book|last=Wadl|first=Wilhelm|last2=Ogris|first2=Alfred|title=Die Partisanen in Kärnten: Kämpfer gegen den Faschismus, Kämpfer für ---? : eine Ausstellung des Kärntner Landesarchivs|publisher=Kärntner Landesarchiv|location=Celovec|year=2003|cobiss=1001940}} * {{Cite book|last=Zidar|first=Alojz|title=Slovenski narod pomni in obtožuje|publisher=Lipa|location=Koper|year=1999|cobiss=79676160}} * {{cite book|last1=Žnidarič|first1=Marjan|last2=Dežman|first2=Jože|last3=Puklavec|first3=Ludvik|title=Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni|publisher=Zveza društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945|location=Celje|year=2001|cobiss=45589505}} * {{cite book|last=Žnidarič|first=Marjan|title=Četrta operativna cona : pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju|publisher=ZZB NOB Slovenije|location=Ljubljana|year=2014|cobiss=272372480|last2=Stanovnik|first2=Janez}} * {{Cite book|last=Žganjar|first=Matija|title=Slovenski partizani in zavezniki|publisher=Mladinska knjiga|location=Ljubljana|year=2002|cobiss=118440960}} {{commonscat|Slovenia in World War II}} == Zunanje povezave == * {{Navedi splet|url=https://www.sistory.si/ww2|title=Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej|date=2025-10-18|accessdate=2025-10-18|website=sistory.si|publisher=Interna baza Inštituta za novejšo zgodovino (INZ)|last=Tominšek|first=Tadeja|last2=Šorn|first2=Mojca|last3=Rendla|first3=Marta|last4=Dobaja|first4=Dunja|last5=Logar|first5=Tamara}} * Hladnik, Miran. ''[[v:Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu]]''. Wikiverza. Pridobljeno 28. novembra 2025. * [https://sl.wikiversity.org/wiki/Videoposnetki_pri_projektu_Okupacijske_meje Video posnetki pri projektu okupacijske meje.] Projekt so izvajali sodelavci [[Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani|Oddelka za zgodovino, Filozofska fakulteta v Ljubljani]] [[Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana|Inštituta za novejšo zgodovino]], [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoške fakultete]] in [[Geografski inštitut Antona Melika|Geografskega inštituta Antona Melika]]. {{portal|Vojaštvo}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Druga svetovna vojna v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Zgodovina Slovenije]] [[Kategorija:Vojaška zgodovina Slovenije]] g8gnbemovwnp1egs5prdj02ztvqyncp 0 182480 6679783 6654580 2026-05-23T12:25:07Z Upwinxp 126544 /* Glej tudi */ [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] 6679783 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[prelaz]]ov v [[Slovenija|Sloveniji]].''' == Cestni prelazi == {{div col|colwidth=24em}} *[[Atelsko sedlo]] *[[Brezovica (prelaz)]] (588 m; tudi Črmošnjice) *[[Cvitrško sedlo]] (677 m) *[[Čebulovica]] *[[Črni kal (prelaz)|Črni kal]] ([[Blegoš]]) *[[Črni vrh nad Polhovim Gradcem]] (prelaz) *[[Črnivec (prelaz)|Črnivec]] (902 m) *[[Duh na Ostrem vrhu]]/Grosswalz *[[Goli vrh]] *[[Gradišče na Kozjaku]]/Schlossberg *[[Hrušica (prelaz)|Hrušica]] ([[Podkraj]]) *[[Javorski Pil]] *[[Jezerski vrh, Jezersko]] (Seebergsattel, 1218 m) *[[Kapla]]/Amfels ([[Remšnik]]) *[[Kladje (prelaz)|Kladje]] *[[Prelaz Kobila]] *[[Korensko sedlo]] /Wurzenpass *[[Kosmačev preval]] *[[Ledinsko razpotje (prelaz)]] *[[Lipa (preval)]] *[[Ljubelj]] /Loiblpass (1369 m; predor: 1058 m) *[[Mangrtsko sedlo]] (2055 m) *[[Medvedjek, Trebnje]] *[[Mrzli Studenec]] *[[Oblakov vrh (prelaz)|Oblakov vrh]] (721 m) *[[Ostenk (prelaz)]] (tudi Ojstriški preval) (Hrastnik/Trbovlje) *[[Pameče]] *[[Pavličevo sedlo]] /Paulitschsattel (1339 m) *[[Pečar (prelaz)]] *[[Pesek (Rogla)|Pesek]] *[[Petrovo Brdo (prelaz)|Petrovo Brdo]]/[[Petrovo Brdo]] *[[Planina Božca]] ([[Stol, Julijske Alpe]]) *[[Podmeja]]/Preval/Vrhe (724 m) *[[Predel]]/Passo di/del Predil (1156 m) *[[Prelaz Kozjak|Kozjak]] *prelaz Prevala (426 m) *[[Preval Strgarija]] (1217 m) *Škrbina, Trnovski gozd (1227 m) *[[Radeljski prelaz]] /Radlpass *[[Ravbarkomanda]] /[[Postojnska vrata]] *[[Remšnik]]/Oberhaag *[[Rogla (prelaz)|Rogla]] (1500 m) *[[Sedlo Solarji]]/Passo Solarie *[[Sleme (Šoštanj)|Sleme]] (Prelaz Sleme, 1082 m) *[[Sleme nad Solčavo]] (1254 m) *[[Slovenjegraško sedlo]] *[[prelaz Snežnik]] (1260 m) *[[Sodol]] (835 m) *[[Soriška planina]] oz. [[Bohinjsko sedlo]] (1277 m) *[[Spodnje sleme]] (1081 m) *[[Srebrni breg]]/[[Martinje]] *[[Stara Oselica]] *[[Stare Ogence]] *[[Strma Reber]] (993 m) med Borovcem in Osilnico *[[Strmec (prelaz)|Strmec]] ([[Črni Vrh]]) *[[Svečina]]/Berghausen *[[Sviščaki]] (1242 m) *[[Štalcerski preval]] (584 m) *[[Trebeljevo]] *[[Trojane (prelaz)|Trojane]] *[[Vahta]] ([[Gorjanci]]) *[[Velika Vrata (Golac)]] / Vodice/Hrv. *[[Videm (prelaz)]] pri Knežji Lipi *[[Volovljek (prelaz)|Volovljek]] *[[Vrhe (prelaz)]] *[[Vršič]] (1611 m) *[[Zasavska sveta gora (prelaz)]] *[[Železna vrata]] (445 m, Črni hribi, Trstelj) *prelaz pri Šmarjah nad Koprom ([[Srgaši]]) *Preval (Lj-Podutik/Dobrova) *Preval [[Drnulk]] *Preval Strgarija (1217 m) pod Golaki; Mala Lazna (1188 m); *Vrh Turškega klanca (1111 m); pod Bukovim vrhom (1227 m), *Preval(a) na cesti Solkan-Grgar/Ravnica (Sv. gora/Škabrijel), 336 m *Preval/[[Na prevalu]] na cesti Strunjan-Portorož/Lucija *Preval (Ročinj-Kambreško) *Preval (pri Vitanju: zaselek in "preval") *Preval (pri Cikavi oz. Grosupljem: zaselek in "preval") *Prevala (Čaven-Trnovski gozd, 1080 m) *Vratca (cesta Kromberk-Ravnica pod Škabrijelom (403 m) *Preval Velika vrata (Čičarija - na meji s Hrvaško) *Nova Gorica - Lokve - Ajdovščina (1100m) {{div col end}} {{stublist}} == Glej tudi == * [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] [[Kategorija:Prelazi v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Geografija Slovenije]] aj49odiofz0i7zcjsoxcrryv8pve34m 0 187167 6679937 6672581 2026-05-23T16:38:12Z Ljuba24b 92351 /* Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske */ 6679937 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] rvx016q5zdotyz0nf6nswhznrbjlg26 6680082 6679937 2026-05-23T21:44:23Z ~2026-13659-49 255600 /* Češka */ 6680082 wikitext text/x-wiki '''Slovenski [[eksonim]]i in [[endonim]]i''' za zemljepisna imena izven Slovenije. == 10 Neodvisnih držav v Karibskem morju (Skupnost narodov) == : angleško ''Commonwealth of Nations'' * Antigua and Barbuda, [[Antigva in Barbuda]] * Bahamas, [[Bahami]] ** Commonwealth of the Bahamas, [[Bahami]] * Barbados, [[Barbados]] (30. novembra 2021 je postala republika) * Dominica, [[Dominika]] * Grenada, [[Grenada]] * Jamaica, [[Jamajka]] * Saint Kitts and Nevis (Saint Christopher and Nevis), [[Sveti Krištof in Nevis]] (Sveti Kitts in Nevis) * Saint Lucia, [[Sveta Lucija (država)|Sveta Lucija]] * Saint Vincent and the Grenadines, [[Sveti Vincencij in Grenadine]] * Trinidad in Tobago, [[Trinidad in Tobago]] (1. avgusta 1976 je postala republika) == [[Albanija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Bistricë]], Bistrica * Bjeshkët e Nemuna/Alpet Shqiptare, [[Prokletije]] (Albanske Alpe) * Bunë, [[Bojana (reka)|Bojana]] * Buni Jezercë/Liqeni i Madh, [[Veliko jezero, Albanija|Veliko jezero]] * Butrinti/Bouthroton, [[Butrint]] * Durrës, [[Drač]] * Drini, [[Drim]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * Drini i Zi, [[Črni Drim]] * Elbasani, [[Elbasan]] * Ípiros/Epir [[Epir]] * Gjiri i Drinit/Pellg i Drinit, [[Drimski zaliv]] * Gjiri i Vlorës, [[Valonski zaliv]] * Gjirokastër/Gjirokastra, [[Gjirokastra]] * Golloborda, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Golo brdo]] * Grámmos/Malii Gramozi [[Gramod]] * Kanali i Otrantos, [[Otrantska vrata]] * Korçë/Korça, [[Korča]] *Krahina Malore Qëndrore, [[Osrednje gorovje Albanije|Osrednje gorovje]] (prevod, ni eksonim) * Liqeni i Ohrit /Pogradecit, [[Ohridsko jezero]] * Liqeni i Prespës/Limni Megáli Préspa/Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Liqeni Shkodrës/Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Maja e Jezercës /''Maja Jezercë'', [[Jezerski vrh, Albanija|Jezerski vrh]] (prevod, ni eksonim) * Maja e Korabit /''Mali i Korabit'', [[Veliki Korab]] (prevod, ni eksonim) * Mali i Moravës, [[Morava (gora)|Morava]] (gora) (prevod, ni eksonim) * Oite, [[Ojta]] *Parku Kombëtar i Butrintit, [[Narodni park Butrint]] * Pogradeci, [[Pogradec]] * Prespa e Vogël, [[Mala Prespa in Golo Brdo|Mala Prespa]] (ni eksonim) * Republika e Shqipërisë, [[Republika Albanija]] * Shkodra/Shkodë, [[Skader]] * Tiranë/Tirana, [[Tirana]] * Sarandë, [[Saranda]] * Shqipëria, [[Albanija]] * Vjosë, [[Vjosa]] (prevod, ni eksonim) * Vlorë/Vlora, [[Vlora]] {{div col end}} == [[Andora]] == * (Principat d') Andorra, (Kneževina) [[Andora]] == [[Argentina]] == * (''Islas Malvinas, [[Falklandski otoki]]'') * Patagonía, [[Patagonija]] * República Argentina, [[Argentina]] * Río Iguazú, [[Iguasu]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Alžirija]] == * Al-Jazā’ir/''Dzayer''/''Alger'', [[Alžir]] * Al-Jazā’irīyah, [[Alžirija]] * Al-Jumhurīyah al-Jazā’irīyah ad-Dīmuqrāṭīyah ash-Sha’bīyah, [[Ljudska demokratična republika Alžirija]] == [[Armenija]] == * Araratyan dasht ''/Արարատյան դաշտ'', [[Araratska planota]] * Erivan/Erebuni /''Երևան''/''Երեվան'', [[Erevan]] * ''Hajastani Hanrapetutjun/Հայաստանի Հանրապետություն,'' Republika [[Armenija]] * Haykakan leṙnašxarh, [[Armensko višavje]], tudi [[Armenska planota]] * ''Hrazdan dobi'' /Հրազդան գետ, [[Hrazdan (reka)]] * Lernajin Gharabagh /''Լեռնային Ղարաբաղի Հանրապետություն'' /Lernajin Gharabaghi Hanrapetutjun/ ''Արցախ''/Arcah, [[Gorski Karabah]] * ''Sevana Lič'' /''Սեւանա լիճ,'' [[Sevansko jezero]] == [[Avstralija]] == {{div col|colwidth=24em}} *Adelaide, [[Adelajda]] * Christmas Island, [[Božični otok]] * Cocos (Keeling) Island, [[Kokosovi otoki|Kokosovi (Keelingovi) otoki]] * Heard Island and the McDonald Islands, [[Heardov otok in McDonaldovi otoki]] * New South Wales, [[Novi južni Wales]] * Northern Territory, [[Severno ozemlje]]/teritorij * South Australia, [[Južna Avstralija]] * Tasmania, [[Tasmanija]] * Victoria, [[Viktorija (Avstralija)|Viktorija]] * Western Australia, [[Zahodna Avstralija]] * Australian Capital Territory, [[Območje glavnega mesta]] {{div col end}} == [[Avstrija]] == {{glavni|Seznam slovenskih imen avstrijskih krajev}} {{div col|colwidth=24em}} * Burgenland, [[Gradiščansko]] * Česky les, [[Češki gozd]] *Donau, [[Donava]] * Drau, [[Drava]] (ni eksonim) * Eisenstadt, [[Železno, Avstrija]] * Enns, [[Aniža (reka)|Aniža]] * Großglockner (Grossglockner), [[Veliki Klek]] * Graz, [[Gradec]] * Hohe Tauern, [[Zahodne Ture]], tudi Visoke Ture *[[Inn]], Ina (zastarelo) *[[Innsbruck]], Inomost (zastarelo) * Kärnten, [[Koroška (zvezna dežela)|Koroška]] * Klagenfurt am Wörthersee, [[Celovec]] * Lafnitz, [[Lapinč]] * Lavanttaler Alpen, [[Labotniške Alpe]] *[[Linz]], Linec (zastarelo) * Mariazell, [[Marijino Celje, Avstrija|Marijino Celje]] ali Marija Cel *Mur, [[Mura]] (ni eksonim) * Neusiedler See, [[Nežidersko jezero]] * Niedere Tauern, [[Vzhodne Ture]], tudi Nizke Ture * Niederösterreich, [[Spodnja Avstrija]] * Oberösterreich, [[Zgornja Avstrija]] * Österreich, [[Avstrija]] * Osttirol, [[Vzhodna Tirolska]] * Pustertal, [[Pustriška dolina]] * Republik Österreich, [[Republika Avstrija]] * [[Salzach]], Salica (zastarelo) * [[Salzburg (zvezna dežela)|Salzburg]], Salzbuška (zastar.Solnograška) * [[Salzburg]], Solnograd (zastarelo) * Spittal an der Drau, [[Špital ob Dravi]] * Steiermark, [[Štajerska (zvezna dežela)|Štajerska]] * Tirol, [[Tirolska]] * Vorarlberg, [[Predarlska]] * Wien, [[Dunaj]] * Wiener Neustadt (Wr. Neustadt), [[Dunajsko Novo mesto]] * Wienerwald, [[Dunajski gozd]] {{div col end}} == [[Azerbajdžan]] == * Azərbaycan ''Respublikası'' /Азәрбајҹан/, ''Republika'' [[Azerbajdžan]] * Bakı /Bak /Baki, [[Baku]] * ''Dağliq Qarabağ'' /''Дағлиг Гарабағ'', [[Gorski Karabah]] * ''Naxçıvan Muxtar Respublikası'' /Naxcivan, Avtonomna republika [[Nahičevan]] == [[Belgija]] == : francosko (valonsko) / nizozémščina (flamščino) / nemško * Ardenne (Årdene) / Ardennen / Ardennen, [[Ardeni]] * Brussel(e) / Bruxelles / Brüssel, [[Bruselj]] * Belgique (Beldjike) / België / Belgien, [[Belgija]] * Benelux, [[Beneluks]] * Escaut (Escô) / Schelde (Skelde) / Schelde, [[Šelda]] * Flandre (Flande) / Vlaanderen (Vloandern) / Flandern, [[Flandrija]] ** [[Vzhodna Flandrija]] (Oost-Vlaanderen) ** [[Zahodna Flandrija]] (West-Vlaanderen) ** [[Flandrijski Brabant]] (Vlaams-Brabant) *Luxembourg, [[Luksemburg, provinca Belgije|Luksemburg]] *Moselle / Moezel / Mosel, [[Mozela]] * Wallonie (Walonreye / Waloneye) / Wallonië / Wallonie(n), [[Valonija]] ** [[Valonski Brabant]] (Brabant Wallon) == [[Belorusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Belaruskaja hrada, [[Belorusko višavje]] * Puszcza Białowieska/Belavežskaja pušča, [[Beloveška pušča]] * Bjarezina, [[Berezina]] * Belarus', [[Belorusija]] * Dnjapro, [[Dneper]] * Homel', [[Gomel]] * Hrodna, [[Grodno]] * Mahiljoŭ, [[Mogilev]] * Njoman/Nemunas/Neman, [[Njemen]] * Ahinski kanal/Kanał Ogińskiego, [[Oginskijev prekop]] * Ašmjanskae ŭzvyšša/Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * Prydniprovs'ka nyzovyna, [[Pridneprsko nižavje]] * Prypiać/Pryp'yat', [[Pripjat]], tudi [[Pripet (reka)|Pripet]] * Pripjatskie bolota/Pinskie bolota, [[Pripjatsko barje]] * Podlasie/Padljašša/Padljassi, [[Podlesje, Poljska|Podlesje]] * Viciebs, [[Vitebsk]] {{div col end}} == [[Bolgarija]] == {{div col|colwidth=24em}} * (Republika) Bălgarija/''Република'' ''България'', [[Bolgarija|(Republika) Bolgarija]] * Černo more/''Черно морé'', [[Črno morje]] * Kărdžali/''Кърджали'', [[Krdžali (okraj)|Krdžali]] * Сините камъни, [[Naravni park Modri kamni]] * Национален парк Централен Балкан, [[Narodni park Osrednji Balkan]] * Стара планина, [[Stara planina]] ali Balkan * Белоградчишки скали/''Belogradčiški skali'', [[Belogradčiške skale]] * Национален парк Рила, [[Narodni park Rila]] * Kazanlak, [[Kazanlik]] * Moisía/Moesia, [[Mezija]] * Šipčenski prohod, [[Šipčenski prelaz]] * Tărgovište/''Търговище'', [[Trgovište]] * Veliko Tărnovo/''Велико Търново'', [[Veliko Trnovo]] * Gornotrakijska nizina, [[Zgornjetrakijsko nižavje]] {{div col end}} == [[Bolivija]] == * Estado Plurinacional de Bolivia (šp.) /Tetã Hetãvoregua Mborivia (gvaransko)/ Wuliwya Suyu (ajmarsko)/ Puliwya Mamallaqta, Plurinacionalna/večnacionalna država [[Bolivija]] == [[Bosna in Hercegovina]] == * Banja Luka, [[Banjaluka]] * Bosna i Hercegovina, [[Bosna in Hercegovina]] * Federacija Bosne i Hercegovine, [[Federacija Bosne in Hercegovine]] * Međugorje, [[Medžugorje]] * Neumski zaljev, [[Neumski zaliv]] * Republika Srpska, [[Republika Srbska]] == [[Brazilija]] == * Amazonia, [[Amazonija]] * Brasilia (distrito federal), glavno mesto [[Brasilia]] * Planalto Brasileiro, [[Brazilsko višavje]] ali [[Brazilska planota]] * República Federativa do Brasil, [[Brazilija]] * Rio Amazonas, [[Amazonka]] * Rio Iguaçu, [[Iguasu]] == [[Ciper]] == * Lefkosía (Λευκωσία), turško ''Lefkoşa'', [[Nikozija]] * Kýpros (Κύπρος); turško ''Kıbrıs'', [[Ciper]] == [[Češka]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskydy, [[Beskidi]] * Bílá Hora, [[Bela Gora]] * Bílý Halštrov, [[Beli Elster]] * Čechy, [[Češka (zgodovinska dežela)|Češka]] (zgodovinska dežela) * Česká republika, [[Češka republika]] * Česko, [[Češka]] (država) * Česká vysočina/Český masiv, [[Češki masiv]] * České Budějovice, [[Češke Budejovice]] * České středohoří, [[Češko sredogorje]] * Český kras, [[Češki kras]] * Český Krumlov, [[Češki Krumlov]] * Český les, [[Češki gozd]] * Český Těšín, [[Češki Tešin]] * Českomoravská vysočina, [[Češkomoravsko višavje]] * Hradčany, [[Hradčani]] * Hradec Králové, [[Kraljevi Gradec]] *Karlovy Vary, [[Karlovi Vari]] * Krkonoše, [[Krkonoši]] * Krušné hory, [[Češko rudogorje]] * Kutná Hora, [[Kutna Gora]] * Labe, [[Laba]] * Lužická Nisa, [[Lužiška Nisa]] (Zahodna Nisa) * Mladá Boleslav, [[Mlada Boleslava]] * Morava, [[Moravska]] * Moravska, [[Morava (reka)]] * Moravské Budějovice, [[Moravske Budejovice]] * Moravský kras, [[Moravski kras]] * Olomouc, [[Olomuc]] * Plzeň, [[Plzen]] * Praha, [[Praga]] * Slavkov u Brna, tudi [[Austerlitz]] (hist.) * Slavkovský les, [[Slavkovski gozd]] * Slezsko, [[Šlezija]] * Sudetské pohoří, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Třebíč, [[Třebíč|Trebič]] * Vyšehrad, [[Višegrad, Praga|Višegrad (Praga)]] {{div col end}} == [[Čile]] == * (República de) Chile, (Republika) [[Čile]] * Tierra del Fuego, [[Ognjena zemlja]] == [[Črna gora]] == * Crna Gora, [[Črna gora]] * Herceg Novi, [[Hercegnovi]] * Kotorski zaljev, [[Kotorski zaliv]] * Momičko polje, [[Momiško polje]] * Novljanski zaljev, [[Hercegnovski zaliv]] * Skadarsko jezero, [[Skadrsko jezero]] * Tivatski zaljev, [[Tivatski zaliv]] * Toločko polje, [[Tološko polje]] == [[Danska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Danmark, [[Danska]] * Færøerne /''Føroyar'', [[Ferski otoki]] * otok Fyn, tudi Funen * Grønland /''Kalaallit Nunaat'', [[Grenlandija]] * Jylland, [[Jutlandija]] * Kiel Bugt, [[Kielski zaliv]] * [[København]], tudi Kopenhagen ali Kodanj * Kongeriget Danmark, [[Kraljevina Danska]] * Lillebælt, preliv [[Mali Belt]] * Nørrejyske Ø, otok [[Severni Jutland]] * Østersøen, [[Baltik]] * Sjælland, [[Zelandija]] * Storebælt, preliv [[Veliki Belt]] * Vesterhavet /Nordsøen, [[Severno morje]] {{div col end}} == [[Dominikanska republika]] == * República Dominicana, [[Dominikanska republika]] == [[Etiopija]] == * Áddis Abêba, [[Adis Abeba]] * Awaash'','' Hawaas''/Hawaash We'ayot'', [[Avaš (reka)|Avaš]] (reka) == [[Ekvador]] == * Ecuador, [[Ekvador]] * Galápagos (uradno ''Archipiélago de Colón''), [[Galapaški otoki]] == [[Egipt]] == * [[Aleksandrija]] (arabsko الإسكندري, ''Iskenderia'') * [[Kairo]] (arabsko القاهرة, latinizirano ''al-Qāhirah'') * [[Nil]], (arabsko النيل, prečrkovano ''an-nīl'', staroegipčansko ''iteru'', koptsko ''piaro'' ali ''fiaro'') * [[Delta Nila]], (arabsko دلتا النيل‎ ''Delta an-Nīl'' ali الدلتا ''ad-Delta'') * [[Nubijska puščava]], (arabsko صحراء النوبة‎, ''Şaḩrā’ an Nūbyah'') * [[Sinajski polotok]], (arabsko شبه جزيرة سيناء, ''Shibh Jazirat Sina'') * [[Sinaj (gora)]], (arabsko جَبَل مُوسَىٰ‎, Mojzesova gora, hebrejsko הר סיני‎Har ''Sinai'') == [[Estonija]] == * Eesti Vabariik, Republika [[Estonija]] * Läänemeri, [[Baltsko morje]] * Liivi laht, [[Riški zaliv]] * Peipsi-Pihkva järv, [[Čudsko jezero|Čudsko-Pskovsko jezero]] * Soome laht, [[Finski zaliv]] * Tallinn, [[Talin]] ([[Reval]], hist.) * [[Tartu]] ([[Dorpat]], hist.) == [[Finska]] == (''ležeče: švedska imena'') * Åland / ''Ahvenanmaa'', [[Alandski otoki]] * Suomi / ''Finland'', [[Finska]] * Järvi-Suomi / ''Insjöfinland'', [[Finsko pojezerje]] * Inarijävi / ''Enare Träsk'' / Anárjávri, [[Inari (jezero)|Inari]] * Itämeri / ''Östersjön'', [[Baltsko morje]] * Karjala, [[Karelija]] * Lappland / ''Sameland'' / ''Saamiland'' / [[Sápmi]] (prej Laponska) * Pohjanlahti / ''Bottniska viken'', [[Botniški zaliv]] * Suomenlahti / ''Finska viken'', [[Finski zaliv]] == [[Francija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Aquitaine /Aquitània /Akitania /Aguiéne, [[Akvitanija]] * Alsace, [[Alzacija]] * Ardenne, [[Ardeni]] *Argonne, [[Argoni]] * Armagnac, [[Armanjak]] * Bassin parisien, [[Pariška kotlina]] * Bourgogne, [[Burgundija]] *Bourgogne-Franche-Comté, [[Burgundija - Franche-Comté]] * Bretagne / ''Breizh'' /''Bertaèyn'', [[Bretanja (zgodovinska pokrajina)|Bretanija]] (zgod. pokrajina) * Burbonnais / ''Dushé de Burbon'', [[Burbonija]] (zgod. pokrajina) * [[Camargue]] / ''Camarga'', [[Kamarga]] * Champagne(-Ardenne), [[Šampanja-Ardeni]] * Corse/''Corsica'', [[Korzika]] * Côte d'Azur, [[Azurna obala]] * Dauphiné, [[Daufineja]] * Dordogne, [[Dordonja]] *Flandre, Région flamande, [[Flandrija]] * Forêt de Fontainebleau/''Forêt de Bière'', [[Fontainebleauški gozd]] * France, [[Francija]] * Garonne, [[Garona]] * Gascogne, [[Gaskonja]] * [[Gironde (departma)|Gironde]] / ''Gironda'' * Golfe du Gascogne /''Bizkaiko Golkoa,'' [[Biskajski zaliv]] * Gave de Pau, [[Gava]] * Golfe de Porto, [[Portski zaliv]] * Golfe du Lion, [[Levji zaliv]] * Golfe du Marseille, [[Marsejski zaliv]] * Guadeloupe, [[Gvadelup]] * Guyane (française), [[Francoska Gvajana]]&nbsp; * Îles Normandes/Îles de la Manche, [[Kanalski otoki]] * l'Escaut/''Escô''/''Schelde'', [[Šelda]] * La Manche, [[Rokavski preliv]] * Le Léman/Lac de Genève, [[Ženevsko jezero]] * Loire, [[Loara]] * Lorraine, Louréne, [[Lorena]] * Lourde, [[Lurd]] * Marne, [[Marna]] * Martinique, [[Martinik]] * Massif armoricain, [[Armoriški masiv]] * Massif Central, [[Centralni masiv]] * (la) Moselle, [[Mozela]] * Nice /Niça/''Nissa'', [[Nica]] * Normandie, [[Normandija]] * Nouvelle-Aquitaine/Nòva Aquitània/Akitania Berria/Novéle-Aguiéne, [[Nova Akvitanija]] * Nouvelle-Calédonie, [[Nova Kaledonija]] * Occitanie /''Occitània'', [[Okcitanija]] * Pas de Calais, [[Dovrska vrata]] * Pays de la Loire, [[Loire (regija)]] * Picardie, [[Pikardija]] *Plaine d'Alsace, [[Alzaška planota]] * Provence /''Provença'', [[Provansa]] * Pyrénées/''Pirenèus''/''Pirinioak'', [[Pireneji]] * République française, [[Francija|Francoska republika]] * Rhône/''Ròse''/''Rôno'', [[Rona]] * Saône /''Sona'', [[Saona]] * Savoie /''Savouè'', [[Savoja]] * Seine, [[Sena]] * Septimanie/"Septimània", [[Septimanija]] * Cévennes /''Cevenas,'' [[Seveni]] * ''Saint-Pierre-et-Miquelon'', [[Saint Pierre in Miquelon]] * Somme, [[Soma]] * Vendée, [[Vendeja]] * Vézère, [[Vezera]] * Vosges, [[Vogezi]] {{div col end}} == [[Grčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ahaia (Αχαΐα), [[Ahaja]] - zgodovinska pokrajina * Aigaios Pelagos, [[Egejsko morje]] * Aksios, [[Vardar]] *Aoos, [[Vjosa]] * Argolikós kólpos, [[Argolski zaliv]] *Αρκαδία/Arkadía, [[Arkadija]] * Áthos (''Agion Oros''), [[Atos]] * Attiki, [[Atika]] * Athina, [[Atene]] * Chalkidiki/Halkidikí, [[Halkidika]] * Delfoi, [[Delfi]] * Dioryga tis Korinthou, [[Korintski prekop]] * Dodekánisa, [[Dodekanez]] * (Limni) Doiran, [[Dojransko jezero]] * Elláda / Hellás, [[Grčija]] * Elliniki Dimokratia, [[Helenska republika]] * Epiros / Epiri, [[Epir]] * Euboea, [[Evboja]] * Eurótas / Iri, [[Evrotas]] * Idi, Ida *Ioánnina, [[Janina (mesto)]] * Ιónio Pelagos, [[Jonsko morje]] * Ionia nisia, [[Jonski otoki]] * Iráklo, [[Iraklion]] * Itháki, [[Itaka]] * Kárpathos, [[Karpatos]] * Kephallonia, [[Kefalonija]] * Kerkyra, [[Krf]] * Kiklades, [[Kikladi]] * Korinthos, [[Korint]] * Kriti, [[Kreta]] * Lesbos/Lesvos, [[Lezbos]] *Limnos, [[Lemnos]] * (Limni) Megali Prespa, [[Prespansko jezero]] * Mikri Prespa, [[Malo Prespansko jezero]], [[Mala Prespa]] * Nisiá Aigaiou /''Ege Adalan'', [[Egejski otoki]] * Olympos /''Olimbos'', [[Olimp]] * Patra(i), [[Patras]] * Peiraias /''Pireas'', [[Pirej]] * Pelopónnēsos, [[Peloponez]] * Pindos, [[Pindsko gorstvo]] * Rhodhos, [[Rodos]] *Saronikós kólpos, [[Saronski zaliv]] * Sporádes, [[Sporadi]] * Stereá Elláda, [[Osrednja Grčija]] * Strymónas, [[Struma]] * Thermaikos kólpos, [[Solunski zaliv]] * Thessalia, [[Tesalija]] * Thessaloniki, [[Solun]] * Thráki, [[Trakija]] * Voiotía, [[Beocija]] * Zakinthos, [[Zakintos]] {{div col end}} == [[Gruzija]] == * აჭარა — ''ach'ara'' / აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ''ach'aris avtonomiuri respublika'', (Avtonomna republika) [[Adžarija]] * Aphazeti/''Abhazeti;'' Аҧсны ''Apsny,'' [[Abhazija]] * Sakartvelo / საქართველო, [[Gruzija]] * Mtkvari, [[Kura (reka)|Kura]] * Samhreti Oset / ''Республикæ Хуссар Ирыстон'', [[Južna Osetija]] == [[Gvajana]] == * Co-operative Republic of Guyana, [[Gvajana|(Kooperativna republika) Gvajana]] == [[Gvatemala]] == * (República de) Guatemala, [[Gvatemala]] * Ciudad de Guatemala (''Nueva Guatemala de la Asunción''), [[Gvatemala (mesto)]] == [[Haiti]] == * République d'Haïti, [[Haiti]] == [[Hrvaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bakarski zaljev, [[Bakarski zaliv]] * Bedekovčina, [[Bedekovščina]] *Brački kanal, [[Braški preliv]] * Brijuni, [[Brioni]] (po novem eksonim) * Brod na Kupi, [[Brod na Kolpi]] * Dalmatinski otoci, [[Dalmatinski otoki]] * Dinarsko gorje/Dinarske planine, [[Dinarsko gorovje]] * Drvenički kanal, [[Drveniški kanal]] * Dunav (-velja tudi za Srbijo), [[Donava]] * Hrvatska, [[Hrvaška]] * Hrvatsko Zagorje, [[Hrvaško Zagorje]] *[[Ilovička vrata]], [[Iloviška vrata]] * Istarska župánija, [[Istrska županija]] * Jadransko more, [[Jadransko morje]] (ni eksonim) * Karinsko more, [[Karinsko morje]], tudi [[Karinsko jezero]] * Karlovac, [[Karlovec]] * [[Kaštela]], Kašteli (občina-"mesto") * Kaštelanski zaljev, [[Kaštelanski zaliv]] * Kornatski otoci, [[Kornati]] * Kupa, [[Kolpa]] (ni eksonim) * Kvarner, [[Kvarnerski zaliv]] * Kvarnerić, [[Mali Kvarner]] * Kvarnerićka vrata, [[Kvarnerska vrata]] * Kvarnerski otoci, [[Kvarnerski otoki]] * Malostonski zaljev (Kanal Maloga Stona), [[Malostonski zaliv]] * Međimurje, [[Medžimurje]], Medmurje * Mursko Središće, [[Mursko Središče]] * Murtersko more, [[Murtersko morje]] * Novigradsko more, [[Novigrajsko morje]] * Olipski kanal, [[Olipski kanal|Olibski kanal]] * Pirovački zaljev, [[Pirovški zaliv]] * Pula, [[Pulj]] * Raški zaljev/Zaljev Raša, [[Raški zaliv]] /Zaliv Raša * Republika Hrvatska, [[Republika Hrvaška]] * Rijeka, [[Reka, Hrvaška|Reka]] * Riječki zaljev, [[Reški zaliv]] * Sisak, [[Sisek]] * Stonski zaljev, [[Stonski zaliv]] * Srijem, [[Srem]] * Sutla, [[Sotla]] (ni eksonim) * Sveta Gera, [[Trdinov vrh]] (ni eksonim) * Šibenski zaljev, [[Šibeniški zaliv]] * Šoltanski kanal, [[Šoltski preliv]] * Vela vrata, [[Velika vrata (preliv)]] * Virsko more, [[Virsko morje]] *Zlatni rat, [[Zlati rt]], tudi Zlati rog {{div col end}} == [[Indija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Ajmer]] * [[Ahmedabad]] / Ahmadābād/Amdāvād * [[Andra Pradeš]] / Āndra Pradēś * [[Arunačal Pradeš]] / Arunachal Pradesh/Aruṇācal Pradeś * [[Asam]] / Ôxôm/Assam * [[Benares]] / Vārānasi * [[Mumbaj]] / Mumbai (prej [[Bombaj]]) * [[Čenaj]] / Ceṉṉai * [[Delhi]] / Dilli * [[Džamu]] / Jammū * [[Džamu in Kašmir]] / Jammū aur Kaśmīr/Jammū te Kaśmīr/Jammū wa Kaśmīr * [[Gudžarat]] / Gujarāt * [[Harjana]] / Haryāna/Hariyāṇā * [[Himačal Pradeš]] / Himācal Pradeś * [[Kalkuta]] / Kolkata * [[Karnataka]] / Karṇāṭaka/Karnāṭak * [[Jamuna]] / Yamunā * [[Lakadivi]] / Lakshadweep * [[Ladak]] / Laddākh/la-dwags * [[Maharaštra]] / Mahārāşțra * [[Madja Pradeš]] / Madhya Pradēś * [[Mali Nikobar]] / ChoṭāNikobār/Ong * [[Nagaland]] / Nāgāland * [[Radžastan]] / Rājasthān * [[Šrinagar]] / Śrīnagar * [[Utar Pradeš]] / Uttar Pradesh * [[višavje Chota Nagpur]] / Chota Nagpur Plateau * [[Vzhodni Gati]] / Toorpu Kanumalu/Poorva ghatta/Kizhakkut Todarchhi Malaigal * [[Zahodna Bengalija]] / Paścimbaṅga * [[Zahodni Gati]] / Pashchim Ghāt/Sahjádri nebo/Pashchimaghattam nebo/Mérkut totarchchi malaj * [[Zanskar]] / Zāskār/zangs dkar {{div col end}} == [[Irska]] == * Éire/Ireland, [[Irska]] * Northern Ireland, [[Severna Irska]] * ''Poblacht na hÉireann'', [[Republika Irska]] == [[Italija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Abruzzo / Abruzzi, [[Abruci]] * Adige (nem. ''Etsch''), [[Adiža]] * Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alta Valle Isarco (nem. Wipptal), [[Dolina Wipptal]] * [[Atesinske Alpe]] * [[Grajske Alpe]] *Alpi Carniche, [[Karnijske Alpe]] * Alpi Lepontine, [[Adulske Alpe]]/Lepontinske Alpe * Alpi Marittime, [[Primorske Alpe]] * Alpi Orobie, [[Orobske Alpe]]/Bergamske/Bergamaške Alpe * [[Kotijske Alpe]] * [[Ligurske Alpe]] * Alpi Pennine, [[Peninske Alpe]] * [[Valaiške Alpe]] * Alto Adige (''Südtirol''), Zgornje Poadižje/ [[Južna Tirolska]] * Appennini, [[Apenini]] * Arcipelago Campano, [[Neapeljsko otočje]] * Arcipelago della Maddalena, [[Magdalensko otočje]] * Arcipelago del Sulcis, [[Otočje Sulcis]] * Arcipelago di Tavolara, [[Otočje Tavolare]] * Arcipelago Toscano, [[Toskanski arhipelag]] * Basilicata, [[Bazilikata]] *[[Bologna]], Bolonja (nestandardiziran) * [[Bolzano]] (nem. ''[[Bozen]]''), tudi [[Bocen]] * Bressanone (nem. ''Brixen''), [[Briksen]] * Calabria, [[Kalabrija]] * Campania, [[Kampanija]] * Campi Flegrei, [[Flegrejska polja]] *Carnia /Cjargne, [[Karnija]] * Catanzaro, [[Katanzaro]] * Delta del Po, [[Delta reke Pad]] * Emilia-Romagna, [[Emilija - Romanja]] * Firenze, [[Firence]] * Fosse Ardeatine, [[Ardeatinske jame]] * Friuli-Venezia Giulia /''Friûl-Vignesie Julie'', [[Furlanija - Julijska krajina]] *Golfo di Gaeta, [[Gaetski zaliv]] * Golfo di Genova, [[Genovski zaliv]] *Golfo di Manfredonia, [[Manfredonijski zaliv]] *Golfo di Napoli, [[Neapeljski zaliv]] *Golfo di Salerno, [[Salernski zaliv]] *Golfo di Sant'Eufemia, [[Zaliv Svete Eufemije]] * Golfo di Taranto, [[Tarantski zaliv]] *Golfo di Venezia, [[Beneški zaliv]] * Herculaneum / Ercolano, [[Herkulanej]] * Isole Ciclopi, [[Kiklopsko otočje]] * Isole Cheradi, [[Keradsko otočje]] * Isole Egadi, [[Egadsko otočje]] * Isole Eolie /Isole Lipari, [[Eolski otoki]] * Isole Flegree, [[Flegrejsko otočje]] * Isole Pelagie, [[Pelagijsko otočje]] * Isole Ponziane/Isole Pontine, [[Pontinsko otočje]] * Lago Albano /''Lago di Castel Gandolfo,'' [[Albano (jezero)]] * Lago di Bolsena, [[Bolsensko jezero]] * Lago di Como, [[Komsko jezero]] * Lago di Garda, [[Gardsko jezero]] * Lago d’Orta, [[Jezero Orta]] * Lago Maggiore (L. Verbano), [[Jezero Maggiore]] * Lago Trasimeno, [[Trasimensko jezero]] * Laguna di Grado, [[Gradeška laguna]] * Laguna di Venezia, [[Beneška laguna]] * Lazio, [[Lacij]] * Liguria, [[Ligurija]] * Lombardia, [[Lombardija]] * Mare Adriatico, [[Jadransko morje]] *Mar Ionio, [[Jonsko morje]] * Mar Ligure, [[Ligursko morje]] * Mar Tirreno, [[Tirensko morje]] * Marche, [[Marke]] * [[Merano]] (nem. ''Meran'') ''Maran'' *[[Milano]], Milan (nestandarditiran) * Molisse, [[Molize]] * Monti Iblei, [[Hiblejske gore]] * Napoli, [[Neapelj]] * Penisola Italiana, [[Apeninski polotok]] * Pianura Padana / Val Padana, [[Padska nižina]] * Piave, [[Piava]] * Piemonte, [[Piemont]] * Po, [[Pad]] * Pompeii, [[Pompeji]] * Puglia, [[Apulija]] * Ravenna, [[Ravena]] * Repubblica Italiana, [[Italija|Italijanska republika]] * Roma, [[Rim]] * Rubicone, [[Rubikon]] * Sardegna, [[Sardinija]] * Sicilia, [[Sicilija]] * Siracusa /''Sarausa / Seragusa'', [[Sirakuze]] * Stretto di Messina, [[Mesinski preliv]] * Stretto di Otranto/''Canale d'Ótranto'', [[Otrantska vrata]] * Tagliamento, [[Tilment]] * Tarquinia, [[Tarkvinija]] * Tevere, [[Tibera]] *[[Torino]], Turin (nestandardiziran) * Toscana, [[Toskana]] * [[Trento]]/Trient, tudi Trident (zgodov.) *Treviso, [[Treviž]] * Triveneto, Tri Benečije * Umbria, [[Umbrija]] * Venezia, [[Benetke]] * Veneto, [[Benečija]] * Monte Vesuvio, [[Vezuv]] * Valle d'Aosta /''Vallée d'Aoste'', [[Dolina Aoste]] * Valle Isarco /"Val dl Isarch"/''Eisacktal'', [[Dolina reke Eisack]] * Val Pusteria /''Val de Puster''/'Pustertal'', [[Pustriška dolina]] * Vipiteno /Sterzing, Štercing {{div col end}} === [[Furlanija-Julijska krajina]] === * {{Glavni|Seznam slovenskih geografskih imen Furlanije-Julijske krajine}} == [[Kanada]] == {{div col|colwidth=24em}} * Amundsen bay, [[Amundsenov zaliv]] * Baffin Island /''Qikiqtaalu'', [[Baffinov otok]] * Banks Island, [[Banksov otok]] * British Columbia, [[Britanska Kolumbija]] * Canada, [[Kanada]] *Canadian Shield (Laurentian Plateau), [[Kanadski ščit]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Great Bear Lake (''Grand lac de l'Ours''), [[Veliko medvedje jezero]] * Great Lakes (''Grands Lacs'' ''d'Amérique du Nord'') [[Velika jezera]] * Great Slave Lake (''Grand lac des Esclaves''), [[Veliko suženjsko jezero]] * Hudson Bay, [[Hudsonov zaliv]] * Hudson Strait, [[Hudsonov preliv]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Lake Winnipeg, [[Winnipeško jezero]] * Mackenzie River (fr. Le fleuve Mackenzie), [[Mackenziejeva reka]] * Melville Island, [[Melvillov otok, Kanada|Melvillov otok]] * New Brunswick/''Nouveau-Brunswick'', [[Novi Brunswick]] * New Fundland/''Terre-Neuve'', [[Nova Fundlandija]] * Niagara falls, [[Niagarski slapovi]] * Northwest Territories (''Territoires du Nord-Ouest''), [[Severozahodna ozemlja]] * Nova Scotia, [[Nova Škotska]] * Prince Edward Island, [[Otok princa Edvarda]] * Prince of Wales Island, [[Otok waleškega princa]] * Quebec City/Ville de Québec/Québec, [[Quebec City]] * Queen Charlotte Islands /[[Haida Gwaii]] * Queen Elizabeth Islands, [[Otoki kraljice Elizabete]] * [[Red River of the North]] /''rivière Rouge du Nord'' * Saint Lawrence River /Fleuve Saint-Laurent, [[Reka svetega Lovrenca]] * Slave River (fr. Rivière des Esclaves), [[Suženjska reka]] * Southampton Island, [[Southamptonov otok]] * Victoria Island /''Kitlineq'', [[Viktorijin otok]] * Yukon, [[Jukon]] {{div col end}} == Izrael == * Haifa, [[Hajfa]] * Jerušálajim, [[Jeruzalem]] * Yafo, [[Jafa]] == [[Kolumbija]] == * República de Colombia, [[Kolumbija|(Republika) Kolumbija]] == [[Kosovo]] == {{div col|colwidth=24em}} * Albanik/=? Leposavić * Besianë/Podujevë /Podujevo, [[Podujevo]] * Deçan/Dečani, [[Dečani]] * Drini i Bardhë, [[Beli Drim]] * (Rrafshi) Dukagjin /Metohija, [[Metohija]] * Ferizaj /Uroševac, [[Uroševac]] * Fushe ë Kosovës/Kosovo Fusha /Kosovo polje, [[Kosovo polje]] * Gjakovë /Đakovica, [[Đakovica]], Djakovica * Gjilan /Gnjilane, [[Gnjilane]] * Kaçanik /Kačanik, [[Kačanik]] * Kastrior /Obilić, [[Obilić]] * Klinë/Klina, [[Klina]] * Kosova/Kosovë /Kosovo, [[Kosovo]] * Mitrovicë e Kosovës /Kosovska Mitrovica, [[Kosovska Mitrovica]] * Pejë/Peć, Peć/[[Peč]] * Prishtinë /Priština, [[Priština]] * Rahavec/Orahovac, [[Orahovac]] * Suharekë oz.Therandë /Suva Reka, [[Suva Reka]] * Vushtri /Vučitrn, [[Vučitrn]] {{div col end}} == [[Kostarika]] == * República de Costa Rica, [[Republika Kostarika]] == [[Kuba]] == * (República de) Cuba, [[Kuba]], uradno Republika Kuba * La Habana, [[Havana]] == [[Latvija]] == * Daugava, [[Zahodna Dvina]] * [[Daugavpils]], tudi ''Dineburg'' oz. ''Dvinsk'' (hist.) * Kurzeme, [[Kurlandija]] * Latgale, [[Latgalci|Latgalija]] * Latvijas Republika, [[Republika Latvija]] * [[Latvija]] tudi [[Letonija]] * Liivimaa/Livonija, [[Livonija]] * Rīga, [[Riga]] * Rīgas jūras līcis, [[Riški zaliv]] * [[Vidzeme]] /''Vidūmō,'' [[Livonija]] * Zemgale, [[Semigali|Semgalija]] == [[Lihtenštajn]] == * Liechtenstein, [[Lihtenštajn]] * ''Fürstentum Liechtenstein'', [[Kneževina Lihtenštajn]] == [[Litva]] == * Ašmenos Aukštuma, [[Ošmjansko višavje]] * [[Kaunas]], ''Kovno'' (hist.) * Klaipėda (nem. ''Memel/Mimmelburg''), [[Klajpeda]] * Kuršių nerija/Ку́ршская коса́, [[Kurska kosa]] * Kuršių marios, [[Kurski zaliv]] * Lietuva, [[Litva]] * Lietuvos Respublika, [[Republika Litva]] * Nemunas, [[Nemen]] * Vilnius, [[Vilna]] == [[Luksemburg]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Luxembourg (''Groussherzogtum Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''Grand-Duché de Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Großherzogtum Luxemburg'', [[Luksemburg]] * Lëtzebuerg/''Stad Lëtzebuerg'', [[Francoščina|fr.]] ''(Ville de) Luxembourg'', [[Nemščina|nem.]] ''Luxemburg (Stadt''), [[Luxembourg (mesto)|Luksemburg (mesto)]] * Musel ''(la Moselle)'', [[Mozela]] == [[Madžarska]] == Za dvojezična slovensko-madžarska imena glej [[Seznam slovenskih imen madžarskih krajev]] {{div col|colwidth=24em}} * Alföld /''Nagy-Magyar-Alföld'', [[Velika madžarska nižina]] * Bakony/Bakonyerdő, [[Bakonjski gozd]] * Balaton, [[Blatno jezero]] * Bánság, [[Banat]] * Baranya ''(megye)'', [[Baranja (županija)|Baranja]] * Barcs, [[Barcs|Barč]]{{navedi vir}} * [[Berzence]] (''hrv. Brežnjica/Breznica''), Bistrica * Buda, [[Budim]] * Budapest, [[Budimpešta]] * [[Debrecen]], (hist. Debrecin) * Duna, [[Donava]] * [[Eger]], (Jagar) * Fehér-Körös, [[Beli Kriš]] * Fekete-Körös, [[Črni Kriš]] * Fertő tó, [[Nežidersko jezero]] *[[Győr]], (hist. Gjur) * Kalocsa, [[Kaloča]] * Keszthely, [[Blatenski Kostel]], Blatograd * Kisalföld, [[Mala madžarska nižina]] (-o, -o nižavje) * [[Kis Balaton]], Malo Blatno jezero * Körmend, [[Kermendin]] (tudi Kirment) * Magyarország, [[Madžarska]] * Mátra, [[Matra]] (gora) * [[Miskolc]], tudi [[Miškolc]] * Mohács, [[Mohač]] * Mosoni-Duna, [[Mošonska Donava]] * Nagykanizsa, [[Velika Kaniža]] * Sárvár (nem. Kotenburg, Rotenturm an der Raab), [[Mala sela|Mala Sela]] * Sebes-Körös, [[Hitri Kriš]] * Somogyi megye, [[Šomodska županija]] * [[Szeged]], (hist. Segedin) * Székesfehérvár, (hist.) [[Stolni Beligrad]] * Szombathely, [[Sombotel]] * Tisza, [[Tisa]] * Vas megye, [[Železna županija]] * Visegrád, [[Višegrad, Madžarska|Višegrad]] * Zala megye, [[Zalska županija]] * Zalaegerszeg, ([[Jageršek]]) * Zalavár, [[Blatograd]]/[[Blatnigrad]] {{div col end}} ZAMEJSTVO ('''dvojezični kraji niso eksonimi !!'''; vključeni so vsi zamejski toponimi s slovenskimi imeni ne glede na etnično sestavo) {{div col|colwidth=24em}} * Alsószölnök, [[Dolnji Senik]] * Apátistvánfalva, [[Števanovci]] * Csörötnek, [[Čretnik]] * Farkasfa, [[Farkašovci]] * "Fekete-tó", [[Črne mlake]] * Felsőszölnök, [[Gornji Senik]] * Füzes, [[Fizeš]] * Grajka-patak, [[Grajka]] * Háromház, [[Tridvor]] * Hársas-patak, [[Haršaš]] * Husászi-patak, [[Husas]] * János hegy, [[Janezovi breg]] * Kebele, [[Kobiljanski potok]] * Kerca-patak (''Kis-Kerca''), [[Mala Krka]] * Kerka (''Velka Kerka''), [[Velika Krka|(Velika) Krka]] * Kercaszomor, [[Krčica-Somorovci]] * Kerkabarabás, [[Barabaš]] * Kethely, [[Traušče]] (potok) * Kétvőlgy, [[Verica-Ritkarovci]] (Dve Dolini) * Kondorfa (''Gárdonyfa''), [[Kradanovci]] * Lapincs (''nem. Lafnitz''), [[Lapinč]] * Lenti, [[Lentiba]] * Letenye, [[Letina]] * Magyarlak, [[Lak]] * Magyarszombatfa, [[Soboška ves|Soboška ves (Železna županija]]) * Orfalu, [[Andovci]] * Őrség, [[Stražno ozemlje]] * Őrségi Nemzeti Park, [[Narodni park Őrség]] * Pest, [[Pešta]] * Rába, [[Raba]] * Rábagyarmat, [[Žormot]] * Rábakethel, [[Trošče]] * Rábakisfalud; danes Máriaújfalu, [[Mala ves]] * Rábatótfalu, [[Slovenska ves]] * [[Rédics]], [[Redič]] * Rönök, [[Renik]] * Sopron, [[Šopron]] * Surd, [[Šurd]] * Szakonyfalu, [[Sakalovci]] * [[Szalafő]], [[Sola (Madžarska)|Sola]] (ali [[Glava Zale]]) * Szakony-patak, [[Sakalovski potok]] * Szentgotthárd, [[Monošter]] * Szentistvánlak, [[Jošavci]] * Szölnöki-patak, [[Seniški potok]] * Szomoróc, [[Somorovci|Somor(ov)ci]] * Talapatka, danes Máriaújfalu, [[Telik]] * Újbalázsfalva, [[Otkovci]] * Velemér, [[Velemer]] * Zalaszombatfa, [[Soboška ves, Zalska županija|Soboška ves (Zalska županija)]] * Zsida, [[Židova]] * "Zsida-patak", [[Žida (potok)|Žida]] {{div col end}} == [[Maroko]] == * Marrakech, [[Marakeš]] == [[Malta]] == * (Il-)Belt Valletta, [[Valletta]] * [[Għawdex]], [[Gozo]] * [[Kemmuna]], [[Comino]] * [[San Pawl il-Baħar]], Zaliv sv. Pavla * il-Port il-Kbir (''Porto Grande, Grand Harbour''), [[Veliko pristanišče, Valletta]] * Ir-Rabat, [[Rabat, Malta|Rabat]] * Repubblika ta' Malta, [[Republika Malta]] * L-Imdina, [[Mdina]] ''(Melitta, Melitte/Μελίττη, Madinah'', ''Medina''), tudi ''Città Vecchia'' oz. [[Melita (antično mesto)]] == [[Mehika]] == * Golfo de California, [[Kalifornijski zaliv]] * Golfo de Campeche, [[Kampeški zaliv]] * Golfo de México, [[Mehiški zaliv]] * México, [[Mehika]] * Estados Unidos Mexicanos, [[Združene mehiške države]] * Península de Baja California, [[Kalifornijski polotok]] * [[Tehuantepeška zemeljska ožina]] * Yucatan, [[Jukatan]] == [[Moldavija]] == * Basarabia, [[Besarabija]] * Bugeac, [[Budžak]] * Chişinău, [[Kišinjev]] * Moldova, [[Moldavija]] * Nistru, [[Dnester]] * Република Молдовеняскэ Нистрянэ/Приднестровская Молдавская Республика/<small>Придністровська Молдавська Республіка</small>, [[Pridnestrska republika|Pridnestrska moldavska republika]]; [[Pridnestrje]] * Stânga Nіstruluі, [[Transnistrija]] == [[Nemčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Bautzen/''[[Budyšin]]'', [[Budišin]] * Bayerische Alpen, [[Bavarske Alpe]] * Bayerische Voralpen, [[Bavarske predalpe]] * Bayern, [[Bavarska]] * Berchtesgadener Alpen, [[Berchtesgadenske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Böhmerwald, [[Češki gozd]] * Braunschweig (Brunswiek); zastar. tudi Brunsvik * Brandenburg, [[Brandenburška]] * Bundesrepublik Deutschland, [[Zvezna republika Nemčija]] * Bautzen/Budyšin, [[Budišin]] * Chemnitz, Kamnica (hist.) * Chiemsee, [[Kimsko jezero]] * Deutsche Bucht, [[Nemški zaliv]] * Deutsche Demokratische Republik (hist.), [[Nemška demokratična republika]] * Deutschland, [[Nemčija]] * Deutsche Mittelgebirge, [[Nemško sredogorje]] * Deutsch-Polnische Tiefebene, [[Nemško-poljsko nižavje]] * Donau, [[Donava]] * [[Dresden]], Draždani (hist.) * Elbe, [[Laba]] * Elsass (hist.), [[Alzacija]] * Elstra/Halštrow, [[Halštrov]]/Elster? * Krušnéhory/Erzgebirge, [[Češko rudogorje]] * Franken/Frankenland (hist.), [[Frankovska]] * Frankenwald, [[Frankovski gozd]] * Frankfurt am Main, [[Frankfurt ob Majni]] * Frankfurt an der Oder, [[Frankfurt ob Odri]] * Fränkische Schweiz, [[Frankovska Švica]] * FränkischeAlb/Frankenalb/FränkischerJura, [[Frankovska Jura]] * Freising, [[Brežinje]] * Friesland, [[Frizija]] * FriesischeInseln/Waddeneilanden/FriescheEilanden/Vadehavsøe, [[Frizijski otoki]] * Hannover, [[Hanover]] * Jütland, [[Jutlandija]] * Kieler Bucht, [[Kielski zaliv]] * Nord-Ostsee-Kanal/KielCana, [[Kielski prekop]] * [[Köln]] am Rhein, Kelmorajn (hist.) * Konstanz, [[Konstanca, Nemčija|Konstanca]] * Lausitz /Łužica /Łužyca, [[Lužica]] * Lausitzer Neisse/Neiße /Łužiska/Łužyska Nysa', [[Lužiška Nisa]] (Zah. Nisa) * Limburg an der Lahn, [[Limburg ob Lahnu]] * Lothringen (hist.), [[Lotaringija]] * Lüneburger Heide, [[Lüneburška resava]] * Main, [[Majna]] * Mecklenburg-Vorpommern, [[Mecklenburg - Predpomorjanska]] * Mecklenburgische Seenplate, [[Mecklenburško pojezerje]] * Mecklenburger Bucht, [[Mecklenburški zaliv]] * Mittellandkanal, [[Mittellandski prekop]] * Mosel, [[Mozela]] * [[München]], Monakovo (hist.) * Nord-Ostsee-Kanal (''Kiel Canal''), [[Kielski prekop]] * Neisse, [[Nisa]] * Niedersachsen, [[Spodnja Saška]] *Norddeutsches Tiefland, [[Severnonemška nižina]] * Nördliche Kalkalpen, [[Severne apneniške Alpe]] * Nordrhein-Westfalen, [[Severno Porenje - Vestfalija]] * Nordsee/''Westsee''/''Deutsches Meer,'' [[Severno morje]] * Oder, [[Odra]] * Ostsee, [[Baltsko morje]] * Pfalz, [[Pfalško]] * Pommern, [[Pomorjansko]] * Pommersche Bucht, [[Pomorjanski zaliv]] * Preussen, [[Prusija]] (hist.) * [[Regensburg]], Ratisbona (hist.) * Rheinland, [[Porenje]] * Rheinland-Pfalz, [[Porenje - Pfalška]] * Rhein, [[Ren]] * Rheinisches Schiefergebirge, [[Rensko skrilavo hribovje]] * Raetia/Rhaetia, [[Retija]] * Ruhrgebiet/Ruhrrevier, [[Porurje]] * Saarland, [[Posarje]] * Sachsen, [[Saška]] * Sachsen-Anhalt, [[Saška - Anhalt]] * Sachsische Schweiz, [[Saška Švica]] * Schwaben(land), [[Švabska]] * Schwäbische Alb, Schwäbische Jura, [[Švabska Jura]] * Schwarze Elster, [[Črni Elster]] * Sorben/''Sorbi''/''Serbja'', [[Lužiški Srbi]] *[[Speyer]] (do 1825 tudi Spires; zastar slov. ime Špir) * Teutoburger Wald, [[Tevtoburški gozd]] * Thüringen, [[Turingija]] * Thüringer Becken, [[Turinška kotlina]] * Thüringerwald, [[Turinški gozd]] * Thüringisch-Fränkisches Mittelgebirge, [[Turinško-Frankovsko višavje]] * Weiße Elster, [[Beli Elster]] * Weser, [[Vezera]] * Westfalen, [[Vestfalija]] {{div col end}} == [[Nikaragva]] == * Lago de Nicaragua, [[Nikaragovsko jezero]] * Lago de Managua, [[Managovsko jezero]] * (República de) Nicaragua, (Republika) [[Nikaragva]] * (Santiago de) Managua, [[Managva]] == [[Nizozemska]] == * Benelux, [[Beneluks]] * Friesland, [[Frizija]] * Den Haag, [[Haag]] * Holland, [[Holandija]] (Noord-Holland, [[Severna Holandija]]; Süd-Holland, [[Južna Holandija]]) * Koninkrijk der Nederlanden, [[Kraljevina Nizozemska]] * Nederland, [[Nizozemska]] * Nederlandse Antillen, [[Nizozemski Antili]] * Rijn, [[Ren]] * Schelde, [[Šelda]] * Zeeland, [[Zelandija, Nizozemska|Zelandija]] == [[Norveška]] == * Barentshavet, [[Barentsovo morje]] * Bjørnøya, [[Medvedji otok]] * Kongeriket Norge/Noreg, [[Kraljevina Norveška]] * Nordkapp, [[Nordkap]] * Norse, [[Norveška]] * Norskehavet, [[Norveško morje]] * De skandinaviske fjellene/Kjølen, [[Skandinavsko gorovje]] * [[Svalbard]], tudi Spitzbergi == [[Paragvaj]] == * República del Paraguay/''Tetã Paraguái'', Republika [[Paragvaj]] * Rio Paraguay, [[Paragvaj (reka)]] == [[Peru]] == * República del Perú, (Republika) [[Peru]] == [[Poljska]] == {{div col|colwidth=24em}} * Beskidy, [[Beskidi]] * Bydgoszcz, [[Bidgošč]] * Bytom, [[Bitom]] * Częstochowa, [[Čenstohova]] * Galicja, ''Halicz'', [[Galicija]] * Gdańsk, [[Gdansk]] *Gubin, [[Guben]] *Kaczawa, [[Kačava]] * Karkonosze, [[Krkonoši]] * Kaszuby (Kaszëbë, Kaszëbskô), [[Kašubsko]] * Katowice, [[Katovice]] * Kraków, [[Krakov]] * Kujawy, [[Kujavija]] * Łódź, [[Lodž]] * Małopolska, [[Malopoljska]] * Mazowsze, [[Mazovija]] * Mazury, [[Mazurija]] * Morze Bałtyckie, Bałtyk, [[Baltsko morje]] * Nysa, [[Nisa, Poljska|Nisa]] * Nysa Kłodzka, [[Vzhodna Nisa]] (Klodska Nisa) * Nysa Łużycka, [[Zahodna Nisa]], [[Lužiška Nisa]] * Nysa Szalona, [[Nisa Šalona]] * Polska, [[Poljska]] * Pomorze, [[Pomorjansko]] * Poznań, [[Poznanj]] * Puszcza Białowieska, [[Beloveška pušča]]/[[Beloveški gozd]] * Rzeczpospolita Polska, [[Republika Poljska]] * Sudety, [[Sudeti (gorovje)|Sudeti]] * Szczecin, [[Ščečin]] * Śląsk, [[Šlezija]] * Tatry Wysokie, [[Visoke Tatre]] * Toruń, [[Torunj]] * Bory Tucholskie, kašubsko: Tëchòlsczé Bòrë, [[Tuholski gozd]] *Warmia, [[Varmija]] * Warszawa, [[Varšava]] *Warta, [[Varta]] * Wielkopolska, [[Velikopoljska]] (pokrajina) * Wisła, [[Visla]] * Wrocław, [[Vroclav]] *Zalew Szczeciński, [[Ščečinski zaliv]] (laguna) *Zalew Wiślany, [[Vislanski zaliv]] (laguna) *Zatoka Gdańska, [[Gdanski zaliv]] *Zatoka Pomorska, [[Pomeranški zaliv]] {{div col end}} == [[Portugalska]] == * Açores, [[Azori]] * Cabo da Roca, [[Rt Roca]] * Lisboa, [[Lizbona]] * Mar da Palha, [[Lizbonski zaliv]] (estuarij reke Tajo/Tejo) * Portugal, [[Portugalska]] * República Portuguesa, [[Portugalska|Portugalska republika]] * Tejo, [[Tajo]] == [[Romunija]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Banat]] (madž. Bánság) * Banatske gore *Basarabia, [[Besarabija]] * [[Brașov]]/''Kronstadt'', Brašov (hist.) * Bucovina, [[Bukovina]] * Bucureşti, [[Bukarešta]] * Câmpia Română, [[Vlaška nižina]] * Carpați, [[Karpati]] * [[Cluj-Napoca]] / ''Kreis Klausenburg/Kolozsvár'', Kluž (hist.) *Crișana, [[Krišana]] * Crișul Alb, [[Beli Kriš]] *Crișul Negru, [[Črni Kriš]] * Crișul Repede, [[Hitri Kriš]] * Delta Dunǎrii, [[Delta Donave]] * Dobrogea, [[Dobrudža]] * Dunǎre(a), [[Donava]] * [[Iași]], Jaši (hist.) * Južni Karpati (Transilvanske Alpe) * Marea Neagră, [[Črno morje]] * Moldova, [[Moldavija]] (romunska zgodovinska pokrajina, kneževina) * Muntenia, [[Muntenija]] * Mureș, [[Mureš]] (reka) * Oltenia, [[Oltenija]] * România, [[Romunija]] *Siret, Siretul * Timişoara, [[Temišvar]] * Țara Românească, [[Vlaška]] (''romunska zgodovinska pokrajina)'' * Transilvania / Ardeal, [[Transilvanija]] {{div col end}} == [[Rusija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Белое море – ''Beloe more'', [[Belo morje]] * ''hrebet Čerskogo'', [[Čerskijevo gorovje]] * Чёрное море – ''Černoje more'', [[Črno morje]] * Днепр – ''Dnjepr'', [[Dneper]] *Jaroslavl`, [[Jaroslavelj]] * Озеро Байкал – ''Ozero Bajkal'' / Байгал нуур – ''Baigal nuur'', [[Bajkalsko jezero]] * Берингов пролив - ''Beringov proliv'', ''Imakpik'', [[Beringov preliv]] * ''proliv Karskie Vorot''a, [[Karska vrata]] * ''Karskoe more'', [[Karsko morje]] * ''Kaspijskoe more'', [[Kaspijsko jezero]] * ''Kerčenski proliv''/Керченский пролив (ukr.: Керченская протока; krimsko-tatarsko ''Keriç boğazı''), [[Kerški preliv]] * ''Komandorskie ostrova'', [[Komandantovi otoki]] * ''Korjakskoe nagor'e'', [[Korjaško višavje]] * ''Kurskaja kosa'' / ''Kuršiụ nerija'', [[Kurska kosa]] * ''Ladožskoe ozero''/Ladoga /Luadogu, [[Ladoško jezero]] * ''Lednik Karpinskogo'', [[Karpinskijev ledenik]] * ''More Laptevih'', [[Morje Laptevov]] * ''Novaja zemlja'', [[Nova dežela]] * ''Novosibirskie ostrova'', [[Novosibirski otoki]] * ''Ohotskoe more / Hok-kai'', [[Ohotsko morje]] * ''Onežskoe ozero / Oniegu'', [[Oneško jezero]] * ''Ostrov Vrangelja'', [[Vranglov otok]] * ''Severnaja Zemlja'', [[Severna dežela]] * ''Stanovoe nagor'e'', [[Stanovojsko višavje]] * ''Vehojanskij hrebet'', [[Verhojansko gorovje]] * ''Vostočno-Sibirskoe more'', [[Vzhodnosibirsko morje]] * ''Zemlja Franca-Iosifa'', [[Dežela Franca Jožefa]] {{div col end}} == [[Salvador]] == * (República de) El Salvador, [[Republika Salvador|(Republika) Salvador]] == [[Severna Makedonija]] == * Crni Drim (''Drini i Zi''), [[Črni Drim]] * Dojransko ezero, [[Dojransko jezero]] * Golem Korab (''Maja e Korabit'' / ''Mali i Korabit''), [[Veliki Korab]] * Mavrovsko ezero, [[Mavrovsko jezero]] * Ohridsko ezero, [[Ohridsko jezero]] * Prespansko ezero, [[Prespansko jezero]] * Skopska Crna gora/Скопска Црна Гора ''([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag''; [[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Severne Makedonije, Kosova in Srbije == [[Sirija]] == * Dimašk aš-Šam, [[Damask]] * Haleb, [[Alep]] * Latakia, [[Latakija]] * Sūriyya, [[Sirija]] == [[Slovaška]] == {{div col|colwidth=24em}} * Banská Bystrica, [[Banska Bistrica]] *Belianske Tatry, [[Beljanske Tatre]] * Beskydy, [[Beskidi]] *Bielé Karpaty, [[Beli Karpati]] * Dunaj, [[Donava]] *Juhoslovenská kotlina, [[Južnoslovaška kotlina]] * Malé Karpaty, [[Karpati|Mali Karpati]] * Malý Dunaj, [[Mala Donava]] *Nízké Tatry, [[Nizke Tatre]] * Podunajsko, [[Podonavje]] * Slovenská republika, [[Republika Slovaška|Slovaška]] * Slovenské rudohorie, [[Slovaško rudogorje]] * Slovensko, [[Slovaška]] *Slovenský kras, [[Slovaški kras]] * Tatry, [[Tatre]] * Východoslovenská nížina, [[Vzhodnoslovaška nižina]] * Vysoké Tatry, [[Visoke Tatre]] * Západoslovenská nížina /Podunajská nížina, [[Zahodnoslovaška nižina]] /[[Podonavska nižina]] {{div col end}} == [[Srbija]] == * Beograd, [[Beograd|Belgrad]] (zastarelo) * Dunav, [[Donava]] * Zapadna [[Morava (razločitev)|Morava]], [[Zahodna Morava]] * Kanal Dunav—Tisa—Dunav, [[Prekop Donava–Tisa–Donava|Prekop Donava—Tisa—Donava]] * ''Skopska Crna gora ([[turško]] Karadak'' oziroma ''Karadag)''; ''[[Makedonščina|makedonsko]] in [[Srbščina|srbsko]]'' ''Скопска Црна Гора'' ([[Albanščina|albansko]] ''Mali i Zi i Shkupit / Malet e Karadakut''), [[Skopska Črna gora]] na tromeji Srbije, Kosova in Severne Makedonije == [[Surinam]] == * Republiek Suriname, [[Republika Surinam]] == [[Španija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Andalucía, [[Andaluzija]] * Aragón, [[Aragonija]] * Asturias, [[Asturija]] * Baskijsko gorovje * Cantabria, [[Kantabrija]] * Castilla, [[Kastilija]] * Castilla-La Mancha, [[Kastilija - Manča]] * Castillla la Nueva, [[Nova Kastilija]] * Castilla la Vieja, [[Stara Kastilija]] * Castilla-León, [[Kastilija in Leon]] * Cataluña / Catalunya, [[Katalonija]] * Cordillera Cantábrica, [[Kantabrijsko gorovje]] * Cordillera Bético/Sistema Bético, [[Betijske Kordiljere]] ali [[Andaluzijsko pogorje]] * Córdoba, [[Kordova]] * Delta del Ebro /katalonsko: Delta de l'Ebre, [[Delta Ebra]] * España, [[Španija]] * Extremadura, [[Estremadura]] * Galicijski masiv *Gerona, [[Girona]] * Golfo de Valencia, [[Valencijski zaliv]] * Golfo de Vizcaya/''Mar Cantabrico/Bizkaiko Golkoa'', [[Biskajski zaliv]] * Galicia /''Galiza'', [[Galicija (Španija)|Galicija]] *Guadalquivir, [[Gvadalkivir]] * Iberia, [[Iberski polotok]] *Ibersko gorovje * Ibiza /''Eivissa'', [[Ibiza]] * Islas Baleares, [[Balearski otoki]] * Islas Canarias, [[Kanarski otoki]] * Kantabrijsko gorovje * La Mancha, [[La Manča]] * Mallorca, [[Majorka]] * [[Galicijski masiv]] * Meseta Central, [[Osrednja Mezeta]], tudi Notranja planota ali samo [[Mezeta]] * Montes de León, [[Leonsko gorovje]] * Navarre, [[Navara]] * País Vasco /''Euskadi''/'Eusskal Herriko', [[Baskija]] * Pirineos /''Pireneus'' /''Pirinioak'', [[Pireneji]] * Salamanca, tudi [[Salamanka]] * [[Santiago de Compostela]] * Sevilla, [[Sevilja]] * Sierra de Gredos, * Sierra de Guadarrama * Sistema Central, [[Kastiljsko gorovje]] * Sistema Ibérico, [[Ibersko gorovje]] * Vizcaya /''Bizkaia'', [[Biskaja]] * Valencia, [[Valencija]] {{div col end}} == [[Švedska]] == {{div col|colwidth=24em}} * BalticShield, [[Baltski ščit]] * Bottniska viken, [[Botniški zaliv]] * Götaland, [[Gotlandija]] * Göta kanal, [[Gotlandski prekop]] * Caledonian Mountain, [[Kaledonsko gorstvo]] * Konungariket Sverige, [[Kraljevina Švedska]] * Lappi/Lappland/Laplandija/Sápm, [[Sápmi]] (prej [[Laponska]]) * Östersjön, [[Baltsko morje]] * Skanderna/Skandinaviska fjällkedjan, [[Skandinavsko gorovje]] * Skandinaviska halvön/Den skandinaviske halvøya, [[Skandinavski polotok]] * Skåne, [[Skanija]] * Sverige, [[Švedska]] {{div col end}} == [[Švica]] == {{div col|colwidth=24em}} * Berner Alpen, [[Bernske Alpe]] * Bodensee, [[Bodensko jezero]] * Col du Grand St-Bernard/Colle del Gran San Bernardo, [[Veliki Sveti Bernard]] * ''Engiadina''/''Nagiadegna''/''Gidegna''; it. ''Engadina'', [[Engadin]] * Genève / Genf / Ginevra, [[Ženeva]] * Gotthardpass / Passo del San Gottardo, [[Gotthard (prelaz)]] * Lausanne, [[Lozana]] * Le Léman / Lac de Genève / Genfersee, [[Ženevsko jezero]] * Alpes Pennines / Alpes valaisannes / Alpi Pennine / Walliser Alpen, [[Peninske Alpe]] * Rätischen Alpen / Alpi Retiche, [[Retijske Alpe]] *Romandie, [[Romandija]] (= frankofonska Švica) * Rhône, [[Rona]] * Massif du Jura / Juragebirge, [[Švicarska Jura]] * Schweiz / Suisse / Svizzera / Svizra, [[Švica]] * ''Schweizerische Eidgenossenschaft'' (nemško); ''Confédération suisse'' (francosko); ''Confederazione Svizzera'' (italijansko); ''Confederaziun svizra'' (retoromansko); ''Confœderatio Helvetica'' (CH; latinsko), [[Švicarska konfederacija]] * Sempione / Simplonpass, [[Prelaz Simplon]] * Zürichsee, [[Züriško jezero]] {{div col end}} == [[Turčija]] == {{div col|colwidth=24em}} * Ağrı dağı, [[Ararat]] * Altin Boynuz; Haliç, [[Zlati rog]] * Anadolu, [[Anatolija]] * [[Antakya]], Antakija, nekdanja [[Antiohija]] * Bitinya ([[grščina|gr.]] ''Bithynía''), [[Bitinija]] * Çanakkale Boğazı, [[Dardanele]] * Çukurova (''Kilikya''), [[Kilikija]] * Dicle, [[Tigris]] * Edirne, [[Odrin]], nekdanji [[Adrianopel]] * Ege denizi, [[Egejsko morje]] * Ephesos, [[Efez]] * Fırat, [[Evfrat]] * Gelibolu, [[Galipoli]] (polotok) * Güney Do˘gu Toroslar, [[Armenski Taurus]] * İskenderun, [[Aleksandreta]] * İstanbul, [[Carigrad]] * Konstantinopolis, [[Konstantinopel]], tudi [[Carigrad]] * [[İzmir]], [[Smirna]] (hist.) * Smirni (gr.), [[Smirna]] * İzmit, nekdanja [[Nikomedija]] * Kapadokya, [[Kapadokija]] * Karadeniz, [[Črno morje]] * Karadeniz Boğazi /''Istambul Boğazi'', [[Bospor]] * ''Kuzey Anadolu Dağları'' ali ''Doğukaradeniz Dağlari'', [[Pontsko gorovje]] * Marmara denizi, [[Marmarsko morje]] * Phrygia /''Frygía'', [[Frigija]] * Toros Dağları, [[Taurus]] * Trakya, [[Trakija]] * Türkiye, [[Turčija]] {{div col end}} == [[Ukrajina]] == {{div col|colwidth=24em}} * [[Črnovice]], Černivci ali Černovci * Čorne more, [[Črno morje]] * Del'ta Dunaju, [[Delta Donave]] * Dnipro, [[Dneper]] * Dnister, [[Dnester]] * Galyč(-ina) (''Галичина́''), [[Galicija]] * Harkiv, [[Harkov]] * Krivij Rig, [[Krivi Rog]] * Kyjiv (Київ), [[Kijev]] *Latoricja (Латориця), [[Latorica]] * Lviv, [[Lvov]] (hist. Lemberg) * Pidkarpats'ka Rus' - [[Podkarpatska Rutenija]] * Podillja, [[Podolija]] * Užgorod, [[Užgorod]] * Vinnycja, [[Vinica, Ukrajina|Vinica]] * Zakarpats'ka nyzovyna, [[Zakarpatska nižina]] * Zakarpats'ka Ukrajina, [[Zakarpatska Ukrajina]] * Zaporižžja, [[Zaporožje]] {{div col end}} == Urugvaj == * Uruguay, [[Urugvaj]] == Vatikan == * Città del Vaticano, [[Vatikan]] == Venezuela == * Lago de Maracaibo, [[Maracaibo (jezero)]] * República Bolivariana de Venezuela, [[Bolivarska republika Venezuela]] * Río Orinoco, [[Orinoko]] == Združene države Amerike == {{div col|colwidth=24em}} * Alaska, [[Aljaska]] * Alaska Range, [[Aljaško gorovje]] * Alexander Archipelago, [[Aleksandrov arhipelag]]/Aleksandrovo otočje * American Cordillera (Western Cordillera) – [[Ameriške Kordiljere]] * Appalaches, [[Apalači]] * California, [[Kalifornija]] *Cascade Range, [[Kaskadno gorovje]] *Coast Mountains, [[Obrežno gorovje]] * Chicago, [[Čikago]] * Colorado, [[Kolorado]] (država) * Colorado River, [[Kolorado (reka)]] * Columbia River, [[Kolumbija (reka)]] * Crater Lake, [[Kratersko jezero, ZDA|Krátersko jézero]] (Oregon) * Grand Canyon, [[Veliki kanjon]] *Great Basin, [[Velika kotlina]] * Great Lakes, [[Velika jezera]] *Great Plains, [[Velike planjave]] * Hawaii, [[Havaji]] * Lake Erie, [[Eriejsko jezero]] * Lake Huron, [[Huronsko jezero]] * Lake Michigan, [[Michigansko jezero]] * Lake Ontario, [[Ontarijsko jezero]] * Lake Superior, [[Gornje jezero]] * Missouri, [[Misuri (reka)|Misuri]]; [[Misuri]], država * Mississippi, [[Misisipi]] reka; [[Misisipi (zvezna država)|Misisipi]] * New England, [[Nova Anglija]] * New Mexico, [[Nova Mehika]] * Niagara Falls, [[Niagarski slapovi]] * North Carolina, [[Severna Karolina]] * North Dakota, [[Severna Dakota]] * Pennsylvania, [[Pensilvanija]] * Puerto Rico, [[Portoriko]] * Rocky Mountains / Rockies, [[Skalno gorovje]] * South Carolina, [[Južna Karolina]] * South Dakota, [[Južna Dakota]] * Texas, [[Teksas]] * United States of America, [[Združene države Amerike]] * Virgin Islands of the United States, [[Deviški otoki Združenih držav]] * Virginia, [[Virginija]] * Washington, D. C., [[Washington, D. C.]] * West Virginia, [[Zahodna Virginija]] {{div col end}} == Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske == {{div col|colwidth=24em}} * Anguilla, [[Anguilla]] * Bermuda, [[Bermudi]] * Bristol Channel /''Môr Hafren'', [[Bristolski prekop]]/zaliv (estuarij - ustje reke [[Severn]]) * British Virgin Islands, [[Britanski Deviški otoki]] * Cambrian Mountains ''/Mynyddoedd Cambria'', tudi Mid Wales/''Elenydd'', [[Cambrijsko hribovje]] * Cayman Islands, [[Kajmanji otoki]] (ali Kajmanski otoki) * Channel Islands, [[Kanalski otoki]] * Dover strait/Strait of Dover, [[Dovrska vrata]] (ožina /-i preliv) * Edinburgh, [[Edinburg]] * England, [[Anglija]] * English Channel, [[Rokavski preliv]] * Falkland Islands/''Las Islas Malvinas'', [[Falklandski otoki]]/''Malvinski otoki'' * Great Britain, [[Velika Britanija]] * (The) Hebrides /''Innse Gall,'' [[Hebridi]] * Highlands, [[Škotsko višavje]] * Isle of Anglesey /''Ynys Môn'', [[Anglesey]] * Isle of Man, [[Otok Man]] * Montserrat, [[Monserat]] * Northern Ireland /''Ulster'', [[Severna Irska]] * Orkney Islands, [[Orkneyjski otoki]] * Outer Hebrides /''Na h-Eileanan Siar'', Western Isles /''Na h-Eileanan an Iar'', [[Zunanji Hebridi]] * Pennines /''Pennine Chain /Pennine Hills'', [[Peninsko gorovje]] * Saint Helena, [[Sveta Helena (otok)|Sveta Helena]] (''Saint Helena, Ascension and Tristan da Cunha'') * Scotland /''Alba'', [[Škotska]] * Shetland Islands, [[Shetlandski otoki]] * South Georgia and the South Sandwich Islands, [[Južna Georgija in Južni Sandwichevi otoki]] * Thames, [[Temza]] * Thames Estuary, [[Ustje Temze]] * Turks and Caicos Islands, [[Otoki Turks in Caicos]] * United Kingdom od Great Britain and Northern Ireland, [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske]] * Walerian Czuma/ ''Wales'' /''Cymru'', [[Wales]], [[Valizija]] {{div col end}} == Glej tudi== * [[Eksonim in endonim]] * [[Seznam nemških imen slovenskih krajev]] * [[Seznam italijanskih imen slovenskih krajev]] * [[Seznam madžarskih imen slovenskih krajev]] == Viri== * [http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf Slovenski eksonimi, Kladnik in ostali] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221246/http://giam2.zrc-sazu.si/sites/default/files/9789612544126.pdf |date=2016-03-04 }} * [http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf Geodetska uprava republike Slovenije, Seznam tujih zemljepisnih imen v slovenskem jeziku] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20090220053541/http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/PROJEKTI/Registri/KSZI/tuj_imena.pdf |date=2009-02-20 }} {{imena krajev}} {{stublist}} [[Kategorija:Eksonimi]] 9hqm9ga4l7v0nvv1qjg7phu4t16q7t9 1 191138 6679836 6162483 2026-05-23T13:57:40Z Upwinxp 126544 /* Prehitevanje */ nov razdelek 6679836 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{DYK|22. avgust|2011|entry= ... je bil '''[[Andrej Bajuk]]''', nekdanji '''[[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik Vlade RS]]''' in '''[[minister za finance Republike Slovenije|minister za finance RS]]''', '''[[vojaški pogreb|pokopan z vojaškimi častmi]]'''?}} == Pahor == Pahor ni še predsednik vlade, ampak je postal mandatar za sestavo vlade. Pred. vlade bo postal, ko bo le-ta sestavljena in potrjena v DZ RS. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:16, 7. november 2008 (CET) :: Ja, saj to vem. Zato tudi nisem napisal datumov... In Pahor najbrž bo predsednik vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:28, 7. november 2008 (CET) :: In zakaj si skenslal barve? [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:29, 7. november 2008 (CET) No, če veš, da še ni, zakaj si ga napisal na seznam predsednikov vlade. Barve sem odstranil iz treh razlogov: ker nisi napisal po kakšnem principu si jim dodelil barve, ker pri Drnovšku niso bile vidne np ter ker ni v navadi obarvati sezname. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:33, 7. november 2008 (CET) Barack Obama je tudi že napisan na seznam predsednikov ZDA, pa še ni predsednik. Je pa izvoljen, tako kot mandatar BP. Barve sem dodal glede na stranke (črna - N.Si/SKD, rumena - SDS, rdeča - SD, modra - LDS). [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:49, 7. november 2008 (CET) : Ja, ga je potrebno tudi odstraniti. Po kakšnem ključu pa si jim dodelil barve? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:50, 7. november 2008 (CET) :: Barva ustreza stranki, kateri predsednik vlade pripada (oz. je njen član ali celo predsednik). :: In šele sedaj sem opazil, da datumi končanja/začetka mandata predsednika vlade ne ustrezajo končaju/začetku vladanja njegove vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 02:22, 8. november 2008 (CET) Ne zastopiš. Po kakšnem principu ima npr. NSi črno barvo? Ker v njihovemu znaku/grbu ni črne barve ... LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:11, 8. november 2008 (CET) : Ok, glede N.Si sem najbrž mimo usekal. Kaj pa glede ostalih strank? Za SD je jasno, da se identificira z rdečo barvo... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 10:36, 8. november 2008 (CET) == Dva premierja == Pozdravljeni. Ker vidim, da se je spet zgodilo podobno kot pred dvema letoma. Mislim, da smo takrat pustili Marjana Šarca v predlogi, dokler ni bila imenovana celotna vlada. Slovenski sistem je nekoliko poseben in se premierja voli ločeno od vlade, a on dejansko ne more voditi vlade, ker še nima svoje vlade. Dejansko oblast, sicer tekoče posle, še vedno vodi Janez Janša, ki je še vedno tudi kot PV RS zaveden na uradnih spletiščih države. Zato predlagam, da se do potrditve vlade pusti kot PV Janeza Janšo, razen na osebni strani Roberta Goloba. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 22:53, 25. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Lahko, kar popravi. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 09:14, 26. maj 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: En tak revert pri [[Janez Janša|Janezu Janši]] je že bil postorjen; vendar sem ga (in nato bil) razveljavljen. Pingam zadnjega urednika @[[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] in ga poprosim za mnenje. Predlagam, da pridemo do nekega splošnega konsenza in ga zapišemo v npr. [[WP:SLOG|slogovni priročnik]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 26. maj 2022 (CEST) :::Prejšnji vladi preneha mandat z konstituiranjem državnega zbora. Janša v tem primeru ni več predsednik vlade, opravlja le tekoče posle. Golob pa je bil v skladu ustavo izvoljen za predsednika vlade. Pravilno je, da mandat prejšnji vladi preneha z konstituiranjem novega državnega zbora, s tem se konča tudi mandat takratnega PV-ja. [[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] ([[Uporabniški pogovor:Kmzzp|pogovor]]) 22:29, 30. maj 2022 (CEST) == Predlog za prestavitev (25. maj 2023) == {{predlog za prestavitev/datiran|Predsednik vlade Slovenije}} [[:Predsednik Vlade Republike Slovenije]] → {{no redirect|Predsednik vlade Slovenije}} – Od vseh predsednikov vlad je samo ta članek na naslovu ''Predsednik Vlade Republike X'', vsi ostali so na naslovu ''Predsednik vlade X''.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:PrefixIndex?prefix=predsednik+vlade&namespace=0] Predlagam prestavitev članka. -- [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:46, 25. maj 2023 (CEST) *<s>{{za}}</s> Ali krajše ali polno ime, sem {{vzdržan}}, naj pa bo pri vseh člankih enako. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] <s>15:12, 25. maj 2023 (CEST)</s> 21:24, 24. januar 2024 (CET) ::Strinjam se, naj bo pri vseh člankih enako. Glede velike/male začetnice preferiram veliko (tj. Predsednik Vlade Slovenije ali Predsednik Vlade Republike Slovenije).[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4431/za%C4%8Detnica-pri-skraj%C5%A1anih-stvarnih-lastnih-imenih-uredba-in-sklicevanje-na-skraj%C5%A1ana-imena] Za povezovanje in poenotenost je lažje, če je naslov krajši. ::Poleg tega bi pripomnil, da naj bo poimenovanje poenoteno ne samo pri predsednikih vlad, ampak tudi pri predsednikih držav (npr. ''Predsednik Hrvaške'' ali ''Predsednik Republike Hrvaške'') in z njimi povezanih stvari (npr. ''Zastava predsednika Češke'' ali ''Zastava predsednika Češke republike'') in tudi drugimi podobnimi temami (npr. ''simboli Republike Slovenije'' ali ''simboli Slovenije''). Skratka, vprašanje se nanaša na več kot samo na ta članek in sem za poenotenje povsod na skrajšano obliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:22, 24. januar 2024 (CET) ::Imamo tudi članek ''[[15. vlada Republike Slovenije]]'': »15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije ...«.<br />Precej nepoenoteno in celo pravopisno napačno (začetnici bi morali biti v tem primeru zamenjani). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:16, 25. januar 2024 (CET) *{{proti}} Ne vem, zakaj ne bi ohranili polnega uradnega imena. Tako kot je [[Predsednik vlade Češke republike]]. Tudi [[Predsednik vlade Republike Hrvaške]] je bil na polnem naslovu, dokler ga ni {{u|Pv21}} prestavil. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:20, 25. maj 2023 (CEST) ::Meni je v bistvu vseeno, nelogično pa je, da se vodi predsednik vlade Slovenije na en način, predsedniki vlad drugih držav pa na druge načine. Lahko bi predlagal tudi prestavitev preostalih, ampak po [[WP:DOP]] upoštevamo najpogostejše poimenovanje in je v tem primeru to ''predsednik vlade Slovenije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:34, 25. maj 2023 (CEST) ::Poleg tega je ''predsednik vlade Češke republike'' na tem naslovu in ne na ''Predsednik Vlade Češke republike'', kar bi bilo pravilno uradno poimenovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:46, 25. maj 2023 (CEST) :::Razumem željo po poenotenju, a zakaj poenostavitev samo pri predsedniku vlade. Kaj pa ostala državna nomenklatura, npr. [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Urad vlade RS za demografijo]] ali ministrstva ... A bomo imeli prestavljanja iz [[Minister za zdravje Republike Slovenije]] v Minister za zdravje Slovenije? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:46, 25. maj 2023 (CEST) ::Menim, da lahko tu naredimo izjemo, podobno kot pri predsednikih, ki so večinoma na naslovu ''Predsednik X'', razen ''Predsednik Republike Slovenije'' in ''Predsednik Republike Hrvaške'', ker so okrajšana poimenovanja ustaljena. Razni uradi in ministri nimajo nekih ustaljenih okrajšanih poimenovanj. Sicer imamo precej zmede glede teh poimenovanj in je dobro, da to dorečemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:55, 25. maj 2023 (CEST) *{{proti}} Pozdravljeni. Mislim, da je smiselno pri Sloveniji (in kateri državi) narediti izjemo. Pri Predsedniku vlade Republike Slovenije gre za uradno poimenovanje, ki je ob enem tudi precej dobro prijeto v obči uporabi in mislim da samo imenovanje predsednik vlade Slovenije zveni pusto in smešno. Pri tujih državah bi lahko prišli do kompliciranih nazivov, ki mislim, da niso prikladni za iskanje po Wikipediji, jih pa sicer vedno dopišemo v članku. Primer tega bi bil Predsednik vlade velikega vojvodstva Luksemburg ali predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prav tako bi lahko prihajalo do zmed, kot bi bilo predsednik vlade Republike Kitajske, kjer je bolj uporabno zapisati Predsednik vlade Tajvana. Skratka, kar želim povedati je, da sem osebno tukaj naklonjen izjemam, predvsem pri Sloveniji, saj je konec koncev izjemno pomembno, da tudi Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Prijazen pozdrav vsem. --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 18:14, 25. maj 2023 (CEST) ::[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]], če prav razumem, si proti, ker: ::* ti ''predsednik republike Slovenije'' zveni pusto in smešno ::* je pomembno, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. ::Prvi argument je čisto subjektiven in naslov marsikaterega članka zveni pusto, morda komu tudi smešno. ::(Npr. tudi beseda ''Slovenes'' marsikomu zveni smešno ali neprijetno, pa jo kljub temu [[:w:Slovenes|uporabljamo v angleščini]].) ::Drugi argument: Ne vem, zakaj bi morala Wikipedija skrbeti za to, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Mislim, da to spada pod [[WP:NI#OGLASI]]: »Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje.« ::Skratka, precej trhli argumenti. ::Vse dobro in prijazen pozdrav. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 25. maj 2023 (CEST) == Prehitevanje == Je izvoljeni mandatar za sestavo nove vlade res že kar predsednik vlade? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:57, 23. maj 2026 (CEST) paw03rwqoh0xfiwuhr9erlk4g4es3g1 6679838 6679836 2026-05-23T14:00:26Z Upwinxp 126544 /* Prehitevanje */ dp 6679838 wikitext text/x-wiki {{pogovor-glava}} {{DYK|22. avgust|2011|entry= ... je bil '''[[Andrej Bajuk]]''', nekdanji '''[[predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik Vlade RS]]''' in '''[[minister za finance Republike Slovenije|minister za finance RS]]''', '''[[vojaški pogreb|pokopan z vojaškimi častmi]]'''?}} == Pahor == Pahor ni še predsednik vlade, ampak je postal mandatar za sestavo vlade. Pred. vlade bo postal, ko bo le-ta sestavljena in potrjena v DZ RS. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:16, 7. november 2008 (CET) :: Ja, saj to vem. Zato tudi nisem napisal datumov... In Pahor najbrž bo predsednik vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:28, 7. november 2008 (CET) :: In zakaj si skenslal barve? [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:29, 7. november 2008 (CET) No, če veš, da še ni, zakaj si ga napisal na seznam predsednikov vlade. Barve sem odstranil iz treh razlogov: ker nisi napisal po kakšnem principu si jim dodelil barve, ker pri Drnovšku niso bile vidne np ter ker ni v navadi obarvati sezname. LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:33, 7. november 2008 (CET) Barack Obama je tudi že napisan na seznam predsednikov ZDA, pa še ni predsednik. Je pa izvoljen, tako kot mandatar BP. Barve sem dodal glede na stranke (črna - N.Si/SKD, rumena - SDS, rdeča - SD, modra - LDS). [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 19:49, 7. november 2008 (CET) : Ja, ga je potrebno tudi odstraniti. Po kakšnem ključu pa si jim dodelil barve? LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 19:50, 7. november 2008 (CET) :: Barva ustreza stranki, kateri predsednik vlade pripada (oz. je njen član ali celo predsednik). :: In šele sedaj sem opazil, da datumi končanja/začetka mandata predsednika vlade ne ustrezajo končaju/začetku vladanja njegove vlade... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 02:22, 8. november 2008 (CET) Ne zastopiš. Po kakšnem principu ima npr. NSi črno barvo? Ker v njihovemu znaku/grbu ni črne barve ... LP, --[[Uporabnik:Klemen Kocjancic|Klemen »Kocjo« Kocjančič]] ([[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic|Pog.]] - [[Uporabniški pogovor:Klemen Kocjancic/Foreign Talk|Talk]]) 07:11, 8. november 2008 (CET) : Ok, glede N.Si sem najbrž mimo usekal. Kaj pa glede ostalih strank? Za SD je jasno, da se identificira z rdečo barvo... [[Uporabnik:Mafijec|Mafijec]] 10:36, 8. november 2008 (CET) == Dva premierja == Pozdravljeni. Ker vidim, da se je spet zgodilo podobno kot pred dvema letoma. Mislim, da smo takrat pustili Marjana Šarca v predlogi, dokler ni bila imenovana celotna vlada. Slovenski sistem je nekoliko poseben in se premierja voli ločeno od vlade, a on dejansko ne more voditi vlade, ker še nima svoje vlade. Dejansko oblast, sicer tekoče posle, še vedno vodi Janez Janša, ki je še vedno tudi kot PV RS zaveden na uradnih spletiščih države. Zato predlagam, da se do potrditve vlade pusti kot PV Janeza Janšo, razen na osebni strani Roberta Goloba. lp--[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 22:53, 25. maj 2022 (CEST) :@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]]: Lahko, kar popravi. [[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]] ([[Uporabniški pogovor:GeographieMan|pogovor]]) 09:14, 26. maj 2022 (CEST) ::@[[Uporabnik:Pv21|Pv21]], @[[Uporabnik:GeographieMan|GeographieMan]]: En tak revert pri [[Janez Janša|Janezu Janši]] je že bil postorjen; vendar sem ga (in nato bil) razveljavljen. Pingam zadnjega urednika @[[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] in ga poprosim za mnenje. Predlagam, da pridemo do nekega splošnega konsenza in ga zapišemo v npr. [[WP:SLOG|slogovni priročnik]]. '''[[Uporabnik:A09090091|<span style="color:#004d99">A09</span>]]'''|[[Uporabniški pogovor:A09090091|<span style="color:#004d99">(pogovor)</span>]] 20:52, 26. maj 2022 (CEST) :::Prejšnji vladi preneha mandat z konstituiranjem državnega zbora. Janša v tem primeru ni več predsednik vlade, opravlja le tekoče posle. Golob pa je bil v skladu ustavo izvoljen za predsednika vlade. Pravilno je, da mandat prejšnji vladi preneha z konstituiranjem novega državnega zbora, s tem se konča tudi mandat takratnega PV-ja. [[Uporabnik:Kmzzp|Kmzzp]] ([[Uporabniški pogovor:Kmzzp|pogovor]]) 22:29, 30. maj 2022 (CEST) == Predlog za prestavitev (25. maj 2023) == {{predlog za prestavitev/datiran|Predsednik vlade Slovenije}} [[:Predsednik Vlade Republike Slovenije]] → {{no redirect|Predsednik vlade Slovenije}} – Od vseh predsednikov vlad je samo ta članek na naslovu ''Predsednik Vlade Republike X'', vsi ostali so na naslovu ''Predsednik vlade X''.[https://sl.wikipedia.org/wiki/Posebno:PrefixIndex?prefix=predsednik+vlade&namespace=0] Predlagam prestavitev članka. -- [[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 13:46, 25. maj 2023 (CEST) *<s>{{za}}</s> Ali krajše ali polno ime, sem {{vzdržan}}, naj pa bo pri vseh člankih enako. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] <s>15:12, 25. maj 2023 (CEST)</s> 21:24, 24. januar 2024 (CET) ::Strinjam se, naj bo pri vseh člankih enako. Glede velike/male začetnice preferiram veliko (tj. Predsednik Vlade Slovenije ali Predsednik Vlade Republike Slovenije).[https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/4431/za%C4%8Detnica-pri-skraj%C5%A1anih-stvarnih-lastnih-imenih-uredba-in-sklicevanje-na-skraj%C5%A1ana-imena] Za povezovanje in poenotenost je lažje, če je naslov krajši. ::Poleg tega bi pripomnil, da naj bo poimenovanje poenoteno ne samo pri predsednikih vlad, ampak tudi pri predsednikih držav (npr. ''Predsednik Hrvaške'' ali ''Predsednik Republike Hrvaške'') in z njimi povezanih stvari (npr. ''Zastava predsednika Češke'' ali ''Zastava predsednika Češke republike'') in tudi drugimi podobnimi temami (npr. ''simboli Republike Slovenije'' ali ''simboli Slovenije''). Skratka, vprašanje se nanaša na več kot samo na ta članek in sem za poenotenje povsod na skrajšano obliko. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 22:22, 24. januar 2024 (CET) ::Imamo tudi članek ''[[15. vlada Republike Slovenije]]'': »15. vlada Republike Slovenije je aktualna Vlada Republike Slovenije ...«.<br />Precej nepoenoteno in celo pravopisno napačno (začetnici bi morali biti v tem primeru zamenjani). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:16, 25. januar 2024 (CET) *{{proti}} Ne vem, zakaj ne bi ohranili polnega uradnega imena. Tako kot je [[Predsednik vlade Češke republike]]. Tudi [[Predsednik vlade Republike Hrvaške]] je bil na polnem naslovu, dokler ga ni {{u|Pv21}} prestavil. [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:20, 25. maj 2023 (CEST) ::Meni je v bistvu vseeno, nelogično pa je, da se vodi predsednik vlade Slovenije na en način, predsedniki vlad drugih držav pa na druge načine. Lahko bi predlagal tudi prestavitev preostalih, ampak po [[WP:DOP]] upoštevamo najpogostejše poimenovanje in je v tem primeru to ''predsednik vlade Slovenije''. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:34, 25. maj 2023 (CEST) ::Poleg tega je ''predsednik vlade Češke republike'' na tem naslovu in ne na ''Predsednik Vlade Češke republike'', kar bi bilo pravilno uradno poimenovanje. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:46, 25. maj 2023 (CEST) :::Razumem željo po poenotenju, a zakaj poenostavitev samo pri predsedniku vlade. Kaj pa ostala državna nomenklatura, npr. [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje]], [[Urad vlade RS za demografijo]] ali ministrstva ... A bomo imeli prestavljanja iz [[Minister za zdravje Republike Slovenije]] v Minister za zdravje Slovenije? [[Uporabnik:MZaplotnik|<span style="color:#9370DB;"><strong>MZa</strong></span><span style="color:#8B008B;">plot</span><span style="color:#191970;"><strong>nik</strong></span>]]^{<small>([[Uporabniški pogovor:MZaplotnik|sporočilo]])</small>} 15:46, 25. maj 2023 (CEST) ::Menim, da lahko tu naredimo izjemo, podobno kot pri predsednikih, ki so večinoma na naslovu ''Predsednik X'', razen ''Predsednik Republike Slovenije'' in ''Predsednik Republike Hrvaške'', ker so okrajšana poimenovanja ustaljena. Razni uradi in ministri nimajo nekih ustaljenih okrajšanih poimenovanj. Sicer imamo precej zmede glede teh poimenovanj in je dobro, da to dorečemo. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:55, 25. maj 2023 (CEST) *{{proti}} Pozdravljeni. Mislim, da je smiselno pri Sloveniji (in kateri državi) narediti izjemo. Pri Predsedniku vlade Republike Slovenije gre za uradno poimenovanje, ki je ob enem tudi precej dobro prijeto v obči uporabi in mislim da samo imenovanje predsednik vlade Slovenije zveni pusto in smešno. Pri tujih državah bi lahko prišli do kompliciranih nazivov, ki mislim, da niso prikladni za iskanje po Wikipediji, jih pa sicer vedno dopišemo v članku. Primer tega bi bil Predsednik vlade velikega vojvodstva Luksemburg ali predsednik vlade Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. Prav tako bi lahko prihajalo do zmed, kot bi bilo predsednik vlade Republike Kitajske, kjer je bolj uporabno zapisati Predsednik vlade Tajvana. Skratka, kar želim povedati je, da sem osebno tukaj naklonjen izjemam, predvsem pri Sloveniji, saj je konec koncev izjemno pomembno, da tudi Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Prijazen pozdrav vsem. --[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]] ([[Uporabniški pogovor:Pv21|pogovor]]) 18:14, 25. maj 2023 (CEST) ::[[Uporabnik:Pv21|Kozmos]], če prav razumem, si proti, ker: ::* ti ''predsednik republike Slovenije'' zveni pusto in smešno ::* je pomembno, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. ::Prvi argument je čisto subjektiven in naslov marsikaterega članka zveni pusto, morda komu tudi smešno. ::(Npr. tudi beseda ''Slovenes'' marsikomu zveni smešno ali neprijetno, pa jo kljub temu [[:w:Slovenes|uporabljamo v angleščini]].) ::Drugi argument: Ne vem, zakaj bi morala Wikipedija skrbeti za to, da Slovenci dobro poznamo nazive lastnih voditeljev. Mislim, da to spada pod [[WP:NI#OGLASI]]: »Wikipedija ni mesto za kakršno koli propagando in oglaševanje.« ::Skratka, precej trhli argumenti. ::Vse dobro in prijazen pozdrav. --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 18:33, 25. maj 2023 (CEST) == Prehitevanje == Je izvoljeni mandatar za sestavo nove vlade res že kar predsednik vlade? Kolikor razumem jaz, to funkcijo nastopi ob zaprisegi nove vlade. Tako imamo vpisano tudi pri Robertu Golobu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 15:57, 23. maj 2026 (CEST) 1g92qrea1e2fxemj4tv7x2h8z2c5b9z 0 193270 6679868 6509884 2026-05-23T14:50:52Z ~2026-13659-49 255600 /* Nagrajenci */ 6679868 wikitext text/x-wiki '''Desetnica''' je [[Seznam slovenskih mladinskih literarnih nagrad|slovenska literarna nagrada za otroško in mladinsko književnost]]. Podeljuje jo [[Društvo slovenskih pisateljev]] najboljšemu slovenskemu otroškemu ali mladinskemu knjižnemu delu, ki je izšlo v zadnjih treh letih in ga je napisal član društva. == Ime nagrade == [[Desetnica]] predstavlja v ljudskem izročilu desetega otroka, ki mora od doma in tako postane sirota, po navadi je samostojen in ima posebne darove, na primer razume govor živali, se spozna na zelišča idr. Pravljico je zapisal in izdal [[Fran Miličinski]] (''[[Desetnica (pravljica)|Desetnica]]''). == Nagrajenci == {| class="wikitable" ! Leto !! Avtor !! Delo |- | 2004 || [[Mate Dolenc]] || ''Leteča ladja'' |- | 2005 || [[Slavko Pregl]] || ''Usodni telefon'' |- | 2006 || [[Janja Vidmar]] || ''[[Zoo (roman)|Zoo]]'' |- | 2007 || [[Bina Štampe Žmavc]] || ''Živa hiša'' |- | 2008 || [[Andrej Rozman - Roza]] || ''Kako je Oskar postal detektiv'' |- | 2009 || [[Marjana Moškrič]] || ''Stvar'' |- | 2010 || [[Dim Zupan]] || ''Hektor in male ljubezni'' |- | 2011 || [[Milan Dekleva]]<br/>[[Bina Štampe-Žmavc]] || ''[[Pesmarica prvih besed]]''<br/>''Cesar in roža'' |- | 2012 || [[Feri Lainšček]] || ''Pesmi o Mišku in Belamiški'' |- | 2013 || [[Janja Vidmar]] || ''[[Kebarie]]'' |- | 2014 || [[Vinko Möderndorfer]] || ''[[Kot v filmu]]'' |- | 2015 || [[Mate Dolenc]] || ''Mali princ z otoka'' |- | 2016 || [[Marjana Moškrič]] || ''Sanje o belem štrpedu'' |- | 2017 || [[Vinko Möderndorfer]] || ''Kit na plaži'' |- |2018 |[[Aksinja Kermauner]] [[Suzana Tratnik]] |''Žiga špaget je za punce magnet'' ''Tombola ali življenje!'' |- | 2019 || [[Andrej Rozman Roza]] || ''Pesmi iz galerije'' |- | 2020 || [[Jana Bauer]] || ''Ding dong zgodbe'' |- | 2021 || [[Damijan Šinigoj]] || ''[[Kjer veter spi]]'' |- |2022 |[[Mateja Gomboc]] |[[Balada o drevesu|''Balada o drevesu'']] |- | 2023 || [[Andrej Predin]] || ''Arlan pod preprogo'' |- |2024 |[[Nataša Konc Lorenzutti]] | ''Jutri bom siten kot pes'' |- |2025 |[[Mateja Gomboc]] | ''Preveč zvezd'' |} == Nominiranci == === Nominiranci 2004 === *[[Mate Dolenc]], [[Leteča ladja]] *[[Goran Gluvić]], [[Popoldanski ritem]] *[[Miroslav Košuta]], [[Njune zgodbe]] *[[Svetlana Makarovič]], [[Počitnice pri teti Magdi]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Zakaj so sloni rahlospeči?]] *[[Slavko Pregl]], [[Srebro iz Modre špilje]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Razmigajmo se v križu]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Živalske novice II.del]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Pogašeni zmaj]] *[[Janja Vidmar]], [[Baraba]] === Nominiranci 2005 === *[[Borut Gombač]], [[Velike oči male budilke]] *[[Goran Gluvić]], [[Detektiv Zdravc]] *[[Marko Kravos]], [[Škrat Škrip Škrap nagaja rad]] *[[Marjana Moškrič]], [[Ledene magnolije]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Muc Langus & čarovnička Gajka]] *[[Bogdan Novak]], [[Lovci na petardarje]] *[[Slavko Pregl]], [[Usodni telefon]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Pica je kraljica!]] *[[Marjan Tomšič]], [[Kar je moje, je tudi tvoje: zgodbice o živalih]] *[[Janja Vidmar]], [[Prijatelja]] === Nominiranci 2006 === *[[Majda Koren]], [[Župcin dnevnik]] *[[Feri Lainšček]], [[Lučka]] *[[Miha Mazzini]], [[Drevo glasov]] *[[Tone Pavček]], [[S črko čez Krko]] *[[Milan Petek]], [[Zgodbe Sinjega ptiča]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Samsara]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Marela]] *[[Marjan Tomšič]], [[Kar je moje, je tudi tvoje]] *[[Janja Vidmar]], [[Zoo]] *[[Dim Zupan]], [[Štirinajst in pol]] === Nominiranci 2007 === *[[Mate Dolenc]], [[Zabloda laboda in druge zgodbe]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Kamen v žepu]] *[[Majda Koren]], [[Zgodbe zajca Zlatka]] *[[Miroslav Košuta]], [[Minimalčice]] *[[Marko Kravos]], [[Trst v žepu]] *[[Vitan Mal]], [[Žardna in Četrtek]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Mihec gre prvič okrog sveta]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Živa hiša]] *[[Janja Vidmar]], [[Nimaš pojma]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in ribja usoda: zgodba nekega Hektorja]] === Nominiranci 2008 === *[[Ervin Fritz]], [[Vrane (pesniška zbirka)|Vrane]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Berenikini kodri]] *[[Majda Koren]], [[Eva in kozel]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Vrtnar na jezeru]] *[[Slavko Pregl]], [[Spričevalo]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Kako je Oskar postal detektiv]] *[[Ivan Sivec]], [[Prekletstvo zlata]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Doktor za osle]] *[[Janja Vidmar]], [[Fantje iz gline]] *[[Dim Zupan]], [[Deklica za ogledalom]] === Nominiranci 2009 === *[[Evald Flisar]], [[Pikpokec postane svetovni prvak]] *[[Goran Gluvić]], [[Čudovita igra nogometa]] *[[Borut Gumbač]], [[Nekdo iz smetnjaka]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Orionov meč]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Zajec Emil]] *[[Marjana Moškrič]], [[Stvar]] *[[Slavko Pregl]], [[Dva majhna velika ribiča]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Uganke]] *[[Janja Vidmar]], [[Angie]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in mala šola]] === Nominiranci 2010 === *[[Dušan Čater]], [[Pojdi z mano]] *[[Mate Dolenc]], [[Polnočna kukavica in druge zgodbe]] *[[Niko Grafenauer]], [[Špicmožic in Halomuha]] *[[Feri Lainšček]], [[Hit poletja]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Genija]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Maks pa sanja]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Vprašanja srca]] *[[Anja Štefan]], [[Lonček na pike]] *[[Janja Vidmar]], [[Pink]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in male ljubezni: zgodba nekega Hektorja]] === Nominiranci 2011 === *[[Cvetka Bevc]], [[Pesem za vilo]] *[[Milan Dekleva]], [[Pesmarica prvih besed]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Žiga špaget gre v širni svet]] *[[Miklavž Komelj]], [[Kako sta se gospod in gospa pomirila]] *[[Majda Koren]], [[Mici iz 2. a]] *[[Tone Pavček]], [[Po morju plava kit]] *[[Slavko Pregl]], [[Geniji brez hlač]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Vitez brez krave]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Cesar in roža]] *[[Suzana Tratnik]], [[Zafuškana Ganca]] === Nominiranci 2012 === *[[Cvetka Bevc]], [[Desetka]] *[[Niko Grafenauer]], [[Žabja radijska postaja: sleherni večer oddaja]] *[[Majda Koren]], [[Mihec]] *[[Feri Lainšček]], [[Pesmi o Mišku in Belamiški]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Luža, čevelj, smrkelj in rokav]] *[[Milan Petek Levokov]], [[Skrivnost oblačne gore]] *[[Slavko Pregl]], [[Radovedne pravljice]] *[[Lucija Stepančič]], [[Martinček in dinozavri]] *[[Primož Suhodolčan]], [[Hud planet]] *[[Dim Zupan]], [[Hektor in zrela hruška]] === Nominiranci 2013 === *[[Jana Bauer]], [[Groznovilca v hudi hosti]] *[[Mate Dolenc]], [[Maščevanje male ostrige]] *[[Aksinja Kermauner]], [[In zmaj je pojedel sonce]] *[[Tatjana Kokalj]], [[Teta Cilka]] *[[Feri Lainšček]], [[Barvice]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Velika žehta]] *[[Lela B. Njatin]], [[Zakaj je babica jezna]] *[[Slavko Pregl]], [[Čudni časi: basni]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Gospod Filodendron]] *[[Janja Vidmar]], [[Kebarie]] === Nominiranci 2014 === *[[Cvetka Bevc]], [[Čivknjeno od začetka do konca]] *[[Dušan Čater]], [[Ribamož]] *[[Goran Gluvić]], [[Celovečerni film]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Kakšno drevo zraste iz mačka]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Kot v filmu]] *[[Tone Partljič]], [[Deklica in general]] *[[Andrej Predin]], [[Gnusna kalnica]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Čofli]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Zaljubljeni tulipan]] *[[Anja Štefan]], [[Gugalnica za vse]] === Nominiranci 2015 === *[[Mate Dolenc]], [[Mali princ z otoka]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Enajstnik]] *[[Andrej Predin]], [[Mica pri babici. Čarobni cilinder]] *[[Slavko Pregl]], [[O zmaju, ki je želel biti kralj]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Bober Bor]] *[[Barbara Simoniti]], [[Močvirniki]] *[[Lucija Stepančič]], [[Anton!]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Barka zvezd]] *[[Vladimir P. Štefanec]], [[Sem punk čarovnica, debela lezbijka in ne maram vampov]] *[[Dim Zupan]], [[Tinček in tri zlate ribice]] === Nominiranci 2016 === *[[Milan Dekleva]], [[Skrivalnice]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Bela kot galeb]] *[[Svetlana Makarovič]], [[Kuzma, trinajsti škrat]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Pesmi in pesmičice]] *[[Marjana Moškrič]], [[Sanje o belem štrpedu]] *[[Matjaž Pikalo]], [[Rdeča raketa: fant, ki se je smejal življenju]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Predpravljice in popovedke]] *[[Damijan Šinigoj]], [[Iskanje Eve]] *[[Anja Štefan]], [[Še sto ugank]] *[[Dim Zupan]], [[Jaz, Franci Grdi]] === Nominiranci 2017 === *[[Milan Dekleva]], [[Menjalnica sanj]] *[[Niko Grafenauer]], [[Kraljice mačke]] *[[Neli Kodrič Filipić]], [[Požar]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Lica kot češnje]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Kit na plaži]] *[[Saša Pavček]], [[Zakaj je polje jezero?]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Deček Brin na domačem kolišču]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Čarimatika]] *[[Anja Štefan]], [[Sadje z naše ladje]] *[[Janja Vidmar]], [[Prijatelja]] === Nominiranci 2018 === *[[Jana Bauer]], [[Groznovilca in divja zima]] *[[Milan Dekleva]], [[Strahožer]] *[[Aksinja Kermauner]], [[Žiga špaget je za punce magnet]] *[[Neli Kodrič Filipić]], [[Povej mi po resnici]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Kdo je danes glavni]] *[[Miroslav Košuta]], [[Ponikalnice]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Do konca jezera in naprej]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček in kraljevska ptica]] *[[Anja Štefan]], [[Bobek in zlate kokoši]] *[[Suzana Tratnik]], [[Tombola ali življenje!]] === Nominiranci 2019 === *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Nisem smrklja]] *[[Gaja Kos]], [[Grdavši in presenečenje]] *[[Nina Mav Hrovat]], [[Miška želi prijatelja]] *[[Feri Lainšček]], [[Ne]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Jaz sem Andrej]] *[[Saša Pavček]], [[Rumi in kapitan]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček prebudi upanje]] *[[Andrej Rozman Roza]], [[Pesmi iz galerije]] *[[Anja Štefan]], [[Drobtine iz mišje doline]] *[[Janja Vidmar]], [[Črna vrana (roman)|Črna vrana]] === Nominiranci 2020 === *[[Jana Bauer]], [[Ding dong zgodbe]] *[[Cvetka Bevc]], [[Božiček v ušesu]] *[[Jure Jakob]], [[Tri vrane s platane: o živalih, otrocih in drevesih]] *[[Gaja Kos]], [[Obisk]] *[[Vesna Radovanovič]], [[Petelinček se zaljubi]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Babi nima več telefona]] *[[Cvetka Sokolov]], [[Bo res vse v redu]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Kraljična onkraj ogledala: pravljičnih devet in ena za nasmeh]] *[[Anja Štefan]], [[Škratovske oči]] *[[Jani Virk]], [[Brez imena]] === Nominiranci 2021 === *[[Borut Gombač]], [[Skrivnost lebdeče knjige]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Gremo mi v tri krasne]] *[[Nina Mav Hrovat]], [[Posluh, jazbec gre!]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Babica za lahko noč]] *[[Maša Ogrizek]], [[Koko Dajsa v mestu]] *[[Milan Petek Levokov]], [[Lov za templjarskim zakladom]] *[[Andrej Predin]], [[Vesoljčki]] *[[Damijan Šinigoj]], [[Kjer veter spi]] *[[Anja Štefan]], [[Imam zelene čeveljčke]] *[[Janja Vidmar]], [[Elvis Škorc, genialni štor]] === Nominiranci 2022 === *[[Mateja Gomboc]], [[Balada o drevesu]] *[[Jure Jakob]], [[Vranja potovanja]] *[[Neli K. Filipić]], [[Fronta]] *[[Nataša Konc Lorenzutti]], [[Tronci]] *[[Miroslav Košuta]], [[Božaj veter: pesmi za mlade]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Sončnica]] *[[Maša Ogrizek]], [[Lisičja luna]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Vrnitev]] *[[Simona Semenič]], [[Skrivno društvo KRVZ]] *[[Cvetka Sokolov]], [[Reči, ki jih ne razumem]] === Nominiranci 2023 === *[[Tina Arnuš Pupis]], [[Nad gozdom se nekaj svetlika]] *[[Jana Bauer]], [[Kako objeti ježa]] *[[Cvetka Bevc]], [[F. A. K.]] *[[Vinko Möderndorfer]], [[Romeo in Julija iz sosednje ulice: pesmi in ena tragedija s hollywoodskim koncem]] *[[Maša Ogrizek]], [[Vseh sort starši in otroci]] *[[Andrej Predin]], [[Arlan pod preprogo]] *[[Sebastijan Pregelj]], [[Coprnica pod gradom]] *[[Andrej E. Skubic]], [[Napad na tajno bazo (Trio Golaznikus 8)]] *[[Bina Štampe Žmavc]], [[Skrinjica sinjega maka]] *[[Anja Štefan]], [[Medved in klobuk]] === Nominiranci 2024<ref>[https://drustvo-dsp.si/wp-content/uploads/2024/05/Znani-nominiranci-in-nominiranke-za-nagrado-desetnica-2024-1.pdf ''Znani nominiranci in nominiranke za nagrado desetnica 2024'']{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}. drustvo-dsp.si. prid. 6. junij 2024</ref> === * [[Irena Androjna]]: Modri otok. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2021 * [[Jana Bauer|Jana Bauer]]: Čarobna omara. Ilustrirala Ana Košir. Ljubljana: KUD Sodobnost International, 2023 * [[Milan Dekleva|Milan Dekleva]]: Pesmi na recept. Ilustriral Jaka Vukotič. Jezero: Morfemplus, 2023 * [[Neli Filipić|Neli Filipić]]: Kdo je kriv, da je zima bela in druge zgodbe. Ilustrirala Ana Zavadlav. Maribor: Založba Pivec, 2022 * [[Nejc Gazvoda|Nejc Gazvoda]]: Fant iz papirja. Ilustrirala Hana Jesih. Novo mesto: Hibird Books, 2021 * [[Manica Klenovšek Musil]]: Prijateljici. Maribor: Založba Pivec, 2022 * [[Gaja Kos|Gaja Kos]]: Nočni obisk. Ilustrirala Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2022 * [[Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]]: Švrk: res huda pasja biografija. Ilustrirala Eliza A. Dob: Miš založba, 2023 * [[Anja Štefan|Anja Štefan]]: Mišji ženin. Ana Zavadlav. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2023 == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == *[https://www.dnevnik.si/82764 nova literarna nagrada desetnica]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-dobro-mladinsko-delo-z-veseljem-prebere-tudi-odrasli-bralec/230651 desetnica 2010]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrado-desetnica-sta-dobili-miski-ferija-lainscka/283643 desetnica 2012]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/deseta-desetnica-janji-vidmar-za-roman-o-romski-deklici-kebarie/309504 desetnica 2013]/[https://www.delo.si/kultura/knjizevni-listi/nagrada-desetnica-vinku-moderndorferju.html desetnica 2014]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/nagrada-desetnica-drugic-v-roke-mateta-dolenca/365083 desetnica 2015]/[https://otroski.rtvslo.si/infodrom/prispevek/4907 desetnica 2016]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/desetnica-za-roman-ki-mlade-uci-da-imamo-pravico-biti-drugacni/423318 desetnica 2017]/[https://misli.sta.si/2520258/nagrada-desetnica-letos-aksinji-kermauner-in-suzani-tratnik desetnica 2018]/[https://misli.sta.si/2639329/letosnja-desetnica-andreju-rozmanu-rozi-za-pesmi-iz-galerije desetnica 2019]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/z-ding-dong-zgodbami-do-globljega-poistovetenja-s-sodobnimi-pustolovscinami/526141 desetnica 2020]/[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/znana-je-deseterica-finalistov-za-desetnico-ki-spodbuja-otrosko-in-mladinsko-knjizevnost/578907 desetnica 2021]/ {{:Portal:Literatura/povezava}} [[Kategorija:Društvo slovenskih pisateljev]] [[Kategorija:Nagrade, ustanovljene leta 2004]] [[Kategorija:Slovenska mladinska književnost]] [[Kategorija:Slovenske nagrade za književnost]] lvllp7dkt8jt5nyf3wxt1obic74t3od 0 195962 6680077 6678699 2026-05-23T21:30:07Z A09 188929 +1 6680077 wikitext text/x-wiki '''Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji''' vsebuje cerkve, ki še stojijo, vendar služijo posvetnim in ne [[Bogoslužje|bogoslužnim]] namenom ali pa so zapuščene. Navedene so tudi v [[Seznam cerkva v Sloveniji|seznamu cerkva v Sloveniji]] in na njegovih podstraneh, kjer so označene v ležeči pisavi. Izginule in ruševinske cerkve, ki danes ne veljajo več za cerkve, so zbrane v [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|seznamu ruševinskih in izginulih cerkva]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Opis ! Vir |- | {{slika d|Q139839241}} | [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]] | [[Celje]] | Stoji na nekdanjem severnem delu mesta. Po opustitvi bogoslužja leta 1793 je v letih 1788–1798 smodnišnica, 1906 ledenica, 1957 prezidana v stanovanjsko poslopje. |<ref>{{navedi knjigo|first1=Bojan|last1=Himmelreich|first2=Bojan|last2=Cvelfar|first3=Branka|last3=Primc|title=V hiši mojega očeta je mnogo bivališč: o porušenih celjskih cerkvah|publisher=Zgodovinski arhiv Celje|year=2003|cobiss=127028224|isbn=961-6448-05-6|url=https://zac.si/wp-content/uploads/Publikacije_2017/v_hisi_mojega_oceta.pdf|pages=11–13}}</ref> |- | {{Slika d|Q12786845}} | [[Cerkev sv. Donata, Piran|Donat]] | [[Piran]] | Zapuščen in desakraliziran prostor nekdanje cerkve je bil leta 1990 po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]] preurejen v likovno galerijo | |- | {{Slika d|Q60351321}} | [[Cerkev sv. Duha, Krško|Duh]] | [[Krško]] | notranjost urejena kot [[Galerija Krško]], ki je del [[Mestni muzej Krško|Mestnega muzeja Krško]] | |- | {{Slika d|Q105622436}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper|Frančišek Asiški]] | [[Koper]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Koper|Minoritskega samostana Koper]], leta 1809 prenehala služiti v sakralne namene, prenovljena v letih 2012–2014, danes protokolarno-prireditvena dvorana | <ref>[https://visitkoper.si/znamenitosti/nekdanji-minoritski-samostan-sv-franciska-cerkev-sv-franciska-asiskega/ Nekdanji minoritski samostan sv. Frančiška / Cerkev sv. Frančiška Asiškega] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128145222/https://visitkoper.si/znamenitosti/nekdanji-minoritski-samostan-sv-franciska-cerkev-sv-franciska-asiskega/ |date=2021-01-28 }}, Visitkoper.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | | [[cerkev sv. Jakoba, Piran|Jakob]] | [[Piran]] | Cerkev s pripadajočim oratorijem nad Poljskimi (mestnimi) vrati na [[Piransko obzidje|Piranskem obzidju]], edina preostala izmed piranskih obzidnih cerkva. Danes preurejena v stanovanje. | <ref>{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|magazine=Annales. Series historia et sociologia|year=2010|number=2|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|page=278|cobiss=1949651}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622503}} | [[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Piran|Katarina Aleksandrijska]] | [[Piran]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Piran|Minoritskega samostana Piran]], danes večnamenski prostor | <ref>[http://www.regionalobala.si/novica/ozivel-prostor-v-nekdanji-cerkvi-sv-katarine Oživel prostor v nekdanji cerkvi sv. Katarine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180117131405/http://www.regionalobala.si/novica/ozivel-prostor-v-nekdanji-cerkvi-sv-katarine |date=2018-01-17 }}, Regionalobala.si, pridobljeno 24. november 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105667341}} | [[Cerkev sv. Klare, Koper|Klara]] | [[Koper]] | cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Koper|Samostana klaris Koper]]; danes v samostanu domujeta Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper in Pokrajinski arhiv Koper, ki ima v cerkvi svoje osrednje skladišče za arhivsko gradivo | <ref>{{navedi splet |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |title=Samostan sv. Klare |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Visitkoper.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q66499082}} | [[Cerkev sv. Križa, Krško|Križ]] | [[Krško]] | nekdanja pokopališka cerkev, danes bolj znana kot ''Dvorana v parku'', služi kot prireditvena dvorana | |- | {{Slika d|Q12786811}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]] | [[Kostanjevica na Krki]] | v jožefinskih reformah opuščena cerkev nekdanjega [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki]], oltarji razprodani; med drugo svetovno vojno uničena, po njej rekonstruirana; danes galerija in koncertni prostor | |- | {{Slika d|Q66493635}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Maribor|Marijino oznanjenje]] | [[Maribor]] | cerkev nekdanjega [[Samostan celestink Maribor|Samostana celestink Maribor]], danes del glavnega razstavnega prostora Maribora: [[Umetnostna galerija Maribor]] | |- |{{Slika d|Q105688900}} |[[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] |[[Vanganel]] |Po drugi svetovni vojni desekrirana in spremenjena v skladišče, okrog 1960. nestrokovno obnovljena, danes ponovno cerkev. |<ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z007-0059.html|title=Vanganel - Cerkev Marije Pomočnice, EŠD 1421|date=1964|accessdate=23.5.2026|publisher=INDOK center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|last=Šalamun|first=Tomaž}}</ref> |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | v lasti občine, čaka celovito obnovo | <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/spomenik-stara-sava-na-jesenicah |title=Spomenik Stara Sava na Jesenicah |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Druzina.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q60348166}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Maribor|Minoritskega samostana Maribor]], obnovljena v letih 2014–2015, danes prireditveni prostor | <ref>[https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev Maribor, Minoritska cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210304155706/https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev |date=2021-03-04 }}, Zvkds.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q66538135}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]] | [[Ptuj]] | cerkev nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|Dominikanskega samostana Ptuj]], danes se uporablja za kulturne dogodke | <ref>{{navedi splet |url=https://dominikanskisamostan.si/zgodovina/ |title=Zgodovina |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Dominikanskisamostan.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q66538438}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]] | [[Ankaran]] | cerkev nekdanjega [[Benediktinski samostan Ankaran|Benediktinskega samostana Ankaran]]; celoten kompleks je bil v 60. letih 20. stoletja spremenjen v Hotel Convent | <ref>[http://foto-zgodbe.blogspot.si/2016/10/samostan-sv-nikolaja-v-ankaranu-je.html Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent], Foto-zgodbe.blogspot.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | {{slika d|Q66458941}} | [[stara cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Nikolaj]] | [[Budanje]] | Leta 1904 je bila po izgradnjih sedanje [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkve sv. Nikolaja]] prodana v gospodarske namene. Danes stoji v slabem stanju na robu vasi z ohranjenimi freskami. | <ref>{{navedi knjigo|title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah|first=Jožko|last=Kragelj|publisher=Župnijski urad Budanje|location=Budanje|year=1995|cobiss=53898240|page=53}}</ref> |- | {{Slika d|Q67193981}} | [[Cerkev sv. Onofrija, Krog|Onofrij]] | [[Sečovlje]] | cerkev nekdanjega [[Benediktinski samostan Krog|Benediktinskega samostan Krog]] v [[Sečovlje|Sečovljah]], danes propadajoča, velik del kompleksa je zaradi nevzdrževanja v rušitvenem stanju. | |- | {{Slika d|Q60351867}} | [[Cerkev sv. Trojice, Drča|Trojica]] | [[Drča]] | cerkev srednjeveške [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzije Pleterje]], imenovana »Prestol presvete Trojice«, danes zunaj klavzure, obnovljena in namenjena obiskovalcem, občasno namenjena bogoslužju | |- | {{Slika d|Q105622552}} | [[Evangeličanska cerkev, Štrihovec|Evangeličanska cerkev]] | [[Štrihovec]] | preurejena v stanovanjsko poslopje | |} {{Škrbinski seznam}} == Viri == {{sklici}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji| ]] s1gtisuhdvtfd3swo4wprmstapvf9eg 6680079 6680077 2026-05-23T21:39:16Z A09 188929 /* Seznam */ +1 6680079 wikitext text/x-wiki '''Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji''' vsebuje cerkve, ki še stojijo, vendar služijo posvetnim in ne [[Bogoslužje|bogoslužnim]] namenom ali pa so zapuščene. Navedene so tudi v [[Seznam cerkva v Sloveniji|seznamu cerkva v Sloveniji]] in na njegovih podstraneh, kjer so označene v ležeči pisavi. Izginule in ruševinske cerkve, ki danes ne veljajo več za cerkve, so zbrane v [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji|seznamu ruševinskih in izginulih cerkva]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Opis ! Vir |- | {{slika d|Q139839241}} | [[Cerkev sv. Andreja, Celje|Andrej]] | [[Celje]] | Stoji na nekdanjem severnem delu mesta. Po opustitvi bogoslužja leta 1793 je v letih 1788–1798 smodnišnica, 1906 ledenica, 1957 prezidana v stanovanjsko poslopje. |<ref>{{navedi knjigo|first1=Bojan|last1=Himmelreich|first2=Bojan|last2=Cvelfar|first3=Branka|last3=Primc|title=V hiši mojega očeta je mnogo bivališč: o porušenih celjskih cerkvah|publisher=Zgodovinski arhiv Celje|year=2003|cobiss=127028224|isbn=961-6448-05-6|url=https://zac.si/wp-content/uploads/Publikacije_2017/v_hisi_mojega_oceta.pdf|pages=11–13}}</ref> |- | {{Slika d|Q12786845}} | [[Cerkev sv. Donata, Piran|Donat]] | [[Piran]] | Zapuščen in desakraliziran prostor nekdanje cerkve je bil leta 1990 po načrtih arhitekta [[Boris Podrecca|Borisa Podrecce]] preurejen v likovno galerijo | |- | {{Slika d|Q60351321}} | [[Cerkev sv. Duha, Krško|Duh]] | [[Krško]] | notranjost urejena kot [[Galerija Krško]], ki je del [[Mestni muzej Krško|Mestnega muzeja Krško]] | |- | {{Slika d|Q105622436}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Koper|Frančišek Asiški]] | [[Koper]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Koper|Minoritskega samostana Koper]], leta 1809 prenehala služiti v sakralne namene, prenovljena v letih 2012–2014, danes protokolarno-prireditvena dvorana | <ref>[https://visitkoper.si/znamenitosti/nekdanji-minoritski-samostan-sv-franciska-cerkev-sv-franciska-asiskega/ Nekdanji minoritski samostan sv. Frančiška / Cerkev sv. Frančiška Asiškega] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210128145222/https://visitkoper.si/znamenitosti/nekdanji-minoritski-samostan-sv-franciska-cerkev-sv-franciska-asiskega/ |date=2021-01-28 }}, Visitkoper.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | | [[cerkev sv. Jakoba, Piran|Jakob]] | [[Piran]] | Cerkev s pripadajočim oratorijem nad Poljskimi (mestnimi) vrati na [[Piransko obzidje|Piranskem obzidju]], edina preostala izmed piranskih obzidnih cerkva. Danes preurejena v stanovanje. | <ref>{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|magazine=Annales. Series historia et sociologia|year=2010|number=2|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|page=278|cobiss=1949651}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622503}} | [[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Piran|Katarina Aleksandrijska]] | [[Piran]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Piran|Minoritskega samostana Piran]], danes večnamenski prostor | <ref>[http://www.regionalobala.si/novica/ozivel-prostor-v-nekdanji-cerkvi-sv-katarine Oživel prostor v nekdanji cerkvi sv. Katarine] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180117131405/http://www.regionalobala.si/novica/ozivel-prostor-v-nekdanji-cerkvi-sv-katarine |date=2018-01-17 }}, Regionalobala.si, pridobljeno 24. november 2017.</ref> |- | {{Slika d|Q105667341}} | [[Cerkev sv. Klare, Koper|Klara]] | [[Koper]] | cerkev nekdanjega [[Samostan klaris Koper|Samostana klaris Koper]]; danes v samostanu domujeta Srednja ekonomsko-poslovna šola Koper in Pokrajinski arhiv Koper, ki ima v cerkvi svoje osrednje skladišče za arhivsko gradivo | <ref>{{navedi splet |url=https://visitkoper.si/znamenitosti/historic-sights-samostan-sv-klare/ |title=Samostan sv. Klare |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Visitkoper.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q66499082}} | [[Cerkev sv. Križa, Krško|Križ]] | [[Krško]] | nekdanja pokopališka cerkev, danes bolj znana kot ''Dvorana v parku'', služi kot prireditvena dvorana | |- | {{Slika d|Q12786811}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Kostanjevica na Krki|Marijino oznanjenje]] | [[Kostanjevica na Krki]] | v jožefinskih reformah opuščena cerkev nekdanjega [[Cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki|Cistercijanskega samostana Kostanjevica na Krki]], oltarji razprodani; med drugo svetovno vojno uničena, po njej rekonstruirana; danes galerija in koncertni prostor | |- | {{Slika d|Q66493635}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Maribor|Marijino oznanjenje]] | [[Maribor]] | cerkev nekdanjega [[Samostan celestink Maribor|Samostana celestink Maribor]], danes del glavnega razstavnega prostora Maribora: [[Umetnostna galerija Maribor]] | |- |{{Slika d|Q105688900}} |[[Cerkev Marije Pomočnice, Vanganel|Marija Pomočnica]] |[[Vanganel]] |Po drugi svetovni vojni desekrirana in spremenjena v skladišče, okrog 1960. nestrokovno obnovljena, danes ponovno cerkev. |<ref>{{Navedi splet|url=https://situla.gov.si/SI_INDOK_ZAP_z007-0059.html|title=Vanganel - Cerkev Marije Pomočnice, EŠD 1421|date=1964|accessdate=23.5.2026|publisher=INDOK center Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije|last=Šalamun|first=Tomaž}}</ref> |- | {{Slika d|Q60359584}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Jesenice|Marijino vnebovzetje]] | [[Jesenice]] | v lasti občine, čaka celovito obnovo | <ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/spomenik-stara-sava-na-jesenicah |title=Spomenik Stara Sava na Jesenicah |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Druzina.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q60348166}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]] | [[Maribor]] | cerkev nekdanjega [[Minoritski samostan Maribor|Minoritskega samostana Maribor]], obnovljena v letih 2014–2015, danes prireditveni prostor | <ref>[https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev Maribor, Minoritska cerkev] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20210304155706/https://www.zvkds.si/sl/clanek/maribor-minoritska-cerkev |date=2021-03-04 }}, Zvkds.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q66538135}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Ptuj|Marijino vnebovzetje]] | [[Ptuj]] | cerkev nekdanjega [[Dominikanski samostan Ptuj|Dominikanskega samostana Ptuj]], danes se uporablja za kulturne dogodke | <ref>{{navedi splet |url=https://dominikanskisamostan.si/zgodovina/ |title=Zgodovina |accessdate=2026-01-21 |date= |format= |work=Dominikanskisamostan.si }}</ref> |- | {{Slika d|Q66538438}} | [[Cerkev sv. Nikolaja, Ankaran|Nikolaj]] | [[Ankaran]] | cerkev nekdanjega [[Benediktinski samostan Ankaran|Benediktinskega samostana Ankaran]]; celoten kompleks je bil v 60. letih 20. stoletja spremenjen v Hotel Convent | <ref>[http://foto-zgodbe.blogspot.si/2016/10/samostan-sv-nikolaja-v-ankaranu-je.html Samostan sv. Nikolaja v Ankaranu je Hotel Convent], Foto-zgodbe.blogspot.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | {{slika d|Q66458941}} | [[stara cerkev sv. Nikolaja, Budanje|Nikolaj]] | [[Budanje]] | Leta 1904 je bila po izgradnjih sedanje [[cerkev sv. Nikolaja, Budanje|cerkve sv. Nikolaja]] prodana v gospodarske namene. Danes stoji v slabem stanju na robu vasi z ohranjenimi freskami. | <ref>{{navedi knjigo|title=Cerkev in župnija sv. Nikolaja v Budanjah|first=Jožko|last=Kragelj|publisher=Župnijski urad Budanje|location=Budanje|year=1995|cobiss=53898240|page=53}}</ref> |- | {{Slika d|Q67193981}} | [[Cerkev sv. Onofrija, Krog|Onofrij]] | [[Sečovlje]] | cerkev nekdanjega [[Benediktinski samostan Krog|Benediktinskega samostan Krog]] v [[Sečovlje|Sečovljah]], danes propadajoča, velik del kompleksa je zaradi nevzdrževanja v rušitvenem stanju. | |- | {{Slika d|Q60351867}} | [[Cerkev sv. Trojice, Drča|Trojica]] | [[Drča]] | cerkev srednjeveške [[Kartuzijanski samostan Pleterje|Kartuzije Pleterje]], imenovana »Prestol presvete Trojice«, danes zunaj klavzure, obnovljena in namenjena obiskovalcem, občasno namenjena bogoslužju | |- |{{Slika d|Q4281383}} |[[Sinagoga Maribor|Vsi sveti]] |[[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] 4 |Sprva [[Sinagoga Maribor|judovska sinagoga]], v letih 1501–1785 cerkev, nato vojaško skladišče, stanovanjski objekt, danes so v njej razstavni prostori. |<ref>{{Navedi knjigo|title=Mariborska Sinagoga|last=Premk|first=Janez|publisher=Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU|year=2015|isbn=978-961-254-867-4|location=Ljubljana|page=|cobiss=283094016|last2=Premk|first2=Anja}}</ref> |- class="static-row-header" ! colspan=5 | Evangeličanske cerkve |- | {{Slika d|Q105622552}} | [[Evangeličanska cerkev, Štrihovec|Evangeličanska cerkev]] | [[Štrihovec]] | preurejena v stanovanjsko poslopje | |} {{Škrbinski seznam}} == Viri == {{sklici}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Nebogoslužne cerkve v Sloveniji| ]] d8og17bmv0l3fp80e2o09x74x8cfm43 0 195965 6680029 6678690 2026-05-23T20:00:07Z A09 188929 /* Seznam */ +po [[Seznam cerkva in kapel v Mariboru]] 6680029 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943. | |- | |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}}po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066)}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] mzn1nsghqq8cdgd8xevha46byorq5uj 6680059 6680029 2026-05-23T20:37:36Z A09 188929 RKD pravi, da so ruševine vidne, pa sem z LIDARjem slep, drugih virov skorajda ni ... 6680059 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943. | |- | |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}}po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066)}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] jo9evko0dixxn441trzke2vpcqb0zvi 6680081 6680059 2026-05-23T21:43:53Z A09 188929 /* Pravoslavne cerkve */ tn 6680081 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | Nekdanja cerkev, požgana od partizanov leta 1943. | |- | |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}}po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] q15rqi4cybzfagvcdq4v3i5052lkfzl 6680157 6680081 2026-05-24T08:22:35Z MaksiKavsek 244409 sv. Duh, Planina - potreben kontekst 6680157 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}}po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V Franciscejskemu katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] lb5gcg08j79wspdlue5obgzn8cxnm4q 6680183 6680157 2026-05-24T09:52:08Z MaksiKavsek 244409 sv. Pankracij, Jamnik, Zreče (p. lahko kdo doda v wikipodatke?) 6680183 wikitext text/x-wiki '''Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji''' zajema [[Cerkev (zgradba)|cerkve]], ki so jih tekom zgodovine iz različnih razlogov podrli bodisi uničili. Seznam ne vključuje cerkva, ki so bile podrte ter nato ponovno sezidane na istem mestu z istim patrocinijem, prav tako pa ne vključuje cerkva, ki so bile desekrirane in predelane v drugačne namene, te so zbrane v [[Seznam nebogoslužnih cerkva v Sloveniji|seznamu nebogoslužnih cerkva v Sloveniji]]. == Seznam == {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" style="text-align:center" ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>porušitve/propada ! width=40% | Opis ! Vir |- |{{slika d|Q139822729}} |[[Cerkev sv. Aleksandra, Koper|Aleksander]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139825328}} |[[Cerkev sv. Andreja, Izola|Andrej]] |[[Izola]] |{{neznano}} |7. oktobra 1400 jo je posvetil koprski škof [[Janez Loredan]]. Stala je na Kopenskih vratih izolskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=287}} |- |{{slika d|Q139825455}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Čezsoča|Anton Puščavnik]] |[[Čezsoča]] |1917 |Starejša cerkev je stala na dnu vasi in je omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. Po porušitvi med prvo svetovno vojno je bila ponovno zgrajena v neoromanskem slogu. |<ref>{{RKD sklic|03567}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=32}} |- |{{slika d|Q139827461}} |[[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Koper|Anton Puščavnik]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Zgrajena 1375 in posvečena 1385. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66499085}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Brežice|Anton Padovanski]] | [[Brežice]] | {{Hs|1941-12-31}} 1941 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškanski samostan Brežice|Frančiškanskega samostana Brežice]] so porušili Nemci ob okupaciji med drugo svetovno vojno; ostal je le prezbiterij, ki je vkomponiran v poslopje [[Gimnazija Brežice|gimnazije]] oz. nekdanjega samostana. | |- | {{Slika d|Q128218438}} | [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Seča|Anton Padovanski]] | [[Seča]] |{{neznano}} | Ostanki nekdanje solinarske cerkvice v Seči, v bližini izliva [[Jernejev kanal|Jernejevega kanala]] in [[škver]]a. | |- | {{slika d|Q139827481}} | [[cerkev sv. Antona Puščavnika, Piran|Anton Puščavnik]] | [[Piran]] | {{Hs|1875.}} Tretja četrtina 19. stoletja | Posvečena 23. aprila 1374 in 1640 odstopljena bratovščini [[Filip Neri|sv. Filipa Nerija]], ki jo je prezidala. Podrta v tretji četrtini 19. stoletja. | <ref>{{navedi revijo|magazine=Varstvo spomenikov|year=2009|pages=152–54|first=Mojca Marjana|last=Kovač|publisher=Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije|url=https://situla.gov.si/SI_ZVKDS_VS_VSC_045P_076.html|title=Poročila: Piran - hiša Kumarjeva ulica 3}}</ref> |- |{{slika d|Q139827510}} |[[Cerkev sv. Apolinarija, Koper|Apolinarij]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej so častili tudi [[Sveti Krištof|sv. Krištofa]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- |{{slika d|Q139843796}} |[[Cerkev sv. Božidarja, Koper|Božidar]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q66458918}} | [[Cerkev sv. Barbare, Idrija|Barbara]] | [[Idrija]] | 1951 | Nekdanja župnijska cerkev [[Župnija Idrija|župnije Idrija]], raketirana leta 1945, podrta po koncu vojne, ostala le kripta z novo posvečenim oltarjem. | |- | {{Slika d|Q60362411}} | [[Cerkev sv. Bernardina, Portorož|Bernardin]] | [[Portorož]] | {{Hs|1806}} 1806 | Cerkev nekdanjega [[Frančiškani|frančiškanskega]] samostana, ohranjen le [[zvonik]] in [[prezbiterij]], danes je del hotelskega kompleksa Bernardin. | |- | [[Slika:Cerkev sv. Cirila in Metoda.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|Ciril in Metod]] | [[Ljubljana]] | 1958 | [[Jože Plečnik|Plečnikova]] cerkev, prizidana cerkvi sv. Krištofa, podrta in po podobnih načrtih [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Bežigrad)|na novo postavljena]] v Bežigradu. | <ref>[[Tamara Griesser Pečar]], ''Boj proti veri in cerkvi'', [[Družina (založba)|Družina]], 2007.</ref> |- |{{slika d|Q139843853}} |[[Cerkev sv. Dionizija Aeropagita, Koper|Dionizij Aeropagit]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{slika d|Q139844530}} | [[Cerkev sv. Duha, Celje (stara cerkev)|Duh]] | [[Celje]] | {{Hs|1962-12-31}} 1962 | Nekdanja cerkev, ki je stala ob Koprivnici pri današnjem [[Hotel Celeia|Hotelu Celeia]], porušena leta 1962; nadomestila jo je [[Cerkev sv. Duha, Celje|nova cerkev]] v Novi vasi. | |- |{{Slika d|Q139899509}} |[[Cerkev sv. Duha, Maribor|Duh]] |[[Maribor]] |1891 |Bila je del meščanskega špitala na [[Slomškov trg, Maribor|Slomškovem trgu]]. Po opustitvi bogoslužja leta 1785 je postala skladišče, leta 1805 je v njej delovalo [[Slovensko narodno gledališče Maribor|Narodno gledališče]], kasneje pa je bila porušena in na njenem mestu zgrajena [[Pošta Slovenije]]. | |- | {{Slika d|Q130564897}} | [[Cerkev sv. Duha, Planina|Duh]] | [[Planina, Postojna|Planina]] | {{Hs|1943-05-17}} 1943 | Nekdanja cerkev na Hribu; med 2. svetovna vojno je bila uporabljena kot postojanka [[Vaška straža|MVAC-a]] (bele garde), zato jo je [[Dolomitski odred (NOV in POS)|partizanski dolomitski odred]] požgal, in sicer, 17. maja 1943. | <ref>{{Navedi splet|title=O cerkvi Sv. Duha v Planini|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvi-sv-duha-v-planini.html|website=www.mojaobcina.si|date=2022-08-12|accessdate=2026-05-24|language=sl|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Planina, cerkev sv. Duh, maša ob 80. obletnici uničenja cerkve|url=https://www.druzina.si/clanek/masa-ob-80-obletnici-unicenja-cerkve-svetega-duha|accessdate=2026-05-24|language=sl|first=Ivo|last=Žajdela|publisher=Družina}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Duha, Ptuj|Duh]] |[[Ptuj]] |{{Hs|1784}}po 1784 |Nekdanja špitalska cerkev iz leta 1413, posvečena je bila leta 1513. Po delni porušitvi po letu 1784 je postala drvarnica. Danes izginula. |<ref>{{Navedi splet|title=nekdanja cerkev sv. Duha (ni ohranjena)|url=https://france-stele.zrc-sazu.si/details/1887|website=france-stele.zrc-sazu.si|accessdate=2026-05-23}}</ref> |- | {{Slika d|Q105622896}} | [[Cerkev sv. Elije, Prečna|Elija]] | [[Prečna]] | {{Hs|1938-12-31}} 1938 | Nekdanja župnijska cerkev, ki je bila postopno opuščena po zgraditvi nove [[Cerkev sv. Antona Padovanskega, Prečna|cerkve sv. Antona Padovanskega]] in dokončno porušena leta 1938. | <ref>{{harv|Kolenc et al.|2010|p=207–208}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564875}} | [[Cerkev sv. Florijana, Brezovica pri Črmošnjicah|Florijan]] | [[Brezovica pri Črmošnjicah]] | | | |- | {{Slika d|Q104128379}} | [[Cerkev sv. Florijana, Krško|Florijan]] | [[Krško]] | {{Hs|1891-12-31}} 1891 | Nekdanja pokopališka cerkev v Krškem, porušena leta 1891 za namen zgraditve sedanje [[Cerkev sv. Križa, Krško|cerkve sv. Križa]] | |- | |[[Cerkev sv. Florijana, Ježa|Florijan]] |Ježa, [[Volčanski Ruti]] |? |Stala pod vrhom Ježe. Omenjena že 16. maja 1419. Podrta med vladavino Jožefa II. Leta 1931 zgrajena [[Cerkev sv. Florijana, Volčanski Ruti|nova cerkev]] nižje v vasi. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | | [[Cerkev Imena Jezusovega, Borovec pri Kočevski Reki|Ime Jezusovo]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | | Podružnična cerkev, zgrajena leta 1753, požgana leta 1943, ruševine so bile odstranjene po drugi svetovni vojni. | <ref>{{RKD sklic|1647}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Breginj|Jakob]] |[[Breginj]] |? |Stala južno od [[Cerkev sv. Nikolaja, Breginj|cerkve sv. Nikolaja]]. Omenjena leta 1580. Morda identična [[Cerkev sv. Jakoba, Livek|cerkvi sv. Jakoba]] na [[Livek|Livku]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=36}} |- | {{Slika d|Q66458935}} | [[Cerkev sv. Jakoba, Kunšperk|Jakob]] | [[Kunšperk]] | | podružnična cerkev [[Župnija Sv. Peter pod Svetimi gorami|Župnije Sv. Peter pod Svetimi gorami]]; danes izginul objekt se je nahajal na današnjem naslovu Kunšperk 27; ohranjen je kip svetega Jakoba iz glavnega oltarja | <ref>http://www.bistricaobsotli.si/vsebina.asp?id=59{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jakoba, Volče|Jakob]] |[[Volče, Tolmin|Volče]] |? |Stala na vrhu planine na vrhu sv. Jakoba na priprošnjo lokalnih prebivalcev. Omenjena 6. marca 1493. 11. junija 1779 je bila interdicirana. Ruševine so vidne. |<ref>{{RKD sklic|16223}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=41}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Jakoba v Žužemberku 1930.jpg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Jakoba, Žužemberk|Jakob]] | [[Žužemberk]] | {{Hs|1956-12-31}} 1956 | podružnična cerkev je bila med 2. svetovno vojno močno poškodovana in leta 1956 porušena | |- | {{Slika d|Q105622864|lokalna=Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo.png}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Senovo|Janez Krstnik]] | [[Senovo]] | 1975 | Nekdanja župnijska cerkev, ki so jo porušili ob izgradnji nove [[Cerkev Vstalega Odrešenika, Senovo|cerkve Vstalega Odrešenika]] (zgrajena leta 1975). | <ref>[http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 Župnija Senovo] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20131007162804/http://www.kamra.si/Default.aspx?module=5&id=2857 |date=2013-10-07 }}, Kamra.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | {{Slika d|Q93275954}} | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Žička kartuzija|Janez Krstnik]] | [[Stare Slemene]] ([[Žička kartuzija]]) | | v jožefinskih reformah opuščena samostanska cerkev [[Žička kartuzija|Žičke kartuzije]], 2022 prenovljena z novo streho | |- | |[[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Tolmin|Janez Krstnik]] |[[Tolmin]] |? |Prvič omenjena leta 1194, a verjetno starejša. Stala je v središču Tolmina. Podrta s koncem 18. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|18084}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=37}} |- | {{Slika d|Q130553194}} | [[Cerkev sv. Janeza in Pavla, Babiči|Janez in Pavel]] | [[Babiči]] | | cerkvi se je v 60. letih porušila streha, leta 2007 pa so se začela dela na sanaciji zidov; cerkev ostaja nepokrita, vendar priložnostno služi za poroke, danes spada pod [[Župnija Marezige|Župnijo Marezige]] | <ref>[https://zupnija-marezige.rkc.si/index.php/content/display/55/rojci/20 Podružnica Rojci], Zupnija-marezige.rkc.si, pridobljeno 18. oktober 2024.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Jedrti, Grčarevec|Jedrt]] |[[Grčarevec]] | |Stala je na zahodnem robu [[Planinsko polje|Planinskega polja]], pod današnjo magistralno cesto Ljubljana–Postojna in nad vodnim izvirom. Ohranil se je le kamnit prag s posnetima vogaloma. Zapuščena je bila okoli leta 1761 |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.mojaobcina.si/logatec/novice/o-cerkvici-sv-jedrti-na-planinskem-polju.html|title=O cerkvi sv. Jedrti na Planinskem polju|accessdate=6. september 2025|website=Mojaobcina.si/logatec|last=Kermavnar|first=Simona}}</ref> |- | {{Slika d|Q130564858}} | [[Cerkev sv. Jedrti, Podkraj|Jedrt]] | [[Podkraj, Ajdovščina|Podkraj]] | | | |- | {{Slika d|Q18515901}} | [[Cerkev sv. Jere, Gabrje|Jera]] | [[Gabrje, Novo mesto|Gabrje]] ([[Trdinov vrh]]) | | cerkev, od katere je ohranjen le temeljni obod, je leta 2012 dobila novo streho na kovinski konstrukciji | |- | {{Slika d|Q66499056}} | [[Cerkev sv. Jošta, Ključevica|Jošt]] | [[Ključevica]] (hrib [[Kum]]) | {{Hs|1961-12-31}} 1961 | Ena izmed dveh cerkva na [[Kum]]u (1220 m), porušena leta 1961 zaradi izgradnje RTV oddajnika. | <ref>[http://www.kam.si/romarske_cerkve/kum.html Podružnična cerkev sv. Neže], Kam.si, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Jošta, Trebenče|Jošt]] |[[Trebenče]] |? |Po legendi stala nad prepadom, odnesel jo je plaz. Omenjena že leta 1595. Nadomestila jo je nova [[Cerkev sv. Jošta, Trebenče|cerkev sv. Jošta]]. |<ref>{{RKD sklic|03603}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Drežnica|Jurij]] |[[Drežnica]] |1911 |Zgrajena po letu 1495, podrta 1911. Na njenem mestu danes stoji [[Cerkev Srca Jezusovega, Drežnica|cerkev Srca Jezusovega]], zgrajena leta 1913. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Ilovica|Jurij]] |Ilovica, [[Kneža]] |1762 |Gotska cerkev stala na območju rimske zaporne utrdbe, porušena marca 1762, njen material je bil porabljen za izgradnjo nove [[Cerkev sv. Jurija, Kneža|cerkve sv. Jurija]] v središču Kneže na mestu kapele Frančiška Ksaverija, portal je bil v celotni prenešen v novejšo cerkev. |<ref>{{RKD sklic|18099}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=44}} |- | |[[Cerkev sv. Jurija, Koper|Jurij]] |Brol, [[Koper]] |{{neznano}} |Leta 1391 jo je posvetil [[Janez Loredan]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Jurija, Ortnek|Jurij]] | [[Ortnek]] | | | |- | {{Slika d|Q66458862}} | [[Cerkev sv. Jurija, Škale|Jurij]] | [[Škale]] | | Porušena po 2. svetovni vojni zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|premogovnikom Velenje]]. | |- | |[[Cerkev sv. Justa, Podbela|Just]] |[[Podbela]] |? |Neznana cerkev, omenjena samo v vizitacijskem dnevniku iz leta 1570. |{{Sfn|Höfler|2016|p=35}} |- | {{Slika d|Q66535370}} | [[Cerkev sv. Kancijana, Rakov Škocjan|Kancijan]] | [[Rakov Škocjan, Cerknica|Rakov Škocjan]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Katarine Aleksandrijske, Koper|Katarina Aleksandrijska]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Zubenaških vrat koprskega obzidja. Pred odprtjem Pretorske palače je bila posvečena papežu [[Papež Silvester I.|sv. Silvestru]]. |{{sfn|Likar|2010|p=286}} |- | | [[Samostan klaris Ljubljana|Klara]] | [[Ljubljana]] | 1895 | Cerkev nekdanjega Samostana klaris Ljubljana, porušena je bil po [[Ljubljanski potres (1895)|ljubljanskem potresu leta 1895]]. |{{sfn|Lavrič|Hančič|2019|p=347}} |- | |[[Cerkev sv. Klemna, Koper|Klemen]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Velikih vrat koprskega obzidja. V njej je bil relief [[Karel Boromejski|Karla Boromejskega]]. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | [[Slika:Cerkev sv. Krištofa 1934.png|150px|brezokvirja]] | [[Cerkev sv. Krištofa, Ljubljana|Krištof]] | [[Ljubljana]] | {{Hs|1958-12-31}} 1958 | baročna stavba, stala je pri starem mestnem pokopališču; ob njej so kasneje prizidali Plečnikovo [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Ljubljana (Jože Plečnik)|cerkev sv. Cirila in Metoda]]; porušena v letih 1957–1958 | |- | {{Slika d|Q130565121}} | [[Cerkev sv. Kozme in Damjana, Onek|Kozma in Damjan]] | [[Onek]] | | | |- | {{Slika d|Q130564850}} | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črmošnjicah|Križ]] | [[Blatnik pri Črmošnjicah]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Križa, Kobarid|Križ]] |[[Kobarid]] |? |Stala je na pokopališču v Kobaridu, omenjena v vizitacijskem dnevniku leta 1747. |{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | [[Slika:Spomenik na takratnem idrijskem mestnem pokopališču ob cerkvi Svetega Križa 1923 (cropped).jpg|150px]] | [[Cerkev sv. Križa, Idrija|Križ]] | [[Idrija]] | {{Hs|1967-12-31}} 1967 | baročna pokopališka cerkev, porušena leta 1967 med izgradnjo današnje [[cerkev sv. Jožefa Delavca, Idrija|župnijske cerkve sv. Jožefa]]; ohranjen samo zvonik | |- | {{Slika d|Q130564992}} | [[Cerkev sv. Lenarta, Col (stara cerkev)|Lenart]] | [[Col, Ajdovščina|Col]] | {{Hs|1937-12-31}} 1937 | stara župnijska cerkev, stala je na pokopališču, podrta je bila leta 1937 | <ref>[http://zupnija-col.rkc.si/index.php/content/display/65/o_nas/20 Nekaj podatkov iz zgodovine naše župnije in cerkve], Zupnija-col.rkc.si, pridobljeno 26. januar 2021.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Lenarta, Koper|Lenart]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Imela je tudi oltar, posvečen sv. Valentinu. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca, Bovec|Lovrenc]] |Dvor, [[Bovec]] |? |Verjetno bamberškega izvora iz prve polovice 11. stoletja ter kasneje pripadla benediktinskemu dvoru na Dvoru. Omenjena v vizitacijskih dnevnikih 17. stoletja. |<ref>{{RKD sklic|17704}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | | [[Cerkev sv. Lovrenca, Trava|Lovrenc]] | [[Trava, Loški Potok|Trava]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Lovrenca in Donata, Koper|Lovrenc in Donat]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Bošadraških vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | {{Slika d|Q69405558}} | [[Cerkev sv. Lucije, Dražgoše (stara cerkev)|Lucija]] | [[Dražgoše]] | | nekdanja župnijska cerkev, porušena v 2. svetovni vojni, minirali so jo Nemci | |- | {{Slika d|Q66458926}} | [[Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Grahovo (stara cerkev)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Grahovo, Cerknica|Grahovo]] | | nekdanja cerkev v Grahovem, predhodnica današnje | |- | |[[Cerkev Marije Nove, Koper|Marija Nova]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Izpričana leta 1488 ob vselitvi bratovščine. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q66537932}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Radlje ob Dravi|Marijino vnebovzetje]] | [[Radlje ob Dravi]] | | porušena cerkev nekdanjega [[Samostan dominikank Marenberg|Samostana dominikank Marenberg]] | |- | |[[Cerkev sv. Marjete, Koper|Marjeta]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q18729291}} | [[Cerkev sv. Marjete, Kunšperk|Marjeta]] (Kozja Peč) | [[Kunšperk]] | | | |- | {{Slika d|Q130564882}} | [[Cerkev sv. Marjete, Palčje|Marjeta]] | [[Palčje]] | | | |- | |[[Stara cerkev sv. Marka, Koper|Marko]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Marka, Markovec|Marko na Markovcu]] |Markovec, [[Koper]] |{{neznano}} |Pri vrhu Markovca, v ruševinah, podrta neznanega leta. Njeni deli so vgrajeni v današnjo [[Cerkev sv. Marka, Koper|cerkev sv. Marka]]. |<ref>{{Navedi splet|title=Župnija Koper - sv. Marko, Markovec|url=https://zupnija-kopersvetimarko.rkc.si/index.php/content/display/12/20/20|website=zupnija-kopersvetimarko.rkc.si|accessdate=2026-05-02}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Kozlov Rob|Martin]] |[[Grad Tolmin]] |domnevno med prvo svetovno vojno |Cerkev iz 14. ali 15. stoletja, ležala naj bi poleg ruševin gradu, vendar lokacije ni možno določiti. Domnevno porušena med obstreljevanjem med prvo svetovno vojno. |{{Sfn|Höfler|2016|p=40}} |- | {{Slika d|Q66458919}} | [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko (stara)|Martin]] | [[Poljane nad Škofjo Loko]] | {{Hs|1954-12-31}} 1954 | porušena leta 1954, na mestu nje leta 1967 zgrajena [[Cerkev sv. Martina, Poljane nad Škofjo Loko|nova cerkev]] | <ref>[http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20101206/C/312069971/poljane-kdo-vas-bo-ljubil Poljane, kdo vas bo ljubil], Arhiv.gorenjskiglas.si, pridobljeno 28. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Martina, Trnovo ob Soči|Martin]] |[[Trnovo ob Soči]] |prva polovica 19. stoletja |Prvič omenjena leta 1570, od 1755 imela kapelanijo. V franciscejskem katastru označena kot profanirana cerkev sv. Simona na polju. |<ref>{{RKD sklic|05037}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=34}} |- | |[[Cerkev sv. Mateja, Koper|Matej]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | [[Maribor]] | | nekdanja samostanska cerkev, ki je stala na mestu današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] | |- | | [[cerkev sv. Mihaela, Borovec pri Kočevski Reki|Mihael]] | [[Borovec pri Kočevski Reki]] | {{Hs|1952-12-31}} 1952 | nekdanja župnijska cerkev, zgrajena 1858–1863, požgana leta 1943, njene ruševine odstranjene leta 1952 | |- | {{Slika d|Q68549497}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Drama|Mihael]] | [[Drama, Šentjernej|Drama]] | | nekdanja cerkev v srednjem veku požganega trga [[Gutenwerth]]; patrocinij je domneven | <ref>{{RKD sklic|1595}}</ref> |- | {{Slika d|Q66535034}} | [[Cerkev sv. Mihaela, Družmirje|Mihael]] | [[Družmirje]] | {{Hs|1975-03-01}} 1. marec 1975 | porušena 1. marca 1975 zaradi pogrezanja tal nad [[Premogovnik Velenje|Premogovnikom Velenje]] | <ref>[http://www.sostanj.si/index.php?Itemid=173&id=13&option=com_content&task=view Zgodovina] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160214005306/http://www.sostanj.si/index.php?option=com_content&task=view&id=13&Itemid=173 |date=2016-02-14 }}, Sostanj.si, pridobljeno 29. december 2015.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Mihaela, Koper|Mihael]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Izolskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] |[[Maribor]] |1893 |Posvečena 1620, do 1784 posvečena [[Marijino vnebovzetje|Marijinemu vnebovzetju]]. Porušena pred pričetkom gradnje današnje [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|bazilike Matere Usmiljenja]] leta 1893. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Bača pri Modreju|Nikolaj]] |[[Bača pri Modreju]] |? |Zgrajena leta 1644, zaprta in opuščena v času [[Jožefinske reforme|jožefinskih reform]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=42}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Labinje|Nikolaj]] |[[Labinje]] |? |Prvič omenjena leta 1570, domnevno rudarska cerkev. Ohranjen samo zvonik. |<ref>{{RKD sklic|28013}}</ref>{{Sfn|Höfler|2016|p=47}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Zasavje|Nikolaj]] |[[Zasavje, Brežice]] |{{Hs|1781-01-25}}25. januar 1781 |Cerkev je odneslo v veliki poplavi, ki je odnesla tudi večino naselja. Kip zavetnika je danes s pripadajočo stransko kapelo v [[Cerkev sv. Lovrenca, Brežice|cerkvi sv. Lovrenca v Brežicah]]. | |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja v pristanišču, Koper|Nikolaj v pristanišču]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Vrat sv. Martina koprskega obzidja. Se razlikuje od novejše [[Cerkev sv. Nikolaja, Koper|cerkve sv. Nikolaja]], ki še stoji. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | |[[Cerkev sv. Nikolaja, Piran (pristanišče)|Nikolaj v pristanišču]] |[[Piran]] |1859 |Postavljena v 10. ali 11. stoletju, podrta leta 1859. Stala na območju današnjega [[Akvarij Piran|Akvarija Piran]]. Oltar z oltarno sliko je danes v [[Cerkev sv. Petra, Piran|cerkvi sv. Petra]]. |<ref>{{Navedi revijo|last=Mihelič|first=Darja|date=1996|title=Paberki iz piranskega kapiteljskega arhiva|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1F2BKCW|magazine=Kronika|publisher=Zveza zgodovinskih društev Slovenije|issue=št. 2/3|page=8|cobiss=4357933}}</ref> |- | {{Slika d|Q105568910}} | [[Cerkev sv. Neže, Reštanj|Neža]] | [[Reštanj]] | {{Hs|1920-01-08}} 8. januar 1920 | Nekdanja cerkev, ki je ležala na jugozahodnem pobožju grajskega hriba [[Grad Reštanj|gradu Reštanj]], porušili so jo 8. januarja 1920 za namen širitve [[Premogovnika Senovo|Premogovnika Senovo]]. [[Trboveljska premogokopna družba]] (lastnica premogovnika) je [[Župnija Koprivnica|župniji Koprivnici]] za rušitev plačala odškodnino. | {{sfn|Seher|1986|p=133}} |- |[[Slika:Vischer - Topographia Ducatus Stiria - 187 Jamnik bei Gonobitz - Jamnik (cropped).jpg|sredina|200x200_pik]] |[[Cerkev, sv. Pankracija, Zreče|Pankracij]] |[[Zreče]] |{{Hs|1825-12-31}} pred 1825 |Nekdanja grajska cerkev pri dvorcu oz. [[Grad Jamnik|gradu Jamnik]] je bila zgrajena leta 1342 s strani viteza Tannerja. Leta 1775 so v njej prenehali z mašami, leta 1783 so jo predelali v gospodarsko poslopje. Do leta 1825 je postala ruševina. Danes je baje ohranjen le skromen fragment zahodnega zidu v tamkajšnji garaži. |<ref>{{cite book|last=Sapač|first=Igor|title=Freudenberg, Lušperk, Jamnik: zreški gradovi med včeraj, danes in jutri|publisher=Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Maribor|location=Zreče|year=2016|cobiss=88682497|url=https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/316166/Zreski%20gradovi.pdf|pages=55, 57-58, 61, 63}}</ref> |- | {{Slika d|Q137825247}} | [[Cerkev sv. Petra, Pristava pri Leskovcu|Peter]] | [[Pristava pri Leskovcu]] | {{Hs|1800-12-31}} 18. stoletje | stala blizu [[Dvorec Globelo|Dvorca Globelo]], opuščena v 18. stoletju | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=102}} |- | |[[Cerkev sv. Pavla, Žabče|Pavel]] |[[Žabče]] |po 1759 |Opuščena po prenovi [[Cerkev sv. Marka, Žabče|cerkve sv. Marka]] v Žabčah okrog leta 1759. Po cerkvi se imenuje praznik šempav. Ruševine vidne. |{{Sfn|Höfler|2016|p=39}} |- | {{Slika d|Q66481147}} | [[Cerkev sv. Petra, Stopno|Peter]] | [[Stopno, Škocjan|Stopno]] | | zaradi slabega stanja porušena po letu 1945 | <ref>{{RKD sklic|25618}}</ref> |- | {{Slika d|Q128789108}} | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Črmošnjice|Peter in Pavel]] | [[Črmošnjice, Semič|Črmošnjice]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Petra in Pavla, Koper|Peter in Pavel]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Novih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | {{Slika d|Q69597415}} | [[Cerkev sv. Roka, Novo mesto|Rok]] | [[Novo mesto]] | | poškodovana med 2. svetovno vojno, po vojni propadla | <ref>[http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 Porušena cerkev svetega Roka pri Jedinščici] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190901095457/http://www.zupnija-nm-smihel.si/index.php/content/display/35/20/20 |date=2019-09-01 }}, Zupnija-nm-smihel.si, pridobljeno 1. september 2019.</ref> |- | {{Slika d|Q17021452}} | [[Cerkev sv. Rozalije, Ljubljana|Rozalija]] | [[Ljubljana]] | | | |- | |[[Cerkev sv. Silvestra, Bovec|Silvester]] |[[Bovec]] |? |Prvič omenjena leta 1585 ali 1595. Njene ruševine verjetno stojijo med hriboma Ravelnik in Stržišče nad sotočjem Soče in [[Koritnica (reka)|Koritnice]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=31}} |- | |[[Cerkev sv. Sofije, Koper|Sofija]] |[[Koper]] |{{Hs|1818}}pred 1818 |Cerkev, občasno imenovana kot kapela, je stala na oboku (starih) Izolskih vrat na notranjem [[Koprsko obzidje|koprskemu obzidju]]. Cerkev porušena z rušitvijo mestnih vrat, ki se na Franciscejskemu katastru 1818 ne pojavijo več. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | |[[Cerkev sv. Štefana, Koper|Štefan]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat sv. Petra koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |- | | [[Cerkev sv. Štefana, Teharje|Štefan]] | [[Teharje]] | {{Hs|1974-12-31}} 1974 | Med drugo svetovno vojno je bila zadeta v letalskem napadu; leta 1958 so jo porušili. Pripadajoči zvonik je bil porušen leta 1974. | <ref>{{Navedi splet|url=http://www.zupnija-teharje.si/?mod=3|title=Župnija sv. Martina na Teharjah|accessdate=17. 4. 2025|website=Župnija Teharje}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Tomaža, Mlinsko|Tomaž]] |[[Mlinsko]] |1757 |Prvič omenjena leta 1473 kot cerkev sv. Ubalda. Podrta zaradi nestabilnega terena in na novo sezidana v [[Idrsko|Idrskem]] z [[Cerkev sv. Tomaža, Idrsko|istim patrocinijem]]. | |- | {{Slika d|Q105712864}} | [[Cerkev sv. Tomaža, Vrhpolje|Tomaž]] | [[Vrhpolje, Hrpelje - Kozina|Vrhpolje]] | | Zaradi bližine slovensko-italijanske meje obmejna enota Jugoslovanske ljudske armade ni dovolila uporabljati cerkve ter pokopališča. Župnišče, mežnarija in cerkev so bili postopoma uničeni. | <ref>[http://katoliska-cerkev.si/sv-tomaz-povezuje-slovence-na-meji Sv. Tomaž povezuje Slovence na meji], Katoliska-cerkev.si, pridobljeno 26. november 2017.</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ubalda, Bonini|Ubald]] |[[Bonini]] |? |Stala na vrhu hriba Ubald. V bližini je morda stal samostan. Ruševine vidne. |<ref>{{RKD sklic|16495}}</ref> |- | |[[Stara cerkev sv. Ubalda, Orehek|Ubald]] |[[Orehek, Cerkno|Orehek]] |1740 |Zgrajena domnevno kot rudarska cerkev, pod zaselkom Na Nemcih, zaradi plazovitega območja podrta 22. maja 1740. Leta 1743 je bila vzhodneje zgrajena [[Cerkev sv. Ubalda, Orehek|nova cerkev sv. Ubalda]]. |{{Sfn|Höfler|2016|p=47}}<ref>{{RKD sklic|23328}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|Ulrik]] |[[Maribor]] |1844 |Zgrajena na območju Graških vrat, prvič omenjena že leta 1300. Kasneje podružnična cerkev Stolne župnije. | |- | {{Slika d|Q137825248}} | [[Cerkev sv. Urbana, Veniše|Urban]] | [[Veniše]] | {{Hs|1800-12-31}} konec 18. stoletja | postavljena verjetno sredi 17. stoletja, konec 18. stoletja že v ruševinah | {{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=101}}{{sfn|Černelič Krošelj|Gnidovec|2025|p=363-364}} |- | |[[Cerkev sv. Urha, Koper|Urh]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Brazzol koprskega obzidja. Starejšo cerkev je 13. aprila 1221 posvetil [[bl. Absalom]], ki je bila nato podrta. Novejšo je 21. oktobra 1239 posvetil [[Tomaž Contarini]]. |{{sfn|Likar|2010|p=285}} |- | {{Slika d|Q130564953}} | [[Cerkev sv. Valentina, Šmaver|Valentin]] | [[Šmaver, Nova Gorica|Šmaver]] (hrib [[Sabotin]]) | {{Hs|1782}}opuščena 1782 | Cerkev vsaj od leta 1502 s kaplanom, v 18. stoletju prebivališče puščavnikov. Opuščena tekom jožefinskih reform, močno poškodovana tekom prve svetovne vojne. Danes v ruševinah posvečen manjši oltar. | <ref>{{Navedi splet|title=Cerkev sv. Valentina na Sabotinu|url=https://www.sabotin-parkmiru.si/index.php/aktivnosti/10-urejen-sistem-kavern-na-sabotinu|website=Sabotin park miru|accessdate=2025-12-26|first=Beatriče|last=Žbona Trkman}}</ref> |- | |[[Cerkev sv. Vida in Modesta, Koper|Vid in Modest]] |[[Koper]] |{{neznano}} |Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju vrat Busterla koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=284}} |- | |[[Cerkev Vseh svetih, Piran|Vseh svetih]] |[[Koper]] |{{neznano}} | 1. novembra 1340 jo je posvetil [[Marko Semitecolo]]. Omenjena v opisu koprskega škofa [[Paolo Naldini|Pavla Naldinija]] leta 1700, da stoji na območju Pretorskih vrat koprskega obzidja. |{{sfn|Likar|2010|p=283}} |} === Cerkve na Kočevskem === Na Kočevskem, kjer so živeli [[Kočevarji]], je nekdaj stalo 123 cerkva in kapel (spadale so pod 17 župnij). Danes jih stoji okoli 30, ker so jih nekaj že popravili ali rekonstruirali. Od 95 uničenih cerkva, je še nekaj takšnih, katerih ruševine so dobro vidne.<ref>http://www2.arnes.si/~krsrd1/conference/Speeches/Ferenc_slo.htm</ref> {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q130565085}} | [[Cerkev sv. Ambroža, Kočarji|Ambrož]] | [[Kočarji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Ane, Beli Kamen|Ana]] | [[Beli Kamen]] | | | |- | {{Slika d|Q130565108}} | [[Cerkev sv. Ana, Mačkovec|Ana]] | [[Mačkovec, Kočevje|Mačkovec]] | | | |- | {{Slika d|Q137799517}} | [[Cerkev sv. Andreja, Kleč|Andrej]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | {{Hs|1943-12-31}} 1943 | cerkev so leta 1943 požgale italijanske sile med roško ofenzivo | |- | | [[Cerkev sv. Antona Puščavnika, Kleč|Anton Puščavnik]] | [[Kleč, Kočevje|Kleč]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Device Marije, Trnovec|Devica Marija]] | [[Trnovec, Kočevje|Trnovec]] | | | |- | {{Slika d|Q128789444}} | [[Cerkev sv. Elije, Spodnji Log|Elija]] | [[Spodnji Log, Kočevje|Spodnji Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Filipa in Jakoba, Mlaka pri Kočevski Reki|Filip in Jakob]] | [[Mlaka pri Kočevski Reki]] | | rekonstruirana | |- | | [[Cerkev sv. Florijana, Brezje|Florijan]] | [[Brezje]] | | stoji del zidov cerkve in zvonika | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Cvišlerji|Janez Krstnik]] | [[Cvišlerji]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Kočevska Reka (stara cerkev)|Janez Krstnik]] | [[Kočevska Reka]] | | na lokaciji stoji nova cerkev | |- | {{Slika d|Q130565141}} | [[Cerkev sv. Jurija, Novi Lazi|Jurij]] | [[Novi Lazi]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Križa, Blatnik pri Črnomlju|Križ]] | [[Blatnik pri Črnomlju]] | | stoji zvonik in obod cerkve | |- | | [[Cerkev Marije Snežne, Vrbovec|Marija Snežna]] | [[Vrbovec, Kočevje|Vrbovec]] | | | <ref>{{RKD sklic|2154}}</ref> |- | {{Slika d|Q130565061}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Koče|Marijino vnebovzetje]] | [[Koče, Kočevje|Koče]] | | | |- | {{Slika d|Q130565147}} | [[Cerkev sv. Marjete, Stari Log|Marjeta]] | [[Stari Log, Kočevje|Stari Log]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Miklavža, Mala Gora|Miklavž]] | [[Mala Gora, Kočevje|Mala Gora]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Petra in Pavla, Pugled pri Starem Logu|Peter in Pavel]] | [[Pugled pri Starem Logu]] | | | |- | | [[Cerkev sv. Roka, Smuka|Rok]] | [[Smuka]] | | ohranjen je tlak, delno rekonstruiran oltarni del | |- | | [[Cerkev sv. Štefana in Antona Padovanskega, Koblarji|Štefan in Anton Padovanski]] | [[Koblarji]] | | na lokaciji je postavljena kapelica | |- | | [[Cerkev sv. Uršule, Stari Breg|Uršula]] | [[Stari Breg]] | | | |} === Pravoslavne cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! width=3% | Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Elije, Brje pri Koprivi|Elija]] | [[Brje pri Koprivi]] | | | |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|Lazar]] | [[Maribor]] | {{Hs|1941-04-31}} april 1941 | Pozidana v letih 1935–1936. Stala je na Trgu generala Maistra in so jo po ukazu nemškega okupatorja še nedograjeno podrli zajeti jugoslovanski vojaki aprila 1941. | <ref>{{Navedi splet |url=http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |title=Yugokronika.mojforum.si |accessdate=2009-01-16 |archive-date=2008-03-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080322034422/http://yugokronika.mojforum.si/yugokronika-about457.html |url-status=dead }}</ref> |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Petra, Paunoviči|Peter]] | [[Paunoviči]] | | | <ref>[http://www.lokalno.si/2014/01/07/108890/zgodba/Bozic_v_pravoslavnih_Milicih/ Božič v pravoslavnih Miličih], Lokalno.si.</ref> |- | {{Slika d|Q13567595}} | [[Cerkev sv. Save, Celje|Sava]] | [[Celje]] | {{Hs|1941-04-09}} 9. april 1941 | | |- | {{Slika d|}} | [[Cerkev sv. Stevana, Marindol|Stevan]] | [[Marindol]] | | | <ref>Martin Tomažin, ''[http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Tomazin-Martin.PDF Uskoške populacije na Jugovzhodu Slovenije]'', Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2004.</ref> |} === Evangeličanske cerkve === {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash" width=80% ! Slika ! Cerkev ! Naselje ! Leto<br>propada ! width=40% | Opis ! Vir |- | {{Slika d|Q60352064}} | [[Evangeličanska cerkev, Arja vas|Evangeličanska cerkev]] | [[Arja vas]] (Govče) | {{Hs|1600-01-20}} 20. januar 1600 | rotunda, zgrajena leta 1589, porušena v protireformacijski akciji 20. januarja 1600 | <ref>[https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/protestantska-cerkev-na-govcah.html Protestantska cerkev na Govčah], Kamra.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |- | {{Slika d|Q105622655}} | [[Evangeličanska cerkev, Celje|Evangeličanska cerkev]] | [[Celje]] | {{Hs|1964-12-31}} 1964 | neogotska cerkev, zgrajena leta 1906, po 2. svetovni vojni dana na razpolago starokatoliški skupnosti, leta 1964 porušena zaradi propadanja | <ref>Lejla Valentić in drugi, ''[https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303712.pdf O pravoslavnih in protestantskih porušenih svetiščih v Celju]'', raziskovalna naloga, I. gimnazija v Celju, Celje 2003, stran 23.</ref> |- | {{Slika d|Q105622649}} | [[Evangeličanska cerkev, Radlje ob Dravi|Evangeličanska cerkev]] | [[Radlje ob Dravi]] | | zgrajena leta 1905, porušena po drugi svetovni vojni | <ref>[https://lokalec.si/novice/sovrazniki-v-isti-domovini-kaksna-zabloda-kaksen-zlocin/ »Sovražniki v isti domovini! Kakšna zabloda, kakšen zločin!«], Lokalec.si, pridobljeno 21. februar 2021.</ref> |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{Navedi knjigo|title=Marija na jezeru: 1000 let župnije Leskovec pri Krškem|publisher=Družina|year=2025|isbn=978-961-04-1191-8|location=Ljubljana|cobiss=235513091|editor-last1=Černelič Krošelj|editor-first1=Alenka|editor-last2=Gnidovec|editor-first2=Matej}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Primorska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2016|isbn=978-961-7004-01-4|location=Ljubljana|cobiss=286622464|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/36126}} * {{Navedi knjigo|title=Gradivo za historično topografijo predjožefinskih župnij na Slovenskem: Kranjska|last=Höfler|first=Janez|publisher=Viharnik|year=2017|isbn=978-961-7004-05-2|location=Ljubljana|cobiss=291693056|authorlink=Janez Höfler|url=https://www.sistory.si/publication/38022}} *{{navedi knjigo|first1=Marko|last1=Kolenc|last2=Kren|first2=Janez|first3=Marinka|last3=Dražumerič|first4=Joži|last4=Vesel|last5=Mesojedec|first5=Marko|first6=Anton|last6=Marinko|title=Sto let s svetim Antonom Padovanskim|year=2010|publisher=[[Župnija Prečna]]|location=Prečna|cobiss=251083264|ref={{harvid|Kolenc et al.|2010}}}} *{{navedi knjigo|editor-first1=Ana|editor-last1=Lavrič|editor-first2=Damjan|editor-last2=Hančič|title=Odsev Luči: Štiridesetletnica oživitve Klarine karizme v Sloveniji|publisher=Samostan Brezmadežne sester klaris Nazarje|location=Nazarje|year=2019|isbn=978-961-94470-1-7|cobiss=299386880}} *{{navedi revijo|last=Likar|first=Darko|year=2010|title=Arhitektura cerkva nad mestnimi vrati notranjega obzidja v Kopru in oratorija sv. Jakoba nad Poljskimi vrati v Piranu|url=https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWR6903O|magazine=Annales. Series historia et sociologia|publisher=Univerza na Primorskem, Znanstvenoraziskovalno središče; Zgodovinsko društvo za južno Primorsko|page=278|cobiss=1949651|number=2}} * {{navedi knjigo|first=Anton|last=Seher|title=Zgodovina Premogovnika Senovo|year=1986|publisher=SOZD REK "Edvard Kardelj" – DO RPS, DO Rudnik rjavega premoga Slovenije TOZD Rudnik rjavega premoga Slovenije|location=Senovo|cobiss=8619681}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Former churches in Slovenia|Ruševinske in nekdanje cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji| ]] 35h89kcuhchys3a57uk8jb4yluyvvi3 0 198966 6679869 6658822 2026-05-23T14:52:42Z ~2026-13659-49 255600 /* Ustvarjalni opis */ 6679869 wikitext text/x-wiki {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba|birth_date=}} '''Nataša Konc Lorenzutti''', [[Slovenci|slovenska]] [[igralec (umetnik)|igralka]], [[pisateljica]], [[pesnik|pesnica]], * [[20. junij]] [[1970]], [[Kranj]] https://natasa-konc-lorenzutti.eu/ === Delo === V tretjem letniku (1992) je prejela fakultetno [[Prešernova nagrada|Prešernovo nagrado]] za vlogo Ofelije. Med letoma 1993 in 1995 je bila angažirana v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, med letoma 1995 in 1999 pa v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici. Leta 1997 je diplomirala z vlogo Ane v Sodnem dnevu in diplomskim delom z naslovom Privid resničnosti. Zatem je prenehala službovati v Primorskem dramskem gledališču (1999) in pridobila status samostojne ustvarjalke. Sodelovala je z Zavodom za šolstvo kot soavtorica učnega načrta za umetniško gimnazijo dramsko-gledališke smeri in prenovljene filmsko-gledališke smeri. Od leta 2006 do 2020 je poučevala igro in govor na umetniški gimnaziji smeri film in gledališče, na [[Gimnazija Nova Gorica|Gimnaziji Nova Gorica]]. Od septembra 2020 dalje je polno samozaposlena v kulturi. Je članica Društva slovenskih pisateljev, Slovenske matice in Slovenskega centra PEN, pri DSP vodi sekcijo za otroško in mladinsko književnost. === Študij === Po končani [[Srednja šola za oblikovanje in fotografijo|Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo]] v Ljubljani leta 1989 je nadaljevala študij na [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani, smer dramska igra in umetniška beseda. Leta 2008 je zaključila pedagoško-andragoško izobraževanje na [[Pedagoška fakulteta v Ljubljani|Pedagoški fakulteti v Ljubljani]] ter opravila strokovni izpit v vzgoji in izobraževanju. Leta 2010 je zagovarjala magistrsko delo z naslovom Plasti ustvarjene besede v pisni in govorni podobi avtorske proze na AGRFT, smer umetniška beseda, ter pridobila naslov magistrica umetnosti. === Ustvarjalni opis === Uveljavlja se predvsem kot mladinska pisateljica, piše pa tudi za odrasle. Napisala je nekaj scenarijev za igrane oddaje Otroškega in mladinskega programa [[RTV Slovenija]]. Z dijaki dramsko-gledališkega oddelka Gimnazije Nova Gorica je uprizarjala avtorske mladinske igre (Društvo starejših bratov 2012, Kekec gor, Kekec dol 2013, Reci gladko tetanus 2014, O pravljici, ki je ni nihče povedal 2015, Lica kot češnje 2016, Gremo mi v tri krasne 2017) in pripravljala uprizoritve del, ki so bila predpisana za esej pri splošni maturi, bodisi pri slovenščini bodisi pri izbirnem predmetu zgodovina in teorija drame in gledališča: Konje krast 2013, Veliki briljantni valček 2014 (dokončanje režije Marjana Bevka), Češnjev vrt (A. P. Čehov) 2016, Alamut (V. Bartol, dramatizacija D. Jovanović, Nataša K. Lorenzutti) 2017, Ubežni delci (Anne Michaels, dramatizacija Nataša K. Lorenzutti) 2018, Ugasniti luč, a ne umreti (priredba drame Antigona zdaj Evalda Flisarja, s poezijo Barbare Korun) 2019, Tri zime (Tena Štvičić) 2020 Skupaj z režiserko Majo Weiss je ustvarila celovečerni kinematografski dokumentarni film z naslovom Zajeti v izviru -- Slovenski otroci Lebensborna (Bela film 2023). Svetovno premiero je film doživel v Frankfurtu, oktobra 2023, slovensko pa na Festivalu dokumentarnega filma v Cankarjevem domu v Ljubljani, kot otvoritveni film, marca 2024.<ref>{{Navedi splet|title=ZAJETI V IZVIRU - SLOVENSKI OTROCI LEBENSBORNA|url=https://belafilm.si/seznam-filmi/zajeti-v-izviru-slovenski-otroci-lebensborna/|website=Bela Film|accessdate=2025-06-13|language=sl-SI}}</ref> === Zasebno === Z družino živi v [[Osek, Nova Gorica|Oseku]] pri [[Nova Gorica|Novi Gorici]]. Ima pet otrok in sicer tri hčere in dva sina. == Bibliografija == === Mladinska dela === * ''Pod Marijinim plaščem, šmarnice za otroke'', 2004 * ''Lučka, zgodba o rojstvu'', 2004 * ''Ravno prav velik'', 2006 * ''Skrivališče'', 2007 * ''Mi smo slike'', 2007 * ''Krilate in kosmate basni'', 2010 * ''Nihče ne ve'', 2011 * ''Poleti letim'', 2011 * ''Kakšno drevo zraste iz mačka'', 2012 * ''Cufkova podeželska pustolovščina, 2012'' * ''Enajstnik'', 2012 *''Društvo starejših bratov'', 2013 *O pravljici, ki je ni nihče povedal, 2014 *''Lica kot češnje'', 2015 *''Kdo je danes glavni'', 2015 *''[[Avtobus ob treh]]'', 2016 *''Nisem smrklja'', 2017 *''Zvezek in brezvezek'', 2018 *''Gremo mi v tri krasne'', 2020 *''Tronci'', 2021 *''To ni pismo'', 2023 *''Jutri bom siten kot pes'', 2023 (n. Desetnica) *''Priročnik za prelisičenje'', 2025 ===Dela za odrasle=== * ''Jezik molka in druge zgodbe'', 2009 *''Kava pri dišečem jasminu'', 2013 *''Bližina daljave'', 2017 *''Beseda, ki je nimam'', 2021 *''Senca brez človeka'', 2023 *''Vse je postalo plamen'', 2025 == Nagrade in priznanja == * Priznanje [[zlata hruška]] 2016 za najboljše slovensko mladinsko delo v letu 2015: ''Kdo je danes glavni'', založba Miš (ilustr. [[Tanja Komadina]]); * Nagrada svetlobnica (založba Družina) 2016 za roman ''Bližina daljave''. * Projekt Rastem s knjigo za sedmi razred OŠ, 2018/19, roman ''Avtobus ob treh''. *Uvrstitev na častno listo mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY, 2020, za otroško knjigo Zvezek in brezvezek *Projekt Rastem s knjigo za prvi letnik srednjih šol, 2021/22 *Priznanje Slovenske sekcije IBBY, za promocijo branja in mladinske književnosti, 2023 *Nagrada desetnica, za delo Jutri bom siten kot pes, 2024 === Nominacije === * 2011 : za nagrado modra ptica, za roman ''Kava pri dišečem jasminu'', * 2013 : za nagrado [[Večernica (nagrada)|večernica]], za mladinsko delo Kakšno drevo zraste iz mačka, * 2014 : za nagrado [[Desetnica (nagrada)|desetnica]], za mladinsko delo ''Kakšno drevo zraste iz mačka'', * 2015 : za nagrado desetnica, za mladinsko delo ''Enajstnik'', * 2016 : za nagrado večernica, za mladinsko delo ''Kdo je danes glavni'', * 2017 : za nagrado desetnica, za mladinski roman ''Lica kot češnje'', * 2017 : za nagrado večernica, za mladinski roman ''Avtobus ob treh'', * 2018 : za nagrado desetnica, za delo ''Kdo je danes glavni'', * 2019 : za nagrado desetnica in za [[Levstikova nagrada|Levstikovo nagrado]], za delo ''Nisem smrklja''. *2021 : za nagrado desetnica, za delo Gremo mi v tri krasne *2022: za nagrado desetnica, za delo Tronci *2022: za nagrado večernica, za delo Tronci == Sklici == {{Sklici}} ==Zunanje povezave== {{wikivir-avtor}} * [http://projects.ung.si/besedne-ustvarjalke/navdusujoca-raznolikost_ver0.2.pdf Zbornik intervjujev Navdušujoča raznolikost (2014)] * [http://www.osek-vitovlje.si/joomla/sl/kraj-in-ljudje/znane-osebnosti/110-natasa-konc-lorenzutti Krajevna Skupnost Osek: znane osebnostti- Nataša Konc Lorenzutti] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160304221734/http://www.osek-vitovlje.si/joomla/sl/kraj-in-ljudje/znane-osebnosti/110-natasa-konc-lorenzutti |date=2016-03-04 }} * [http://www.primorci.si/osebe/konc-lorenzutti-nata%C5%A1a/1170/''Primorci.si: Spletni biografski leksikon znanih Primork in Primorcev – Konc Lorenzutti, Nataša''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20141210232807/http://www.primorci.si/osebe/konc-lorenzutti-nata%C5%A1a/1170/ |date=2014-12-10 }} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Konc Lorenzutti, Nataša}} [[Kategorija:Slovenski mladinski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski gledališki igralci]] [[Kategorija:Slovenski učitelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Magistrirali na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani]] [[Kategorija:Nataša Konc Lorenzutti| ]] jaobk81ct1srepsyby55w4ts2gzpa5b 0 208003 6679959 6486576 2026-05-23T17:02:24Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679959 wikitext text/x-wiki :''Glej tudi razločitveno stran [[AAR]].'' {{Infobox river | name = Aare | other_name = Aar | image = Bern Untertorbrücke 05.jpg | image_caption = Aare pri [[Bern|Bernu]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = kantoni | subdivision_name2 = Bern, Solothurn, Aargau | subdivision_type3 = Naselja | subdivision_name3 = Meiringen, [[Interlaken]], [[Thun]], Münsingen, Muri bei Bern, [[Bern]], Bremgarten bei Bern, Aarberg, Büren an der Aare, [[Solothurn]], Aarwangen, Aarburg, Olten, Niedergösgen, Schönenwerd, [[Aarau]], Möriken-Wildegg, [[Brugg]], Windisch, Döttingen, Aargau, Klingnau | source1_location = ledenik Unteraar | source1_coordinates = {{coord|46.56341|8.43259|region:CH-BE|format=dms}} | mouth_location = [[Ren]] pod [[Koblenz, Švica|Koblenzem]] | mouth_coordinates = {{coord|47.6057|8.2234|display=it|region:CH_type:river}} | map = Aare basin simple.png | map_caption = Porečje reke Aare | length = 291,5 km | source1_elevation = 1940 m | mouth_elevation = 311 m | discharge1_location = Untersiggenthal | discharge1_min = 351 m³/s,<br />138 m³/s | discharge1_avg = 559 m³/s | discharge1_max = 735 m³/s,<br />2656 m³/s | progression = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = Oberaarsee, Grimselsee, Räterichsbodensee, jezero Brienz, jezero Thun, Wohlensee, jezero Biel, Stausee Niederried, Klingnauer Stausee | basin_size = 17779 km² }} '''Aare''' (nemško: [ˈaːrə]) ali Aar (nemško: [aːr]) je pritok Visokega [[Ren]]a in najdaljša reka, ki v celotini dolžini svojega toka, od izvira do izliva, teče izključno po ozemlju [[Švica|Švice]].<ref name=CVDE>{{harvnb|Bridgwater|Aldrich|1968|p=11}}</ref> Njegova celotna dolžina od izvira do sotočja z Renom obsega približno 295 kilometrov, v tej razdalji pa se spusti 1565 m in odmaka površino 17.779 km², skoraj v celoti znotraj Švice in predstavlja skoraj polovico površine države, vključno z vso osrednjo Švico.<ref name="eb">{{harvnb|Hoiberg|2010|p=4}}</ref> Ob toku reke Aare je več kot 40 hidroelektrarn. Ime reke izvira vsaj iz [[Latenska kultura|latenskega obdobja]] in je izpričano kot ''Nantaror'' 'dolina Aare' v je v bernski cinkovi tablici. Ime je bilo latinizirano kot ''Arula / Arola / Araris''.<ref>{{harvnb|Forbiger|1848|p=126f}}</ref> == Potek == [[File:Aletschgebiet aus dem Flugzeug.jpg|thumb|right|Ledenik Unteraargletscher]] [[File:Ausgang Aareschlucht.jpg|thumb|Aare pri Innertkirchenu]] [[File:Aareschlucht 166 7.jpg|thumb|Notranjost soteske Aare]] Aare izvira v velikih ledenikih Aargletscher (ledeniki Aare) v [[Bernske Alpe|Bernskih Alpah]], v [[Kanton Bern|kantonu Bern]] in zahodno od prelaza Grimsel. Finsteraargletscher in Lauteraargletscher se združita, da tvorita Unteraargletscher (ledenik Spodnji Aaar), ki je glavni vir vode za Grimselsee (jezero Grimsel).<ref name=GH>{{harvnb|Gresswell|Huxley|1965|p=27}}</ref><ref name=cohen>{{harvnb|Cohen|1998|p=1}}</ref> Oberaargletscher (zgornji ledenik Aaar) napaja Oberaarsee, ki se prav tako izliva v Grimselsee. Aare zapusti Grimselsee na vzhodu do Grimsel Hospiz, pod prelazom Grimsel, nato pa teče proti severozahodu skozi Haslital in na poti tvori 46 m visok čudovit slap Handegg, mimo Guttannena. Takoj za Innertkirchnom se mu pridruži prvi večji pritok Gamderwasser. Manj kot 1 kilometer kasneje reka teče po apnenčastem grebenu v soteski Aare (nemško: Aareschlucht). Tu se Aare izkaže več kot le reka, saj letno privabi na tisoče turistov po poti skozi sotesko. Malo mimo Meiringena, blizu Brienza, se reka razširi v Briensko jezero. V bližini zahodnega konca jezera posredno prejme svoj prvi pomembnejši pritok Lütschine. Nato teče čez močvirnato ravnino Bödeli med Interlaknom in Unterseejem, preden se izlije v jezero Thun. V bližini zahodnega konca jezera Thun reka posredno sprejema vode Kanderja, ki se mu je pravkar pridružilo Simme, ob jezeru Thun. Lake Thun je vodja plovbe. [5] Ko teče iz jezera, gre skozi Thun, nato pa teče skozi mesto Bern, mimo osemnajstih mostov in okoli strmo obrobljenega polotoka, na katerem se nahaja staro mesto Bern. Reka kmalu spremeni svoj severozahodni tok za pravo zahodno smer, a po prejemu Saane ali La Sarine zavije proti severu, dokler se ne približa Aarbergu. Tam je reka, ki je zaradi pogostih poplav podeželje severno od Berna v enem od glavnih švicarskih inženirskih podvigov 19. stoletja vodno korekcijo Jura preusmerila v močvirje, preusmerila v Lac de Bienne. Z zgornjega konca jezera, pri Nidauju, reka teče skozi kanal Nidau-Büren, imenovan tudi Aarejev kanal, [3] in nato teče proti vzhodu do Bürena. Jezero absorbira ogromne količine erodiranega proda in taljenja snega, ki jih reka prinaša iz Alp, nekdanja močvirja pa so postala plodne ravnice: znana so kot "zelenjavni vrt Švice". Od tu Aare teče dolgo severovzhodno, mimo mesta [[Solothurn]] (pod katerim se z desne vliva Grosse Emme), Aarburga (kjer se mu pridruži še Wigger), Olten, Aarau, blizu katere je sotočje s Suhre in Wildegg, kjer na desni pade Seetal Aabach. Kmalu pod [[Brugg]]om prejme najprej [[Reuss (reka)|Reuss]], njegov glavni pritok, kmalu zatem še Limmat, drugi najmočnejši pritok. Zdaj zavije proti severu in kmalu postane pritok Rena, ki ga celo preseže po obsegu, ko se reki združita dolvodno od Koblenza (Švica), nasproti Waldshuta v Nemčiji. Ren pa se po prehodu na Nizozemsko izliva v Severno morje. == Pritoki == [[File:Aare - Limmat (Limmatspitz) IMG 6765.jpg|thumb|Pri "Wasserschlossu", kjer reke Aare, Reuss in Limmat stečejo skupaj]] [[File:Bern 2.jpg|thumb|Aare v Bernu]] [[File:London2007zurich img 5743.jpg|thumb|Sotočje Aare in Rena pri Koblenzu]] *Limmat (po in severovzhodno od Brugga ter severozahodno od Badna) **Reppisch **Sihl **Jezero Zurich *[[Reuss (reka)|Reuss]] (po in severovzhodno od Brugga ter severozahodno od Badna) **Lorze **Kleine Emme **Lake Lucerne **Schächen **Chärstelenbach **Göschener Reuss *Aabach (priteče iz Seetal, v Wildegg) **Bünz *Suhre (po in severno od Aaraua) **Wyna *Aabach (od leve v Aarau) *Stegbach *Dünnern (v Olten) *Wigger (desno pred Aarburgom) *Murg (pred, zahodno iz Murgenthala) **Rot (Roggwil) **Langete (Langenthal) *Emme (po, vzhodno od Solothurna) *Jezero Bienne **Suze (v [[Biel/Bienne) **Zihlkanal *Saane/Sarine|Saane/La Sarine]] (za Wohlensee) **Sense *Gürbe (v Muri pri Bern) *Zulg (zahodno od Steffisburga) *Jezero Thun **Kander (zahodno od Spieza) *Jezero Brienz **Lütschine (na koncu jezera Brienz, tik ob izlivu) *Gadmerwasser (takoj za tem, severozahodno od Innertkirchena) ==Zajezitve== * Jezero Grimsel,<ref name=a1>{{harvnb|Anon|1973|p=74}}</ref> 1908 m * Jezero Brienz, 564 m<ref name=GH1>{{harvnb|Gresswell|Huxley|1965|p=272}}</ref> * Jezero Thun, 558 m * Jezero Wohlen,<ref name=a2>{{harvnb|Anon|1973|p=70}}</ref> 481 m * Niederriedsee,461 m * Jezero Biel, 429 m * Klingnauer Stausee, 318 m == Uporaba in kulturna zgodovina == V srednjem veku je bila reka Aare pomembna mejna reka: ločila je plemenski vojvodini Burgundijo in Alemannijo, bila je mejni del karolinških divizij in je nekaj časa ločevala tudi Hochburgund od rimsko-nemško cesarstvo. Z ustanovitvijo mesta Bern konec 12. do 13. stoletja se je značaj Aare spremenil, saj so bili najpozneje do sredine 13. stoletja mostovi čez reko in koherentna ozemlja, razvita na obeh straneh reke. Kratke obmejne odseke, ki danes na različnih mestih odstopajo od struge Aare, je mogoče izslediti do prejšnjih naravnih [[meander|meandrov]], ki so takrat še postavili mejo in ki so zdaj že suhi. Aare je bil dolgo časa pomemben za gozdarsko industrijo. Les iz [[Emmental]]a so prevažali do Rena in njegovega ustja v Severnem morju. Kot opomin na to tradicijo je kulturna in zgodovinska ''Flösserweg'' med Stillijem in Laufenburgom. Pot Aare od Nidauja do Solothurna je plovna, prav tako jezero Biel. Kot je razvidno iz kamnitega napisa rimskih mornarjev v Avenchsu, se je Aare uporabljal za ladijski promet že od antičnih časov.<ref>Corpus Inscriptionum Latinarum (CIL) XIII 5096</ref> Medkrajevni promet po reki se je ustavil šele konec 19. stoletja po izgradnji železniških prog in prvih rečnih elektrarn. Voda iz reke Aare se uporablja za proizvodnjo električne energije v številnih hidroelektrarnah. Skupina elektrarn Kraftwerke Oberhasli (KWO) se nahaja v izviru Grimsela. S svojimi akumulacijskimi elektrarnami in črpalnimi elektrarnami predela vodo iz rezervoarjev Oberaar, Grimsel, Räterichsboden in Gelmer v največjo energijo, ki ima pomembno vlogo pri nadzoru omrežja. Kratkoročno je mogoče priklicati moč 1,3 GW, kar približno ustreza moči jedrske elektrarne Leibstadt. Od reke Interlaken do izliva se voda Aare uporablja za obratovanje več nizkotlačnih elektrarn. Švicarske jedrske elektrarne Mühleberg, Gösgen in Beznau, katerih hladilni sistemi uporabljajo vodo iz Aare, se nahajajo ob toku reke. Številni mostovi prečkajo Aare. Samo v mestu Bern jih je 18. Številni odseki Aare so zelo pomembni za športne dejavnosti. Rečna pokrajina vzdolž Aare je pomembno lokalno rekreacijsko območje in ima dobro označene pohodniške in kolesarske poti. Združenje AareLand podpira različne projekte za usklajevanje prostočasnih dejavnosti in spodbujanje trajnostnega razvoja v regiji. == Sklici == {{sklici|2}} ==Reference== * {{navedi knjigo | author = Anon | year = 1973 | title = Atlas Routier et Touristique | language = Fr | publisher = Bordas-Tirade | location = Paris, France }} * {{cite encyclopedia | editor1-last = Bridgwater | editor1-first = W.| editor2-last = Aldrich | editor2-first = Beatrice | encyclopedia = The Columbia-Viking Desk Encyclopedia | title = Aare | publisher = Columbia University Press | location = New York, NY | year = 1968 | isbn = 978-0670230709 | edition = 3 }} * {{cite encyclopedia | editor-last = Cohen | editor-first = Saul B. | encyclopedia = The Columbia Gazetteer of the World | title = Aare | publisher = Columbia University Press | location = New York, NY | isbn = 0-231-11040-5 | year = 1998 }} * {{navedi knjigo | last = Forbiger | first = Albert | title = Handbuch Der Alten Geographie | volume = 3 | publisher = Veriag von Gustav Mayer | location = Leipzig, Germany | year = 1848 | url = https://books.google.com/books?id=AvwoAAAAYAAJ&pg=PA127 }} * {{navedi knjigo | editor-last1 = Gresswell | editor-first1 = R. Kay | editor-last2 = Huxley | editor-first2 = Anthony | publisher = G. P. Putnam's Sons | location = New York, NY | year = 1965 | title = Standard Encyclopedia of the World's Rivers and Lakes }} * {{cite encyclopedia | editor-last = Hoiberg | editor-first = Dale H. | encyclopedia = Encyclopædia Britannica | title = Aare River | publisher = Encyclopædia Britannica, Inc. | location = Chicago, IL | edition = 15 | isbn = 978-0-85229-961-6 | year = 2010 }} * {{cite encyclopedia | editor1-last = Kristol | editor1-first = Andres | editor2-last = Cattin | editor2-first = Florence | editor3-last = Meroni | editor3-first = Barbara | editor4-last = Schmid | editor4-first = Gabrielle | title = Aarau AG (Aarau) | encyclopedia = Lexikon der schweizerischen Gemeindenamen LSG: Dictionnaire toponymique de scommunes suisses DTS /Dizionario toponomastico dei comuni svizzeri DTS | location = Stuttgart, Germany | publisher = Huber Frauenfeld | year = 2005 | isbn = 3-7193-1308-5 | edition = 1 | language = de | trans-title = Encyclopedia of the Swiss municipality of LSG: Dictionnaire de toponymique scommunes Suisses DTS / Dizionario dei comuni toponomastico svizzeri DTS }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Aare}} * [http://www.aareschlucht.ch The Aare Gorge (Aareschlucht)] * [http://ethorama.library.ethz.ch/de/node/12034 Aare (Solothurn)], [http://ethorama.library.ethz.ch/de/node/11614 Aare (Bern)] und [http://ethorama.library.ethz.ch/de/node/11645 Aare (Aargau)] auf der Plattform ETHorama * [https://www.aare.bve.be.ch/aare_bve/de/index.html Die Aare im Kanton Bern] Website des Kantons Bern * [https://aaremarzili.info/ Aaretemperatur] auf aaremarzili.info [[Kategorija:Reke v Švici]] [[Kategorija:Pritoki Rena]] {{normativna kontrola}} mf0mjyg1f88kno5t8h6znydkuz280io 0 211854 6680154 6121197 2026-05-24T07:47:24Z Yerpo 8417 pp 6680154 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 24001 do 25000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Izvor nekaterih imen je pojasnjen tudi v Okrožnicah centra za male planete (“Minor Planet Circulars” ali MPC). Kadar se pojasnilo najde tudi v reviji “[[Nebo in teleskop]]” (Sky and Telescope) (S&T), je to navedeno. Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). Pojasnilo o izvoru imena, ki je označeno z * je potrebno preveriti ali poiskati še v “Slovarju imen malih planetov”. {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 24001–24100 |- | [[24005 Eddieozawa]] || {{mp|1999 RB|59}} || Eddie Ozawa, [[Američani|ameriški]] [[mentor]] finalista na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom|Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24005 †] |- | [[24010 Stovall]] || {{mp|1999 RR|104}} || Laraine Stovall, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24010 †] |- | [[24015 Pascalepinner]] || {{mp|1999 RK|123}} || Pascale Pinner, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24015 †] |- | [[24019 Jeremygasper]] || {{mp|1999 RX|137}} || Jeremy Gasper, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24019 †] |- | [[24021 Yocum]] || {{mp|1999 RT|143}} || Ivan Yocum, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24021 †] |- | [[24024 Lynnejohnson]] || {{mp|1999 RY|159}} || Lynne Johnson, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24024 †] |- | [[24025 Kimwallin]] || {{mp|1999 RV|164}} || Kim Wallin, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24025 †] |- | [[24026 Pusateri]] || {{mp|1999 RN|175}} || Lynne Pusateri, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24026 †] |- | [[24027 Downs]] || {{mp|1999 RP|176}} || Karen Downs, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24027 †] |- | [[24028 Veronicaduys]] || {{mp|1999 RP|182}} || Veronica Duys, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24028 †] |- | [[24032 Aimeemcarthy]] || {{mp|1999 RO|212}} || Aimee McCarthy, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24032 †] |- | [[24044 Caballo]] || {{mp|1999 SL|17}} || Cindy Caballo, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24044 †] |- | [[24045 Unruh]] || {{mp|1999 ST|18}} || Amy Unruh, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24045 †] |- | [[24046 Malovany]] || {{mp|1999 TX|3}} || [[Joseph Malovany]], [[Američani|ameriški]] [[tenor]]ski [[solist]], pevec v [[sinagoga|sinagogi]] New York Fifth Avenue (New York's Fifth Avenue Synagogue) in profesor liturgičnega petja na Univerzi v Yeshivi (Yeshiva University) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24046 †] |- | [[24048 Pedroduque]] || {{mp|1999 TL|11}} || [[Pedro Duque]] (rojen 1963), [[Španci|španski]] [[astronavt]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24048 †] |- | [[24051 Hadinger]] || {{mp|1999 TW|28}} || Melisa Hadinger, [[Američani|ameriška]] [[mentor]]ka finalista na [[Izziv kanala Discovery mladim znanstvenikom|Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom]] (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24051 †] |- | [[24052 Nguyen]] || {{mp|1999 TC|33}} || Thuy-Anh Nguyen, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24052 †] |- | [[24059 Halverson]] || {{mp|1999 TE|94}} || Carl Halverson, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24059 †] |- | [[24060 Schimenti]] || {{mp|1999 TQ|100}} || Jamie Schimenti, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24060 †] |- | [[24062 Hardister]] || {{mp|1999 TF|112}} || Scott Hardister, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24062 †] |- | [[24063 Nanwoodward]] || {{mp|1999 TV|116}} || Nancy Woodward, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24063 †] |- | [[24065 Barbfriedman]] || {{mp|1999 TW|120}} || Barbara Friedman, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24065 †] |- | [[24066 Eriksorensen]] || {{mp|1999 TE|123}} || Erik Sorensen, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24066 †] |- | [[24068 Simonsen]] || {{mp|1999 TR|156}} || Larry Simonsen, Jr., [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24068 †] |- | [[24069 Barbarapener]] || {{mp|1999 TY|172}} || Barbara Pener, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24069 †] |- | [[24070 Toniwest]] || {{mp|1999 TH|173}} || Toni West, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24070 †] |- | [[24074 Thomasjohnson]] || {{mp|1999 TE|198}} || Thomas Johnson, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24074 †] |- | [[24084 Teresaswiger]] || {{mp|1999 TG|289}} || Teresa Swiger, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Izzivu kanala Discovery mladim znanstvenikom (Discovery Channel Young Scientist Challenge ali DCYSC) leta 2007 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24084 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="101"| 24101–24200 |- | [[24101 Cassini]] || {{mp|1999 VA|9}} || [[Giovanni Domenico Cassini]] (znan tudi kot Jean-Dominique Cassini) (1625 – 1712), v [[Italija|Italiji]] rojen [[Francozi|francoski]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24101 †] |- | [[24102 Jacquescassini]] || {{mp|1999 VD|9}} || [[Jacques Cassini]] (1677 – 1756), [[Francozi|francoski]] [[astronom]], sin Jeana-Dominiquea Cassinija [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24102 †] |- | [[24103 Dethury]] || {{mp|1999 VS|9}} || [[César-François Cassini de Thury]], [[Francozi|francoski]] [[astronom]] in kartograf, sin Jacquesa Cassinija [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24103 †] |- | [[24104 Vinissac]] || {{mp|1999 VZ|9}} || črkovano nazaj "Cassini IV", i.e. [[Jean-Dominique Cassini| Jean-Dominique Cassini grof de Cassini IV.]], sin Césarja-Françoisa [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24104 †] |- | [[24105 Broughton]] || {{mp|1999 VE|10}} || [[John Broughton]], [[Avstralci|avstralski]] ljubiteljski [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24105 †] |- | [[24118 Babazadeh]] || {{mp|1999 VX|28}} || Evan Joseph Babazadeh, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24118 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24119 Katherinrose]] || {{mp|1999 VB|32}} || Katherine Rose Banks, [[Američani|ameriška]] finalistka na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24119 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24120 Jeremyblum]] || {{mp|1999 VR|33}} || Jeremy Evan Blum, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24120 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24121 Achandran]] || {{mp|1999 VV|33}} || Ashok Chandran, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24121 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24123 Timothychang]] || {{mp|1999 VU|35}} || Timothy Zuchi Chang, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24123 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24124 Dozier]] || {{mp|1999 VH|36}} || Benjamin Edward Dozier, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24124 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24125 Sapphozoe]] || {{mp|1999 VS|36}} || Sappho Zoe Gilbert, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24125 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24126 Gudjonson]] || {{mp|1999 VC|49}} || Herman Gudjonson, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24126 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24128 Hipsman]] || {{mp|1999 VU|53}} || Nathaniel Edward Hipsman, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24128 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24129 Oliviahu]] || {{mp|1999 VJ|62}} || Olivia Hu, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24129 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24130 Alexhuang]] || {{mp|1999 VW|63}} || Alexander Chi-Jan Huang, [[Američani|ameriški]] finalist na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24130 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24131 Jonathuggins]] || {{mp|1999 VG|65}} || Jonathan Hunter Huggins, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24131 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24133 Chunkaikao]] || {{mp|1999 VW|67}} || Chun-Kai Kao, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24133 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24134 Cliffordkim]] || {{mp|1999 VD|70}} || Clifford Byungho Kim, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24134 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24135 Lisann]] || {{mp|1999 VA|71}} || Lauren Rose Lisann, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24135 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24138 Benjaminlu]] || {{mp|1999 VB|81}} || Benjamin Brice Lu, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24138 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24139 Brianmcarthy]] || {{mp|1999 VE|89}} || Brian Davis McCarthy, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24139 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24140 Evanmirts]] || {{mp|1999 VQ|89}} || Evan Neal Mirts, [[Američani|ameriški]] finalist na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24140 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24144 Philipmocz]] || {{mp|1999 VU|137}} || Philip Mocz, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24144 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24146 Benjamueller]] || {{mp|1999 VY|158}} || Benjamin Julius Mueller, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24146 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24147 Stefanmuller]] || {{mp|1999 VH|162}} || Stefan Klein Muller, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24147 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24148 Mychajliw]] || {{mp|1999 VM|169}} || Alexis Marie Mychajliw, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24148 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24149 Raghavan]] || {{mp|1999 VL|173}} || Avanthi Raghavan, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24149 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24152 Ramasesh]] || {{mp|1999 VR|185}} || Vinay Venkatesh Ramasesh, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24152 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24153 Davidalex]] || {{mp|1999 VE|188}} || David Alex Rosengarten, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24153 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24154 Ayonsen]] || {{mp|1999 VP|188}} || Ayon Sen, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24154 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24155 Serganov]] || {{mp|1999 VX|188}} || Artem Serganov, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24155 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24156 Hamsasridhar]] || {{mp|1999 VZ|188}} || Hamsa Sridhar, [[Američani|ameriška]] finalistka na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24156 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24162 Askaci]] || 1999 WD || [[Astronomical Society of Kansas City]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24162 †] |- | [[24168 Hexlein]] || {{mp|1999 WH|9 †] || [[nemščina|nemška]] beseda za "majhna čarovnica", otroški vzdevek za Renato Kühnen, prijateljico [[Rainer Hesken|Rainerja Heskena]], ki je soodkritelj asteroida [http://www.starkenburg-sternwarte.de/asteroiden/hps/namen.htm †] |- | [[24173 SLAS]] || {{mp|1999 XS|1}} || [http://slasonline.org Saint Louis Astronomical Society] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24173 †] |- | [[24186 Shivanisud]] || {{mp|1999 XL|18}} || Shivani Sud, [[Američani|ameriška]] finalistka na [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24186 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24188 Matthewage]] || {{mp|1999 XS|24}} || Matthew Michael Wage, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24188 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24189 Lewasserman]] || {{mp|1999 XR|25}} || Louis Eric Wasserman, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24189 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24190 Xiaoyunyin]] || {{mp|1999 XT|28}} || Xiaoyun Yin, [[Američani|ameriški]] finalist na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24190 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24191 Qiaochuyuan]] || {{mp|1999 XK|30}} || Qiaochu Yuan, [[Američani|ameriška]] finalistka na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24191 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24194 Paľuš]] || {{mp|1999 XU|35}} || [[Pavel Paľuš]], [[Slovaki|slovaški]] [[astronom]], eden izmed ustanoviteljev [[Observatorij Modra|Observatorija Modra]] (Astronomické observatórium Modra) {{MPCit_MPES|24194 †] |- | [[24198 Xiaomengzeng]] || {{mp|1999 XB|39}} || Xiaomeng Zeng, [[Američani|ameriška]] finalistka [[Intelovo iskanje znanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24198 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24199 Tsarevsky]] || {{mp|1999 XD|39}} || Irena Tsarevsky, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24199 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24200 Peterbrooks]] || {{mp|1999 XB|40}}|| Peter Brooks, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24200 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="201"| 24201–24300 |- | [[24201 Davidkeith]] || {{mp|1999 XL|40}} || David Keith, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24201 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24204 Trinkle]] || {{mp|1999 XZ|46}} || Maria Trinkle, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24204 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24206 Mariealoia]] || {{mp|1999 XH|48}} || Marie Aloia, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24206 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24208 Stelguerrero]] || {{mp|1999 XC|51}} || Stella Guerrero, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24208 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24210 Handsberry]] || {{mp|1999 XM|52}} || Joy Handsberry, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24210 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24211 Barbarawood]] || {{mp|1999 XD|53}} || Barbara Wood, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24211 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24214 Jonchristo]] || {{mp|1999 XC|67}} || Jon Christopher, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24214 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24215 Jongastel]] || {{mp|1999 XN|68}} || Jonathan Gastel, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24215 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24217 Paulroeder]] || {{mp|1999 XO|70}} || Paul Roeder, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24217 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24218 Linfrederick]] || {{mp|1999 XV|70}} || Linda Frederick, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24218 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24219 Chrisodom]] || {{mp|1999 XW|71}} || Christopher Odom, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24219 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24224 Matthewdavis]] || {{mp|1999 XU|76}} || Matthew Davis, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24224 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24226 Sekhsaria]] || {{mp|1999 XM|81}} || Anupama Sekhsaria, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24226 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24232 Lanthrum]] || {{mp|1999 XA|92}} || Drew Lanthrum, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24232 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24236 Danielberger]] || {{mp|1999 XS|96}} || Daniel Berger, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24236 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24238 Adkerson]] || {{mp|1999 XQ|97}} || Timothy Adkerson, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24238 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24239 Paulinehiga]] || {{mp|1999 XX|97}} || Pauline Higa, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24239 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24240 Tinagal]] || {{mp|1999 XV|99}} || Tina Gallagher, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na [[Intelovo iskanje zanstvenih talentov|Intelovem iskanju znanstvenih talentov]] (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24240 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24245 Ezratty]] || {{mp|1999 XB|102}} || Marla Ezratty, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24245 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24249 Bobbiolson]] || {{mp|1999 XC|107}} || [[Roberta Rae Russell|Roberta Rae ("Bobbi") Olson]], rojena Russell, [[Američani|ameriška]] žena [[košarka]]rskega trenerja [[Lute Olson|Luta Olsona]] na [[Univerza Arizone|Univerzi Arizone]] (University of Arizona) in investitor v [[Center za artritis v Arizoni]] in [[Center za raka v Arizoni]] {{MPCit_MPES|24249 †] |- | [[24250 Luteolson]] || {{mp|1999 XS|109}} || [[Robert Luther Olson|Robert Luther ("Lute") Olson]], [[Američani|ameriški]] univerzitetni košarkarski trener na [[Univerza Arizone|Univerzi v Arizoni]] {{MPCit_MPES|24250 †] |- | [[24259 Chriswalker]] || {{mp|1999 XR|127}} || [[Christopher W. Walker]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]], ki je pomagal vzpostaviti kanal za zmanjšanje fotometričnih podatkov v [[Svetovna mreža astronomskih teleskopov|Svetovni mreži astronomskih teleskopov]] (Global Network of Astronomical Telescopes) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24259 †] |- | [[24260 Kriváň]] || {{mp|1999 XW|127}} || [[Kriváň (vrh)|Kriváň]], simbolična gora v [[Visoke Tatre|Visokih Tatrah]], [[Slovaška]] [http://planetky.astro.cz/detail.phtml?number=24260 †] |- | [[24261 Judilegault]] || {{mp|1999 XA|130 }} || Judith Legault, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24261 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24265 Banthonytwarog]] || {{mp|1999 XU|143}} || [[Barbara J. Anthony-Twarog]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24265 †] |- | [[24268 Charconley]] || {{mp|1999 XN|156}} || Charles Conley, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24268 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24269 Kittappa]] || {{mp|1999 XL|157}} || Vasantha Kittappa, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24269 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24270 Dougskinner]] || {{mp|1999 XD|158}} || Doug Skinner, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24270 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24274 Alliswheeler]] || {{mp|1999 XN|167}} || Allison Wheeler, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24274 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24277 Schoch]] || {{mp|1999 XQ|169}} || Jane Schoch, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24277 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24278 Davidgreen]] || {{mp|1999 XZ|170}} || David Green, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24278 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24280 Rohenderson]] || {{mp|1999 XE|172}} || Robin Henderson, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24280 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24289 Anthonypalma]] || {{mp|1999 XO|190}} || Anthony Palma, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24289 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24292 Susanragan]] || {{mp|1999 XV|191}} || Susan Ragan, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24292 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24296 Marychristie]] || {{mp|1999 XW|212}} || Mary Christie, [[Američani|ameriška]] mentorka finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24296 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- | [[24297 Jonbach]] || {{mp|1999 XZ|213}} || Jon Bach, [[Američani|ameriški]] mentor finalista na Intelovem iskanju znanstvenih talentov (Intel Science Talent Search ali ISTS) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24297 †] [http://www.ll.mit.edu/outreach/2008honorees.html ‡] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 24301–24400 |- | [[24303 Michaelrice]] || 1999 YY || [[Michael L. Rice|Michael (Mike) L. Rice]], [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]], co-founder of the [[New Mexico Skies Observatory]] near [[Cloudcroft]] with his wife Lynn [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24303}} |- | [[24304 Lynnrice]] || 1999 YZ || [[Eileen Lynn Rice]], [[Američani|ameriški]] ljubiteljski [[astronom]], co-founder of the [[New Mexico Skies Observatory]] near [[Cloudcroft]] with her husband Michael [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24304 †] |- | [[24305 Darrellparnell]] || {{mp|1999 YG|4}} || [[Darrell Parnell]], [[Američani|ameriški]] [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24305 †] |- | [[24308 Cowenco]] || {{mp|1999 YC|9}} || sestavljeno iz imen Courtney, Wendy in Cody, potomcev prvega odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24308 †] |- | [[24316 Anncooper]] || {{mp|2000 AQ|11}} || Ann Simone Cooper, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24316 †] |- | [[24317 Pukarhamal]] || {{mp|2000 AL|12}} || Pukar Hamal, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24317 †] |- | [[24318 Vivianlee]] || {{mp|2000 AE|14}} || Vivian Alice Lee, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24318 †] |- | [[24325 Kaleighanne]] || {{mp|2000 AB|52}} || Kaleigh Anne Eichel, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 in izbranec na Seaborgovem [[Stockholmski mladinski znanstveni seminar|Stockholmskem mladinskem znanstvenem seminarju]] (Stockholm International Youth Science Seminar ali SIYSS) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24325 †] |- | [[24328 Thomasburr]] || {{mp|2000 AF|54}} || Thomas McLean Burr, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24328 †] |- | [[24331 Alyshaowen]] || {{mp|2000 AL|68}} || Alysha Harper Owen, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24331 †] |- | [[24332 Shaunalinn]] || {{mp|2000 AK|69}} || Shauna Theresa Linn, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24332 †] |- | [[24333 Petermassey]] || {{mp|2000 AA|70}} || Peter Hans Massey, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24333 †] |- | [[24334 Conard]] || {{mp|2000 AL|71}} || Russell B. Conard, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24334 †] |- | [[24337 Johannessen]] || {{mp|2000 AF|77}} || Liv Helena Johannessen, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24337 †] |- | [[24344 Brianbarnett]] || {{mp|2000 AB|99}} || Brian Gray Barnett, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24344 †] |- | [[24345 Llaverias]] || {{mp|2000 AU|99}} || Priscila Elena Llaverias, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24345 †] |- | [[24346 Lehienphan]] || {{mp|2000 AK|100}} || Le Hien Thi Phan, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24346 †] |- | [[24347 Arthurkuan]] || {{mp|2000 AF|102}} || Arthur Kuan, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24347 †] |- | [[24351 Fionawood]] || {{mp|2000 AD|104}} || Fiona Winifred Wood, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24351 †] |- | [[24352 Kapilrama]] || {{mp|2000 AE|104}} || Kapil Vishveshwar Ramachandran, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24352 †] |- | [[24353 Patrickhsu]] || {{mp|2000 AG|104}} || Patrick David Hsu, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24353 †] |- | [[24354 Caz]] || {{mp|2000 AA|105}} || Christopher Allen Zimmerman, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24354 †] |- | [[24369 Evanichols]] || {{mp|2000 AE|132}} || Eva Megan Nichols, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24369 †] |- | [[24370 Marywang]] || {{mp|2000 AX|139}} || Mary Xue Wang, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24370 †] |- | [[24372 Timobauman]] || {{mp|2000 AG|140}} || Timothy Bauman, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24372 †] |- | [[24376 Ramesh]] || {{mp|2000 AB|152}} || Vinayak Ramesh, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24376 †] |- | [[24378 Katelyngibbs]] || {{mp|2000 AZ|154}} || Katelyn Elizabeth Gibbs, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24378 †] |- | [[24385 Katcagen]] || {{mp|2000 AM|172}} || Katherine Thompson Cagen, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24385 †] |- | [[24386 McLindon]] || {{mp|2000 AV|172}} || Bonnie Joyce McLindon, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24386 †] |- | [[24387 Trettel]] || {{mp|2000 AB|174}} || Stephen Jerome Trettel, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24387 †] |- | [[24397 Parkerowan]] || {{mp|2000 AT|186}} || Parker Owan, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24397 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="401"| 24401–24500 |- | [[24409 Caninquinn]] || {{mp|2000 AH|235}} || Canin Quinn Christell, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24409 †] |- | [[24410 Juliewalker]] || {{mp|2000 AZ|236}} || Julie Emily Walker, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24410 †] |- | [[24422 Helentressa]] || {{mp|2000 CF|3}} || Helen Tressa D´Couto, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24422 †] |- | [[24432 Elizamcnitt]] || {{mp|2000 CT|48}} || Eliza Helen McNitt, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24432 †] |- | [[24438 Michaeloy]] || {{mp|2000 EV|94}} || Michael Jeffrey Loy, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24438 †] |- | [[24450 Victorchang]] || {{mp|2000 QC|69}} || [[Victor Peter Chang]], Chinese-[[Avstralci|avstralski]] heart surgeon [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24450 †] |- | [[24464 Williamkalb]] || {{mp|2000 SX|124}} || William B. Kalb, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejhem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24464 †] |- | [[24474 Ananthram]] || {{mp|2000 VE|2}} || Ananth Ram, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24474 †] |- | [[24484 Chester]] || {{mp|2000 YV|49}} || Shai Matthew Chester, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24484 †] |- | [[24488 Eliebochner]] || {{mp|2000 YY|111}} || Elie Joshua Bochner, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24488 †] |- | [[24492 Nathanmonroe]] || {{mp|2000 YQ|131}} || Nathan McKay Monroe, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24492 †] |- | [[24493 McCommon]] || {{mp|2000 YT|131}} || Steven Richard McCommon, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24493 †] |- | [[24494 Megmoulding]] || {{mp|2000 YH|132}} || Megan Moulding, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24494 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 24501–24600 |- | [[24509 Joycechai]] || {{mp|2001 BT|27}} || Joyce Sophia Chai, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24509 †] |- | [[24517 Omattage]] || {{mp|2001 BN|71}} || Natalie Saranga Omattage, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 and recipient of an [[Intel Foundation Young Scientist Award]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24517 †] |- | [[24520 Abramson]] || {{mp|2001 CW|1}} || Ronit Batya Roth Abramson, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24520 †] |- | [[24523 Sanaraoof]] || {{mp|2001 CV|3}} || Sana Raoof, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 in prejemnica nagrade [[Intelov sklad za mlade znanstvenike€Intelovega sklada za mlade znanstvenike]] (Intel Foundation Young Scientist Award) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24523 †] |- | [[24524 Kevinhawkins]] || {{mp|2001 CY|3}} || Kevin Kyle Hawkins, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24524 †] |- | [[24526 Desai]] || {{mp|2001 CA|5}} || Kshitij A. Desai, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24526 †] |- | [[24529 Urbach]] || {{mp|2001 CW|17}} || Jourdan Brandt Urbach, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24529 †] |- | [[24538 Charliexie]] || {{mp|2001 DM|5}} || Charlie L. Xie, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24538 †] |- | [[24541 Hangzou]] || {{mp|2001 DO|16}} || Hang Richard Zou, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24541 †] |- | [[24546 Darnell]] || {{mp|2001 DE|35}} || Alicia Marie Darnell, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24546 †] |- | [[24547 Stauber]] || {{mp|2001 DV|36}} || Zachary Jason Stauber, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24547 †] |- | [[24548 Katieeverett]] || {{mp|2001 DW|42}} || Katie Elizabeth Everett, [[Američani|ameriška]] nagrajenka na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24548 †] |- | [[24549 Jaredgoodman]] || {{mp|2001 DB|69}} || Jared Vega Goodman, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 in prejemnik nagrade [[Tekmovanje mladih znanstvenikov Evropske unije|Tekmovanju mladih znanstvenikov Evropske unije]] (European Union Contest for Young Scientists Award) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24549 †] |- | [[24587 Kapaneus]] || 4613 T-2 || [[Capanej]], v [[grška mitologija|grški mitologiji]] sin [[Hipponij]]a in oče [[Stenel]]a in eden izmed poveljnikov v vojni "sedmerice proti Tebam" [http://homepage.mac.com/cparada/GML/SEVENAGAINST.html †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24587 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="601"| 24601–24700 |- | [[24603 Mekistheus]] || 1973 SQ || [[Mekistej]], [[v [[grška mitologija|grški mitologiji]] sin [[Talaus]]a in oče [[Evrial]]a in eden izmed poveljnikov v vojni "sedmerice proti Tebam" [http://homepage.mac.com/cparada/GML/SEVENAGAINST.html †] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24603 †] |- | [[24605 Tsykalyuk]] || {{mp|1975 VZ|8}} || [[Sergej Alekseevich Tsykalyuk]], [[Rusi|ruski]] [[ekonomist]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24605 †] |- | [[24607 Sevnatu]] || {{mp|1977 PC|1}} || [[Sevastopol National Technical University]], [[Ukrajina]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24607 †] |- | [[24608 Alexveselkov]] || 1977 SL || [[Alexej Nikonovič Veselkov]], [[Rusi|ruski]] molekularni fizik in [[biofozik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24608 †] |- | [[24609 Evgenij]] || {{mp|1978 RA|2}} || [[Evgenij Borisovič Aleksandrov]], [[Rusi|ruski]] [[fizik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24609 †] |- | [[24626 Astrowizard]] || {{mp|1980 TS|3}} || [[David V. Rodrigues|David V. ("Dave") Rodrigues]], [[Američani|ameriški]] učitelj astronomije [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24626 †] |- | [[24641 Enver]] || {{mp|1983 RS|4}} || [[Enver Elimdarovič Abduraimov]], [[Ukrajinci|ukrajinski]] ([[Krim, Ukrajina|krimski]]) zdravnik [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24641 †] |- | [[24643 MacCready]] || 1984 SS || [[Paul MacCready]] (1925 – 2007), [[Američani|ameriški]] [[inženir]], ki je dobil [[Kremerjeva nagrada|Kremerjevo nagrado]] za prvo letečo napravo, ki jo je poganjal človek [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24643 †] |- | [[24648 Evpatoria]] || {{mp|1985 SG|2}} || mesto [[Jevpatorija]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]], ob 2500 letnici v letu [[2003]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24648 †] |- | [[24649 Balaklava]] || {{mp|1985 SG|3}} || mesto [[Balaklava]], [[Krim, Ukrajina|Krim]], [[Ukrajina]], sedaj je del [[Sevastopol]]a [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24649 †] |- | [[24654 Fossett]] || 1987 KL || [[Steve Fossett]], [[Američani|ameriški]] milijonar in pustolovec [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24654 †] |- | [[24662 Gryll]] || 1988 GS || [[Matyáš Gryll]] of Gryllov, [[Čehi|češki]] [[astronom]] [http://www.klet.org/citation/24662.html †] |- | [[24665 Tolerantia]] || {{mp|1988 RN|3}} || [[latinščina|latinska]] beseda za "[[strpnost]]", kar danes pomeni strpnost med različnimi ideološkimi in verskimi mnenji in način obnašanja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24665 †] |- | [[24666 Miesvanrohe]] || {{mp|1988 RZ|3}} || [[Ludwig Mies van der Rohe]], [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[arhitekt]] in oblikovalec [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24666 †] |- | [[24671 Frankmartin]] || {{mp|1989 AD|7}} || [[Frank Martin (skladatelj)|Frank Martin]], [[Švicarji|švicarski]] [[skladatelj]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24671 †] |- | [[24680 Alleven]] || {{mp|1989 YE|4}} || sestavljeno iz črk "All [of the] even", kar pomeni "vse sode številke" [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24680 †] |- | [[24697 Rastrelli]] || {{mp|1990 SK|28}} || [[Carlo Bartolomeo Rastrelli]], [[kipar]] in [[Francesco Bartolomeo Rastrelli]] (1700 – 1771) [[arhitekt]], , oče in sin, ki sta bila [[Italijani|Italijana]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24697 †] |- | [[24699 Schwekendiek]] || {{mp|1990 TJ|7}} || [[Peter Schwekendiek]], [[Nemci|nemški]] [[astrofizik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24699 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="701"| 24701–24800 |- | [[24701 Elyu-Ene]] || {{mp|1990 VY|5}} || Elyu-Ene, "Velika reka", Evenk velja za reko [[Lena|Leno]], ena izmed najdaljših na svetu (4400&nbsp;km), teče od [[Bajkalsko gorovje|Bajkalskega gorovja]] do [[Morje Laptevov|Morja Laptevov]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24701 †] |- | [[24709 Mitau]] || {{mp|1991 PE|6}} || starodavno ime za [[Latvija|latvijsko]] mesto [[Jelgava]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24709 †] |- | [[24711 Chamisso]] || {{mp|1991 PN|17}} || [[Adelbert von Chamisso]] (1781 – 1838), [[Nemci|nemško]]-[[Francozi|francoski]] [[pesnik]] in [[botanik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24711 †] |- | [[24712 Boltzmann]] || {{mp|1991 RP|3}} || [[Ludwig Edward Boltzmann]] (1844 – 1906), [[Avstrijci|avstrijski]] [[fizik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24712 †] |- | [[24713 Ekrutt]] || {{mp|1991 RE|4}} || Joachim Ekrutt, [[Nemci|nemški]] [[pravnik]], davčni svetovalec in ljubiteljski [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24713 †] |- | [[24728 Scagell]] || {{mp|1991 VO|2}} || [[Robin Scagell]], [[Britanci|britanski]] pisatelj in svetovalec za astronomijo [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24728 †] |- | [[24734 Kareness]] || {{mp|1992 EA|1}} || [[Karen Penelope Steel]] ("Karen Ess"), [[Britanci|britanski]] [[genetic|genetičarka]] in starejša sestra odkritelja [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24734 †] |- | [[24748 Nernst]] || {{mp|1992 ST|13}} || [[Walther Hermann Nernst]] (1864 – 1941), [[Nemci|nemški]] [[kemik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24748 †] |- | [[24749 Grebel]] || {{mp|1992 SM|17}} || [[Eva K. Grebel]] (rojena 1966), [[Nemci|nemška]] [[astronom]]ka [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24749 †] |- | [[24750 Ohm]] || {{mp|1992 SR|17}} || [[Georg Simon Ohm]] (1789 – 1854), [[Nemci|nemški]] [[fizik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24750 †] |- | [[24751 Kroemer]] || {{mp|1992 SS|24}} || [[Herbert Kroemer]] (rojen 1928), [[Nemci|nemško]]-[[Američani|ameriški]] [[fizik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24751 †] |- | [[24761 Ahau]] || {{mp|1993 BW|2}} || [[Kinich Ahau]] (Ahau-Kin, "Vladar sončnega obraza"), bog Sonca v [[majevska mitologija|majevski mitologiji]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24761 †] |- | [[24778 Nemsu]] || {{mp|1993 KW|1}} || sestavljeno iz [[Državna univerza New Mexico]] (New Mexico State University), [[Združene države Amerike|ZDA]] [http://www.nmsu.edu/~ucomm/Panorama/fall2004/d_aa_anfnms.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060901234233/http://www.nmsu.edu/~ucomm/Panorama/fall2004/d_aa_anfnms.html |date=2006-09-01 }} [http://www.nmsu.edu/~ucomm/Releases/2004/October/Nemsu_oct04.html ‡] {{Webarchive|url=https://archive.today/20060915214502/http://www.nmsu.edu/~ucomm/Releases/2004/October/Nemsu_oct04.html |date=2006-09-15 }} |- | [[24779 Presque Isle]] || {{mp|1993 OD|2}} || [[Univerza v Maine at Presque Isle]] (University of Maine at Presque Isle), [[Presque Isle]], [[Maine]], kraj, kjer se nahaja 65&nbsp;km dolg model [[Sončev sistem|Sončevega sistema]], ob priliki stoletnice v letu [[2003]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24779 †] |- | [[24794 Kurland]] || {{mp|1993 UB|7}} || Kurland ali [[Courland]], starodavno ime (od 13. do 18. stoletja) področja Zemgale in Kurzeme, kjer je danes [[Latvija]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24794 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="801"| 24801–24900 |- | [[24818 Menichelli]] || 1994 WX || [[Marco Menichelli]], [[Italijani|italijanski]] ljubiteljski [[astronom]] [http://www.gamp-pt.net/citazioni.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080801095250/http://www.gamp-pt.net/citazioni.htm |date=2008-08-01 }} |- | [[24837 Mšecké Žehrovice]] || {{mp|1995 UQ|1}} || vas [[Mšecké Žehrovice]], centralna [[Češka]], znana je po ostankih [[Kelti|keltskega]] svetišča [http://www.klet.org/citation/24837.html †] |- | [[24838 Abilunon]] || {{mp|1995 UJ|2}} || domnevno ime starega [[Kelti|keltskega]] mesta, ki je bilo osnovano v 1. stoletju pr. n. št. na starteškem polotoku reke [[Vltava|Vltave]] na [[češka|Češkem]] [http://www.klet.org/citation/24838.html †] |- | [[24847 Polesný]] || {{mp|1995 WE|6}} || [[Bohumil Polesný]], direktor [[Observatorij České Budějovice|Observatorija České Budějovice]] v letih od [[1955]] do [[1966]] [http://www.klet.org/citation/24847.html †] |- | [[24858 Diethelm]] || {{mp|1996 BB|1}} || [[Roger Diethelm]], [[Švicarji|švicarski]] [[astronom]], izdajatelj biltena o spremenljivkah (spremenljivih zvezdah) [[Švicarska astronomska družba|Švicarske astronomske družbe]] (Schweizerische Astronomische Gesellschaft), ustanovitelj [[Observatorij R. Szafraniec|Observatorija R. Szafraniec]] v [[Metzerlen]]u [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24858 †] |- | [[24862 Hromec]] || {{mp|1996 DC|3}} || [[Arnost Hromec]], [[Slovaki|slovaški]] specialist interne [[medicina|medicine]], dobitnik nagrade Slovaške medicinske zveze in Reimanove medalje [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24862 †] |- | [[24898 Alanholmes]] || {{mp|1997 AR|17}} || [[Alan W. Holmes]], [[Američani|ameriški]] inženir [[optika|optike]] in ljubiteljski [[astronom]] , ki se ukvarja z [[gamma izbruh]]i, veliko je pomagal pri napredku [[CCD]] tehnologije v astronomiji [http://www.ccaf.it/Pages/mpc_02f.html †] |- | [[24899 Dominiona]] || {{mp|1997 AU|17}} || država [[Kanada]], po ustavih aktih iz leta [[1867]] in [[1982]] je njeno uradno ime "Dominion of Canada" [http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050829095423/http://www.rasc.ca/faq/asteroids/home.htm |date=2005-08-29 }} |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="901"| 24901–25000 |- | [[24907 Alfredhaar]] || {{mp|1997 CO|4}} || [[Alfréd Haar]] (1885 – 1933), [[Madžari|madžarski]] [[matematik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24907 †] |- | [[24916 Stelzhamer]] || {{mp|1997 EK|11}} || [[Franz Stelzhamer]], [[Avstrijci|avstrijski]] [[pesnik]] in romanopisec, ki je napisal besedilo [[Avstrijci|avstrijske]] nacionalne himne, njegova "s'Hoamatgsang" je tudi himna avstrijske province [[Zgornja Avstrija|Zgornje Avstrije]] (Oberösterreich) [http://web.utanet.at/raab/pomod/mpnames.html †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060511112037/http://web.utanet.at/raab/pomod/mpnames.html |date=2006-05-11 }} |- | [[24918 Tedkooser]] || {{mp|1997 EO|17}} || [[Ted Kooser]], [[Američani|ameriški]] [[pesnik]], pesniški nagrajenec Združenih držav Amerike v letu [[2004]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24918 †] |- | [[24935 Godfreyhardy]] || {{mp|1997 HP|2}} || [[Godfrey Harold Hardy]] (1877 – 1947), [[Britanci|britanski]] [[matematik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24935 †] |- | [[24939 Chiminello]] || 1997 JR || [[Vincenzo Chiminello]], [[Italijani|italijanski]] [[astronom]] in prevajalec [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24939 †] |- | [[24944 Harish-Chandra]] || {{mp|1997 LZ|4}} || [[Harish-Chandra]] (1923 – 1983), [[Indijci|indijsko]]-[[Američani|ameriški]] [[matematik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24944 †] |- | [[24947 Hausdorff]] || {{mp|1997 NU|1}} || [[Felix Hausdorff]] (1868 – 1942), [[Nemci|nemški]] [[matematik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24947 †] |- | [[24948 Babote]] || {{mp|1997 NU|6}} || stolp Babote, nekdaj je bil tam [[Observatorij de la Babote]], [[Montpellier]], [[Francija]], sedaj je to zbirališče članov [[Astronomska družba Montpellier|Astronomske družbe Montpellier]] (Société Astronomique de Montpellier) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24948 †] |- | [[24950 Nikhilas]] || 1997 QF || Nikhilas Jonathan Marsden, prvi vnuk direktorja [[Središče za male planete|Središča za male planete]] [[Brian G. Marsden|Briana G. Marsdena]] (asteroid je bil odkrit na njegov drugi rojstni dan) [http://www.klet.org/citation/24950.html †] |- | [[24962 Kenjitoba]] || {{mp|1997 UX|8}} || Kenji Toba, [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]], odkritelj [[komet]]a [[C/1971 E1]], direktor [[Observatorij BiStar|Observatorija BiStar]] od njegove ustanovitve [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24962 †] |- | [[24968 Chernyakhovsky]] || {{mp|1998 BY|12}} || Alexander Chernyakhovsky, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na [[Intelov mednarodni znanstveni in tehnični sejem|Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu]] (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24968 †] |- | [[24969 Lucafini]] || {{mp|1998 CD|2}} || [[Luca Fini]], razvijalec programske opreme in sistemski vodja na [[Observatorij di Arcetri|Observatoriju di Arcetri]], [[Italija]] [http://www.gamp-pt.net/citazioni.htm †] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20080801095250/http://www.gamp-pt.net/citazioni.htm |date=2008-08-01 }} |- | [[24974 Macúch]] || {{mp|1998 HG|3}} || [[Rudolf Macúch]], [[Slovaki|slovaški]] [[orientalist]] in [[humanist]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24974 †] |- | [[24977 Tongzhan]] || {{mp|1998 HE|87}} || Tong Zhan, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24977 †] |- | [[24981 Shigekimurakami]] || {{mp|1998 KB|5}} || [[Shigeki Murakami]], [[Japonci|japonski]] ljubiteljski [[astronom]], soodkritelj [[komet]]a [[C/2002 E2]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24981 †] |- | [[24985 Benuri]] || {{mp|1998 KW|45}} || Benjamin Uri Hoffman, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24985 †] |- | [[24986 Yalefan]] || {{mp|1998 KS|46}} || Yale Wang Fan, [[Američani|ameriški]] nagrajenec na Intelovem mednarodnem znanstvenem in tehničnem sejmu (Intel International Science and Engineering Fair ali ISEF) leta 2008 [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24986 †] |- | [[24988 Alainmilsztajn]] || {{mp|1998 MM|2}} || [[Alain Milsztajn]], [[Francozi|francoski]] [[fizik]] osnovnih delcev in [[astronom]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24988 †] |- | [[24997 Petergabriel]] || {{mp|1998 OO|3}} || [[Peter Gabriel]], [[Angleži|angleški]] [[rock]] glasbenik, soustanovitelj progresivne rock skupine ''[[Genesis (skupina)|Genesis]]'' [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24997 †] |- | [[24998 Hermite]] || {{mp|1998 OQ|4}} || [[Charles Hermite]] (1822 – 1901), [[Francozi|francoski]] [[matematik]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=24998 †] |- | [[24999 Hieronymus]] || {{mp|1998 OY|4}} || [[Hieronymus Bosch]], [[Nizozemci|nozozemski]] [[slikar]] [http://www.astronieuws.nl/NL-plan.html †] |- | [[25000 Astrometria]] || {{mp|1998 OW|5}} || [[latinščina|latinski]] izraz za [[astrometrija|astrometrijo]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=25000 †] |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[Seznam asteroidov (24001-24250)]]<br>[[Seznam asteroidov (24251-24500)]]<br>[[Seznam asteroidov (24501-24750)]]<br>[[Seznam asteroidov (24751-25000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 23001–24000|23001–24000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 25001–26000|25001–26000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|024001–0025000]] ji1mytskcnyn6r1ivdo4leprt1xmyxu 0 212482 6679809 4327922 2026-05-23T12:40:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] 6679809 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] ntpwi1vujmb10wmfavccbdw4e3lrwvc 0 213777 6679989 4598419 2026-05-23T18:53:57Z Yerpo 8417 pnp 6679989 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 75001 do 76000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen z [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 75001–75100 |- | [[75072 Timerskine]] || {{mp|1999 VU|19}} || [[Timothy Joseph Erskine]], [[Američani|ameriški]] tehnolog za varno uporabo injekcijskih igel, ljubiteljski [[astronom]], glasbenik, umetnik in [[filantropija|filantrop]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75072 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="101"| 75101–75200 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="201"| 75201–75300 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 75301–75400 |- | [[75308 Shoin]] || {{mp|1999 XY|37}} || [[Shoin Yoshida]] (1830 – 1859), [[Japonci|japonski]] politični znanstvenik, ubit je bil zaradi ideologije usmerjene proti [[šogun]]om, njegovo učenje je igralo pomembno vlogo v [[Obnova Meidži|obnovi Meidži]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75308 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="401"| 75401–75500 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 75501–75600 |- | [[75564 Audubon]] || 2000 AJ || [[John James Audubon]] (1785 – 1851), [[Francozi|francosko]]-[[Američani|ameriški]] [[ornitolog]], [[prirodoslovec]] in [[slikar]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75564 †] |- | [[75570 Jenőwigner]] || {{mp|2000 AP|4}} || [[Eugene Paul Wigner]] (madžarsko ''Wigner Jenő Pál''; 1902 – 1995), [[Madžari|madžarsko]]-[[Američani|ameriški]] [[fizik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] (asteroid je bil odkrit ob peti obletnici njegove smrti) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75570 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="601"| 75601–75700 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="701"| 75701–75800 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="801"| 75801–75900 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="901"| 75901–76000 |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[ Seznam asteroidov (75001-75250)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75251-75500)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75501-75750)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75751-76000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 74001–75000|74001–75000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 76001–77000|76001–77000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|075001–0076000]] rbnjx39j3u21ni4nw9r9uqmepfd10fd 6679990 6679989 2026-05-23T18:54:20Z Yerpo 8417 pravopis 6679990 wikitext text/x-wiki Pregled pomenov imen [[asteroid]]ov (malih planetov) od številke 75001 do 76000, ki jim je [[Središče za male planete]] dodelilo številko in so pozneje dobili tudi [[poimenovanje astronomskih teles|uradno ime]] v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja. Pregled je preverjen s [[Lutz D. Schmadel|Schmadelovim]] “Slovarjem imen malih planetov” (“Dictionary of Minor Planet Names”). Pregled pojasnjuje izvor oziroma pomen imen asteroidov, ki ga je priznala [[Mednarodna astronomska zveza]] (IAU). Nekateri asteroidi imajo imajo dodatno pojasnilo o izvoru imena, ki pa vedno ni popolnoma zanesljivo (oznaka “†” ali “‡“). {| border=0 cellpadding=5 align=”center” ! Ime !! Začasna oznaka !! Izvor imena |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="001"| 75001–75100 |- | [[75072 Timerskine]] || {{mp|1999 VU|19}} || [[Timothy Joseph Erskine]], [[Američani|ameriški]] tehnolog za varno uporabo injekcijskih igel, ljubiteljski [[astronom]], glasbenik, umetnik in [[filantropija|filantrop]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75072 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="101"| 75101–75200 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="201"| 75201–75300 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="301"| 75301–75400 |- | [[75308 Shoin]] || {{mp|1999 XY|37}} || [[Shoin Yoshida]] (1830 – 1859), [[Japonci|japonski]] politični znanstvenik, ubit je bil zaradi ideologije usmerjene proti [[šogun]]om, njegovo učenje je igralo pomembno vlogo v [[Obnova Meidži|obnovi Meidži]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75308 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="401"| 75401–75500 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;" id="501"| 75501–75600 |- | [[75564 Audubon]] || 2000 AJ || [[John James Audubon]] (1785 – 1851), [[Francozi|francosko]]-[[Američani|ameriški]] [[ornitolog]], [[prirodoslovec]] in [[slikar]] [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75564 †] |- | [[75570 Jenőwigner]] || {{mp|2000 AP|4}} || [[Eugene Paul Wigner]] (madžarsko ''Wigner Jenő Pál''; 1902 – 1995), [[Madžari|madžarsko]]-[[Američani|ameriški]] [[fizik]] in dobitnik [[Nobelova nagrada|Nobelove nagrade]] (asteroid je bil odkrit ob peti obletnici njegove smrti) [http://ssd.jpl.nasa.gov/sbdb.cgi?sstr=75570 †] |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="601"| 75601–75700 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="701"| 75701–75800 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="801"| 75801–75900 |- ! colspan="3" style="background-color:silver;text-align:center;display:none;" id="901"| 75901–76000 |} {{start box}} {{succession box| title=[[Pomeni imen asteroidov]]| years=[[ Seznam asteroidov (75001-75250)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75251-75500)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75501-75750)]]<br>[[ Seznam asteroidov (75751-76000)]]| before=[[Pomeni imen asteroidov : 74001–75000|74001–75000]]| after=[[Pomeni imen asteroidov : 76001–77000|76001–77000]] }} {{end box}} [[Kategorija:Pomeni imen asteroidov|075001–0076000]] 89e4xfft14msz2hff87tq19sb64ege9 14 219137 6679902 3582485 2026-05-23T15:53:15Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Wikipedija infopolje Reka brez slike]] na [[Kategorija:Wikipedija infopolje Vodotok brez slike]] brez preusmeritve 3582485 wikitext text/x-wiki {{hiddencat}} Ta kategorija je dodana, če {{tl|infopolje Reka}} nima dodane slike (''image_name'') (glej [[Predloga:Infopolje Reka]]). Kategorija se avtomatsko odstrani ko dodamo sliko. {{CategoryTOC}} [[Kategorija:Članki o reki potrebni pozornosti]] [[Kategorija:Želene fotografije na temo vodotok]] htqlngtg26tnn1rfh9q3t9wbyoyqgkl 6679905 6679902 2026-05-23T15:55:05Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Wikipedija infopolje Vodotok brez slike]] na [[Kategorija:Infopolje Vodotok brez slike]] brez preusmeritve 3582485 wikitext text/x-wiki {{hiddencat}} Ta kategorija je dodana, če {{tl|infopolje Reka}} nima dodane slike (''image_name'') (glej [[Predloga:Infopolje Reka]]). Kategorija se avtomatsko odstrani ko dodamo sliko. {{CategoryTOC}} [[Kategorija:Članki o reki potrebni pozornosti]] [[Kategorija:Želene fotografije na temo vodotok]] htqlngtg26tnn1rfh9q3t9wbyoyqgkl 10 219223 6679900 6511859 2026-05-23T15:49:44Z Pinky sl 2932 6679900 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{Lua|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Coordinates|Modul:InfopoljeSlika|Modul:String|Modul:WikidataIB|Modul:Wikidata|Modul:Mapframe}} {{Tracks Wikidata|P18|cat=Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih}} {{Parameter names example|_template=| basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | image | image_alt | image_caption | image_size | landmark | length | length_km | length_mi | map | map_alt | map_caption | map_size | mapframe | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | parent | ports | progression | pushpin_map= | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_size | region | region_type | river_system | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min | source_confluence | source_confluence_location | source_confluence_elevation | source_confluence_coordinates }} ==Uporaba== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Infopolje Vodotok | name = | name_native = <!-- {{native name|<tag>|<name>}} ali {{native name list |tag1=<tag>|name1=<name> |tag2=<tag>|name2=<name> ... }} --> | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = | mapframe = yes<!-- glejte spodaj za mapframe parametre --> <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = | source1_location = | source1_coordinates= <!-- {{koord|...}} --> | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = | mouth_coordinates = <!-- {{koord|...|display=inline,title}} --> | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} </syntaxhighlight>{{Clear}} == Imena parametrov z opisi == {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! scope="col" | Ime parametra ! scope="col" | Opis |- ! scope="row" | '''name''' | Splošno poznano ime reke v slovenščini. |- ! scope="row" | '''name_native''' | Lokalno (domorodno) ime reke. |- ! scope="row" | '''name_native_lang''' | [[ISO 639-1]] ali [[ISO 639-2]] koda jezika uporabljenega v <code>name_native</code>. |- ! scope="row" | '''name_other''' | Druga imena reke. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''name_etymology''' | Oseba, dogodek ali druga entiteta po katerem je poimenovana reka |- ! scope="row" | '''image''' | Ime slike brez prefiksa <code>Slika:</code> ali <code>Image:</code> ali <code>File:</code>. |- ! scope="row" | '''image_size''' | Širina slike v pikslih (t.j <code>200px</code>). Običajna širina slike je med <code>280px</code> in <code>300px</code>. |- ! scope="row" | '''image_caption''' | Opis slike. |- ! scope="row" | '''image_alt''' | Alt besedilo za sliko. |- ! scope="row" | '''map''' | Ime zemljevida brez prefiksa <code>Slika:</code> ali <code>Image:</code> ali <code>File:</code>. |- ! scope="row" | '''map_size''' | Širina zemljevida v pikslih (t.j <code>200px</code>). Običajan širina slike je med <code>280px</code> in <code>300px</code>. |- ! scope="row" | '''map_caption''' | Opis zemljevida. |- ! scope="row" | '''map_alt''' | Alt besedilo za zemljevid. |- ! scope="row" | '''pushpin_map''' | Ime lokacijske karte, ki jo bo uporabila predloga {{tl|lokacijska karta}}, z oznako umeščeno v zemljevid gelede na koordinate vnesene v parametere <code>mouth_coordinates</code>, ali glede na vrednost iz wikipodatkov, če koordinate izliva niso vnesene v infopolju. Ročno dodajte parameter <code>pushpin_map_relief = 0</code>, da onemogočite uporabo reliefnega lokacijskega zemljevida. |- ! scope="row" | '''pushpin_map_size''' | Širina lokacijske karte v pikslih brez sufiksa <code>px</code> |- ! scope="row" | '''pushpin_map_caption''' | Opis lokacijske karte |- ! scope="row" | '''pushpin_map_alt''' | Alt besedilo za lokacisjko karto. |- ! scope="row" | '''mapframe''' | S tem lahko omogočte prikaz zemljevida mapframe. Za več informacij glejte razdelek [[#Mapframe parameters]] spodaj. |- ! scope="row" | '''subdivision_type1''' | Osnovna politična regija, običajno <code>Država</code> ali <code>Države</code>. |- ! scope="row" | '''subdivision_name1''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Država oz. države skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type2''' | Sekundarna politična regija oz. regije, kot so <code>Zvezne države</code>, <code>Province</code>, <code>Okrožja</code> ali <code>Regije</code> skozi katere reka teče. |- ! scope="row" | '''subdivision_name2''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Sekundarne politične regije skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type3''' | Terciarna politična regija oz. regije, kot so <code>Mesta</code> ob reki. |- ! scope="row" | '''subdivision_name3''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Terciarne politična regije skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type4''' | Drugi tipi politične podrazdelitve. |- ! scope="row" | '''subdivision_name4''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Druge politične podrazdelitve skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type5''' | Drugi tipi politične podrazdelitve. |- ! scope="row" | '''subdivision_name5''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Druge politične podrazdelitve skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- | colspan=2 bgcolor=#CEDEFF | '''<center>FIZIČNE LASTNOSTI</center>''' |- ! scope="row" | '''length''' | Skupna dolžina glavne rečne struge. |- ! scope="row" | '''width_min''' | Najmanjša širina med rečnima bregovoma. Uporablja se redko, ker je običajno težko določiti točno mesto izvira reke. |- ! scope="row" | '''width_avg''' | Povprečna širina reke. |- ! scope="row" | '''width_max''' | Maksimalna širina reke pred izlivom. |- ! scope="row" | '''depth_min''' | Najmanjša globina reke. Uporablja se redko, ker je običajno težko določiti točno mesto izvira reke. |- ! scope="row" | '''depth_avg''' | Povprečna globina reke. |- ! scope="row" | '''depth_max''' | Maksimalna globina reke pred izlivom. |- ! scope="row" | '''discharge1_location''' | Lokacija ali ime merilca/senzorja pri katerem je bilo merjenje zabeleženo. Običajno je to pri <code>Izlivu reke</code>.<br/>'''Dodate lahko do <code>discharge5</code>'''. |- ! scope="row" | '''discharge1_min''' | Minimalni pretok. Se uporablja redko. |- ! scope="row" | '''discharge1_avg''' | Povprečni pretok. |- ! scope="row" | '''discharge1_max''' | Največji pretok pred pojavom poplav v okoliških območjih. |- | colspan=2 bgcolor=#CEDEFF | '''<center>ZNAČILNOSTI POREČJA</center>''' |- ! scope="row" | '''source1''' | Reliefna oblika ali vodno telo primarnega izvira. '''Dodate lahko do <code>source5</code>'''. Za izvir, ki je [[sotočje]], lahko dodate. npr.:<br/><code><nowiki>Sotočje [[Reka-A]] in [[Reka-B]]</nowiki></code>. |- ! scope="row" | '''source1_location''' | Politični detajli o lokaciji izvira, kot je Provinca, Okrožje, Zvezna država, itd. |- ! scope="row" | '''source1_coordinates''' | Koordinati glavnega izvira, uporabite predlogo {{tl|koord novi}}. |- ! scope="row" | '''source1_elevation''' | Nadmorska višina glavnega izvira. |- ! scope="row" | '''mouth''' | Reliefna oblika ali vodno telo izliva reke. |- ! scope="row" | '''mouth_location''' | Politični detajli o lokaciji izliva, kot je Provinca, Okrožje, Zvezna država, itd. |- ! scope="row" | '''mouth_coordinates''' | Koordinati rečnega izliva, uporabite predlogo {{tl|koord novi}}. Če je to mogoče, uporabite {{para|display|inline,title}}. |- ! scope="row" | '''mouth_elevation''' | Nadmorska višina rečnega izvira. |- ! scope="row" | '''progression''' | Progression of rivers. |- ! scope="row" | '''river system''' | Ime rečnega sistema oz. porečja. |- ! scope="row" | '''basin_landmarks''' | Znamenitosti ob rečnem toku. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''basin_population''' | Št. prebivalcev znotraj rečnega sistema. |- ! scope="row" | '''basin_size''' | Velikost rečnega sistema. |- ! scope="row" | '''tributaries_left''' | Levi pritoki od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''tributaries_right''' | Levi pritoki od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''waterbodies''' | Vodna telesa, ki se nahajajo v rečnem toku (kot so to jezera, rezervoarji, itd). Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''waterfalls''' | Slapovi v rečnem toku. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''bridges''' | Mostovi čez rečni tok. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''ports''' | Pristanišča ob rečnem toku. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''custom_label''' | Ta parameter uporabite drugo labelo (kot je <code>mostovi</code>). Uporabi se skupaj s parametrom spodaj. |- ! scope="row" | '''custom_data''' | Custom data parameter. Glejte zgoraj. |- ! scope="row" | '''geopedia''' | Nastavitev karte na geopediji, npr. ''L90_F42609_vF_b4_x404780.1302956705_y147413.656297391_s16'' se pretvori v http://www.geopedia.si/#L90_F42609_vF_b4_x404780.1302956705_y147413.656297391_s16 |- ! scope="row" | '''extra''' | Ta parameter uporabite za dodajanje vsebime na dnu infopolja. Uporabnoo je za dodajanje zemljevidov, grafov itd. |- |} ===Mapframe parametri=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes, razen če sta uporabljena parametra {{para|map}} ali {{para|pushpin_map}}. | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-stroke-color = #0000ff | mapframe-marker = water | mapframe-type = river }} ===Suppressing images === To completely suppress the default image in the Infobox, including any image from Wikidata, use {{para|suppressfields|image}}. == Zgled == {{Infopolje Vodotok | name = Amazonka (dummy podatki) | name_native = {{native name|pt|Amazonia}} | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | name_etymology = Poimenovano po Amazonskem deževnem gozdu | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Zračni posnetek Amazonke | image_alt = Alt besedilo za sliko | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja Amazonke | map_alt = Alt besedilo za zemljevid | pushpin_map = Brazilija | pushpin_map_caption= Lokacija izliva v Braziliji | pushpin_map_alt = Zemljevid prikazuje lokacijo izliva reke v Braziliji | mapframe = yes | mapframe-id = Q3783 | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Peru]], [[Ekvador]] | subdivision_type2 = Zvezne države | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas Department|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length_km = 6992 | width_min = 4 km | width_avg = 6 km | width_max = 8 km | depth_min = 3 m | depth_avg = 15 m | depth_max = 30 m | discharge1_location= [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = 109.000 m³/s | discharge1_avg = 209.000 m³/s | discharge1_max = 309.000 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_location = [[Arequipa Region]] | source1_coordinates= {{koord|15|31|05|S|71|45|55|W}} | source1_elevation = 5170 m | mouth = [[Atlantic Ocean]] | mouth_location = [[Amapá|State of Amapá]], [[Pará|State of Pará]] | mouth_coordinates = {{koord|00|42|28|S|50|05|22|W}} | mouth_elevation = 0 m | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size_km2 = 7050000 | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1.234.567 | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Infopolje Vodotok | name = Amazonka (dummy podatki) | name_native = {{native name|pt|Amazonia}} | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | name_etymology = Poimenovano po Amazonskem deževnem gozdu | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Zračni posnetek Amazonke | image_alt = Alt besedilo za sliko | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja Amazonke | map_alt = Alt besedilo za zemljevid | pushpin_map = Brazilija | pushpin_map_caption= Lokacija izliva v Braziliji | pushpin_map_alt = Zemljevid prikazuje lokacijo izliva reke v Braziliji | mapframe = yes | mapframe-id = Q3783 | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Peru]], [[Ekvador]] | subdivision_type2 = Zvezne države | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas Department|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length_km = 6992 | width_min = 4 km | width_avg = 6 km | width_max = 8 km | depth_min = 3 m | depth_avg = 15 m | depth_max = 30 m | discharge1_location= [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = 109.000 m³/s | discharge1_avg = 209.000 m³/s | discharge1_max = 309.000 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_location = [[Arequipa Region]] | source1_coordinates= {{koord|15|31|05|S|71|45|55|W}} | source1_elevation = 5170 m | mouth = [[Atlantic Ocean]] | mouth_location = [[Amapá|State of Amapá]], [[Pará|State of Pará]] | mouth_coordinates = {{koord|00|42|28|S|50|05|22|W}} | mouth_elevation = 0 m | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size_km2 = 7050000 | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1.234.567 | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Sledilne kategorije == * {{clc|Wikipedija Infopolje Vodotok brez slike}} * {{clc|Wikipedija Infopolje Vodotok brez povezave geopedia}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe}} == Sklici == {{sklici|1}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{collapse top|bg=#ccc|title=Template Data}} <templatedata> { "params": { "embed": {}, "name": {}, "qid": {}, "suppressfields": {}, "fetchwikidata": {}, "image": { "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "image_upright": {}, "image_alt": {}, "image_caption": {}, "map": {}, "map_size": {}, "map_alt": {}, "map_caption": {}, "mouth_coordinates": {}, "pushpin_map": {}, "pushpin_map_alt": {}, "pushpin_map_size": {}, "pushpin_map_relief": {}, "pushpin_map_caption": {}, "name_native": {}, "native_name": {}, "name_other": {}, "other_name": {}, "nickname": {}, "etymology": {}, "name_etymology": {}, "subdivision_type1": {}, "country_type": {}, "subdivision_name1": {}, "country": {}, "subdivision_type2": {}, "state_type": {}, "subdivision_name2": {}, "state": {}, "subdivision_type3": {}, "region_type": {}, "subdivision_name3": {}, "region": {}, "subdivision_type4": {}, "district_type": {}, "subdivision_name4": {}, "district": {}, "subdivision_type5": {}, "municipality_type": {}, "subdivision_name5": {}, "municipality": {}, "cities": {}, "city": {}, "source1": {}, "source1_location": {}, "source1_length": {}, "source1_elevation": {}, "source1_coordinates": {}, "source1_coord_ref": {}, "source2": {}, "source2_location": {}, "source2_length": {}, "source2_elevation": {}, "source2_coordinates": {}, "source2_coord_ref": {}, "source3": {}, "source3_location": {}, "source3_length": {}, "source3_elevation": {}, "source3_coordinates": {}, "source3_coord_ref": {}, "source4": {}, "source4_location": {}, "source4_length": {}, "source4_elevation": {}, "source4_coordinates": {}, "source4_coord_ref": {}, "source5": {}, "source5_location": {}, "source5_length": {}, "source5_elevation": {}, "source5_coordinates": {}, "source5_coord_ref": {}, "source_confluence": {}, "source_confluence_location": {}, "source_confluence_elevation": {}, "source_confluence_coordinates": {}, "source_confluence_coord_ref": {}, "mouth": {}, "mouth_location": {}, "mouth_elevation": {}, "mouth_elevation_metric": {}, "mouth_elevation_imperial": {}, "mouth_coord_ref": {}, "length": {}, "length_metric": {}, "length_imperial": {}, "width_min": {}, "width_min_metric": {}, "width_min_imperial": {}, "width_avg": {}, "width_avg_metric": {}, "width_avg_imperial": {}, "width_max": {}, "width_max_metric": {}, "width_max_imperial": {}, "depth_min": {}, "depth_avg": {}, "depth_max": {}, "discharge1_location": {}, "discharge1_min": {}, "discharge1_avg": {}, "discharge1_max": {}, "discharge1": {}, "discharge1_min_metric": {}, "discharge1_min_imperial": {}, "discharge1_avg_metric": {}, "discharge1_avg_imperial": {}, "discharge1_max_metric": {}, "discharge1_max_imperial": {}, "discharge2": {}, "discharge2_location": {}, "discharge2_min": {}, "discharge2_avg": {}, "discharge2_max": {}, "discharge3": {}, "discharge3_location": {}, "discharge3_min": {}, "discharge3_avg": {}, "discharge3_max": {}, "discharge4": {}, "discharge4_location": {}, "discharge4_min": {}, "discharge4_avg": {}, "discharge4_max": {}, "discharge5": {}, "discharge5_location": {}, "discharge5_min": {}, "discharge5_avg": {}, "discharge5_max": {}, "progression": {}, "river_system": {}, "basin_size": {}, "basin_landmarks": {}, "basin_population": {}, "tributaries_left": {}, "tributaries_right": {}, "waterbodies": {}, "waterfalls": {}, "bridges": {}, "ports": {}, "landmark": {}, "custom_data": {}, "parent": {}, "custom_label": {}, "extra": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {} }, "format": "block" } </templatedata> {{collapse bottom}} == Podpredloge == * {{Template link|Infopolje Reka/discharge}} * {{Template link|Infopolje Reka/row-style}} * {{Template link|Infopolje Reka/calcunit}} * {{Template link|Infopolje Reka/source}} <includeonly> <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS BELOW THIS LINE, INSIDE INCLUDEONLY TAGS, THANK YOU. --> [[Kategorija:Geografska infopolja|Reka]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] </includeonly> ne0j8ornyb5ftosw1lrjhmej8mtyl0j 6679908 6679900 2026-05-23T15:56:56Z Pinky sl 2932 6679908 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} {{Lua|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Coordinates|Modul:InfopoljeSlika|Modul:String|Modul:WikidataIB|Modul:Wikidata|Modul:Mapframe}} {{Tracks Wikidata|P18|cat=Brez lokalne slike, slika je v Wikipodatkih}} {{Parameter names example|_template=| basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | image | image_alt | image_caption | image_size | landmark | length | length_km | length_mi | map | map_alt | map_caption | map_size | mapframe | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | parent | ports | progression | pushpin_map= | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_size | region | region_type | river_system | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min | source_confluence | source_confluence_location | source_confluence_elevation | source_confluence_coordinates }} ==Uporaba== <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Infopolje Vodotok | name = | name_native = <!-- {{native name|<tag>|<name>}} ali {{native name list |tag1=<tag>|name1=<name> |tag2=<tag>|name2=<name> ... }} --> | name_other = | name_etymology = | nickname = <!---------------------- SLIKA--> | image = | image_size = | image_caption = | image_alt = <!---------------------- ZEMLJEVIDI--> | map = | map_size = | map_caption = | map_alt = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | pushpin_map_alt = | mapframe = yes<!-- glejte spodaj za mapframe parametre --> <!---------------------- LOKACIJA--> | subdivision_type1 = | subdivision_name1 = | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- FIZIČNE LASTNOSTI --> | length = | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- ZNAČILNOSTI POREČJA --> | source1 = | source1_location = | source1_coordinates= <!-- {{koord|...}} --> | source1_elevation = | mouth = | mouth_location = | mouth_coordinates = <!-- {{koord|...|display=inline,title}} --> | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = | basin_landmarks = | basin_population = | tributaries_left = | tributaries_right = | waterbodies = | waterfalls = | bridges = | ports = | custom_label = | custom_data = | extra = }} </syntaxhighlight>{{Clear}} == Imena parametrov z opisi == {| class="wikitable plainrowheaders" |- ! scope="col" | Ime parametra ! scope="col" | Opis |- ! scope="row" | '''name''' | Splošno poznano ime reke v slovenščini. |- ! scope="row" | '''name_native''' | Lokalno (domorodno) ime reke. |- ! scope="row" | '''name_native_lang''' | [[ISO 639-1]] ali [[ISO 639-2]] koda jezika uporabljenega v <code>name_native</code>. |- ! scope="row" | '''name_other''' | Druga imena reke. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''name_etymology''' | Oseba, dogodek ali druga entiteta po katerem je poimenovana reka |- ! scope="row" | '''image''' | Ime slike brez prefiksa <code>Slika:</code> ali <code>Image:</code> ali <code>File:</code>. |- ! scope="row" | '''image_size''' | Širina slike v pikslih (t.j <code>200px</code>). Običajna širina slike je med <code>280px</code> in <code>300px</code>. |- ! scope="row" | '''image_caption''' | Opis slike. |- ! scope="row" | '''image_alt''' | Alt besedilo za sliko. |- ! scope="row" | '''map''' | Ime zemljevida brez prefiksa <code>Slika:</code> ali <code>Image:</code> ali <code>File:</code>. |- ! scope="row" | '''map_size''' | Širina zemljevida v pikslih (t.j <code>200px</code>). Običajan širina slike je med <code>280px</code> in <code>300px</code>. |- ! scope="row" | '''map_caption''' | Opis zemljevida. |- ! scope="row" | '''map_alt''' | Alt besedilo za zemljevid. |- ! scope="row" | '''pushpin_map''' | Ime lokacijske karte, ki jo bo uporabila predloga {{tl|lokacijska karta}}, z oznako umeščeno v zemljevid gelede na koordinate vnesene v parametere <code>mouth_coordinates</code>, ali glede na vrednost iz wikipodatkov, če koordinate izliva niso vnesene v infopolju. Ročno dodajte parameter <code>pushpin_map_relief = 0</code>, da onemogočite uporabo reliefnega lokacijskega zemljevida. |- ! scope="row" | '''pushpin_map_size''' | Širina lokacijske karte v pikslih brez sufiksa <code>px</code> |- ! scope="row" | '''pushpin_map_caption''' | Opis lokacijske karte |- ! scope="row" | '''pushpin_map_alt''' | Alt besedilo za lokacisjko karto. |- ! scope="row" | '''mapframe''' | S tem lahko omogočte prikaz zemljevida mapframe. Za več informacij glejte razdelek [[#Mapframe parameters]] spodaj. |- ! scope="row" | '''subdivision_type1''' | Osnovna politična regija, običajno <code>Država</code> ali <code>Države</code>. |- ! scope="row" | '''subdivision_name1''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Država oz. države skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type2''' | Sekundarna politična regija oz. regije, kot so <code>Zvezne države</code>, <code>Province</code>, <code>Okrožja</code> ali <code>Regije</code> skozi katere reka teče. |- ! scope="row" | '''subdivision_name2''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Sekundarne politične regije skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type3''' | Terciarna politična regija oz. regije, kot so <code>Mesta</code> ob reki. |- ! scope="row" | '''subdivision_name3''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Terciarne politična regije skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type4''' | Drugi tipi politične podrazdelitve. |- ! scope="row" | '''subdivision_name4''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Druge politične podrazdelitve skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''subdivision_type5''' | Drugi tipi politične podrazdelitve. |- ! scope="row" | '''subdivision_name5''' | Uporabi se skupaj z zgornjim parametrom. Druge politične podrazdelitve skozi katere reka teče. Imena ločite med seboj z vejico. |- | colspan=2 bgcolor=#CEDEFF | '''<center>FIZIČNE LASTNOSTI</center>''' |- ! scope="row" | '''length''' | Skupna dolžina glavne rečne struge. |- ! scope="row" | '''width_min''' | Najmanjša širina med rečnima bregovoma. Uporablja se redko, ker je običajno težko določiti točno mesto izvira reke. |- ! scope="row" | '''width_avg''' | Povprečna širina reke. |- ! scope="row" | '''width_max''' | Maksimalna širina reke pred izlivom. |- ! scope="row" | '''depth_min''' | Najmanjša globina reke. Uporablja se redko, ker je običajno težko določiti točno mesto izvira reke. |- ! scope="row" | '''depth_avg''' | Povprečna globina reke. |- ! scope="row" | '''depth_max''' | Maksimalna globina reke pred izlivom. |- ! scope="row" | '''discharge1_location''' | Lokacija ali ime merilca/senzorja pri katerem je bilo merjenje zabeleženo. Običajno je to pri <code>Izlivu reke</code>.<br/>'''Dodate lahko do <code>discharge5</code>'''. |- ! scope="row" | '''discharge1_min''' | Minimalni pretok. Se uporablja redko. |- ! scope="row" | '''discharge1_avg''' | Povprečni pretok. |- ! scope="row" | '''discharge1_max''' | Največji pretok pred pojavom poplav v okoliških območjih. |- | colspan=2 bgcolor=#CEDEFF | '''<center>ZNAČILNOSTI POREČJA</center>''' |- ! scope="row" | '''source1''' | Reliefna oblika ali vodno telo primarnega izvira. '''Dodate lahko do <code>source5</code>'''. Za izvir, ki je [[sotočje]], lahko dodate. npr.:<br/><code><nowiki>Sotočje [[Reka-A]] in [[Reka-B]]</nowiki></code>. |- ! scope="row" | '''source1_location''' | Politični detajli o lokaciji izvira, kot je Provinca, Okrožje, Zvezna država, itd. |- ! scope="row" | '''source1_coordinates''' | Koordinati glavnega izvira, uporabite predlogo {{tl|koord novi}}. |- ! scope="row" | '''source1_elevation''' | Nadmorska višina glavnega izvira. |- ! scope="row" | '''mouth''' | Reliefna oblika ali vodno telo izliva reke. |- ! scope="row" | '''mouth_location''' | Politični detajli o lokaciji izliva, kot je Provinca, Okrožje, Zvezna država, itd. |- ! scope="row" | '''mouth_coordinates''' | Koordinati rečnega izliva, uporabite predlogo {{tl|koord novi}}. Če je to mogoče, uporabite {{para|display|inline,title}}. |- ! scope="row" | '''mouth_elevation''' | Nadmorska višina rečnega izvira. |- ! scope="row" | '''progression''' | Progression of rivers. |- ! scope="row" | '''river system''' | Ime rečnega sistema oz. porečja. |- ! scope="row" | '''basin_landmarks''' | Znamenitosti ob rečnem toku. Imena ločite med seboj z vejico. |- ! scope="row" | '''basin_population''' | Št. prebivalcev znotraj rečnega sistema. |- ! scope="row" | '''basin_size''' | Velikost rečnega sistema. |- ! scope="row" | '''tributaries_left''' | Levi pritoki od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''tributaries_right''' | Levi pritoki od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''waterbodies''' | Vodna telesa, ki se nahajajo v rečnem toku (kot so to jezera, rezervoarji, itd). Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''waterfalls''' | Slapovi v rečnem toku. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''bridges''' | Mostovi čez rečni tok. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''ports''' | Pristanišča ob rečnem toku. Navedite jih od izvira do izliva. |- ! scope="row" | '''custom_label''' | Ta parameter uporabite drugo labelo (kot je <code>mostovi</code>). Uporabi se skupaj s parametrom spodaj. |- ! scope="row" | '''custom_data''' | Custom data parameter. Glejte zgoraj. |- ! scope="row" | '''geopedia''' | Nastavitev karte na geopediji, npr. ''L90_F42609_vF_b4_x404780.1302956705_y147413.656297391_s16'' se pretvori v http://www.geopedia.si/#L90_F42609_vF_b4_x404780.1302956705_y147413.656297391_s16 |- ! scope="row" | '''extra''' | Ta parameter uporabite za dodajanje vsebime na dnu infopolja. Uporabnoo je za dodajanje zemljevidov, grafov itd. |- |} ===Mapframe parametri=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters | onByDefault = yes, razen če sta uporabljena parametra {{para|map}} ali {{para|pushpin_map}}. | mapframe-frame-width = 250 | mapframe-stroke-color = #0000ff | mapframe-marker = water | mapframe-type = river }} ===Suppressing images === To completely suppress the default image in the Infobox, including any image from Wikidata, use {{para|suppressfields|image}}. == Zgled == {{Infopolje Vodotok | name = Amazonka (dummy podatki) | name_native = {{native name|pt|Amazonia}} | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | name_etymology = Poimenovano po Amazonskem deževnem gozdu | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Zračni posnetek Amazonke | image_alt = Alt besedilo za sliko | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja Amazonke | map_alt = Alt besedilo za zemljevid | pushpin_map = Brazilija | pushpin_map_caption= Lokacija izliva v Braziliji | pushpin_map_alt = Zemljevid prikazuje lokacijo izliva reke v Braziliji | mapframe = yes | mapframe-id = Q3783 | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Peru]], [[Ekvador]] | subdivision_type2 = Zvezne države | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas Department|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length_km = 6992 | width_min = 4 km | width_avg = 6 km | width_max = 8 km | depth_min = 3 m | depth_avg = 15 m | depth_max = 30 m | discharge1_location= [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = 109.000 m³/s | discharge1_avg = 209.000 m³/s | discharge1_max = 309.000 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_location = [[Arequipa Region]] | source1_coordinates= {{koord|15|31|05|S|71|45|55|W}} | source1_elevation = 5170 m | mouth = [[Atlantic Ocean]] | mouth_location = [[Amapá|State of Amapá]], [[Pará|State of Pará]] | mouth_coordinates = {{koord|00|42|28|S|50|05|22|W}} | mouth_elevation = 0 m | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size_km2 = 7050000 | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1.234.567 | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow: auto"> {{Infopolje Vodotok | name = Amazonka (dummy podatki) | name_native = {{native name|pt|Amazonia}} | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | name_etymology = Poimenovano po Amazonskem deževnem gozdu | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Zračni posnetek Amazonke | image_alt = Alt besedilo za sliko | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Zemljevid porečja Amazonke | map_alt = Alt besedilo za zemljevid | pushpin_map = Brazilija | pushpin_map_caption= Lokacija izliva v Braziliji | pushpin_map_alt = Zemljevid prikazuje lokacijo izliva reke v Braziliji | mapframe = yes | mapframe-id = Q3783 | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazilija]], [[Kolumbija]], [[Peru]], [[Ekvador]] | subdivision_type2 = Zvezne države | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas Department|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length_km = 6992 | width_min = 4 km | width_avg = 6 km | width_max = 8 km | depth_min = 3 m | depth_avg = 15 m | depth_max = 30 m | discharge1_location= [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = 109.000 m³/s | discharge1_avg = 209.000 m³/s | discharge1_max = 309.000 m³/s <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_location = [[Arequipa Region]] | source1_coordinates= {{koord|15|31|05|S|71|45|55|W}} | source1_elevation = 5170 m | mouth = [[Atlantic Ocean]] | mouth_location = [[Amapá|State of Amapá]], [[Pará|State of Pará]] | mouth_coordinates = {{koord|00|42|28|S|50|05|22|W}} | mouth_elevation = 0 m | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size_km2 = 7050000 | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1.234.567 | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = }} </syntaxhighlight> {{Clear}} == Sledilne kategorije == * {{clc|Infopolje Vodotok brez slike}} * {{clc|Infopolje Vodotok brez povezave geopedia}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri}} * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe}} == Sklici == {{sklici|1}} ==Template Data== {{TemplateData header}} {{collapse top|bg=#ccc|title=Template Data}} <templatedata> { "params": { "embed": {}, "name": {}, "qid": {}, "suppressfields": {}, "fetchwikidata": {}, "image": { "type": "wiki-file-name" }, "image_size": {}, "image_upright": {}, "image_alt": {}, "image_caption": {}, "map": {}, "map_size": {}, "map_alt": {}, "map_caption": {}, "mouth_coordinates": {}, "pushpin_map": {}, "pushpin_map_alt": {}, "pushpin_map_size": {}, "pushpin_map_relief": {}, "pushpin_map_caption": {}, "name_native": {}, "native_name": {}, "name_other": {}, "other_name": {}, "nickname": {}, "etymology": {}, "name_etymology": {}, "subdivision_type1": {}, "country_type": {}, "subdivision_name1": {}, "country": {}, "subdivision_type2": {}, "state_type": {}, "subdivision_name2": {}, "state": {}, "subdivision_type3": {}, "region_type": {}, "subdivision_name3": {}, "region": {}, "subdivision_type4": {}, "district_type": {}, "subdivision_name4": {}, "district": {}, "subdivision_type5": {}, "municipality_type": {}, "subdivision_name5": {}, "municipality": {}, "cities": {}, "city": {}, "source1": {}, "source1_location": {}, "source1_length": {}, "source1_elevation": {}, "source1_coordinates": {}, "source1_coord_ref": {}, "source2": {}, "source2_location": {}, "source2_length": {}, "source2_elevation": {}, "source2_coordinates": {}, "source2_coord_ref": {}, "source3": {}, "source3_location": {}, "source3_length": {}, "source3_elevation": {}, "source3_coordinates": {}, "source3_coord_ref": {}, "source4": {}, "source4_location": {}, "source4_length": {}, "source4_elevation": {}, "source4_coordinates": {}, "source4_coord_ref": {}, "source5": {}, "source5_location": {}, "source5_length": {}, "source5_elevation": {}, "source5_coordinates": {}, "source5_coord_ref": {}, "source_confluence": {}, "source_confluence_location": {}, "source_confluence_elevation": {}, "source_confluence_coordinates": {}, "source_confluence_coord_ref": {}, "mouth": {}, "mouth_location": {}, "mouth_elevation": {}, "mouth_elevation_metric": {}, "mouth_elevation_imperial": {}, "mouth_coord_ref": {}, "length": {}, "length_metric": {}, "length_imperial": {}, "width_min": {}, "width_min_metric": {}, "width_min_imperial": {}, "width_avg": {}, "width_avg_metric": {}, "width_avg_imperial": {}, "width_max": {}, "width_max_metric": {}, "width_max_imperial": {}, "depth_min": {}, "depth_avg": {}, "depth_max": {}, "discharge1_location": {}, "discharge1_min": {}, "discharge1_avg": {}, "discharge1_max": {}, "discharge1": {}, "discharge1_min_metric": {}, "discharge1_min_imperial": {}, "discharge1_avg_metric": {}, "discharge1_avg_imperial": {}, "discharge1_max_metric": {}, "discharge1_max_imperial": {}, "discharge2": {}, "discharge2_location": {}, "discharge2_min": {}, "discharge2_avg": {}, "discharge2_max": {}, "discharge3": {}, "discharge3_location": {}, "discharge3_min": {}, "discharge3_avg": {}, "discharge3_max": {}, "discharge4": {}, "discharge4_location": {}, "discharge4_min": {}, "discharge4_avg": {}, "discharge4_max": {}, "discharge5": {}, "discharge5_location": {}, "discharge5_min": {}, "discharge5_avg": {}, "discharge5_max": {}, "progression": {}, "river_system": {}, "basin_size": {}, "basin_landmarks": {}, "basin_population": {}, "tributaries_left": {}, "tributaries_right": {}, "waterbodies": {}, "waterfalls": {}, "bridges": {}, "ports": {}, "landmark": {}, "custom_data": {}, "parent": {}, "custom_label": {}, "extra": {}, "mapframe": { "label": "Show mapframe map", "description": "Specify yes or no to show or hide the map, overriding the default", "example": "yes", "type": "string", "default": "no", "suggested": true }, "mapframe-caption": { "label": "Mapframe caption", "description": "Caption for the map. If mapframe-geomask is set, then the default is \"Location in <<geomask's label>>\"", "type": "string" }, "mapframe-custom": { "label": "Custom mapframe", "description": "Use a custom map instead of the automatic mapframe. Specify either a {{maplink}} template, or another template that generates a mapframe map, or an image name. If used, other mapframe parameters will be ignored.", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-id": { "aliases": [ "id", "qid" ], "label": "Mapframe Wikidata item", "description": "Id (Q-number) of Wikidata item to use.", "type": "string", "default": "(item for current page)" }, "mapframe-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-coord", "coordinates", "coord" ], "label": "Mapframe coordinates ", "description": "Coordinates to use, instead of any on Wikidata. Use the {{Coord}} template.", "example": "{{Coord|12.34|N|56.78|E}}", "type": "wiki-template-name", "default": "(coordinates from Wikidata)" }, "mapframe-wikidata": { "label": "Mapframe shapes from Wikidata", "description": "et to yes to show shape/line features from the wikidata item, if any, when coordinates are specified by parameter", "example": "yes", "type": "string" }, "mapframe-shape": { "label": "Mapframe shape feature", "description": "Override display of mapframe shape feature. Turn off by setting to \"none\". Use an inverse shape (geomask) instead of a regular shape by setting to \"inverse\"", "type": "string" }, "mapframe-point": { "label": "Mapframe point feature", "description": "Override display of mapframe point feature. Turn off display of point feature by setting to \"none\". Force point marker to be displayed by setting to \"on\"", "type": "string" }, "mapframe-geomask": { "label": "Mapframe geomask", "description": "Wikidata item to use as a geomask (everything outside the boundary is shaded darker). Can either be a specific Wikidata item (Q-number), or a property that specifies the item to use (e.g. P17 for country, or P131 for located in the administrative territorial entity)", "example": "Q100", "type": "wiki-page-name" }, "mapframe-switcher": { "label": "Mapframe switcher", "description": "Set to \"auto\" or \"geomasks\" or \"zooms\" to enable Template:Switcher-style switching between multiple mapframes. IF SET TO auto – switch geomasks found in location (P276) and located in the administrative territorial entity (P131) statements on the page's Wikidata item, searching recursively. E.g. an item's city, that city's state, and that state's country. IF SET TO geomasks – switch between the geomasks specified as a comma-separated list of Wikidata items (Q-numbers) in the mapframe-geomask parameter. IF SET TO zooms – switch between \"zoomed in\"/\"zoomed midway\"/\"zoomed out\", where \"zoomed in\" is the default zoom (with a minimum of 3), \"zoomed out\" is 1, and \"zoomed midway\" is the average.", "type": "string" }, "mapframe-frame-width": { "aliases": [ "mapframe-width" ], "label": "Mapframe width", "description": "Frame width in pixels", "type": "number", "default": "270" }, "mapframe-frame-height": { "aliases": [ "mapframe-height" ], "label": "Mapframe height", "description": "Frame height in pixels", "type": "number", "default": "200" }, "mapframe-shape-fill": { "label": "Mapframe shape fill", "description": "Color used to fill shape features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-shape-fill-opacity": { "label": "Mapframe shape fill opacity", "description": "Opacity level of shape fill, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-stroke-colour" ], "label": "Mapframe stroke color", "description": "Color of line features, and outlines of shape features", "type": "string", "default": "#ff0000" }, "mapframe-stroke-width": { "label": "Mapframe stroke width", "description": "Width of line features, and outlines of shape features", "type": "number", "default": "5" }, "mapframe-marker": { "label": "Mapframe marker", "description": "Marker symbol to use for coordinates; see [[mw:Help:Extension:Kartographer/Icons]] for options", "example": "museum", "type": "string" }, "mapframe-marker-color": { "aliases": [ "mapframe-marker-colour" ], "label": "Mapframe marker color", "description": "Background color for the marker", "type": "string", "default": "#5E74F3" }, "mapframe-geomask-stroke-color": { "aliases": [ "mapframe-geomask-stroke-colour" ], "label": "Mapframe geomask stroke color", "description": "Color of outline of geomask shape", "type": "string", "default": "#555555" }, "mapframe-geomask-stroke-width": { "label": "Mapframe geomask stroke width", "description": "Width of outline of geomask shape", "type": "number", "default": "2" }, "mapframe-geomask-fill": { "label": "Mapframe geomask fill", "description": "Color used to fill outside geomask features", "type": "string", "default": "#606060" }, "mapframe-geomask-fill-opacity": { "label": "Mapframe geomask fill opacity", "description": "Opacity level of fill outside geomask features, a number between 0 and 1", "type": "number", "default": "0.5" }, "mapframe-zoom": { "label": "Mapframe zoom", "description": "Set the zoom level, from \"1\" to \"18\", to used if the zoom level cannot be determined automatically from object length or area", "example": "12", "type": "number", "default": "10" }, "mapframe-length_km": { "label": "Mapframe length (km)", "description": "Object length in kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-length_mi": { "label": "Mapframe length (mi)", "description": "Object length in miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_km2": { "label": "Mapframe area (km^2)", "description": "Object arean square kilometres, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-area_mi2": { "label": "Mapframe area (mi^2)", "description": "Object area in square miles, for automatically determining zoom level. ONLY use ONE of the available parameters for length or area", "type": "number" }, "mapframe-frame-coordinates": { "aliases": [ "mapframe-frame-coord" ], "label": "Mapframe frame coordinates", "description": "Alternate latitude and longitude coordinates for initial placement of map, using {{coord}}", "example": "{{Coord|12.35|N|56.71|E}}", "type": "wiki-template-name" }, "mapframe-line": {} }, "format": "block" } </templatedata> {{collapse bottom}} == Podpredloge == * {{Template link|Infopolje Reka/discharge}} * {{Template link|Infopolje Reka/row-style}} * {{Template link|Infopolje Reka/calcunit}} * {{Template link|Infopolje Reka/source}} <includeonly> <!-- PLEASE ADD CATEGORIES AND INTERWIKIS BELOW THIS LINE, INSIDE INCLUDEONLY TAGS, THANK YOU. --> [[Kategorija:Geografska infopolja|Reka]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] </includeonly> 4afcvibkoxhcmh9muz94lr6mt4a8fgv 0 221249 6680155 6585363 2026-05-24T07:50:17Z Milan Đurđević 260436 Roman »Gluhi smodnik« opisuje prihod poveljnika z vzdevkom Španec in političnega komisarja Vlada na čelo krajiškega upora, kar povsem ustreza neizpodbitnemu zgodovinskemu dejstvu prihoda Danka Mitrova, španskega borca, in Branka Babića (partizansko ime Vlado) na čelo krajiškega upora. 6680155 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Branko Babič |lived= |nickname=»Vlado« |placeofbirth=<!-- WD --> |placeofdeath=<!-- WD --> |allegiance=[[Slika:Flag of SFR Yugoslavia.svg|25px|Zastava Socialistične federativne republike Jugoslavije]] [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFRJ]] |branch= [[Jugoslovanska ljudska armada]] |serviceyears= |rank=[[Podpolkovnik (SFRJ)|Podpolkovnik]] |unit=[[30. (slovenska) divizija (NOVJ)|30. divizija]]<br>[[9. korpus (NOVJ)|9. korpus]] |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red zaslug za ljudstvo]]<br>[[Red bratstva in enotnosti]] |relations= |laterwork= }} '''Branko Babič''' ([[partizani|partizansko]] [[ime]] '''Vlado'''), [[Slovenci|slovenski]] [[politika|politični]] delavec, [[TIGR|tigrovec]], [[komunist]], protistalinist, partizan, [[pisatelj]] in [[novinar]], * [[18. oktober]] [[1912]], [[Dolina pri Trstu]], † [[5. januar]] [[1995]], [[Ljubljana]]. Rodil se je v družini gostilničarja Ivana Babiča in matere Marije (roj. Bolle). Obiskoval je trgovsko šolo v [[Koper|Kopru]], se povezal z organizacijo [[TIGR]] in zaradi [[fašizem|fašističnega]] pritiska leta 1930 emigriral v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer je dokončal dveletno trgovsko šolo. Leta 1935 je bil sprejet v [[Komunistična partija Slovenije|KPS]] ter postal 1937 v [[Maribor]]u sekretar ''Mestnega komiteja KPS''. Od leta 1940 je bil sekretar ''Mestnega komiteja KP Hrvaške v Banjaluki'', po odhodu v partizane pa 1941 organizacijski sekretar ''oblastnega komiteja KP Hrvaške'' in politični komisar ''Oblastnega štaba Bosanske krajine'', nato sekretar ''Okrožnega komiteja KP Hrvaške za Kozaro''. Med drugo svetovno vojno je bil znan pod partizanskim imenom Vlado, njegov lik, krutega in hladnega morilca, "rdečega" komisarja Vlade, pa je v romanu "Gluhi smodnik" opisal Branko Ćopić. Novembra 1942 se je vrnil v [[Slovenija|Slovenijo]], kjer je bil med drugim namestnik [[politični komisar|političnega komisarja]] [[Tretja operativna cona|3. operativne cone]] in od 22. marca 1944 do 22. marca 1945 namestnik političnega komisarja [[9. korpus (NOVJ)|9. korpusa]]. Po vojni se je vrnil v [[Trst]], je deloval kot partijski funkcionar (sekretar KP Julijske krajine oz. od 1947 STO, ki je 1946 na tem položaju nasledil [[Boris Kraigher|Borisa Kraigherja]]) in bil glavni borec za priključitev [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] k [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Postal je eden najbolj priljubljenih tržaških politikov, v času [[Informbiro|kominforma]] pa legendarni nosilec boja proti italijanskim in tržaškim stalinistom, saj je v STO predstavljal in izvajal politiko [[KPJ]] (in/oz. [[KPS]]). Njegovi pripadniki so po njem dobili vzdevek ''Babičanci'', ker so zagovarjali Titovo pot (pa tudi ''Titoisti''), ob angloameriški podpori in pod vplivom KPI pa so v [[Trst|Trstu]] prevladali tako imenovani Vidalijevci, ki so se imenovali po Vittoriu Vidaliju, zagovorniku Stalinove politike v povezavi s KPI. Pred njihovimi napadi se je po podpisu [[Londonski memorandum|Londonskega memoranduma]] moral z družino umakniti v Ljubljano. Tu je bil izvoljen za poslanca v slovenski republiški skupščini, od leta 1960 do 1969 pa je bil predsednik ''Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije''. Nazadnje je bil član Sveta federacije. Deloval je tudi v novinarstvu in [[publicist]]iki. Napisal je spomine ''Ljudje in boji na Kozari'' (1980), ''Primorska ni klonila'' (1982) ter več razprav [[polemika|polemik]] in recenzij v periodičnem [[časopis|tisku]]. Prejel je več [[odlikovanje|odlikovanj]]; med drugim je nosilec [[Partizanska spomenica 1941|Partizanske spomenice 1941]]. == Odlikovanja == * [[red zaslug za ljudstvo|red zaslug za ljudstvo z zlatim vencem]] * [[red bratstva in enotnosti|red bratstva in enotnosti z zlatim vencem]] == Viri in opombe == {{sklici}} * Enciklopedija Slovenije; knjiga 1, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1987 * ''[[Vojna enciklopedija]]'', 2. izd., 1978, Zvezek 1, str. 423. * Ivančič, Miloš, Lebič: zgodbe pozabljenega eksodusa, stran 323, založba Sophia, Ljubljana 2013 == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo|Icon vojn.svg}} * [[seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]] {{soldier-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Babič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski častniki]] [[Kategorija:Častniki Jugoslovanske ljudske armade]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda bratstva in enotnosti]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Jugoslavije]] [[Kategorija:Člani Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski partizani]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Nosilci Partizanske spomenice 1941]] [[Kategorija:Nosilci reda zaslug za ljudstvo]] [[Kategorija:Člani Komunistične partije Slovenije]] [[Kategorija:Poslanci Skupščine Socialistične republike Slovenije]] g5e9vclb5heob1qpa9i5i9ksplwzsst 0 233567 6680153 6661037 2026-05-24T07:46:42Z Kleever69 167216 6680153 wikitext text/x-wiki [[Slika:Rai Radio Trst A - Logo 2017.svg|sličica|220x220_pik|Logotip Radia Trst A]] '''Radio Trst A''' je državna radijska postaja, ki deluje v okviru deželnega sedeža italijanske radiotelevizije [[RAI]] za območje [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanije Julijske krajine]] s sedežem v [[Trst|Trstu]]. Oddaja izključno v slovenščini. ==Zgodovina== Tržaška radijska postaja z imenom ''Radio Trieste - Radio Trst'' je bila ustanovljena leta [[1931]]. Med [[Nemci|nemško]] okupacijo ([[1943]]-[[1945]]) se je imenovala ''Radio Küstenland - Radio Litorale Adriatico - Primorski radio'' in je oddajala v [[nemščina|nemščini]], italijanščini in slovenščini. Po partizanski osvoboditvi maja 1945 je postala ''Radio Trieste Libera - Radio Svobodni Trst'' in je s tem imenom prešla pod [[Zavezniški nadzorni svet|zavezniško]] vojaško upravo. Po enem letu oddajanja italijanskih in slovenskih oddaj na istih [[frekvenca]]h je bila ustanovljena samostojna slovenska postaja ''Radio Trst'', ki je predvajala več oddaj lokalnega značaja in vse oddaje [[British Broadcasting Corporation|BBC]] in [[NBC]], ki so bile na razpolago v italijanščini, slovenščini in [[hrvaščina|hrvaščini]]. Ko je leta [[1954]] Trst ponovno postal del [[Italija|Italije]], je radijski oddajnik pripadel državni mreži RAI. Postaja se je preimenovala v ''Radio Trst A'', pri čemer črka A simbolizira cono A [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]]. Poslušalce na obeh strane meje je radio Trst A svoj čas privabljal s kontaktnimi oddajami in strokovnimi kmetijskimi nasveti. Zaradi prokatoliške in antikomunistične usmeritve je bil trn v peti takratnim oblastem v Sloveniji. == Oddajanje == Radio Trst A oddaja od ponedeljka do sobote od 6.58 do 19.35, ob nedeljah pa od 7.58 do 19.35. Izjemoma, predvsem ob božičnih oz. velikonočnih praznikih oddaja tudi dlje časa. Na ultrakratkih valovih ([[frekvenčna modulacija|FM]]) je sprejem Radia Trst A mogoč na slovenskih govornih področjih Furlanije Julijske krajine, delno tudi v obmejnih krajih [[Slovenija|Slovenije]] in [[Koroška (zvezna dežela)|Koroške]]; z oddajnikov: *[[Trst]] : ''Banovski hrib'' (103,9 MHz), ''[[Milje, Italija|Milje]]'' (98,6 MHz); *[[Gorica]] : ''[[Vrh svetega Mihaela]]'' (98,3 MHz); *[[Nadiške doline]] : ''[[Prapotno, Čedad|Prapotno]]'' (94,2 MHz), ''Prešenjski hrib'' (96,1 MHz), ''Topolove'' (101,4 MHz), ''Grmek'' (99,5 MHz), ''[[Sovodnje|Sovodnja]]'' (99,6 MHz), ''[[Podbonesec]]'' (97,8 MHz), ''Štupica'' (98,0 MHz); * [[Terska dolina]] : ''[[Bardo]]'' (99,0 MHz), ''[[Tipana|Tajpana]]'' (97,9 MHz), ''Plestišča'' (98,5 MHz); * [[Rezija]] : ''[[Solbica|Stavlica]]'' (100,3 MHz), ''[[Na Bili|Bila]]'' (97,1 MHz); * [[Karnijske Alpe]] : ''[[Možac]]'' (101,9 MHz), ''Cesclans'' (98,5 MHz), ''[[Tolmeč]]'' (101,0 MHz), ''Tenchia'' (101,8 Mhz), * [[Kanalska dolina]] : ''[[Svete Višarje]]'' (100,7 MHz), ''Breznik'' (99,9 MHz), ''[[Trbiž]]'' (98,4 MHz). Preko satelita ''[[Hot Bird|Hotbird 13F]]'' na frekvenci 10992 MHz V; oziroma na kanalu 642 satelitske platforme ''tivùsat''. Na spletni platformi [https://www.raiplaysound.it/radiotrsta RaiPlay Sound] in na spletni strani [http://www.rai.tv/dl/portali/shared/player_audio.html?v=01 Rai za Furlanijo Julijsko krajino]. Na srednjih valovih je bilo spremljanje radia Trst A možno na [[valovna dolžina|valovni dolžini]] 305,81 metra oziroma na [[frekvenca|frekvenci]] 981 kHz. Septembra 2022 je bil s strani RAI srednjevalovni oddajnik izklopljen. == Spored == Oddaje Radia Trst A se večkrat spreminjajo, nekatere pa so stalnice v sporedu: * informativni program: '''Jutranji radijski dnevnik''' (07.00*), '''Poročila in krajevna kronika''' (08.00), '''Poročila''' (10.00), '''Opoldanski radijski dnevnik''' (13.00), '''Poročila in deželna kronika''' (14.00), '''Poročila in kulturna kronika''' (17.00), '''Večerni radijski dnevnik''' (19.00) * '''Koledar''' (07.20*): oddaja z dogodki, ki so se zgodili na tekoči - današnji dan * '''Dobro jutro, pravljica, napovednik''' (od ponedeljka do sobote ob 07.30): srečanje s pravljico za otroke, pregled dnevnega sporeda oddaj in narodno-zabavna glasba * '''Začnimo skupaj''' (ponedeljek ob 08.10): oddaja, ki predstavlja oddaje deželnega sedeža RAI za Furlanijo - Julijsko krajino za prihajajoči teden) * '''Skupaj zmoremo''' (ponedeljek ob 09.00): športna oddaja * '''Pogovori o glasbi''' (ponedeljek ob 10.10): glasbena oddaja * '''Studio D''' (od ponedeljka do petka ob 11.00 ter v soboto ob 11.15): oddaja o okoljskih in kulturnih posebnostih Furlanije Julijske krajine ter o družbenih in gospodarskih problemih in drugih aktualnih ter poljudnih vprašanjih * '''Napovednik''' (ob 13.20 in 19.20) * '''Kmetijski tednik''' (ponedeljek ob 13.30; ponovitev v nedeljo ob 08.30), oddaja o kmetijstvu * '''Primorski obzornik''' (ponedeljek ob 14.10) * '''Mladi val''' (od ponedeljka do petka ob 15.00, v soboto ob 15.30) * '''Odprta knjiga''' (od ponedeljka do petka od 17.30): oddaja, v kateri lahko poslušalci prisluhnejo branju knjig * '''Hevreka''' (ponedeljek ob 18.00, ponovitev v torek ob 10.10): oddaja o znanosti * '''Slovenska lahka glasba''' (19.25) * '''Radioaktivni val''' (od torka do četrtka ob 08.10, v petek ob 08.30), oddaja z dobro mero smeha in ironije * '''Glasba po željah''' (torek, četrtek, sobota in nedelja ob 13.25): oddaja v živo s čestitkami in pozdravi poslušalcev ter glasbo * '''Otroški kotiček''' (torek in petek ob 14.20): oddaja za otroke * '''Goriški izobraženci skozi zgodovino''' (torek ob 18.00, ponovitev v sredo ob 10.10) * '''Iz domače zakladnice''' (sreda ob 13.25, ponovitev v nedeljo ob 10.15): oddaja z narodno-zabavno glasbo * '''Evropa za romantike''' (sreda ob 14.10) * '''Glasbeni magazin''' (sreda ob 18.00, ponovitev v četrtek ob 10.10) * '''Z goriške scene''' (četrtek ob 14.10, ponovitev v nedeljo ob 15.30): oddaja o goriški pokrajini * '''Kulturne diagonale''' (četrtek ob 18.00, ponovitev v petek ob 10.10): oddaja o kulturi * '''Istrski kalejdoskop''' (petek ob 08.10) * '''Zborovska glasba''' (petek ob 13.25) * '''Kulturni dogodki''' (petek ob 18.00, ponovitev v soboto ob 08.10): oddaja o kulturnih dogodkih * '''Pižama bar''' (sobota ob 09.00) * '''Komorno popotovanje''' (sobota ob 10.10) * '''Ta rozajanski glas''' (sobota ob 12.00): oddaja za beneške Slovence * '''Nediški zvon''' (sobota ob 14.10): oddaja za Slovence v Reziji * '''Vsevedneži''' (sobota ob 15.00): kviz za mladino, v katerem sodelujejo zamejski šolarji * '''Jazz odtenki''' (sobota ob 17.10): oddaja o jazz glasbi * '''Mala scena''' (sobota ob 18.00): najlepše radijske igre * '''Nedeljska sveta maša''' (nedelja ob 09.00): neposredni prenos svetet maše iz župnije sv. Mohorja in Fortunata * '''Pregled slovenskega tiska''' (nedelja ob 09.45): tedenski pregled slovenskega tiska v Italiji * '''Nabožna glasba''' (nedelja ob 11.10): oddaja z versko glasbo * '''Vera in naš čas''' (nedelja ob 11.40): verska oddaja * '''Glasovi svetov''' (nedelja ob 12.00): oddaja, ki se pripravlja v sodelovanju s slovenskim sporedom ORF ter 3. programom Radia Slovenija (Ars); namenjena obveščanju poslušalcev v zamejstvu z dogodki iz osrednje Slovenije in poslušalcev v matični domovini z življenjem rojakov v Italiji in na avstrijskem Koroškem. * '''Istrska srečanja''' (nedelja ob 14.10) * '''Šport in glasba''' (nedelja ob 16.00), oddaja z glasbo ter neposrednimi izidi športnih tekem in tekmovanj slovenskih športnikov v Italiji * '''Z naših prireditev''' (nedelja ob 17.30), neposredni prenosi in posnetki s prireditev zamejskih Slovencev <nowiki>*</nowiki>ob nedeljah in praznikih z enournim zamikom == Sklici == * https://www.primorski.eu/se/radio-trst-a-nic-vec-na-srednjem-valu-NA1200294 == Glej tudi == * [[Slovenska redakcija RAI]] == Zunanje povezave == * [http://www.sedezfjk.rai.it/ Rai Furlanija Julijska krajina / Rai Radio Trst A] * [http://www.rai.tv/dl/portali/shared/player_audio.html?v=01 Live stream Rai Radio Trst A] * [https://www.raiplaysound.it/radiotrsta RaiPlay Sound Radio Trst A] {{CastniZnakSvobodeSLO}} [[Kategorija:Trst]] [[Kategorija:Slovenska manjšina v Italiji]] [[Kategorija:Nosilci častnega znaka svobode Republike Slovenije]] [[Kategorija:Radijske postaje v Italiji]] dccddxuh39gt4m0i9pbwoarizh07a2v 0 238967 6680158 6649707 2026-05-24T08:26:22Z ~2026-30981-37 260438 Pravopis 6680158 wikitext text/x-wiki [[Slika:Kurenti na Ptuju.jpg|thumb|250px|S slovenskim mitološkim izročilom je povezano tudi kurentovanje, ki verjetno izvira od predslovanskih staroselcev]] '''Slovénska mitologíja''' oziroma [[Slovenci|slovenska]] predkrščanska [[religija|vera]] in njena [[mitologija]] spadata v skupino [[slovanska mitologija|slovanske mitologije]] oziroma slovanskega verovanja. Ohranjena je preko svetih prostorov, ki so jih po večini prekrile cerkve, in v ljudskem izročilu, ki je stare religiozne vsebine prepletlo s [[krščanstvo]]m. Posebnost slovenske mitologije je zelo dobra ohranjenost celovitega mitološkega opusa o karantansko-karniolskem božanstvu [[Kresnik (bog)|Kresniku]]. Tako celovito ohranjeno izročilo je v slovanskem svetu nekaj izjemnega. ==Razvoj preučevanja slovenske mitologije== [[Slika:Kačjaglavaviki.JPG|thumb|222px|desno|min|Kačja glava s hriba Kačja glava na Banjški planoti. Kamnite Kačje glave so bile eden najpomembnejših elementov še zadnjih slovenskih starovercev v 20. stoletju na zahodu Slovenije. Izročilo o kačjih glavah je zbral Pavel Medvešček v knjigi Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih]] Pokristjanjevanje slovenskih prednikov se je začelo že po letu 751, ko so Karantanci prišli v proces pokristjanjevanja. V tem času so bili uničeni stari idoli, prikrito dvoverstvo pa se je ohranilo še globoko v dvajseto stoletje na več koncih Slovenije; na Krasu<ref>Čok Boris (2011): ''Pripoved o poganskem obredu v spodmolu Triglavca''. Kras (št: 107/108)</ref><ref>Čok Boris (2011): ''Pričevanje o bogu Kresu. Prelože pri Lokvi (A Narrative from Prelože by Lokva about God Kres)''. Studia Mythologica Slavica XIV, str. 379-380.</ref><ref>Čok Boris, Placer Ladislav (2011): ''Trhlovca = lokavska Triglavca'', Studia Mythologica Slavica XIV, str. 371-379.</ref><ref>Čok Boris (2010): ''Pripoved o poganskem obredu v spodmolu Triglavca'', Studia Mythologica Slavica XIII, str. 309-313.</ref><ref>Čič Tina (2011): ''Spodmol Triglavca je bil stoletja prizorišče poganskih obredov: Obredni kamen je močna energijska točka.'' Primorske novice, (sobota, 5.3.2011), [http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Spodmol-Triglavca-je-bil-stoletja-prizorisce-pogan.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110806210443/http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Spodmol-Triglavca-je-bil-stoletja-prizorisce-pogan.aspx |date=2011-08-06 }}</ref> v Posočju, Slovenski Istri<ref>Izročilo, ki ga je zbiral Slavo Batista in Franjo Ledić v članku: Batista Avdič Anja (2011): ''Med staroslovanskimi bogovi''. [http://www.primorske.si/Priloge/Propeler/Med-staroslovanskimi-bogovi.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110823050906/http://www.primorske.si/Priloge/Propeler/Med-staroslovanskimi-bogovi.aspx |date=2011-08-23 }}, Primorske novice, 25.2.2011</ref>, Banjški planoti,<ref>Pavel Medvešček (1992): ''Osvatina - poganjski ogenj''. Etnolog 2, št. 1</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (1992): ''Skrivnost in svetost kamna: zgodbe o čarnih predmetih in svetih znamenjih na Primorskem''. Založništvo tržaškega tiska, Trst.</ref><ref>Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica.</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/osvatina-poganjski-ogenj-dokumentarna-oddaja/ava2.54262870/ ''Osvatina-poganjski ogenj''] dokumentarno-igrani film</ref><ref>[http://tvslo.si/predvajaj/jelenk-sveta-gora-starovercev/ava2.120714411/ ''Jelenk-sveta gora starovercev''] dokumentarno-igrani film</ref>, v Bohinju<ref>Čop Joža (2006): ''O Črnem biku ali Čarnem juncu''. Studia Mythologica Slavica IX</ref> in na Dolenjskem<ref>Lesar Ladislav (1989): ''Zdravje iz neznanega potoka: Je voda iz dremožnika res "čudodelna"? Romanja k zdravilnemu potoku so po vojni prenehala'' Delo, 6.7.1989</ref>. [[Staroverstvo|Staroverski]]<ref>Uporabljen termin "staroverski" se nanaša na predkrščansko religijo na Slovenskem. Uporabljali so ga tudi sami staroverci na zahodu Slovenije, med drugim pa so poznani tudi termini kačarji in ajdje; glej Pavel Medvešček, Rafael Podobnik (2006): ''Let v lunino senco: pripovedi o starih verovanjih''. Taura, Nova Gorica. Krščanski izraz "poganski" je diskriminatoren, saj je negativen izraz, ki označuje nekrščansko religijo Slovencev.</ref> bogovi v dobi dvoverstva so znani tudi iz pridige škofa Tomaža Hrena ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani iz katere lahko razberemo, da so Kranjci v 17. stoletju še vedno častili Lado, Plejna in Poberina.<ref>Visočnik Julijana (2010): ''Hrenova pridiga ob polaganju temeljnega kamna za kapucinski samostan v Ljubljani''. V: Studia Mythologica Slavica XIII, 2010, str. 59-74. Založba ZRC SAZU</ref> Dvoverstvo je povzročilo prepletanje starih izročil z novimi krščanskimi vsebinami. Prvi val [[Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov|pokristjanjevanja]] se je pričel že v času pred nastopom [[Franki|frankovskega]] vladarja [[Karel Veliki|Karla Velikega]], ko je bila [[Evropa]] z večino krščanske duhovščine vred skoraj povsem nepismena. Tudi zaradi tega skoraj ni ohranjenih zapisov irskih, furlanskih ali germanskih avtorjev o karantansko-karniolskem verovanju. Poznamo pa listino Franciscusa de Clugia iz 16. avgusta 1331 v kateri je izrazil zahvalo in priznanje udeležencem križarskega pohoda proti Kobaridcem. V listini piše, da so šli "ne brez osebne nevarnosti, vse do kraja Kobarid, v isti škofiji, kjer so med gorami nešteti Slovani častili neko drevo in studenec, ki je bil pri koreninah drevesa, kot boga, izkazujoč ustvarjeni stvari čaščenja, ki se po veri dolguje stvarniku."<ref>Ivo Juvančič (1984): ''Križarska vojska proti Kobaridcem 1331''. Zgodovinski časopis 38 /1-2, Zveza zgodovinskih društev Slovenije.</ref> Pohod, kot je opisan v viru iz 14. stoletja, je edini znani križarski pohod v Evropi (kaj pa baltske križarske vojne proti Pomorjancem, Baltom in Fincem?) in še to več stoletij po uradnem pokristjanjevanju. Obenem moramo upoštevati, da so izvori slovenske mitologije umeščeni na jug nekdanjega poselitvenega prostora, znano pa je, da so strani neba pogosto povezane z določenimi božanstvi<ref>primerjaj npr. Makarovič Jan (1998): ''Od črne boginje do Sina Božjega: Slovensko ozemlje kot sotočje verskih tokov''. FDV, Ljubljana str. 59-60.</ref>. Celovite predkrščanske religije Slovencev le na podlagi virov o slovenski mitologiji ne moremo rekonstruirati, zato si pomagamo s primerjalno mitologijo in drugimi vedami. Vsebino stare slovenske mitologije je zaradi pomanjkanja pisnih virov danes možno preučevati le s pomočjo [[etnologija|etnologije]], primerjalne mitologije, lingvistike, [[arheoastronomija|arheoastronomije]] in delno tudi [[toponomija|toponomije]]. Prvi, ki je omenjal slovansko predkrščansko izročilo na področju [[Notranja Avstrija|notranje-avstrijske]] [[Kranjska|Kranjske]], je bil baron [[Janez Vajkard Valvasor]] v svoji ''[[Slava vojvodine Kranjske|Slavi vojvodine Kranjske]]''. Vendar se je Valvasor zapisa o domačem poganskem verovanju lotil na neobjektiven način, tako da je najprej omenil [[Prokopij iz Cezareje|Prokopijev]] splošen zapis o verovanju Slovanov in potem nekritično prevzel [[Helmold]]ove zapise o verovanju zahodno-slovanskih plemen; tako potem tudi sam omenja [[Radigost]]a, [[Provo|Prova]], [[Živa|Živo]], [[Črnobog]]a in [[Svetovit]]a<ref>Valvasor Janez Vajkard (1984): ''Slava vojvodine Kranjske''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 157.</ref>. Kljub temu nam Valvasor v svojem delu ponuja zapise, ki so povezani s starejšim mitološkim izročilom, npr. o čaščenju drevesnih štorov, o boju Lambergarja s češkim velikanom, o kačji deklici [[Faronika|Faroniki]] ali pa o ljubljanskem [[Povodni mož (mitologija)|Povodnem možu]], ki je ugrabil lahkomiselno Urško <ref>Valvasor Janez Vajkard (1984): ''Slava vojvodine Kranjske''. Mladinska knjiga, Ljubljana, str. 182, 248, 251, 306-308.</ref>. Kasneje je [[Anton Tomaž Linhart]] v svojem delu ''[[Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije]]'' (1791) poskusil sestaviti slovenski poganski panteon. Linhart se je tudi sam nekritično naslonil na tuje izročilo, vendar pa je že bolj objektiven, ker je že črpal tudi iz domačega izročila. Linhart je trdil, da je bil na čelu starih božanstev Bog, čaščen v gromu in teku ozvezdij, ki pa je vzvišen nad nami. S svetom so bolj povezana nižja božanstva. Linhart loči med bogovi z lastnostjo dobrega in bogovi z lastnostjo slabega. Na vodilno mesto med bogovi dobrega postavlja Svantevida, ki ga imenuje tudi Belinec, Bęlibog in ga skuša povezati tudi s Flynsom. Med dobrimi božanstvi nato omenja [[Triglav (mitologija)|Triglava]], z oblastjo nad zrakom, zemljo in vodo, nato Radegasta, ki je bil bog veselja, nato Živo, boginjo življenja, [[Koleda|Kolędo]], boga praznovanja, zatem [[Božič (mitologija)|Božiča]], malega boga gostoljubja, Pahoda/Pahod naj bi bil bog vremena, Provo bi lahko bil bog pravičnosti, a Linhart v njegov obstoj ni bil prepričan, [[Kurent]] ali Kurenet je naj bi bil bog razuzdanosti, Krodo/Grodo/Gruden pa naj bi bil slovanski [[Saturn (bog)|Saturn]]. Med bogovi z lastnostjo slabega na glavno mesto postavlja Čarta oziroma Černiboga, nato pa omenja vraga, zlodeja in hudiča, čeprav jih ima obenem za variacije istega božanstva. Zatem omenja še Škrata in na koncu še Moro, ki povzroča krče v preponi in tiščanje v želodcu. Nekatera Linhartova božanstva imajo domače poreklo, predvsem nekatera dobra božanstva pa je nekritično prepisal iz virov o zahodno-slovanskem staroverstvu in tako namišljeni slovenski panteon povečal s Svantevitom, Provom, Radegastom, Pohadom, Grudnom, Živo. Nasprotno je imena zlih božanstev črpal predvsem iz domače tradicije in tako poleg Černiboga in Čarta omenjal Hudiča, Vraga, Zlodeja, [[Mora|Moro]] in Škrata<ref>Linhart, Anton Tomaž (1981): ''Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije''. Ljubljana, str. 257-263.</ref><ref name="Ovsec Damjan J. 1991">Ovsec Damjan J. (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana, str. 84-86.</ref>. [[Slika:Pegam and Lambergar.JPG|thumb|levo|350px|Zgodovinski osebnosti domačega Lambergerja in Pegama (to je Čeha) [[Jan Vitovec|Jana Vitovca]] sta prevzeli mitološko izročilo o spopadu med gromovnikom Kresnikom in troglavim demonom, verjetno [[Veles (bog)|Velesom]]]] Pravilno pot pri preučevanju slovenskega bajeslovja je začrtal šele [[Valentin Vodnik]], ki se je pri preučevanju slovenske mitologije prvi odločil za etnografsko delo na terenu in odkril izročilo o [[volkodlak]]ih, [[vedomec|vedomcih]], [[divji mož (mitologija)|gorskem možu]] in [[divja žena (mitologija)|gorski ženi]], povodnem možu, [[Torka (mitologija)|Torki]], Mori, [[Rokalnik]]u in [[rojenice|rojenicah]]<ref name="Ovsec Damjan J. 1991"/>. Eden prvih raziskovalcev, ki je hotel ustvariti zaokrožen panteon slovenskih bogov je bil [[Matevž Ravnikar - Poženčan]], ki pa je v svoje delo ''Maličje ali Mitologia ob kratkim'' in ''Mitologija nekdanjih Slovencov'' štel tudi grške, rimske in egipčanske bogove.<ref>Stanonik, Marija: Interdisciplinarnost slovstvene folklore. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2008, str. 272</ref>. Slovensko mitologijo je v svoji knjigi o Slovencih raziskoval tudi Rus Jurij Venelin, ki je tudi prvi zapisal ime Slovenci v današnji obliki. Venelinova knjiga ''Starodavni in današnji Slovenci'' je izšla 1841 in je prva zgodovina, ki jo je napisal tujec. V poglavju z naslovom Mitologija Slovencev omenja več nižjih mitoloških bitij, vedomce, coprnice in vešče. Nekatere mitološke like je povzemal iz Pohlinove ''Slovensko-Krainske Grammatike''. Med bogove Venelin uvršča Belega boga-Belina; Črnega boga; Peruna, po slovensko ga imenuje Beron; Guslana, kot boga veselja, ki naj bi bil po njegovi mitološki hierarhiji nižji od Pusta; Lado in Bedaja, boga streljanja, uničenja, lova in plena. Venelin ime boga razvije iz čoka, ki so ga kurili od božiča pa do Sv. treh kraljev. Čok so na hrvaškem imenovali tudi badnjak. Venelin Bedaja primerja še z ruskim mitološkim bitjem Kračun, katerega naj bi prav tako praznovali na večer pred Božičem.<ref>Юрий Венелин (2004):''Древние и нынешние Словене=Starodavni in današnji Slovenci''. Dr. France Prešern, Moskva.; Slovenski prevod: Jurij Venelin (2009): ''Starodavni in današnji Slovenci''. Amalietti & Amalietti, Ljubljana. Str. 142-170.</ref> Na svoj unikaten način je bajeslovje raziskoval Davorin Trstenjak (1817-1890). V periodiki je objavil več člankov, izdal pa je tudi knjižico Triglav, mythologično raziskavanje.<ref>D. Trstenjak: Triglav, mythologično raziskavanje. Samozal. D. Trstenjak, 1870.</ref> Danes so Trstenjakove med akademiki nekatere njegove teorije zavrnjene. V 19. stoletju je mitologijo raziskoval tudi Josip Šuman in ostali, ki so sodelovali pri pisanju knjige ''Ljudstva Avstro-Ogrske – etnografski in kulturno-zgodovinski oris'' (Dunaj, Tešen 1881) oziroma pri njegovem desetem zvezku, v katerem so predstavljeni Slovenci. V poglavju Kulturne razmere staroverskih Slovencev Šuman izpostavi boga Svaroga, ki ga postavi za najvišjega boga, stvarnika neba in zemlje, svetlobe in nevihte, kateremu so bili drugi bogovi podrejeni. Poleg tega raziskuje Peruna, ki ga ima za eno od pojavnih oblik Svaroga, slovenskega Triglava pa že takrat primerja s polabskim Triglavom. Predstavi tudi Svetovida, Striboga, Radogosta in Vesno, Lado ter Morano<ref>Andrej Šiško, ur. (2011): ''Slovenci = Die Slovenen''. Amalietti & Amalietti, Ljubljana.</ref> Poleg Šumana je bil pomemben zapisovalec mitološkega izročila Janez Trdina, ki je največ gradiva zbral v knjigi ''Bajke in povesti o Gorjancih''<ref>Trdina Janez (1996): Bajke in povesti o Gorjancih, ponatis. Ljubljana, Mladinska knjiga</ref>. V prvi polovici 20. stoletja je velik preskok v preučevanju mitologije naredil Jakob Kelemina s knjigo ''Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom''<ref>Jakob Kelemina (1930): ''Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva: z mitološkim uvodom''. Družba sv. Mohorja, Celje.</ref>. Z mitologijo so se ukvarjali tudi Josip Mal<ref>Mal Josip (1940): ''Slovenske mitološke starine''. Glasnik muzejskega društva za Slovenijo. Letnik, XXI, Ljubljana 1940., str. 2.</ref>, France Bezlaj<ref>Bezlaj France (1950): ''Nekaj besed o slovenski mitologiji v zadnjih desetih letih.'' Slovenski etnograf 3/4, str. 342-353.</ref>, Josip Šašel<ref>Šašel Josip (1952): ''Leteče procesije ob Gosposvetskem polju''. Slovenski etnograf 5, str. 143-159.</ref>, [[Ivan Grafenauer]]<ref>Grafenauer Ivan (1952): ''Ali je praslovanska beseda bog iranska izposojenka?''. Slovenski etnograf 5, str. 237-250.</ref> in Milko Matičetov<ref>Matičetov Milko (1985): ''O bajnih bitjih Slovencev s pristavkom o Kurentu''. Traditiones : zbornik Inštituta za slovensko narodopisje in Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU 14, str. 23-32</ref>. Sergij Vilfan je mitologijo odkrival tudi v pravnih starosvetnostih<ref>Vilfan Sergij (1996): ''Zgodovinska pravotvornost in Slovenci''. Cankarjeva založba, Ljubljana.</ref>. [[Slika:Lucki dedec.JPG|thumb|360px|desno|min|Lučki Dedec, 2023 m visoka gora. Mnogo gor, hribov, skalnih tvorb in drugih toponimov je poimenovanih po Babah in Ded(c)ih. Najverjetneje gre za kult prednikov. Značilnost hribov in skal imenovanih Baba ali Babji zob je njihova razklanost.]] Predvsem po letu 1990 je preučevanje slovenske mitologije in starega verovanja zelo napredovalo. Po eni strani so etnološki preučevalci na terenu zbrali obsežno gradivo, po drugi strani je pri preučevanju zaznati napredek pri uporabi primerjalne metode. Pomembno delo pri širjenju preučevanja slovenskega bajeslovja je opravil [[Damjan J. Ovsec]], ki je leta 1991 izdal knjigo z naslovom ''Slovanska mitologija in verovanje''<ref>Ovsec Damjan J. (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana.</ref>. V tej knjigi Ovsec uporabi primerjalni pregled in obenem zastopa hipotezo o htonski, lunarni naravi slovanskega in slovenskega bajeslovja. Za njim je etnolog [[Slavko Ciglenečki]] konec devetdesetih z uporabo primerjalne metode pokazal na povezave med Kurentom in antičnim kultom Kibele<ref name="Ciglenečki Slavko 1999">Ciglenečki Slavko (1999): ''Pozni sledovi Kibelinega in Atisovega kulta: O izvoru kurentov in borovega gostivanja''. V: Studia Mythologica Slavica II, 1999, str. 21-31. Založba ZRC, Ljubljana, str. 21-31.</ref>, Andrej Pleterski je na podlagi primerjalne metode rekonstuiral staroverski pomen karantanskega ustoličevanja<ref>Pleterski Andrej (1999): ''Mitska stvarnost koroških knežjih kamnov''. Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana.</ref>, etnolog [[Zmago Šmitek]] pa je leta 2001 pokazal na povezavo med Sv. Jurijem/Jarilom in ozvezdjem Orion <ref>Šmitek Zmago (2001): ''Astral Symbolism on the Pre-Romanesque Reief in Keutschah (Hodiše)''. V: Studia Mythologica Slavica IV, 2001, str. 119-140. Založba ZRC, Ljubljana.</ref>. Leta 2001 je obsežno študijo o Volčjem pastirju objavila [[Mirjam Mencej]], ki je z uporabo primerjalne metode Volčjega pastirja uspela povezati predvsem z [[Veles (bog)|Veleso]]<nowiki/>m in [[Jarilo]]<nowiki/>m<ref>Mencej Mirjam (2001): ''Gospodar volkov v slovanski mitologiji''. Filozofska fakulteta, Tiskarna Utrip d.o.o.,Ljubljana.</ref>. Leto kasneje je [[Nikolai Mikhailov]] objavil delo, v katerem slovenskega Kresnika izpeljuje iz [[Perun]]<nowiki/>a<ref>Mikhailov Nikolai (2002): ''Mythologica slovenica: Poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila''. Mladika, Trst.</ref>. Šmitek je leta 2004 izdal obsežno delo z naslovom ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti'', ki na enem mestu zbere avtorjeva spoznanja, nastala iz etnološkega gradiva in uporabe primerjalne metode<ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana.</ref>. Leta 2008 je Monika Kropej izdala pregledno knjigo o slovenskih mitoloških bitij z naslovom ''Od ajda do zlatoroga'', v katero pa ni vključila vseh mitoloških bitij iz knjig [[Pavel Medvešček|Pavleta Medveščka]], npr. prasilo Nikrmano in ostala manj poznana nižja mitološka bitja.<ref>Kropej Monika (2008): ''Od ajda do zlatoroga: slovenska bajeslovna bitja''. Mohorjeva, Celovec; Ljubljana; Dunaj.</ref> Mitologijo so v zadnjih letih raziskovali tudi drugi samostojni raziskovalci. Primorsko božanstvo [[Belin|Belina]] je raziskoval [[Ivo Petkovšek]]<ref>Petkovšek Ivo (2005): ''Belinov kodeks: kdo nam je ugrabil Belina?'' Ljubljana: Jutro</ref>, [[Jože Munih]] pa raziskuje svete prostore starovercev, ki sta jih odkrila [[Pavel Medvešček]] in [[Rafael Podobnik]], na podlagi mističnih energij, ki da jih vsebujejo tako zaznamovani kamni kot prostori, na katerih so postavljene svete skale in druge svete naravne tvorbe<ref>Tasi Alja (2011): ''Energijski spust v drobovje poganstva'', [http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Energijski-spust--v-drobovje--poganstva.aspx] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110809121529/http://www.primorske.si/Priloge/Sobota/Energijski-spust--v-drobovje--poganstva.aspx |date=2011-08-09 }}, Primorske novice (ponedeljek, 6.6.2011)</ref><ref>Munih Jože (1998): ''Geomantija v trikotniku''. Samozaložba J. Munih.</ref>. Povsem na drugačne temelje je bajeslovno izročilo postavil [[Jožko Šavli]], ki pa med ostalimi raziskovalci mitologije ni naletel na velik odziv<ref>Šavlij Jožko (2008): ''Zlati cvet: bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije''. Bilje: Studio Ro - Humar</ref><ref>Šavlij Jožko (2010): ''Zlata ptica : bajeslovje Slovencev: duhovna dediščina Karantanije''. Bilje: Studio Ro - Humar</ref>. Mitologijo oziroma njene svete prostore in kultne točke je raziskoval tudi [[Andrej Rant (bančnik)|Andrej Rant]]<ref>Rant Andrej (2008): ''Karni in Veneti v Britaniji in v Alpah: slovenska in britanska paleoetnična izročila v luči evropske prazgodovine''. Ljubljana: Prorang</ref>, [[Ilija Popit]]<ref>Popit Ilija (2002): ''Kračmanove pravljice'', zapisal Matija Valjavec; uredil in zbral Ilja Popit Radovljica: Didakta</ref><ref>Popit Ilija (2007): ''Kračmanove pravljice, Del 2, Povesti, stare navade in uganke'', zapisal Matija Valjavec; uredil in zbral Ilja Popit, Radovljica: Didakta</ref> in Janez Bizjak<ref>Bizjak Janez (2011): ''Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah ali Odmevi megalitske kulture v slovenski krajini in v njenem kulturnem izročilu''. Bled: Inštitut Alpe; Celje: Društvo Mohorjeva družba</ref> v knjigi ''Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah'' ali ''Odmevi megalitske kulture v slovenski krajini in v njenem kulturnem izročilu''. [[Leopold Sever]]<ref>Sever Leopold (2004): ''Pozabljene vode: Mali vodni viri v občini Ivančna Gorica nekoč in danes''. Ivančna Gorica: Turistično društvo</ref> pa raziskuje mitologijo skozi toponime in preko ljudskega izročila, ki potrjuje obredna umivanja v potoku še sredi dvajsetega stoletja. Pojavile pa so se tudi nove metode preučevanja, npr. [[arheoastronomija|arheoastronomsko]] raziskovanje [[obredni kot|obrednih kotov]] pri povezanih kultnih točkah, kjer je pomembno delo odigral [[Andrej Pleterski]]<ref>Primerjaj z: Mareš Jiří J., Pleterski Andrej (2003): ''Astronomske osnove nekaterih zgodnjesrednjeveških kultnih točk v Pragi''. V: Studia Mythologica Slavica VI, 2003, str. 9-36. Založba ZRC, Ljubljana, str. 9-11.</ref>. Preučevalci slovenske mitologije so tudi: [[Janez Bogataj (etnolog)|Janez Bogataj]], [[Roberto Dapit]], Katja Hrobat<ref>Hrobat Katja (2010): ''Ko Baba dvigne krilo: prostor in čas v folklori Krasa'', Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete</ref> in Boštjan Kravanja<ref>Kravanja Boštjan (2005): ''Sveti svet: topografija religioznega prostora na primeru Breginjskega kota'', Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo</ref>. Posebno mesto pri preučevanju slovenske mitologije ima revija ''Studia Mythologica Slavica'', ki od leta 1998 izhaja enkrat letno in objavlja članke s področja preučevanja slovanskih običajev in slovanske mitologije. V zadnjem času je slovenska mitologija tudi predmet preučevanja v diplomskih delih<ref>Gantar Aleša (2007): ''Pogled na slovensko žensko skozi mitološke like'' [http://dk.fdv.uni-lj.si/dela/Gantar-Alesa.PDF] Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede</ref><ref>Gabrič Sara (2010): ''Ženski liki v slovanski mitologiji'' [http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=13105]{{Slepa povezava|date=oktober 2022|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}} Univerza v Mariboru, Oddelek za sociologijo</ref><ref>Halas Jasna (2010): ''Staroslovenska vera in bogovi'' [https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Halas-Jasna.pdf] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160305045928/https://share.upr.si/fhs/PUBLIC/diplomske/Halas-Jasna.pdf|date=2016-03-05}}, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije Koper, Kulturni študiji in antropologija</ref><ref>Keržič Milena (2003): ''Staroslovenska mitologija in verovanje : pregled skozi zgodovino'' : diplomska naloga, Univ. v Ljubljani, Teološka fak.</ref>. == Osnovne poteze slovenske mitologije == Slovenska mitologija ima največ podobnosti z ostalimi slovanskimi mitologijami in jo zato lahko uvrščamo pod slovansko mitologijo, čeprav ima tako kot vsaka lokalna slovanska tradicija, mnogo edinstvenih mitoloških likov. Glavni značilnosti (balto)slovanske mitologije, ki se kažeta tudi pri slovenski mitologiji, sta glavni mit<ref>Toporov Vladimir in Vjačeslav Ivanov (1974): ''Исследования в области славянскич древностей''. Akademija nauk SSSR - Institut slavjanovedenija i balkanistiki, Moskva-Leningrad</ref> in vegetacijski mit<ref>Belaj Vitomir (1998): ''Hod kroz godinu: mitska pozadina hrvatskih narodnih običaja i vjerovanja''. Golden marketing, Zagreb</ref>. Glavni mit govori o borbi gromovnika Peruna z zemeljskim Velesom, v kateri vedno zmaga Perun. Vzrok njune borbe je Velesova kraja Perunove žene, sestre ali živine. Boj gromovnika s htonskim božanstvom se kaže že v Rigvedi. Slovensko različico glavnega mita je [[Nikolai Mikhailov]] prepoznal v borbi Kresnika z Vedomcem oziroma krivim Kresnikom<ref name="Mikhailov Nikolai 2002">npr. glej: Mikhailov Nikolai (2002): ''Mythologica slovenica: Poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila''. Mladika, Trst, str. 45-46.</ref>. Ko Kresnik premaga nasprotnika, začne padati dež, pomešan s pšenico, kar simbolizira plodnost. Vegetacijski mit, ki sta ga rekonstruirala [[Radoslav Katičić]] in [[Vitomir Belaj]] na podlagi baltskih in slovanskih ljudskih pesmi, govori o Jurijevi hoji skozi leto. Na zimski solsticij, Božič se rodi Jurij, deseti sin Peruna, a ga isti dan odnesejo koledniki, Velesovi odposlanci. Mladost preživi v onstranstvu, ker je tukaj zima. Na naš svet se vrne na Jurjevo, ko odklene naravo in prinese pomlad. Na ta dan spozna svojo sestro Maro s katero se poroči na kresni večer. Ob tem prazniku Jurij nastopa pod imenom Ivan Kupalo oziroma [[Janez Kresnik]]. Jurij kasneje Maro prevara, na kar ga Mara ubije in se zato spremeni v grdo [[Morana (mitologija)|Morano]]. Jurij umre samo navidezno, zadnjič se pojavi na božični večer, naslednji dan pa se ponovno rodi. ===Slovenska bajeslovna bitja=== [[Slika:Orion Hodose.PNG|thumb|right|250px|Relief Sv. Jurija v Hodišah je morda odgovor na krščansko izročilo; po drugi strani pa Sv. Jurij v slovenskem izročilu pogosto ustreza slovanskemu Jarilu/Jarovitu. Astralno relief ustreza ozvezdju Orion]] Mnoga slovenska bajeslovna bitja srečamo tudi pri drugih Slovanih, nekatera pa so bila prevzeta od drugod ali pa so rezultat lokalnega razvoja. Skupni slovenski in slovanski mitološki liki: *božanska trojica: [[Perun]], [[Veles (bog)|Veles]] in [[Mokoš]]. Po Perunu se pri Slovencih in drugod na Balkanu še danes imenuje roža [[Perunika]], na Gorenjskem je kraj [[Velesovo]] in v Prekmurju je potok [[Mokoš (potok)|Mokoš]]. *[[Jarilo]] *[[Svarog]] *[[Belibog]] * [[Rusalka]] je splošno slovanski mitološki lik, na Slovenskem je poznana v Prekmurju. Verjetno obstaja tudi povezava med najstarejšo slovensko pustno masko Ruso, ki predstavlja konja in rusalko, ki je prav tako povezana s konjem in njegovim hrzanjem. V folklori se rusalke pojavljajo v času od pusta do kresa.<ref>Татяна Алексеевна Агапкина (2002): ''Мифопоэтические основы славянского народного календаря: весенне-летний цикл''. Indrik, Moskva, str. 354-365.</ref> *[[Baba (mitologija)|Baba]] je mitološko bitje, ki predstavlja duhove prednikov. Njeno nasprotje je Ded. Oba sta povezana s kultom prednikov. V Sloveniji je mnogo hribov<ref>Stritar Mojca (2005): ''Babe in dedci: mitološki sprehod med okamnelimi grešniki''. Planinski vestnik 110, št. 11, str. 52-55</ref> in skalnih tvorb<ref>Puc Matjaž in Pleničar Mario (1985): ''Babe in dedci''. Proteus 47, št. 5, str. 167-174</ref> poimenovah po Babah in Dedcih, npr. gora Baba v Alpah, [[Dovška Baba]], Babje koleno, [[Babno polje]], [[Babji zob, Jelovica|Babji zob]] ali pa hribi Dedniki. Tudi pri pustnih maskah dobimo Babo in Deca. * [[Sojenice]] oziroma [[Rojenice]]. V ljudski folklori se pojavljajo vedno tri ob rojstvu otroka, prva mu sodi mladost, druga zakonsko življenje in tretja smrt. Zraven njih se pojavlja vedno še berač ali popotnik, ki po naključju sliši njihovo sodbo. Predstava o treh ženah, ki napovedo otroku prihodnost je verjetno še iz indoevropske dobe, podobno predstavo dobimo tudi pri germanskih ljudstvih. Pri Rusih so Rojenice oziroma Roždenice povezane z bogom Rodom. V Sloveniji še ni zadostno raziskana morebitna povezava Rojenic z bogom Rodom. * [[Bes]] Slovenska mitologija se od slovanske zato razlikuje po nekaterih posebnostih: * [[Kresnik (bog)|Kresnik]]: Nekoč je bil pomembno božanstvo med Karantanci in Karniolci, med drugimi Slovani ni bil poznan ali pa je imel le manjšo vlogo. Čeprav se zdi zelo povezan s kultom Peruna ali Jarila, zaradi česar ga nekateri enačijo s Perunom <ref name="Mikhailov Nikolai 2002"/>, primerjalna metoda pokaže tudi na podobnosti z indoarijskimi [[Yima|Yimo]], [[Indra|Indro]] in [[Mitra (bog sonca)|Mitro]], obenem pa nastopa kot Gospodar [[svetovna gora|svetovne gore]]<ref>glej Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. . 137-178.</ref>. Kresnik kot bog je izrecno označen za solarno bitje, za razliko od Peruna, kjer imamo po Ovsecevem mnenju opraviti z lunarnim kultom<ref>Ovsec Damjan J. (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana, str. 110-119.</ref>. Njegovo [[solsticij]]sko poletno obeležje Kresnika povezuje predvsem s sončnimi božanstvi kakršno je indijski [[Indra]] ali egipčanski [[Ra (mitologija)|Ra]]<ref name="Ovsec Damjan J. 1991"/>; ker je omenjen kot Božji sin, bi bil lahko slovenska oblika [[Svarožič]]a. * [[Kurent (mitologija)]] je drugo zelo pomembno slovensko bajeslovno bitje in nima povsem jasnega izvora. Slavko Ciglenečki je odkril podobnosti med [[borovo gostüvanje|borovim gostüvanjem]], kurenti in piceki na eni strani in antičnim izročilom o sekanju bora v povezavi s kultom [[Kibela|Kibele]], ki so jo spremljali kureti in koribanti, na drugi strani<ref name="Ciglenečki Slavko 1999"/><ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 59.</ref>. Toda Kurent ima glede poljedelske vloge obenem tudi zanimive podobnosti z baltskim bajeslovnim bitjem Curche/Kurke<ref>Mikhailov Nikolai (2002): ''Mythologica slovenica: Poskus rekonstrukcije slovenskega poganskega izročila''. Mladika, Trst, str. 45-46.</ref>. * Protistavnost med [[Perun]]om in [[Veles (bog)|Velesom]] je pri alpskih Slovanih igrala vse manjšo vlogo, kajti to temo je vedno bolj prehajala na protistavnost med Kresnikom in njegovim nasprotnikom Vedomcem oziroma Kačjo kraljico. Obe božanstvi so Alpski Slovani sicer poznali, o čemer pričajo ljudske pesmi o Sv. Florentinu/Florijanu in Sv. Valentinu<ref name="Nartnik Vlado 1998">Nartnik Vlado (1998): ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi''. V: Studia Mythologica Slavica I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana, str. 62-63.</ref>, po drugi strani pa o Perunu poleg [[Prekmurje|prekmurskega]] izročila morda pričajo še zgodbe o bajeslovnem Perku<ref name="Zmago 2004">Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 160.</ref> in o čarovniku Pjerinu pod hrastom<ref>Šmitek Zmago (2003): ''Sledovi potujočih duš: Vedomci, kresniki in sorodna bajeslovna bitja''. ZRC-SAZU, Ljubljana, str. 15.</ref>. Obstaja tudi pesmica o Sv. Velku<ref>Nartnik Vlado (1998): ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi''. V: Studia Mythologica Slavica I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana, str. 63.</ref>. * [[Zlatorog (mitologija)|Zlatorog]]: pripada predslovanskemu izročilu in takšne pripovedke o zlatorogem gamsu najdemo med ostalimi [[Južni Slovani|Južnimi Slovani]], med [[Albanci]] in med [[Grki]] <ref>Kropej Monika(2005): ''Bajeslovje: Verski in predstavni svet ljudi, ki temelji na mitih''. V: Bogataj Janez et. al. (2005): Narodna kulturna dediščina. Zavod za varstvo kulturne dediščine, tiskarna Atlantik, Ljubljana. Str. 42.</ref>. * [[čatež]]i: čateži so pijanska bajeslovna bitja iz vzhodne in zahodne Slovenije, za katera je značilno, da zgoraj ljudje, spodaj pa kozli, in da so med ljudi sejali paniko<ref name="Kropej Monika 2005">Kropej Monika(2005): ''Bajeslovje: Verski in predstavni svet ljudi, ki temelji na mitih''. V: Bogataj Janez et. al. (2005): Narodna kulturna dediščina. Zavod za varstvo kulturne dediščine, tiskarna Atlantik, Ljubljana. Str. 39.</ref>; verjetno gre za vplive starih verovanj v [[Faunus|Favna]] in [[Pan]]a. * [[Kralj Matjaž]]: primerjalno gledano ustreza [[Iranci|iranskemu]] [[Yima|Yimi]]; o spanju kralja pa na svoj način govorijo [[Irci]], [[Švicarji]] (junak Grütli), [[Portugalci]] (kralj Sebastjan), [[Čehi]] (kralj Vencelj) in [[Srbi]] ([[Kraljevič Marko]]) <ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 51.</ref>. * [[Kraljevič Marko]]: ta junak praviloma nastopa v srbskih pripovedkah. Morda je v slovensko izročilo prišel z [[Uskoki]]. * [[Belin (mitologija)|Belin]]: to primorsko božanstvo ali bajeslovno bitje morda pripada predslovanskemu [[Severnojadranski Veneti|venetskemu]] izročilu ali pa gre za splošno slovansko božanstvo Beli bog oziroma Marjeta Šašel Kos meni, da lahko gre za preplet obeh bogov.<ref>glej v: Šašel Kos Marjeta (2001): ''Belin''. V: Studia Mythologica Slavica II, 1999, str. 9-16. Založba ZRC, Ljubljana, str. 9-16.</ref>. Izmed številnih bajeslovnih bitij je nekdaj imela božanski status večina izmed sledečih: * [[Kresnik (bog)|Kresnik]] * [[Trot (mitologija)|Trot]], Kresnikov brat<ref name="Kropej Monika 2005"/><ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str.160.</ref> * [[Vedomec (bog)|Vedomec]] , ki velja za nasprotnika Kresnika<ref>Glej v: Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 179-193.</ref> * [[Kurent (mitologija)|Kurent]] * [[Svetovid]], ki so ga nadomestile nekatere cerkve Sv. Vida. * [[Perun]], ki je morda istoveten tudi s Perkom * [[Veles (bog)|Veles]], ki je morda istoveten tudi z Velkom * morda [[Perunika (mitologija)|Perunika]], katere ime je preživelo kot [[Faronika]] <ref>Nartnik Vlado (1998): ''Pogansko bogoslovje slovanskega vzhoda in zahoda v luči slovenskih ljudskih pesmi''. V: Studia Mythologica Slavica I, 1998, str. 61- 73. Založba ZRC, Ljubljana, str. 62.</ref> * [[Mokoš]]ka <ref>Ovsec Damjan J (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana, str. 175.</ref> * [[Jarilo|Jari/Jarilo]]<ref>glej v: Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 87-135.</ref> * [[Svarog]], o katerem so se na Slovenskem in Avstrijskem ohranili toponimi<ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 155, 331.</ref> * Belin * Nikrmana * verjetno [[Svetovid]]. O njegovi prisotnosti v karantansko-karniolskem prostoru ni enotnega mnenja. Lahko ga poskusimo povezovati s slovenskim čaščenjem Sv.Vida. Svetovit bi lahko npr. bil ostareli modrec, ki v celovški pripovedki nastopa v zgodbi o Herkulesovemu (to je najverjetneje Kresnikovem) boju proti zmaju <ref>Dapit Roberto, Kropej Monika (2004): ''Zlatorogovi čudežni vrtovi''. Didakta, Radovljica, str. 38.</ref>, zanimivo je tudi, da na območju Pake stoji kmetija Svarošek, katere ime je povezano s Svarogom ali Svarožičem, in kmetija leži v bližini cerkve Sv. Vida<ref>glej v: Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 331.</ref>. * morda [[Pehtra]]/[[Torka]], ki je nastopala kot nekakšna [[Hekata]]/[[Artemida]]. * morda [[Čarostrelec (mitologija)|Čarostrelec]], ki nastopa kot Perkotov brat<ref name="Zmago 2004"/>. * [[Triglav (mitologija)|Triglav]] ===Slovenska kozmogonija=== Slovenci imajo ohranjene vsaj tri ali štiri predkrščanske [[kozmogonija|kozmogonske]] mite, to je mite o stvarjenju sveta, ki izvirajo iz predkrščanskega izročila: * kozmogonija pred pojavom nebesnih teles (Mengeška bajka): neko božanstvo s pogledom ustvarja svet in nebesna telesa<ref>Šmitek Zmago (2000): ''Od kod je ta svet?: Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva''. Didakta, Radovljica, str. 15.</ref>. * kozmogonija po nastanku nebesnih teles in pred nastankom talne zemlje (Šišenska bajka): Božanstvo, ki je poosebitev Lune, se potopi v morje in iz morskega dna prinese talno zemljo<ref name="Nartnik Vlado 1998"/><ref>Šmitek Zmago (2000): ''Od kod je ta svet?: Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva''. Didakta, Radovljica, str. 10.</ref>. Ta stara bajka ima vzporednice z indijsko mitologijo, kjer je [[Višnu]] ustvaril zemljo tako, da se je potopil v morje in jo prinesel iz morskega dna <ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str 11-13.</ref>. * kozmogonija o nastanku ognja: neko božanstvo se spusti v pekel in od tam prinese ogenj<ref>Šmitek Zmago (2000): ''Od kod je ta svet?: Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva''. Didakta, Radovljica, str. 16.</ref>. To bajko pogojno lahko uvrstimo v cikel ustvarjanja sveta. * zaključek kozmogonije z nastankom plodne zemlje: neko božanstvo je bivalo med ljudmi, nato pa je ljudem zapustilo svoje telo, iz katerega je nastala plodna prst<ref>Šmitek Zmago (2000): ''Od kod je ta svet?: Slovenske pripovedi o poreklu stvarstva''. Didakta, Radovljica, str. 18.</ref>. ===Nebesna telesa in slovenska mitologija=== [[Slika:Krkavce-kamen.JPG|thumb|250px|levo|[[Krkavški menhir|»Kamen Troglav«]] iz istranskih [[Krkavče|Krkavč]] morda res izvira še iz predslovanske dobe, vendar pa se je po arheoastronomskih preučevanjih Pleterskega in Puharjeve prostorski križ, ki ga s spremljajočim duhovnim izročilom sestavlja več objektov, vključno s tem kamnom, oblikoval šele v slovanskih časih<ref>Pleterski Andrej, Puhar Jana: ''Krkavški Kamen v ustnem izročilu in v sklopu obredne prostorske strukture''. V: Studia Mythologica Slavica VIII, 2005. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Župančič Matej, ur. (2008): ''Krkavčanski kamen''. Histria Editiones, Koper=Capodistria</ref>]] Predniki Slovencev so tako kot vsa stara ljudstva opazovala nebo. To se kaže tudi v poimenovanjih nebesnih teles: [[Rimska cesta (galaksija)|Rimsko cesto]] so imenovali Mlečna cesta, Šentjanževa pot, Božja cesta in Koruška cesta. ''[[Sirij]]'' so imenovali Kuzlak ali Pasja zvezda, ''Crux'' so imenovali Križ, Svetega Ivana križ, Šmarni križ ali Marijin križec. Za [[Plejade (zvezdna kopica)|Plejade]] so uporabljali tudi imena Kura s piščeti, Kokoščica, Kokla, pa tudi Zlatenc, Lasteni, Lašči, Vlašiči. [[Veliki medved (ozvezdje)|''Ursa maior'']] je imel ime Voz Sv. Elije ali Voz Sv. Martina<ref name="Kropej Monika 2005"/>. Planet Jupiter se je imenoval Svetlica, Mars Ognjena zvezda, Venera Jutranja zvezda, Danica, Večernica, Sončnica in druge izpeljanke teh imen. Podobna imena so bila v rabi tudi pri ostalih slovanskih narodih. Za komet so znana imena Curkasta zvezda, Lasata zvezda, Repača (zvezda repatica, zvezda z repam, repasta zvezda), Zarnica ali Zvezda z metlo. Ohranjenih je še vrsto ljudskih zvezdnih imen, za katere pa ne vemo, katerim današnjim imenam zvezdam pripadajo. Imena zvezd so tekom stoletij verjetno prehajala z ene zvezde na drugo. Za Gostosevce poznamo slovensko ime Stožerčiči, na Ruskem pa je Stožar ime za zvezdo severnico.<ref>Matičetov Milko (1974): ''Zvezdna imena in izročila o zvezdah med Slovenci''. Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike; Zv. 2, str. 43-90.</ref><ref>Matičetov Milko (1976/77): ''Dvoje gledanj na zvezdna imena''. Jezik in slovstvo; 22, str. 249-251.</ref> Večina od teh imen je povezanih s krščanstvom oziroma je pokristjanjnenih. Po drugi strani v slovenskem izročilu lahko že zelo zgodaj, morda že v 8. stoletju, opazimo staro povezavo med kultom Jarila (Sv. Jurija)in ozvezdjem [[Orion (ozvezdje)|Orion]] <ref>glej v: Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 122.</ref>. [[Slika:Slavic Ritual Angle.PNG|thumb|desno|250px|Ena od možnih zasnov obrednega kota med tremi kultnimi mesti. Takšne prostorske razporeditve so bile odkrite tudi na ozemlju Karniole in Karantanije]] Vzhodnoalpski Slovani in njihovi predniki ter Slovenci v času dvoverja so opazovali nebo. Protistavnost med pomladnim Perunom, bogom strel, in jesenskim Velesom, bogom čred, npr. izhaja iz starodavnega indoevropejskega opazovanja polne pomladanske Lune v ozvezdju [[Strelec (ozvezdje)|Strelec/''Sagittarius'']] in jesenske polne Lune v ozvezdju [[Bik (ozvezdje)|Bik/''Taurus'']]<ref>o indoevropejski uporabi imen teh dveh ozvezdij glej v: Plunket Emmeline (1997): ''Calendars and Constellations of the Ancient World''. John Murray, London.</ref>. Na sploh je Mesec igral pomembno vlogo v slovenski kakor tudi v slovanski mitologiji: na slovenskem teorijo o lunarnosti oziroma htonski naravi slovanskega in slovenskega bajeslovja zastopa etnolog Damjan J. Ovsec <ref>glej v: Ovsec Damjan J. (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana.</ref>. Na osnovi zapletenega preučevanja ljudskih pesmi je Vlado Nartnik poskušal dokazati astronomske povezave med slovenskimi in slovanskimi bajeslovnimi bitji in nekaterimi astronomskimi kategorijami<ref name="Nartnik Vlado 1998"/>. Vendar k takemu preučevanju ni uspel pritegniti drugih raziskovalcev. Na drugi strani je Andreju Pleterskemu uspelo prodreti z idejo o obrednem kotu, ki je danes potrjena z nič koliko preizkusi<ref>Mahaček, Jiři , Pleterski Andrej (2000): ''Staroslovanske kultne strukture na Pohanskem pri Břeclavu (Češka republika)''. V: Studia Mythologica Slavica III, 2000, str. 9-22. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Pleterski Andrej (2002): ''Pravno-kultne strukture v prostoru Altenerdinga na Bavarskem''. V: Studia Mythologica Slavica IV, 2002, str. 19-41. Založba ZRC, /Ljubljana.</ref><ref>Mareš Jiří J., Pleterski Andrej (2003): ''Astronomske osnove nekaterih zgodnjesrednjeveških kultnih točk v Pragi''. V: Studia Mythologica Slavica VI, 2003, str. 9-36. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Belak Mateja,Pleterski Andrej (2004): ''Strukture v prostoru Lauterhofna na Bavarskem''. V: Studia Mythologica Slavica VII, 2004, str. 43-61. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Kaiser Karmen (2004): ''Obredni kot in zgodnjesrednjeveško grobišče na Brezju nad Zrečami''. V: Studia Mythologica Slavica VII, 2004, str. 79-88. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Pleterski Andrej, Puhar Jana: ''Krkavški Kamen v ustnem izročilu in v sklopu obredne prostorske strukture''. V: Studia Mythologica Slavica VIII, 2005, str. 57-74. Založba ZRC, Ljubljana.</ref><ref>Pleterski Andrej (2006): ''Poliški tročan''. V: Studia Mythologica Slavica IX, 2006, str. 41-58. Založba ZRC, Ljubljana.</ref>. Preučevanja Pleterskega in njegovega kroga raziskovalcev so pomembna, ker je bilo z njimi arheoastronomsko potrjeno, da so tudi slovanska oziroma slovenska božanstva povezana z astronomskimi kategorijami. ===O starih slovenskih šegah=== [[Slika:Laufarija Carnival 1951.jpg|thumb|desno|250px|[[Cerkno|Cerkljanskega]] [[Pust]]a peljejo pred sodnijo]] Velik del ljudskega koledarja s svojimi šegi in praznovanji ima izvore v predkrščanski religiji Slovencev. Mnogo šeg ima danes povsem krščanski pomen, vsebina pa je še predkrščanska in je skupna mnogim slovanskim, pa tudi drugim evropskim narodom. Še staroverski izvor ima na primer mnogo folklore okoli Velike noči<ref>Ovsec Damijan J. (2010): ''Praznovanje pomladi in velike noči na Slovenskem in po svetu''. Modrijan, Ljubljana</ref>, barvanje pirhov oziroma pisanic ali pa okraševanje hiše z zelenjem na Božič, božično drevo in blagoslavljanje doma. Prav tako dobimo sledi stare vere še v mnogih rekih, zagovorih in vsakdanjih verovanjih<ref>Uporabljen termin verovanja in ne vraževerje, saj je slednji slabšalen in zaradi tega diskriminatoren. Med različnimi verovanji in verami ni vrednostne razlike.</ref>, npr. Volčji dnevi od Božiča pa do sv. Treh kraljev, koledniki, pustni liki, pomladni obhodi Kresnic oziromna Ladaric, šege ob rojstvu, poroki<ref>Гура А.В. (2012): ''Брак и свадьба в славянской народной культуре: семантика и символика'', Традиционная Духовная Культура Славян. Современные исследования, Indrik, Moska</ref> in smrti (sedmina, zlivanje vode, zadušnica, itd.)<ref>Плотникова А.А.(2004): ''Этнолингвистическая география Южной Славии'', Традиционная Духовная Культура Славян. Современные исследования, Indrik, Moskva</ref>. Nekatere letne šege, ki izvirajo še iz prekrščanske dobe: *[[Koledovanje]] v smislu božičnega obredja<ref>Kuret Niko (1965-1971): ''Praznično leto Slovencev: starosvetne šege in navade od pomladi do zime'', Mohorjeva družba, Celje.</ref> *[[Pust]]ovanje, [[kurentovanje]] in [[jurjevo|Jurjevanje]] izvirajo iz obredja, povezanega s pojavom prve pomladi<ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, str. 130.</ref>. *[[Kresovanje (običaj)|Kresovanje]] je obred kurjenja kresov in je povezan predvsem s Kresnikom<ref>Šmitek Zmago (2004): ''Mitološko izročilo Slovencev: Svetinje preteklosti''. Študentska založba, Ljubljana, predvsem str. 172-173</ref><ref>Ovsec Damjan J. (1991): ''Slovanska mitologija in verovanje''. Domus, Ljubljana, str. 265-268.</ref>. Poleg kresovanja na kresni večer, praznik posvečen Kresniku, pa je bilo kresovanje tudi za božični večer. Slednje je bilo namenjeno mlademu soncu, Božiču oziroma Svarožiču. ==Glej tudi== *[[Slovanska mitologija]] *[[Staroverstvo]] == Viri in opombe == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Mythology of Slovenia}} * [http://sms.zrc-sazu.si/Si/kazalo.html Kazalo vsebin Studia Mythologica Slavica] * »[https://prvi.rtvslo.si/podkast/sledi-casa/80/175024079 Bajeslovna bitja]«. ''Sledi časa'' (18. februar 2024). RTV Slovenija. {{Slovenska mitologija}} {{Slovenija}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovanska kultura]] [[Kategorija:Mitologija po kulturi]] [[Kategorija:Slovanska mitologija|*]] [[Kategorija:Slovenska mitologija|*]] [[Kategorija:Slovenska kultura|Mitologija]] [[Kategorija:Mitologija]] jrgz24kkz2qwhl5mod7r1s1cgz2095s 0 265149 6680113 6663666 2026-05-24T05:07:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680113 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name =India |map =India 78.40398E 20.74980N.jpg |continent =[[Azija]] |region =[[Južna Azija]] in [[Jugovzhodna Azija]]<br />{{small|([[Indijska podcelina]])}} |coordinates ={{Coord|21|N|78|E|type:country}} |area ranking =7. |km area = 3.287.263 |percent land= 91 |km coastline =7516,6 |borders =[[Državna meja|Skupaj meje]]:15.200 km<br />[[Bangladeš]]:4096,70 km<br /> [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]]:3488 km<br />[[Pakistan]]:3323 km<br />[[Nepal]]:1751 km<br />[[Mjanmar]]:1643 km<br />[[Butan (država)|Butan]]:699 km |highest point= [[Kangčendzenga]] 8586 m |lowest point= [[Kutanad]] -2,2 m |longest river=[[Ganges]] 2525 km |largest lake=[[Loktak (jezero)|Loktak]] (sladka voda)<br />287 km² do 500 km²<br />[[Čilika (jezero)|Čilika]] (brakična voda)<br />1100 km² |exclusive economic zone=2.305.143 km² }} '''Indija''' leži severno od ekvatorja med 8°4' severne (celine) do 37°6' severne zemljepisne širine in 68°7' vzhodne do 97°25' vzhodne zemljepisne dolžine.<ref name="yearbook">India Yearbook, p. 1</ref> Je sedma največja država na svetu s skupno površino 3.287.263 kvadratnih kilometrov.<ref name=indiaEB>{{cite encyclopedia| title=India|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/285248/India|access-date=17 July 2012}} Skupna površina izključuje sporna ozemlja, ki niso pod indijskim nadzorom.</ref><ref>{{navedi splet|date=2001|title=India at a Glance: Area|url=https://www.censusindia.gov.in/Census_Data_2001/India_at_Glance/area.aspx|access-date=9 September 2020|website=Ministry of Home Affairs: Government of India}}</ref><ref>{{navedi splet|date=2002|title=Jammu and Kashmir - CIA|url=https://www.cia.gov/library/abbottabad-compound/37/374CB8CF12C9742A9133BE7CEED44E13_%D9%83%D8%B4%D9%85%D9%8A%D8%B1.doc.pdf|access-date=9 September 2020|website=Central Intelligence Agency}}</ref> Indija meri 3214 km od severa proti jugu in 2933 km od vzhoda proti zahodu. Ima kopensko mejo 15.200 km in obalo 7.516,6 km.<ref name="DBM">{{navedi splet |title=Annual Report 2016-17, Ministry of Home Affairs |url=https://mha.gov.in/sites/upload_files/mha/files/anual_report_18082017.pdf|access-date=7 March 2018|archive-url=https://web.archive.org/web/20180307151308/https://mha.gov.in/sites/upload_files/mha/files/anual_report_18082017.pdf |archive-date=7 March 2018 |url-status=dead }}</ref> Na jugu Indija štrli v [[Indijski ocean]] in je omejena z njim - zlasti z [[Arabsko morje|Arabskim morjem]] na zahodu, Lakadivskim morjem na jugozahodu, [[Bengalski zaliv|Bengalskim zalivom]] na vzhodu in Indijskim oceanom na jugu. Palkov preliv in Mannarski zaliv ločujeta Indijo od [[Šrilanka|Šrilanke]] na njen neposredni jugovzhod, [[Maldivi]] pa so približno 125 kilometrov južno od indijskih otokov [[Lakadivi]] čez preliv Osme stopnje. Indijski [[Andamanski in Nikobarski otoki]], približno 1200 kilometrov jugovzhodno od celine, delijo morske meje z Mjanmarom, [[Tajska|Tajsko]] in [[Indonezija|Indonezijo]]. Najjužnejši vrh indijske celine (8°4′38″N, 77°31′56″E) je tik južno od Kanyakumarija, medtem ko je najjužnejša točka v Indiji točka Indira na otoku Great Nicobar. Najsevernejša točka, ki je pod indijsko upravo, je Indira Col, ledenik Siachen.<ref name="manorama1">{{cite journal| title = Manorama Yearbook 2006 (India – The Country) | journal = Manorama Year Book | publisher = Malayala Manorama | year = 2006 | page = 515 | issn = 0542-5778}}</ref> Indijske teritorialne vode segajo v morje do razdalje 12 navtičnih milj (22,2 km) od osnovne črte obale.<ref name="waters_extent">{{navedi splet|title=Territorial extent of India's waters |publisher=The International Law of the Sea and Indian MaritimeLegislation |date=30 April 2005 |url=http://www.irfc-nausena.nic.in/irfc/ezine/Trans2Trimph/chapters/27_law%20of%20the%20sea1.htm |access-date=16 May 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070928140322/http://www.irfc-nausena.nic.in/irfc/ezine/Trans2Trimph/chapters/27_law%20of%20the%20sea1.htm |archive-date=28 September 2007}}</ref> Indija ima 18. največjo izključno gospodarsko cono z 2.305.143 km². Severne meje Indije v veliki meri opredeljuje himalajsko gorovje, kjer država meji na Kitajsko, Butan in Nepal. Njena zahodna meja s Pakistanom leži v [[Karakorum]]u in zahodni [[Himalaja|Himalaji]], Pandžabskih nižinah, [[puščava Thar|puščavi Thar]] in slanih močvirjih [[Kački Ran]]. Na skrajnem severovzhodu gorovja Čin in Kačin, globoko gozdnata gorska območja, ločujejo Indijo od [[Mjanmar]]a. Na vzhodu mejo z [[Bangladeš]]em v veliki meri opredeljujejo hribi Khasi in Mizo ter območje razvodja Indo-Gangeške nižine. [[Ganges]] je najdaljša reka, ki izvira v Indiji. Sistem Ganges-Brahmaputra zavzema večino severne, osrednje in vzhodne Indije, medtem ko Dekanska planota zavzema večino južne Indije. Kangčendženga v indijski zvezni državi [[Sikim]] je najvišja točka v Indiji z 8586 m in tretji najvišji vrh na svetu. Podnebje v Indiji sega od ekvatorialnega na skrajnem jugu do alpskega in tundre v zgornjih regijah Himalaje. Geološko gledano Indija leži na Indijski plošči, severnem delu Indo-avstralske plošče. == Geološki razvoj == [[Image:Himalaya-formation.gif|left|thumb|Indijska plošča]] {{glavni|Geologija Indije}} Indija je v celoti na [[Indijska plošča|Indijski plošči]], veliki tektonski plošči, ki je nastala, ko se je odcepila od starodavne celine [[Gondvana|Gondvane]] (starodavne kopenske mase, ki jo sestavlja južni del superkontinenta [[Pangea]]). Indo-avstralska plošča je razdeljena na Indijsko in Avstralsko ploščo. Pred približno 90 milijoni let, v obdobju pozne [[kreda|krede]], se je Indijska plošča začela premikati proti severu s približno 15 cm/leto.<ref name="AII">{{navedi knjigo|title=Age of Initiation of the India-Asia Collision in the East-Central Himalaya|url=http://geosci.uchicago.edu/~rowley/Rowley/Collision_Age_files/J%20Geol%202005%20Zhu.pdf|author=Zhu, Bin|publisher=Department of Earth and Atmospheric Sciences, University at Albany|pages=281|access-date=19 November 2008|display-authors=etal|archive-date=2008-12-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20081217025622/http://geosci.uchicago.edu/~rowley/Rowley/Collision_Age_files/J%20Geol%202005%20Zhu.pdf|url-status=dead}}</ref> Pred približno 50 do 55 milijoni let, v [[eocen]]ski dobi [[kenozoik]]a, je plošča trčila ob Evrazijsko ploščo, potem ko je prepotovala razdaljo od 2000 do 3000 km, pri čemer se je premikala hitreje kot katera koli druga znana plošča. Leta 2007 so nemški geologi ugotovili, da se je Indijska plošča lahko premikala tako hitro, ker ima le polovico debeline drugih plošč, ki so prej sestavljale Gondvano.<ref name=EUREKA>{{cite journal|title=The Fastest Continent: India's truncated lithospheric roots|author=Kind, Rainer |publisher=Helmholtz Association of German Research Centres|date=September 2007}}</ref> Trčenje z Evrazijsko ploščo ob sodobni meji med Indijo in Nepalom je oblikovalo orogenski pas, ki je ustvaril [[Tibetanska planota|Tibetansko planoto]] in [[Himalaja|Himalajo]]. Od leta 2009 se Indijska plošča premika proti severovzhodu s hitrostjo 5 cm/leto, medtem ko se Evrazijska plošča premika proti severu s samo 2 cm/leto. Indija se zato imenuje »najhitrejša celina«. To povzroča deformacijo Evrazijske plošče in stiskanje Indijske plošče s hitrostjo 4 cm/leto. == Politična geografija == {{glavni|Države in zvezna ozemlja Indije}} e federativna republika osemindvajsetih [[Indijska zvezna država|zveznih držav]] in osmih zveznih ozemelj,<ref>{{navedi splet|url=https://knowindia.gov.in/states-uts/|archive-url=https://web.archive.org/web/20170818054533/http://knowindia.gov.in/states-uts/|url-status=dead|archive-date=18 August 2017|title=States and Union Territories|last=DelhiAugust 5|publisher=Know India Programme|language=en|access-date=21 April 2020}}</ref> vključno z ozemljem prestolnice (tj. Delhi). Indijske meje so skupaj dolge 15.200 km. Njene meje s Pakistanom in Bangladešem so bile začrtane po Radcliffovi črti, ki je bila vzpostavljena leta 1947 med delitvijo Indije. Njegova zahodna meja s Pakistanom se razteza do 3323 km, deli regijo Pundžab in poteka vzdolž meja puščave Thar in Kaćki Rann. Ta meja poteka vzdolž indijskih zveznih držav in ozemelj unije [[Ladak]], [[Džamu in Kašmir]], [[Pandžab]], [[Radžastan]] in [[Gudžarat]].<ref>http://mha.nic.in/sites/upload_files/mha/files/BM_MAN-IN-PAKS-060513.pdf{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Obe državi sta začrtali nadzorno črto (LoC), ki služi kot neformalna meja med območji [[Kašmir]]ja, ki sta pod upravo Indije in Pakistana. Indija zahteva celotno nekdanjo knežjo državo Džamu in Kašmir, ki vključuje območja, ki jih zdaj upravljata Pakistan in Kitajska, ki so po mnenju Indije nezakonito zasedena območja. Indijska meja z Bangladešem je dolga 4096,70 km. [[Zahodna Bengalija]], [[Asam]], [[Meghalaja]], [[Tripura]] in [[Mizoram]] so države, ki mejijo na Bangladeš.<ref>http://mha.nic.in/sites/upload_files/mha/files/BM_MAN-IN-BANG-270813.pdf{{Dead link|date=December 2019 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Pred letom 2015 je bilo 92 enklav Bangladeša na indijskem ozemlju in 106 indijskih enklav na ozemlju Bangladeša.<ref name=HINDU>{{cite journal|title=The Nowhere People |url=http://www.hinduonnet.com/fline/fl1912/19120600.htm |journal=Frontline Magazine, the Hindu |author=Naunidhi Kaur |volume=19 |issue=12 |date=June 2002 |access-date=19 November 2008 |url-status=usurped |archive-url=https://web.archive.org/web/20081208161351/http://www.hinduonnet.com/fline/fl1912/19120600.htm |archive-date=8 December 2008 }}</ref> Te enklave so bile sčasoma zamenjane, da bi poenostavili mejo. Po zamenjavi je Indija izgubila približno 40 km² v korist Bangladeša.<ref>{{navedi splet|title = India-Bangla land swap: was the world's strangest border created by a game of chess?|url = http://scroll.in/article/725804/india-bangla-land-swap-how-the-worlds-strangest-border-was-created-by-a-game-of-chess|website = Scroll.in|access-date = 1 January 2016|first = Shoaib|last = Daniyal}}</ref> Črta dejanskega nadzora (LAC) je dejanska meja med Indijo in Ljudsko republiko Kitajsko. Prečka 4057 km vzdolž indijskih zveznih držav in zveznih ozemelj Ladak, [[Himačal Pradeš]], [[Utarakand]], [[Sikim]] in [[Arunačal Pradeš]].<ref name="ONE">{{navedi splet| title = Another Chinese intrusion in Sikkim| url = http://news.oneindia.in/2008/06/19/another-chinese-intrusion-in-sikkim.html| work = Oneindia.in| date = 19 June 2012| access-date = 19 November 2008| archive-date = 28 September 2011| archive-url = https://web.archive.org/web/20110928154816/http://news.oneindia.in/2008/06/19/another-chinese-intrusion-in-sikkim.html| url-status = dead}}</ref> Meja z Burmo (Mjanmarom) se razteza do 1643 km vzdolž vzhodnih meja indijskih severovzhodnih držav, tj. Arunačal Pradeš, [[Nagaland]], [[Manipur]] in [[Mizoram]]. Indijska meja z Butanom, ki je sredi himalajskega gorovja, poteka 699 km. Sikim, Zahodna Bengalija, [[Asam]] in Arunačal Pradeš so države, ki mejijo z Butanom. Meja z Nepalom poteka 1751 km vzdolž vznožja Himalaje v severni Indiji. Utarakand, [[Utar Pradeš]], [[Bihar]], Zahodna Bengalija in Sikim so države, ki mejijo z Nepalom. Koridor Siliguri, ki ga močno zožijo meje Butana, Nepala in Bangladeša, povezuje polotoško Indijo s severovzhodnimi državami. == Fizičnogeografske regije == [[File:Physical Map of India.jpg|thumb|Fizični zemljevid Indije z različnimi fizikalnogeografskimi delitvami]] === Kratoni === [[File:India topo big.jpg|thumb|Topografija Indije]] [[File:Malani Igneous Suite Jodhpur near Mehrangarh Fort.jpg|thumb|Magmatska suita Malani, največja v Indiji in tretja največja magmatska suita na svetu, v Jodhpurju blizu trdnjave Mehrangarh.]] [[Kraton]]i je vsak od delov [[kontinentalna skorja|kontinentalne skorje]], sestavljena iz zgornje plasti, imenovane [[platforma (geologija)|platforma]], in starejše plasti, imenovane temeljna tla. [[Ščit (geologija)|Ščit]] je del kratona, kjer talne kamnine izraščajo iz tal, in je razmeroma starejši in stabilnejši del, na katerega tektonika plošč ne vpliva.<ref name=cratonm2>[https://www.slideshare.net/pramodgpramod/cratons-of-india Cratons of India].</ref><ref name=cratonm1>[http://mem.lyellcollection.org/content/43/1/151 Cratons of India], lyellcollection.org.</ref> Indijski kraton lahko razdelimo na pet glavnih kratonov: *Kraton Aravali (kraton Marwar-Mewar ali zahodni indijski kraton): pokriva Radžastan ter zahodno in južno Harjano. Obsega kraton Mewar na vzhodu in kraton Marwar na zahodu. Omejuje ga Veliki mejni prelom na vzhodu, peščena puščava Thar v puščavi Thar na zahodu, indogangeški aluvij na severu, Son-Narmada-Tapti na jugu. V glavnem ima [[kvarcit]], [[marmor]], [[pelit]], [[droba]] (''greywacke'') in ugasle vulkane, izpostavljene v Aravalli-Delhi orogenu. Magmatska suita Malani je največja v Indiji in tretja največja magmatska suita na svetu. *Bundelkand kraton pokriva 26,00 km² v regiji Bundelkhand v Utar Pradešu in Madja Pradešu in tvori osnovo planote Malwa. Omejuje ga Aravali na zahodu, reka Narmada in veriga Satpura na jugu ter indo-gangeški aluvij na severu. Podoben je kratonu Aravali, ki je bil včasih en sam kraton, preden je bil razdeljen na dva z razvojem pasov Hindoli in Mahakošal na robovih dveh kratonov. *Dharvar kraton (Karnataka Craton), 3,4 - 2,6 Ga, granitno-zelenkasti teren pokriva zvezno državo Karnataka in dele vzhodne in južne zvezne države Maharaštra ter tvori osnovo južnega konca Dekanske planote. Leta 1886 je bil razdeljen na dva tektonska bloka, in sicer vzhodni kraton Dharwar (EDC) in kraton zahodni Dharwar (WDC). *Singhbhum kraton, 4000 km² veliko območje, ki pokriva predvsem Džarkhand, pa tudi dele Odiše, severne Andra Pradeš, severne Telangane in vzhodne Maharaštre. Omejuje ga planota Chota Nagpur na severu, Vzhodni Gati na jugovzhodu, Bastar kraton na jugozahodu in aluvijska ravnica na vzhodu. *Kraton Bastar (Bastar-Bhandara kraton) pokriva predvsem Čhatisgarh in tvori osnovo planote Chota Nagpur. Je ostanek 3,4-3,0 Ga starih TTG [[gnajs]]ov petih tipov. Razdeljen je na Kotri-Dongagarh orogen in preostali del kratona Bastar. Omejen je s tremi prelomi, prelomom Godavari na jugozahodu, Narmada na severozahodu in Mahanadi na severovzhodu. === Regije === Indijo lahko razdelimo na šest fiziografskih regij. To so: *Severno gorovje: '''[[Himalaja]]''' *Polotočna planota: vsebuje gorske verige ('''[[Pogorje Aravali|Aravali]]''', '''[[Vindhya]]''' in '''[[Satpura]]'''), Gate ('''[[Vzhodni Gati]]''' in '''[[Zahodni Gati]]''') in planote (planota Malva, '''[[višavje Chota Nagpur]]''', Južni garanulitski teren, '''[[Dekanska planota]]''' in Kački Kathiavar planota). *'''[[Severnoindijsko nižavje]]''' (ali Indo-Gangeška nižina) *'''[[Puščava Thar]]''' *Obalne ravnice: gube Vzhodnih Gatov in gube Zahodnih Gatov *Otoki - '''[[Andamanski in Nikobarski otoki]]''' ter '''[[Lakadivi]]'''. === Himalaja === Lok gora, ki ga sestavljajo pogorja Himalaja, Hindukuš in Patkai, določa severne meje indijske podceline. Te so nastale zaradi nenehnega trka tektonskih plošč Indijske in Evrazijske plošče. Gore v teh verigah vključujejo nekatere najvišje gore na svetu, ki delujejo kot ovira za mrzle polarne vetrove. Prav tako spodbujajo monsunske vetrove, ki posledično vplivajo na podnebje v Indiji. Reke, ki izvirajo v teh gorah, tečejo skozi rodovitno Severnoindijsko nižavje. Te gore tvorijo mejo med dvema biogeografskima področjema: zmernim palearktičnim območjem, ki pokriva večino Evrazije, ter tropskim in subtropskim indomalajskim kraljestvom, ki vključuje južno Azijo, jugovzhodno Azijo in Indonezijo. [[File:KedarRange.jpg|thumb|right|Pogorje Kedarnath v Himalaji Garhwal v Indiji]] Himalaja v Indiji se razteza od Ladaka na severu do zvezne države Arunačal Pradeš na vzhodu. Več himalajskih vrhov v Indiji se dviga nad 7000 m, vključno s Kančenjungo (8598 m) na meji Sikima in Nepala in Nanda Devi (7816 m) v Garhval Himalaji v Utarakhandu. Meja sneženja se giblje med 6000 m v Sikimu in okoli 3000 m v Ladaku. Himalaja deluje kot ovira za mrzle katabatske vetrove, ki tečejo navzdol iz Srednje Azije. Tako se severna Indija pozimi ohranja topla ali le rahlo ohlajena; poleti je zaradi istega pojava Indija razmeroma vroča. {{multiple image|perrow=2|total_width=350|caption_align=center | align = right | title = [[Kangčendzenga]] | image1 = Kangch-Goechala.jpg | image2 = Kangchenjunga East Face from Zemu Glacier.jpg | footer_align = center | footer = Kangčendzenga, tretja najvišja gora na svetu, blizu ledenika Zemu v Sikimu v Indiji }} Pogorje [[Karakorum]] poteka skozi Ladak. Območje je dolgo približno 500 km in je najbolj poledenjen del sveta zunaj polarnih regij. Ledenik Siačen na 76 km velja za drugi najdaljši ledenik na svetu zunaj polarnih območij.<ref name="Measurements">Measurements are from recent imagery, generally supplemented with Russian 1:200,000 scale topographic mapping as well as Jerzy Wala, ''Orographical Sketch Map: Karakoram: Sheets 1 & 2'', Swiss Foundation for Alpine Research, Zurich, 1990.</ref> Južno mejo Karakoruma tvorita reki [[Ind]] in [[Šjok]], ki ločujeta območje od severozahodnega konca Himalaje. Patkai ali Purvančal sta blizu vzhodne meje Indije z Mjanmarom. Nastali so z istimi tektonskimi procesi, ki so pripeljali do nastanka Himalaje. Fizične značilnosti gorovja [[Patkai]] so stožčasti vrhovi, strma pobočja in globoke doline. Pogorje Patkai ni tako razgibano ali visoko kot Himalaja. Tu so trije hribi: Patkai–Bum, Garo–Khasi–Jaintia in hribi Lušai. Pogorje Garo-Khasi leži v Meghalaji. Mavsjnram, vas blizu Čerapundžija, ki leži na privetrni strani teh hribov, se odlikuje po tem, da je najbolj mokro mesto na svetu, saj prejme največ letnih padavin.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nios.ac.in/SecSoccour/English/Lesson07.pdf|title= Physical divisions|archive-url=https://web.archive.org/web/20041212061106/http://www.nios.ac.in/SecSoccour/English/Lesson07.pdf |archive-date=12 December 2004}}</ref> [[Image:Manduvalley1 coolspark.jpg|thumb|right|Vindhya v osrednji Indiji]] === Polotoška planota === Glavne značilnosti indijskega kratona so: *Gorske verige (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo) **'''[[Pogorje Aravali]]''' je najstarejše gorovje v Indiji, ki poteka čez Radžastan od severovzhoda proti jugozahodu in se razteza približno 800 km.<ref>{{navedi knjigo|author1=Dale Hoiberg|author2=Indu Ramchandani|title=Students' Britannica India|url=https://books.google.com/books?id=Kpd9lLY_0-IC&pg=PA92|year=2000|publisher=Popular Prakashan|isbn=978-0-85229-760-5|pages=92–93}}</ref> Severni konec verige se nadaljuje kot izolirani hribi in skalnati grebeni v Harjano in se konča blizu Delhija. Najvišji vrh v tem območju je Guru Šikhar na gori Abu, ki se dviga na 1722 m, leži blizu meje z Gudžaratom. Pogorje Aravali je erodirana škrbina starodavnega nagubanega gorskega sistema.<ref>{{navedi knjigo |title=Tropical geomorphology: a morphogenetic study of Rajasthan |url=https://archive.org/details/tropicalgeomorph0000shar |last=Sharma |first=Hari Shanker|year=1987 |publisher=Concept |isbn=81-7022-041-6 |page=[https://archive.org/details/tropicalgeomorph0000shar/page/295 295]}}</ref> Gorovje se je dvignilo v predkambrijskem dogodku, imenovanem ''orogen Aravali–Delhi''. Pogorje združuje dva starodavna segmenta, ki sestavljata indijski kraton, segment Marvar na severozahodu območja in segment Bundelkhand na jugovzhodu. **'''Pogorje [[Vindhya]]''', leži severno od pogorja Satpura in vzhodno od pogorja Aravali, poteka čez večji del osrednje Indije in se razteza na 1050 km.<ref name="manorama2">{{cite journal|title = Manorama Yearbook 2006 (India – The Country)| journal = Manorama Year Book | publisher = Malayala Manorama | year = 2006 | page = 516 | issn = 0542-5778}}</ref> Povprečna nadmorska višina teh hribov je od 300 do 600 m in le redko preseže 700 metrov. Domnevajo, da so nastali zaradi odpadkov, ki so nastali zaradi preperevanja starodavnih gora Aravali. Geografsko ločuje severno Indijo od južne Indije. Zahodni konec območja leži v vzhodnem Gudžaratu, blizu njegove meje z Madja Pradeš, in teče proti vzhodu in severu ter se skoraj sreča z Gangesom pri Mirzapurju. **'''Pogorje [[Satpura]]''' leži južno od pogorja Vindhya in vzhodno od pogorja Aravali, se začne v vzhodnem Gudžaratu blizu obale Arabskega morja in poteka proti vzhodu čez Maharaštro, Madja Pradeš in Čhatisgarh. Razteza se na 900 km s številnimi vrhovi, ki se dvigajo nad 1000 m. Je trikotne oblike, z vrhom pri Ratnapuriju, obe strani pa sta vzporedni z rekama Tapti in Narmada. Poteka vzporedno z gorovjem Vindhya, ki leži na severu, in ti dve verigi od vzhoda do zahoda ločujeta indo-gangeško nižavje od Dekanske planote, ki je severno od reke Narmada. *Planote (v smeri urinega kazalca od zgoraj levo) **'''Planota Malva''' se razprostira čez Radžastan, Madja Pradeš in Gudžarat. Povprečna nadmorska višina planote Malva je 500 metrov, pokrajina pa se na splošno spušča proti severu. Večino regije odmakajo reka Čambal in njeni pritoki; zahodni del odmaka zgornji tok reke Mahi. **'''[[Višavje Chota Nagpur]]''' je v vzhodni Indiji in pokriva večji del Džharkhanda ter sosednje dele Odiše, Biharja in Čhatisgarha. Njena skupna površina je približno 65.000 km² in je sestavljena iz treh manjših planot - planot Ranči, Hazaribagh in Kodarma. Planota Ranči je največja s povprečno nadmorsko višino 700 m. Velik del planote je poraščen z gozdovi, ki jih pokrivajo suhi listnati gozdovi Chota Nagpur. Na višavju Chota Nagpur so našli ogromne zaloge kovinskih rud in premoga. Polotok Kathiavar v zahodnem Gudžaratu je omejen s Kuškim zalivom in Kambijskim zalivom. Naravna vegetacija na večini polotoka je grmičasto grmičevje, ki je del ekoregije severozahodnega trnovega gozda. **'''Južno garanulitsko območje''': pokriva južno Indijo, zlasti Tamil Nadu, razen zahodnih in vzhodnih Gatov. **'''[[Dekanska planota]]''' je velika trikotna planota, ki jo na severu omejujejo pogorje Vindhya in obkrožajo Vzhodni in Zahodni Gati. Dekan pokriva skupno površino 1,9 milijona km². Večinoma je ravna, z nadmorsko višino od 300 do 600 m. Povprečna višina planote je 610 m nad morsko gladino. Površje se nagiba od 910 m na zahodu do 460 m na vzhodu.<ref name="HSW">{{navedi splet|title=The Deccan Plateau|url=http://geography.howstuffworks.com/asia/the-deccan-plateau.htm|publisher=How Stuff Works|access-date=14 November 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20090108230839/http://geography.howstuffworks.com/asia/the-deccan-plateau.htm|archive-date=8 January 2009|url-status=dead}}</ref> Položno se spušča od zahoda proti vzhodu in vsebuje več polotoških rek, kot so [[Godavari]], [[Krišna (reka)|Krišna]], [[Kaveri (reka)|Kaveri]] in [[Mahanadi]], ki se izlivajo v [[Bengalski zaliv]]. Ta regija je večinoma polsušna, saj leži na zavetrni strani obeh Gatov. Velik del Dekanske planote prekrivajo grmičasti gozdovi, posejani z majhnimi območji listopadnega širokolistnega gozda. Podnebje sega od vročih poletij do blagih zim. **Planota Kuči Kathiavar je v zvezni državi Gudžarat. *Gati: **'''[[Zahodni Gati]]''' ali gore Sahjadri potekajo vzdolž zahodnega roba indijske Dekanske planote in jo ločujejo od ozke obalne nižine ob Arabskem morju. Razpon poteka približno 1600 km od južne strani reke Tapti blizu meje med Gudžaratom in Maharaštro ter čez Maharaštro, [[Goa|Goo]], [[Karnataka|Karnatako]], [[Kerala|Keralo]] in [[Tamil Nadu]] do južne konice Dekanskega polotoka. Povprečna nadmorska višina je okoli 1000 m. Anai Mudi v hribih Anaimalai 2695 m v Kerali je najvišji vrh v Zahodnih Gatih. **'''[[Vzhodni Gati]]''' so nekontinuirano gorovje, ki so ga erodirale in razčetverile štiri velike reke južne Indije, Godavari, Mahanadi, Krišna in Kaveri.<ref>{{navedi knjigo | title=Flora of Eastern Ghats: Hill ranges of south east India |last=Pullaiah |first=Thammineni|author2=D.Muralidhara Rao |year=2002 |publisher=Daya Books |isbn=81-87498-49-8 |page=1 |volume=1 |chapter=Preface}}</ref> Te gore se raztezajo od Zahodne Bengalije do Odiše, Andra Pradeša in Tamil Naduja, vzdolž obale in vzporedno z Bengalskim zalivom. Čeprav niso tako visoki kot Zahodni Gati, so nekateri njegovi vrhovi višji od 1000 m. [[Hribovje Nilgiri]] v Tamil Nadu leži na stičišču vzhodnih in zahodnih Gatov. Arma Konda (1690 m) v Andra Pradeš je najvišji vrh v vzhodnih Gatih. <gallery> File:Dry deciduous Jungles at Ramatheertham 03.jpg|Suhi listopadni in trnasti gozdovi planotastih območij v Indiji Image:Western-Ghats-Matheran.jpg|Zahodni Gati blizu Matherana File:Kollimalai Kundrugal.JPG|Koli hribi v vzhodnih Gatih, Tamil Nadu File:Pond at Punyagiri temple.jpg|Suhi zimzeleni gozdovi vzdolž vzhodnih Gatov, Andra Pradeš </gallery> === Severnoindijsko nižavje === [[Image:IndoGangeticPlain Map.png|thumb|right|Obseg Severnoindijskega nižavja čez Južno Azijo]] [[File:Kalinagar Floods B.JPG|thumb|right|Med močnim deževjem, ki ga je prinesel monsun v indijski zvezni državi Zahodna Bengalija, je veliko območij še vedno poplavljenih.]] {{glavni|Severnoindijsko nižavje}} Severnoindijsko nižavje, znano tudi kot Indo-gageško nižavje ali Velike ravnice, so velike aluvialne ravnice, v katerih prevladujejo tri glavne reke, [[Ind]], [[Ganges]] in [[Brahmaputra]]. Tečejo vzporedno s Himalajo, od Džamuja in Kašmirja na zahodu do Asama na vzhodu in odmakajo večino severne in vzhodne Indije. Nižavje obsega površino 700.000 km². Glavni pritoki so Jamuna, Čambal, Gomti, Ghaghara, Kosi, Sutlej, Ravi, Beas, Čenab in Tista - ter reke delte Gangesa, kot je Meghna. Nižavje je včasih razvrščeno v štiri oddelke: *Pas Bhabar meji na vznožje Himalaje in je sestavljen iz [[balvan]]ov in kamnov, ki so jih odnesli potoki. Ker je poroznost tega pasu zelo velika, potoki tečejo pod zemljo. Bhabar je na splošno ozek, njegova širina se giblje med 6 in 15 km. *Pas '''[[Tarai]]''' leži južno od sosednje regije Bhabar in je sestavljen iz novejših naplavin. Na tem območju se ponovno pojavijo podzemni tokovi. Regija je prekomerno vlažna in poraščena z gostimi gozdovi. Prav tako je deležen močnih padavin skozi vse leto in je poseljen z različnimi divjimi živalmi. *Bangarski pas je sestavljen iz starejših naplavin in tvori aluvialno teraso poplavnih ravnic. V Severnoindijskem nižavju ima nizke vzpetine, prekrite z usedlinami [[laterit]]a. *Pas Khadar leži v nižinskih predelih za pasom Bangar. Sestavljajo ga sveže novejše naplavine, ki jih nalagajo reke, ki tečejo po nižavju. Severnoindijsko nižavje je najobsežnejše prostranstvo neprekinjene [[Naplavnina|naplavnine]] na svetu, ki ga tvori usedline mulja v številnih rekah. Nižavje je ravno, zato je primerno za namakanje preko kanalov. Območje je bogato tudi z viri podzemne vode. Ravnice so eno najbolj intenzivno obdelovanih območij na svetu. Glavna pridelka sta [[riž]] in [[pšenica]], ki se gojita v kolobarju. Drugi pomembni pridelki, ki se gojijo v regiji, so [[koruza]], [[sladkorni trs]] in [[bombaž]]. Severnoindijsko nižavje se uvršča med najgosteje poseljena območja na svetu. === Puščava Thar === [[File:Thar desert Rajasthan India.jpg|thumb|left|Puščava Thar, Radžastan]] {{glavni|Puščava Thar}} Puščava Thar je po nekaterih izračunih sedma največja puščava na svetu, po nekaterih pa deseta.<ref>{{navedi splet|url=http://geology.com/records/largest-desert.shtml|title=The World's Largest Desert|publisher=geology.com|access-date=14 May 2011}}</ref> Tvori pomemben del zahodne Indije in pokriva območje od 200.000 do 238.700 km².<ref>{{cite encyclopedia|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/590028/Thar-Desert|title=Thar Desert|encyclopedia=Encyclopædia Britannica|access-date=14 May 2011}}</ref> Puščava se nadaljuje v [[Pakistan]] kot puščava Čolistan. Večina puščave Thar je v Radžastanu in pokriva 61 % njenega geografskega območja. Približno 10 odstotkov te regije sestavljajo peščene [[sipina|sipine]], preostalih 90 odstotkov pa sestavljajo skalnate kamnite oblike, zbita dna slanih jezer ter meddunalna in nepremična območja sipin. Letne temperature se lahko gibljejo od 0 °C pozimi do več kot 50 °C poleti. Večina padavin v tej regiji je povezana s kratkim jugozahodnim [[monsun]]om od julija do septembra, ki prinese od 100 do 500 mm padavin. Vode je malo in je v velikih globinah, od 30 do 120 metrov pod tlemi.<ref name="KAUL">{{navedi knjigo|title=Afforestation in Arid zones|author=Kaul, R.N.|publisher=N.V. Publishers, The Hague|year=1970}}</ref> Padavine so negotove in neredne in segajo od pod 120 mm na skrajnem zahodu do 375 mm proti vzhodu. Edina reka v tej regiji je Luni. Tla sušnega območja so na splošno peščena do peščeno-ilovnate strukture. Konsistentnost in globina se razlikujeta glede na topografske značilnosti. Nizko ležeče ilovice so težje, lahko imajo trdo glino, [[kalcijev karbonat]] ali mavec. V zahodni Indiji sta regiji Kutč v Gudžaratu in Kojna v Maharaštri razvrščeni kot regija cone IV (visoko tveganje) za [[potres]]e. Kutč mesto Bhuj je bilo epicenter [[Potres v Gujaratu (2001)|potresa v Gudžaratu]] leta 2001, ki je terjal življenja več kot 1337 ljudi in jih je bilo ranjenih 166.836, medtem ko je uničil ali poškodoval skoraj milijon domov.<ref name="USGS">{{navedi splet |title=Preliminary Earthquake Report |publisher=USGS Earthquake Hazards Program |url=http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2001/eq_010126/ |access-date=21 November 2007 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071120094220/http://neic.usgs.gov/neis/eq_depot/2001/eq_010126/ |archive-date=20 November 2007 }}</ref> Potres v Laturju leta 1993 v Maharaštri je ubil 7928 ljudi in jih je bilo 30.000 ranjenih. Druga območja imajo zmerno do nizko tveganje za nastanek potresa.<ref>{{navedi knjigo | title = Manorama Yearbook 2006 (India – The Country)|page = 519}}</ref> === Obalne ravnice in Gati === [[File:(Bay of Bengal) Beach View from Tenneti Park 07.JPG|thumb|right|Pogled na plažo Visakhapatnam, Bengalski zaliv, Andra Pradeš]] [[Image:Varkala beach.JPG|thumb|right|Plaža Varkala na obali Kerale, Arabsko morje]] Vzhodna obalna nižina je širok del zemlje, ki leži med Vzhodnimi Gati in oceansko mejo Indije. Razteza se od Tamil Naduja na jugu do Zahodne Bengalije na vzhodu. Reke Mahanadi, Godavari, Kaveri in Krišna odmakajo te ravnice. Temperatura v obalnih regijah pogosto presega 30 °C in je povezana z visoko stopnjo vlažnosti. Regija prejema severovzhodno monsunsko in jugozahodno monsunsko deževje. Jugozahodni monsun se razdeli na dve veji, vejo Bengalskega zaliva in vejo Arabskega morja. Veja Bengalskega zaliva se v začetku junija premakne proti severu in prečka severovzhodno Indijo. Veja Arabskega morja se pomika proti severu in izpusti večino svojega dežja na privetrni strani Zahodnih Gatov. Letna količina padavin v tej regiji je v povprečju med 1000 in 3000 mm. Širina nižin se giblje med 100 in 130 km.[42] Ravnine so razdeljene na šest regij – delta Mahanadi, južna nižina Andra Pradeš, delte Krišna-Godavari, obala Kanjakumari, obala Coromandel in peščena obala. Zahodna obalna nižina je ozek pas kopnega med Zahodnimi Gati in Arabskim morjem, široka od 50 do 100 km. Razteza se od Gudžarata na severu in se razteza skozi Maharaštro, Goo, Karnatako in Keralo. Regijo preplavljajo številne reke in zaledne vode. Reke, ki večinoma izvirajo iz Zahodnih Gatov, so hitro tekoče, običajno trajne in se izlivajo v [[estuarij]]e. Glavne reke, ki se izlivajo v morje, so Tapti, Narmada, Mandovi in Zuari. Rastlinstvo je večinoma listopadno, vendar vlažni gozdovi Malabarske obale predstavljajo edinstveno ekoregijo. Zahodno obalno nižino lahko razdelimo na dva dela, obalo Konkan in Malabarsko obalo. === Otoki === [[Image:Andaman.jpg|left|thumb|Pogled iz zraka na Andamanske otoke]] [[Lakadivi]] ter [[Andamanski in Nikobarski otoki]] sta dve veliki indijski otoški formaciji in sta razvrščeni kot ozemlja unije. Otoki Lakadivi ležijo 200 do 440 km od obale Kerale v Arabskem morju s površino 32 km². Sestavljeni so iz dvanajstih [[atol]]ov, treh grebenov in petih potopljenih bregov, skupaj s približno 35 otoki in otočki. Andamanski in Nikobarski otoki se nahajajo med 6° in 14° severne zemljepisne širine ter 92° in 94° vzhodne zemljepisne dolžine.<ref name=ani1>{{navedi splet|title=National Portal of India: Know India: State of UTs |url=http://india.gov.in/knowindia/ut_andaman.php |publisher=Government of India |access-date=19 November 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20100619045535/http://www.india.gov.in/knowindia/ut_andaman.php |archive-date=19 June 2010 }}</ref> Sestavljeni so iz 572 otokov, ki ležijo v Bengalskem zalivu blizu mjanmarske obale in potekajo v osi sever-jug v dolžini približno 910 km. So se 1255 km od [[Kalkuta|Kalkute]] in 193 km od rta Negrais v Mjanmaru. Ozemlje sestavljata dve otoški skupini, Andamanski otoki in Nikobarski otoki. Andamanska skupina ima 325 otokov, ki pokrivajo površino 6.170 km², medtem ko ima skupina Nikobar le 247 otokov s površino 1765 km². Tu je edini aktivni [[vulkan]] v Indiji, [[otok Barren]]. Nazadnje je izbruhnil leta 2017. Narcondum je mirujoči vulkan, v Baratangu pa je blatni vulkan. Indira Point, najjužnejša kopenska točka Indije, je na Nikobarskih otokih na 6°45'10″N in 93°49'36″E in leži le 189 km od indonezijskega otoka [[Sumatra]] proti jugovzhodu. Najvišja točka je Mount Thullier na 642 m. Drugi pomembni otoki v Indiji so Diu, nekdanja portugalska kolonija; Majuli, rečni otok Brahmaputre; Elephanta v bombajskem pristanišču; in Sriharikota, pregradni otok v Andra Pradešu. Otok Salsette je najbolj poseljen indijski otok, na katerem je mesto [[Mumbaj]] (Bombay). Dvainštirideset otokov v Kuškem zalivu tvori morski narodni park. == Naravni viri == === Ekološki viri === ==== Vodna telesa ==== {{glavni|Reke Indije}} Indija ima približno 14.500 km celinskih plovnih poti.<ref name="IWAI">{{navedi splet |title=Introduction to Inland Water Transport |url=http://iwai.gov.in/introduction.htm |publisher=Government of India |access-date=19 November 2008 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20120709231653/http://iwai.gov.in/introduction.htm |archive-date=9 July 2012}}</ref> Obstaja dvanajst rek, ki so razvrščene kot velike reke, s skupnim porečjem, ki presega 2.528.000 km². Vse glavne reke v Indiji izvirajo iz enega od treh glavnih porečij: *Himalaja in Karakorum *Vindhya in Satpura sta v osrednji Indiji *Sahjadri ali Zahodni Gati v zahodni Indiji Himalajske reke se napajajo s snegom in imajo stalno oskrbo skozi vse leto. Druga dva rečna sistema sta odvisna od [[monsun]]ov in se v sušnem obdobju skrčita v potočke. Himalajske reke, ki tečejo proti zahodu v Pandžab, so [[Ind]], [[Džhelum]], [[Čenab]], [[Ravi]], Beas in [[Sutlej]]. [[Image:Bhagirathi River at Gangotri.JPG|left|thumb|Reka Bhagirathi pri Gangotriju, izvir reke Ganges]] [[File:Teestavalley.jpg|thumb|left|Državna cesta 31A se vije ob bregovih reke Teesta blizu Kalimponga (Zahodna Bengalija) v himalajskem gričevju Dardžiling]] Sistem Ganges-Brahmaputra-Meghana ima največje [[porečje]] približno 1.600.000 km².<ref name="Elhance1999">{{navedi knjigo|last=Elhance|first=Arun P.|title=Hydropolitics in the Third World: conflict and cooperation in international river basins|url=https://books.google.com/books?id=uB0ZSZjTECsC&pg=PA156|year=1999|publisher=US Institute of Peace Press|isbn=978-1-878379-91-7|pages=156–158}}</ref> Samo porečje Gangesa ima približno 1.100.000 km². Ganges izvira iz ledenika Gangotri v Utarakhandu. Teče proti jugovzhodu in se izliva v Bengalski zaliv. (Reki Jamuna in Gomti izvirata prav tako v zahodni Himalaji in se v nižinah združita z Gangesom. Brahmaputra izvira na Tibetu na Kitajskem, kjer je znana kot reka [[Yarlung Tsangpo]]). V Indijo vstopi v zvezni državi Arunačal Pradeš na skrajnem vzhodu, nato teče proti zahodu skozi Asam. Brahmaputra se združi z Gangesom v Bangladešu, kjer je znana kot reka [[Džamuna (Bangladeš)|Džamuna]].<ref name=britannica>[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/77154/Brahmaputra-River/48053/Physical-features Brahmaputra River], Encyclopædia Britannica</ref> Čambal, še en pritok Gangesa, prek Jamune izvira iz razvodja Vindhya-Satpura. Reka teče proti vzhodu. Reki, ki tečeta proti zahodu iz tega razvodja, sta [[Narmada]] in Tapi, ki se v Gudžaratu izlivata v Arabsko morje. Rečno omrežje, ki teče od vzhoda proti zahodu, predstavlja 10 % celotnega odtoka. [[File:Papikondalu view 04.jpg|thumb|Reka Godavari pri hribih Papi ]] (Zahodni Gati so izvir vseh rek Dekanske planote, ki vključujejo reko Godavari, reko Krišna in reko Kaveri, vse se izlivajo v Bengalski zaliv. Te reke predstavljajo 20 % celotnega odtoka Indije).<ref name="manorama4">{{navedi knjigo | title = Manorama Yearbook 2006 ''(India – The Country)''| pages =518}}</ref> Močno jugozahodno monsunsko deževje povzroči, da Brahmaputra in druge reke raztegnejo bregove in pogosto poplavijo okoliška območja. Čeprav kmetom riževih polj zagotavljajo v veliki meri zanesljiv vir naravnega namakanja in gnojenja, so takšne poplave ubile na tisoče ljudi in povzročajo selitve ljudi na takih območjih. Večji zalivi so Kambajski zaliv, zaliv Kutč in zaliv Mannar. Prelivi so Palkov preliv, ki ločuje Indijo od Šrilanke; preliv Deset stopinj, ki ločuje Andamane od Nikobarskih otokov; in preliv Osem stopinj, ki ločuje otoke Lakadive in Amindive od otoka Minicoj na jugu. Pomembni rti so Kanjakumari (prej imenovan ''Cape Comorin''), južni vrh celinske Indije; Indira Point, najjužnejša točka v Indiji (na Velikem Nikobarskem otoku); Ramov most in Point Calimere. Arabsko morje leži zahodno od Indije, Bengalski zaliv in Indijski ocean ležita na vzhodu oziroma jugu. Manjša morja so Lakadivsko in Andamansko morje. V Indiji so štirje koralni grebeni, ki so na Andamanskih in Nikobarskih otokih, v zalivu Mannar, Lakedivi in zalivu Kutč. Pomembna jezera so jezero Sambhar, največje slano jezero v državi v Radžastanu, jezero Vembanad v Kerali, jezero Koleru v Andra Pradešu, jezero Loktak v Manipurju, jezero Dal v Kašmirju, jezero Čilka (lagunsko jezero) v Odiši in jezero Sasthamkota v Kerali. === Mokrišča === [[Image:Sunderbans map.png|thumb|Zemljevid indijskih Sunderbanov v Zahodni Bengaliji]] [[File:Pichavaram Mangrove.jpg|thumb|left|Mangrove Pičavaram, Tamil Nadu]] Indijski močvirni ekosistem je široko razširjen od hladnih in sušnih v regiji [[Ladak]] v [[Džamu in Kašmir]]ju do tistih z mokrim in vlažnim podnebjem polotoka Indije. Večina mokrišč je neposredno ali posredno povezanih z rečnimi mrežami. Indijska vlada je določila skupno 71 mokrišč za ohranitev in so del svetišč in narodnih parkov.<ref name="yearbook1">India Yearbook, p. 306</ref> Gozdovi [[mangrove|mangrov]] so prisotni vzdolž indijske obale v zaščitenih [[estuarij]]ih, potokih, zalednih vodah, slanih močvirjih in blatnih ravninah. Območje mangrov obsega skupno 4461 km²,<ref name="yearbook2">India Yearbook, p. 309</ref> kar predstavlja 7 % celotnega svetovnega pokrova mangrov. Pomembne mangrove so na Andamanskih in Nikobarskih otokih, delti Sundarbans, zalivu Kutč in deltah rek Mahanadi, Godavari in Krišna. Deli Maharaštre, Karnatake in Kerale imajo tudi velike pokrove mangrov.<ref name="manorama5">{{navedi knjigo | title = Manorama Yearbook 2006 ''(India – Environment)''|pages =580}}</ref> Delta [[Sundarbans]] je dom največjega mangrovega gozda na svetu. Leži ob izlivu Gangesa in se razprostira po območjih Bangladeša in Zahodne Bengalije. Sundarbans je na Unescovem seznamu svetovne dediščine, vendar je označen ločeno kot Sundarbans (Bangladeš) in Narodni park Sundarbans (Indija). Sundarbans seka zapletena mreža vodnih poti ob plimovanju, blatnih ravninah in majhnih otokih mangrovovih gozdov, odpornih na sol. Območje je znano po raznoliki favni, kjer živijo številne vrste ptic, pegasti jeleni, krokodili in kače. Najbolj znan prebivalec je [[bengalski tiger]]. Ocenjuje se, da je na tem območju zdaj 400 bengalskih tigrov in približno 30.000 pegastih jelenov. [[Kački Ran]] je močvirna regija v severozahodnem Gudžaratu in mejni provinci Sindh v Pakistanu. Zavzema skupno površino 27.900 km².<ref name="NG">{{NatGeo ecoregion|name=Rann of Kutch|id=im0901|access-date=19 November 2008}}</ref> Regija je bila prvotno del Arabskega morja. Geološke sile, kot so potresi, so povzročile zajezitev regije in jo spremenile v veliko [[laguna|laguno]] s slano vodo. To območje se je postopoma napolnilo z muljem in se tako spremenilo v sezonsko slano močvirje. Med monsuni se območje spremeni v plitvo močvirje, ki pogosto poplavi do kolen. Po monsunih se regija posuši in postane izsušena. === Gospodarski viri === ==== Obnovljivi vodni viri ==== Celotni obnovljivi vodni viri Indije so ocenjeni na 1907,8 km³ na leto.<ref name="EE">{{navedi splet|title=Water profile of India|url=http://www.eoearth.org/article/Water_profile_of_India#Water_Resources|publisher=Encyclopedia of Earth|access-date=20 November 2008}}</ref> Njena letna zaloga uporabne in obnovljive podzemne vode znaša 350 milijard kubičnih metrov.<ref name="OT">{{cite journal|title=India's Underground Water Resources|author=Jain, J.K. |journal=Philosophical Transactions of the Royal Society of London|pages=507–22|date=May 1977|volume=278|issue=962|doi=10.1098/rstb.1977.0058|last2=Farmer|first2=B. H.|last3=Rush|first3=H.|last4=West|first4=H. W.|last5=Allan|first5=J. A.|last6=Dasgupta|first6=B.|last7=Boon|first7=W. H.|bibcode=1977RSPTB.278..507J |doi-access=free}}</ref> Izkoriščenih je le 35 % virov podzemne vode. Približno 44 milijonov ton tovora se letno premakne skozi glavne reke in vodne poti v državi. Podzemna voda zagotavlja 40 % vode v indijskih namakalnih kanalih. 56 % zemlje je obdelovalne in se uporablja za kmetijstvo. Črna prst zadržuje vlago in je prednostna za suho kmetovanje ter gojenje bombaža, lanenega semena itd. Gozdna tla se uporabljajo za nasade čaja in kave. Rdeče prsti imajo široko razpršenost vsebnosti železa. [[Image:Coal mine in Dhanbad, India.jpg|thumb|right|300px|Po ocenah indijskega ministrstva za rudarstvo iz leta 2008 je indijska proizvodnja premoga tretja največja na svetu. Zgoraj je prikazan rudnik premoga v Džharkhandu.]] ==== Mineralno olje ==== Večina indijskih zalog [[nafta|nafte]], ocenjenih na 5,4 milijarde sodčkov (860.000.000 m3), je v porečjih Mumbai High, zgornjem Asamu, Cambaju, Krišna-Godavari in Cauveri.<ref name="EE2">{{navedi splet|title=Energy profile of India|url=http://www.eoearth.org/article/Energy_profile_of_India|publisher=Encyclopedia of Earth|access-date=20 November 2008}}</ref> Indija ima približno sedemnajst bilijonov kubičnih čevljev [[zemeljski plin|zemeljskega plina]] v Andra Pradeš, Gudžaratu in Odiši. [[Uran]] kopljejo v Andra Pradešu. Indija ima 400 termalnih vrelcev srednje do visoke entalpije za proizvodnjo geotermalne energije v sedmih provincah - Himalaja, Sohana, Cambay, delta Narmada-Tapti, delta Godavari ter Andamanski in Nikobarski otoki (zlasti vulkanski Barren Island).<ref name="IIT">{{navedi splet|title=Geothermal Energy Resources of India |url=http://www.geos.iitb.ac.in/geothermalindia/pubs/IBC/IBCTALKweb.htm |author=Chandrasekharam, D. |publisher=Indian Institute of Technology Bombay |access-date=2 November 2008 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20081217033017/http://www.geos.iitb.ac.in/geothermalindia/pubs/IBC/IBCTALKweb.htm |archive-date=17 December 2008}}</ref> ==== Minerali in rude ==== Indija je največja svetovna proizvajalka sljudnih blokov in drobljencev [[sljuda|sljude]].<ref name="MINES">{{navedi splet|title=India's Contribution to the World's Mineral Production|url=http://mines.nic.in/imsene.html#INDIA’S%20CONTRIBUTION%20TO%20THE%20WORLD’S%20MINERAL%20PRODUCTION|publisher=Ministry of Mines, Government of India|access-date=20 November 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20081216005817/http://mines.nic.in/imsene.html#INDIA’S%20CONTRIBUTION%20TO%20THE%20WORLD’S%20MINERAL%20PRODUCTION|archive-date=16 December 2008|url-status=dead}}</ref> Indija je na drugem mestu med največjimi svetovnimi proizvajalci [[barit]]a in [[kromit]]a. [[Pleistocen]]ski sistem je bogat z minerali. Indija je tretja največja proizvajalka [[premog]]a na svetu in četrta po proizvodnji železove rude. Je peti največji proizvajalec [[boksit]]a, drugi največji proizvajalec surovega jekla od februarja 2018, ko je zamenjal Japonsko, sedmi največji proizvajalec manganove rude in osmi največji proizvajalec [[aluminij]]a. Indija ima pomembne vire [[Titan (element)|titan]]ove rude, [[diamant]]ov in [[apnenec|apnenca]].<ref name="CIA">{{navedi splet|title=India|work=CIA Factbook|url=https://www.cia.gov/the-world-factbook/countries/india/|access-date=16 June 2007|archive-date=2018-12-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20181226142553/https://www.cia.gov/library/publications/the-world-factbook/geos/in.html|url-status=dead}}</ref> Indija ima 24 % svetovno znanega in ekonomsko upravičenega [[torij]]a, ki ga kopljejo ob obalah Kerale.<ref name="WNA">{{navedi splet|url=http://www.world-nuclear.org/info/inf62.htm |title=Information and Issue Briefs – Thorium |publisher=World Nuclear Association |access-date=1 June 2006 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061107083059/http://www.world-nuclear.org/info/inf62.htm |archive-date=7 November 2006 }}</ref> [[Zlato]] so kopali v zdaj že propadlih zlatih poljih Kolar v Karnataki.<ref name="Rediff">{{navedi splet|title=Death of the Kolar Gold Fields|url=http://www.rediff.com/news/2000/may/08gita.htm|work=Rediff.com|access-date=21 November 2008}}</ref> == Podnebje == [[File:India average annual temperature map en.svg|thumb|418x418px|Indijski zemljevid [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnove podnebne klasifikacije]]<ref name="Peel">{{cite journal | author=Peel, M. C. and Finlayson, B. L. and McMahon, T. A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | issue=5 | pages=1633–1644 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | bibcode=2007HESS...11.1633P | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | issn=1027-5606 | doi-access=free | access-date=2023-07-24 | archive-date=2017-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170210144308/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | url-status=dead }} ''(direct: [http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf Final Revised Paper] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf |date=2012-02-03 }})''</ref> temelji na avtohtoni vegetaciji, temperaturi, padavinah in njihovi sezonskosti]] [[Image:Indiatemperaturetemp.png|thumb|left|Povprečne temperature v Indiji; enote so v stopinjah Celzija]] Na podlagi Köppnovega sistema Indija gosti šest glavnih podnebnih podtipov, od sušne puščave na zahodu, alpske tundre in ledenikov na severu ter vlažnih tropskih območij, ki podpirajo deževne gozdove na jugozahodu in otoška ozemlja. Ima štiri letne čase: zimo (januar–februar), poletje (marec–maj), monsunsko (deževno) sezono (junij–september) in postmonsunsko obdobje (oktober–december). Himalaja deluje kot ovira za mrzle katabatske vetrove, ki tečejo navzdol iz Srednje Azije. Tako se severna Indija pozimi ohranja topla ali le rahlo ohlajena; poleti zaradi istega pojava Indija postane relativno vroča. Čeprav [[Rakov povratnik]] — meja med tropi in subtropi — poteka skozi sredino Indije, se celotna država šteje za tropsko.<ref>{{navedi knjigo|title=Climate Change: Myths and Realities|url=https://books.google.com/books?id=y_GMTXRtxJ8C&pg=PA65|publisher=Jeevananda Reddy|page=65|id=GGKEY:WDFHBL1XHK3}}</ref> Poletje v večjem delu Indije traja med marcem in junijem. Temperature lahko čez dan presežejo 40 °C. V obalnih regijah temperatura presega 30 °C skupaj z visoko stopnjo vlažnosti. Na območju puščave Thar lahko temperature presežejo 45 °C. Monsunske oblake, ki nosijo dež, privlači sistem nizkega tlaka, ki ga ustvarja puščava Thar. Jugozahodni monsun se razdeli na dva rokava, rokav Bengalskega zaliva in rokav Arabskega morja. Krak Bengalskega zaliva se v začetku junija premakne proti severu in prečka severovzhodno Indijo. Krak Arabskega morja se pomika proti severu in odlaga večino svojega dežja na privetrni strani Zahodnih Gatov. Zime na indijskem polotoku so blage do tople dni in hladne noči. Severneje je temperatura nižja. Temperature v nekaterih delih indijskih nižin včasih padejo pod ledišče. Večino severne Indije v tej sezoni pesti megla. Najvišja zabeležena temperatura v Indiji je bila 51 °C v mestu Phalodi v Radžastanu.<ref>{{navedi splet|url=http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/india-sets-new-heat/2802184.html|title=India sets new heat record as temperatures soar|website=Channel NewsAsia|access-date=2016-05-20|archive-date=21 May 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160521162220/http://www.channelnewsasia.com/news/asiapacific/india-sets-new-heat/2802184.html|url-status=dead}}</ref> Najnižja pa je bila −60 °C v Drasu, Džamu in Kašmirju.<ref>{{navedi splet|last=Binayak|first=Poonam|title=Dras: The World's Second Coldest Inhabited Place|url=https://theculturetrip.com/asia/india/articles/dras-the-worlds-second-coldest-inhabited-place/|access-date=2020-11-23|website=Culture Trip|date=30 August 2017|archive-date=2021-01-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210118072154/https://theculturetrip.com/asia/india/articles/dras-the-worlds-second-coldest-inhabited-place/|url-status=dead}}</ref> == Geologija == {{glavni|Geologija Indije}} [[File:Detrital rocks of Tirumala Hills Ghatroad Tirupati.JPG|thumb|left|Eparhajska neskladnost detritalnih kamnin hribovja Tirumala, vzhodni Gati]] Geološke značilnosti Indije so razvrščene glede na njihovo dobo nastanka. Predkambrijske formacije sistemov Kudapah in Vindhyan so razporejene po vzhodnih in južnih državah. Majhen del tega obdobja se razteza po zahodni in osrednji Indiji. [[Paleozoik|Paleozojske]] formacije iz [[kambrij]]skega, [[ordovicij]]skega, [[silur]]skega in [[Devon (geološka doba)|devonskega]] sistema najdemo v regiji Zahodne Himalaje v Kašmirju in Himačal Pradešu. [[Mezozoik|Mezozojska]] formacija Deccan Traps je vidna nad večino severne Dekanske planote; domneva se, da so rezultat sub-aerial vulkanske dejavnosti. Tla Trapa so črne barve in ugodna za kmetijstvo. [[Karbon]]ski sistem, [[perm]]ski sistem in [[trias]]ni sistemi so vidni v zahodni Himalaji. [[Jura|Jurski]] sistem je viden v zahodni Himalaji in Radžastanu. [[Image:India-geology-map.png|thumb|Geološke regije Indije]] [[Terciar]]ni odtisi so vidni v delih Manipurja, Nagalanda, Arunačal Pradeša in vzdolž himalajskega pasu. [[Kreda|Kredni]] sistem je viden v osrednji Indiji v Vindidžah in delu Srednjeindijskega nižavja. Sistem [[Gondvana]] je viden na območju reke Narmada v hribovju Vindhya in Satpura. [[Eocen]]ski sistem je viden v zahodni Himalaji in Asamu. [[Oligocen]]ske formacije so vidne v Kutču in Asamu. [[Pleistocen]]ski sistem najdemo nad osrednjo Indijo. Andamanski in Nikobarski otoki naj bi v tem obdobju nastal zaradi vulkanov.<ref name="manorama6">{{navedi knjigo | title = Manorama Yearbook 2006 ''(India – Geology)'' |pages =521}}</ref> Himalaja je nastala s konvergenco in deformacijo Indo-Avstralske in Evrazijske plošče. Njihova nenehna konvergenca vsako leto dvigne višino Himalaje za en centimeter. Tla v Indiji lahko razvrstimo v osem kategorij: aluvialna, črna, rdeča, lateritna, gozdna, sušna in puščavska, slana in alkalna ter šotna in organska tla.<ref name="IA">{{navedi splet | title=India Agronet – Soil Management|url=http://www.indiaagronet.com/indiaagronet/soil_management/Soil_mgmt.htm|publisher=Indiagronet.com|access-date=18 July 2007}}</ref><ref name=fao>{{navedi splet | title= Fertilizer use by crop in India|work=U.S. Food and Agriculture Organization |url=http://www.fao.org/docrep/009/a0257e/A0257E02.htm|access-date=2 August 2007}}</ref> Aluvialna prst predstavlja največjo skupino tal v Indiji, saj predstavlja 80 % celotne kopenske površine. Izhaja iz odlaganja mulja, ki ga prenašajo reke, in ga najdemo v Velikih severnih nižinah od Pandžaba do doline Asam. Aluvialna tla so na splošno rodovitna, vendar jim primanjkuje dušika in so po navadi fosforna. Nacionalni organ za obvladovanje nesreč pravi, da je 60 % indijskega kopnega nagnjenega k [[potres]]om in 8 % dovzetnega za tveganja [[ciklon]]ov. Črna prst je dobro razvita v območju lave Dekanske planote v Maharaštri, Gudžaratu in Madja Pradeš. Ta vsebuje visok odstotek gline in zadržujejo vlago. Rdečo prst najdemo v Tamil Naduju, planoti Karnataka, planoti Andra, višavju Chota Nagpur in Aravalisu. Tej primanjkuje dušika, fosforja in humusa. Lateritne prsti nastanejo v tropskih regijah z obilnimi padavinami. Obilne padavine povzročijo izpiranje vsega topnega materiala zgornje plasti prsti. Običajno jih najdemo v zahodnih Gatih, vzhodnih Gatih in hribovitih območjih severovzhodnih držav, ki so deležna močnih padavin. Gozdna tla se pojavljajo na pobočjih gora in hribov v Himalaji, Zahodnih Gatih in Vzhodnih Gatih. Ta so običajno sestavljena iz velikih količin odmrlih listov in drugih organskih snovi, imenovanih humus. == Ekstremne točke == [[Image:Extreme points of India en.svg|thumb|Na zemljevidu Indije označene skrajne točke Indije]] Najsevernejša točka, ki si jo lasti Indija, leži na ozemlju pod pakistansko upravo Gilgit-Baltistan, ki ga Indija zahteva kot del ozemlja unije Ladak. Najsevernejša točka, ki jo upravlja Indija, leži na ozemlju unije Ladak, ki ga Pakistan zahteva kot del avtonomnega ozemlja Azad Kašmir. Ta seznam zagotavlja najsevernejšo točko, kot trdi Indija; najsevernejša sporna točka, ki je pod upravo Indije; in najsevernejša nesporna točka v Indiji. Ta primer velja tudi za najvišje ležeče regije. Najbolj vzhodna indijska država je Arunačal Pradeš. Kitajska zahteva del države kot del avtonomne regije Tibet, čeprav jo upravlja Indija. Najbolj vzhodno ozemlje pod indijsko upravo je v tej sporni regiji.<ref name="rediff">{{navedi splet|url=http://www.rediff.com/news/2006/nov/16sld1.htm|title=Why China claims Arunachal Pradesh|date=2006-11-16|publisher=Rediff.com|access-date=2008-09-11|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20080617232324/http://www.rediff.com/news/2006/nov/16sld1.htm|archive-date=2008-06-17}}</ref> Posledično ta seznam omenja sporne in nesporne najbolj vzhodne točke v Indiji. Vsi astronomski izračuni se izvajajo glede na centralno postajo na zemljepisni dolžini 82°30' vzhodne zemljepisne širine 23°11' severno. {| class="wikitable" width="100%" ! width="10%" | Lega ! width="26%" | Lokacija ! width="18%" | Administrativna enota ! width="18%" | Mejna enota ! width="20%" class="unsortable" | Koordinate<ref>Coordinates obtained from Google Earth. Google Earth makes use of the World Geodetic System (WGS84) geodetic reference system.</ref> ! width="5%" class="unsortable" | Ref(s) |- class="vcard" | Sever <br />(sporen, upravlja) | class="fn org" | Vzhodno od Indira Col na ledeniku Siačen | [[Ladak]] | [[Šindžjang]], [[Ljudska republika Kitajska|Kitajska]] | {{Coord|35.674521|76.844485|region:IN-JK_type:landmark|name=Near Indira Col (Northernmost&nbsp;— disputed, administered)}} |<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/maps/@35.6745069,76.8466693,15z/data=!5m1!1e4|title=Google Maps (Jammu and Kashmir)|work=Google|access-date=2014-05-11|url-status=live|archive-url=https://web.archive.org/web/20140614092104/https://www.google.com/maps/@35.6745069,76.8466693,15z/data=!5m1!1e4|archive-date=2014-06-14}}</ref> |- class="vcard" | Sever <br />(sporen, trdi) | class="fn org" | Vzhodno od prelaza Kilik v gorovju [[Karakorum]] na meji Šindžjang-Gilgit-Baltistan | [[Gilgit-Baltistan]], [[Pakistan]] | [[Šindžjang]], Kitajska | {{Coord|37.08586|74.70291|name=Xinjian-Gilgit-Baltistan border}} | <ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=37.08586,74.70291&spn=0.00973,0.013819&z=16|title=Google Maps (Gilgit-Baltistan)|work=Google|access-date=2017-11-17}}</ref> |- | Sever (nesporno) |class="vcard"| Severno od Kang La na severnem koncu doline Mijar v okrožju Lahaul in Spiti | [[Himačal Pradeš]] | [[Ladak]] | {{Coord|33.25615|76.79877|region:IN-HP_type:landmark|name=Near Kangla (Northernmost&nbsp;— undisputed)}} |<ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=33.25615,76.79877&spn=0.06575,0.11055&z=13|title=Google Maps (Himachal Pradesh)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |- class="vcard" | Jug | class="fn org" | Točka Indira na skrajnem južnem koncu Velikega Nikobarskega otoka | [[Andamanski in Nikobarski otoki]] | [[Indijski ocean]] | {{Coord|6.74678|93.84260|region:IN-AN_type:landmark|name=Indira Point (Southernmost)}} |<ref name="manorama">{{navedi knjigo| author=Thomas| title=Manorama Yearbook 2003| publisher=Malayala Manorama Co. Ltd | year=2003 | isbn=81-900461-8-7 |page=649}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=6.746782,93.84264&spn=0.019519,0.027637&z=15|title=Google Maps (Kashmir)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |- class="vcard" | Jug (celina) | class="fn org" | Rt Comorin blizu Kanyakumarija | [[Tamil Nadu]] | Indijski ocean | {{Coord|8.06890|77.55230|region:IN-TN_type:landmark|name=Cape Comorin (Southernmost&nbsp;— mainland}} |<ref name="manorama" /><ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=8.06896,77.552319&spn=0.00973,0.013819&z=16|title=Google Maps (Tamil Nadu)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |- class="vcard" | Vzhod <br />(sporen, upravlja) | class="fn org" | Jugovzhodno od Donga (pred Kibithu v okrožju Anjav) | [[Arunačal Pradeš]] | Kačin, [[Mjanmar]] | {{Coord|28.01168|97.39564|region:IN-AR_type:landmark|name=near Kibithu (Easternmost&nbsp;— disputed, administered)}} |<ref name="manorama" /><ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=28.017135,97.403669&spn=0.017352,0.027637&z=15|title=Google Maps (Arunachal Pradesh)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |- class="vcard" | Vzhod (nesporno) | class="fn org" | Prelaz Čaukan, vzhodno od Vidžajnagarja v okrožju Čanglang | [[Arunačal Pradeš]] | Kačin, Mjanmar | {{Coord|27.13611|97.16575|region:IN-AR_type:landmark|name=Near Vijaynagar (Easternmost&nbsp;— undisputed)}} |<ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=27.125834,97.167377&spn=0.017493,0.027637&z=15 |title=Google Maps (Arunachal Pradesh)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |- class="vcard" | Zahod | class="fn org" | Sir Creek v okrožju Kutč | [[Gudžarat]] | delta Inda, [[Sindh]], [[Pakistan]] | {{Coord|23.6261|68.1941|region:IN-GJ_type:landmark|name=Ghuar Mota (Westernmost)}} |<ref>{{navedi splet|url=https://maps.google.com/?ie=UTF8&ll=23.7626098,68.194100&spn=0.017996,0.027637&z=15|title=Google Maps (Gujarat)|work=Google|access-date=2008-09-11}}</ref> |} == Nadmorske višine == {| class = "wikitable sortable" width="100%" ! width="15%" class="unsortable" | Ekstrem ! width="10%" | Ime ekstrema ! width="13%" | Nadmorska višina ! width="25" class="unsortable" | Lega ! width="17%" class="unsortable" | Država ! width="15%" class="unsortable" | Koordinate ! width="5%" class="unsortable" | Reference |- class="vcard" | Najvišje (nesporno) | class="fn org" | [[Kangčendzenga]] | {{convert|8586|m|ft|0|abbr=on}} | Vzhodna Himalaja na indijsko-nepalski meji | [[Sikim]] | {{Coord|27.70250|88.14833|region:IN-SK_type:landmark|name=West Sikkim (Highest&nbsp;— undisputed)}} |<ref name="manorama" /> |- class="vcard" | Najvišje (sporno, zahtevano) | class="fn org" | [[K2]] | {{convert|8611|m|ft|0|abbr=on}} | [[Karakorum]] na meji med [[Gilgit-Baltistan]] (Pakistan) in [[Šindžjang]] (Kitajska) | Gilgit-Baltistan, [[Pakistan]] | {{Coord|35.88250|76.51333|region:IN-JK_type:landmark|name=Border between Kashmir and Xinjiang (Highest&nbsp;— disputed)}} |<ref name="manorama" /> |- class="vcard" | Najvišje <br />(nesporno in v celoti v Indiji) | class="fn org" | [[Nanda Devi]] | {{convert|7816|m|ft|0|abbr=on}} | Garhval Himalaja | [[Utarakhand]] | {{Coord|30.37667|79.97083|region:IN-UL_type:mountain|name=Uttarakhand (Highest completely within India)}} |<ref name="manorama" /> |- class="vcard"h | Najnižja | class="fn org" | [[Kutanad]] | {{convert|-2.2|m|ft|1|abbr=on}} | okrožje Alapuža | [[Kerala]] | {{Coord|9.15360|76.47300|region:IN-KL_type:landmark|name=Kuttanad (Lowest)}} |<ref name="hindu">{{navedi splet|url=http://www.hindu.com/mag/2003/07/13/stories/2003071300600200.htm|title=Thirst below sea level|last=Suchitra|first=M|date=2003-08-13|work=[[The Hindu]]|access-date=2014-05-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20190922101804/https://www.thehindu.com/todays-paper/tp-features/tp-sundaymagazine/thirst-below-sea-level/article28523147.ece |archive-date=2019-09-22}}</ref> |} == Sklici == {{sklici|2}} ==Literatura== *{{navedi knjigo |ref=Yearbook|title=India Yearbook 2007 |publisher=Publications Division, Ministry of Information & Broadcasting, Govt. Of India | isbn = 978-81-230-1423-4 |year=2007 }} ==Druga literatura== * {{navedi knjigo |last1=Natek |first1=Karel |year=2006 |title=Države sveta |publisher=Mladinska knjiga |isbn=86-11-17130-6}} * {{navedi knjigo |last1=Singh |first1=R.L. |year=1971 |title=India A Regional Geography |publisher=National Geographical Society of India |isbn=978-8185273181 |url=https://www.indianculture.gov.in/india-regional-geography }} * {{navedi knjigo |last1=Nag |given1=Prithvish |last2=Sengupta |given2=Smita |year=1992 |title= Geography of India |publisher=Concept Publishing Co |isbn=978-8170223849 }} * {{navedi knjigo |last1=Spate |given1=O.H.K.|last2=Learmonth |given2=A.T.A.|year=1967 |title=India and Pakistan: A General and Regional Geography |url=https://archive.org/details/indiapakistancey0000unse |publisher=Methuen Publishing Ltd |isbn=978-1138290723 }} * {{navedi knjigo |last1=Pal |given1=Saroj K. |year=1998 |title=Physical Geography of India: A Study in Regional Earth Sciences |publisher=Sangam Books Ltd |isbn=978-0863117510 }} * {{navedi knjigo |last1=Kale |given1=Vishwas S. |year=2014 |title=Landscapes and Landforms of India (World Geomorphological Landscapes) |publisher=Springer |isbn=978-9402400298 }} * {{navedi knjigo |last1=Sanyal |given1=Sanjeev |year=2015 |title=The Incredible History of India's Geography |url=https://archive.org/details/incrediblehistor0000sany |publisher=Penguin Books Ltd |isbn=978-0143333661 }} * {{navedi knjigo |last1=Balfour |given1=E |title= Encyclopaedia Asiatica: Comprising Indian Subcontinent, Eastern and Southern Asia |year=1976 |publisher=Cosmo Publications |isbn=81-7020-325-2 }} * {{navedi knjigo |last1=Allaby |first1=M |title=Floods |year=1998 |publisher=Facts on File |isbn=0-8160-3520-2 |url=https://archive.org/details/floods00alla }} * {{navedi knjigo |last1=Nash |first1=JM |year=2002 |title=El Niño: Unlocking the Secrets of the Master Weather Maker |publisher=Warner |isbn=0-446-52481-6 |url=https://archive.org/details/elniounlocking00nash }} * {{navedi splet|title=Land and Natural Resources |work=Terrain |url=http://library.thinkquest.org/28853/terrain.htm |access-date=6 June 2005 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060222060614/http://library.thinkquest.org/28853/terrain.htm |archive-date=22 February 2006}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Geography of India}} [[Kategorija:Geografija Indije|*]] [[Kategorija:Geografija po državah|Indija]] bmh1a9xmyqgw579z2jljabr3rcms899 0 269101 6679806 4327924 2026-05-23T12:40:20Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] 6679806 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] sz0ozyne7n6b2cv08p85je09cedn7dy 0 269487 6679894 6660280 2026-05-23T15:33:46Z MaksimNatus 260409 Razširitev članka z življenjepisom (izobrazba, kariera v EM Hidromontaži, državne funkcije, Lek, upokojitev). Dodana dva vira. 6679894 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Srečko Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[ekonomist]], [[politik]] in [[inženir]], * [[19. maj]] [[1943]], [[Dobrnič]], † [[11. januar]] [[2026]], [[Pekre]]. == Življenjepis == Rodil se je na [[Dolenjska|Dolenjskem]], otroštvo in mladost je preživel v [[Ravne na Koroškem|Ravnah na Koroškem]]. Po izobrazbi je bil [[inženir strojništva]] ter [[magister]] ekonomskih znanosti.<ref name="osp">{{navedi splet |url=https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/srecko-kokalj/ |title=Srečko Kokalj |website=Obrazi slovenskih pokrajin |access-date=2026-05-23}}</ref> Večino poklicne poti je bil zaposlen v podjetju EM Hidromontaža Maribor, kjer je začel kot varilni inženir, nato postal vodja varilno-cevarskega sektorja in nazadnje tehnični direktor.<ref name="osp"/><ref name="vecer">{{navedi splet |url=https://vecer.com/stajerc/v-spomin-poslovil-se-je-nekdanji-gospodarstvenik-srecko-kokalj-1943-2026-10404791 |title=Poslovil se je nekdanji gospodarstvenik Srečko Kokalj (1943–2026) |author=Melita Forstnerič Hajnšek |website=Večer |date=2026-02-04 |access-date=2026-05-23}}</ref> Sodeloval je pri gradnji [[Termoelektrarna Šoštanj|Termoelektrarne Šoštanj]], [[Termoelektrarna Trbovlje|Termoelektrarne Trbovlje]], [[Jedrska elektrarna Krško|Jedrske elektrarne Krško]] ter hidroelektrarne na jezu Tarbela v [[Pakistan]]u.<ref name="osp"/> Med letoma 1989 in 1993 je bil namestnik ministra za energetiko [[Republika Slovenija|Republike Slovenije]], pristojen za razvoj in investicije.<ref name="osp"/> Med 1. junijem 1997 in 2. aprilom 1998 je bil [[državni sekretar Republike Slovenije|državni sekretar Republike Slovenije]] na [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]]. Med letoma 1998 in 2005 je bil direktor obrata [[Lek (podjetje)|Lek]] Lendava in pomočnik direktorja inženiringa v Leku Ljubljana.<ref name="osp"/> Po upokojitvi je bil prokurist [[Letališče Edvarda Rusjana Maribor|Aerodroma Maribor]] (2006–2014) ter mestni svetnik [[Mestna občina Maribor|Mestne občine Maribor]] (1998–2002).<ref name="osp"/><ref name="vecer"/> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih politikov]] {{politician-stub}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Srečko}} [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Državni sekretarji na Ministrstvu za obrambo Republike Slovenije]] [[Kategorija:Slovenski ekonomisti]] 0ev3mlj9wbo6x1m3lwjdyy83kz2348t 0 276713 6680187 6420739 2026-05-24T10:29:05Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6680187 wikitext text/x-wiki '''Brajnik''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 147 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 3.054. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Damjan Brajnik]], operni pevec * [[Dušan Brajnik]] (1940—2025), fizik, prof. FE * [[Edo Brajnik]] (1922—1983), partizan, narodni heroj, obveščevalec * [[Igor Brajnik]], ornitolog * [[Irena Bačlija]] Brajnik, politologinja, sociologinja?, prof. FDV * [[Janko Brajnik]], jamar, jamski potapljač * [[Marko Brajnik]], zamejski kulturnik na Goriškem * [[Matej Brajnik]], gorska enota policije *[[Miha Brajnik]] (*1976), igralec, komik, improvizator, TV voditelj * [[Miroslav Brajnik]] (1920—2006), operni pevec * [[Rudolf Brajnik]] (1882—1962), prosvetni delavec, [[planinec]] * [[Tine Brajnik]] (*1949), brigadir SV, veteran vojne za Slovenijo ==Glej tudi== * priimke [[Brajko]], [[Brajdič]], [[Brajović]] * priimek [[Bravničar]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Brajnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 8x0ryaca2bg4ix24fe3xe166yu1r8k0 0 278341 6680204 6431251 2026-05-24T11:25:08Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6680204 wikitext text/x-wiki '''Čibej''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo 316 oseb in je med vsemi priimki po pogostosti uporabe uvrščen na 1.212. mesto. == Znani nosilci priimka == * [[Angel Čibej]] (*1955), veteran vojne za Slovenijo * [[Barbara Čibej Žagar]], psihologinja * [[Bogomir Čibej]] (1930—1972), geodet *[[Boris Čibej]] (*1963?), pank-kitarist, zunanjepolitični novinar, urednik, dopisnik *[[Bruno Čibej]] in [[Simon Čibej]], kolesarja *[[Edmund Čibej]] (1861—1954), učitelj, zbiralec kamnin, začetnik smučanja, publicist * [[Franjo Čibej]] (1901—1929), filozof, pedagog * [[Gorazd Čibej]], pravnik, direktor Agencije za zavarovalni nadzor *[[Josip Božo Čibej]], učitelj * [[Jože Andrej Čibej]] (1953—2011), matematik in ekonomist * [[Katarina Vidmar]] (r. Čibej), klavirska pedagoginja, zborovodkinja, cerkvena skladateljica *[[Ludvik Čibej]] (1937—2007), glasbeni pedagog, godbenik v Idriji *[[Luka Čibej]], bobnar, tolkalec *[[Nada Čibej]], arhivistka (direktorica [[Pokrajinski arhiv v Kopru|Pokrajinskega arhiva v Kopru]]) *[[Reno Čibej|Ren(at)o Čibej]] (*1961), elektrotehnik, rock/pop glasbenik (pevec, saksofonist) *[[Uroš Čibej]], računalničar ([[FRI]]) *[[Vanja Čibej]] (*1959), pesnica, pisateljica (informatičarka) *[[Zdenko Čibej]] (1920—2008), hrvaški ekonomist slovenskega rodu == Glej tudi == *priimke [[Čigon]], [[Čižman]], [[Čižmek]], [[Čižek (priimek)|Čižek]] *priimke [[Čubej]], [[Čuber]], [[Čebulj]] *[[Anton Cebej]] (''Zebey'' = Čibej) == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Čibej}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] svlfkn9cib2l2dqcqoivew58hib2vpw 0 279221 6679779 5930222 2026-05-23T12:22:21Z Engelbert 76895 pp, zp 6679779 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Horace James Gilman |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears= |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Horace James Gilman''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1907]], † [[1976]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Gilman/Horace_James/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gilman, Horace James}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 7d5iuxlkw3nq0qf9ldy7ugqqulruq4t 0 279222 6679782 6446990 2026-05-23T12:25:04Z Engelbert 76895 pp 6679782 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Alistair Gilroy |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1950 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Alistair Gilroy''', [[Red britanskega imperija|OBE]], [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[9. julij]] [[1897]], † [[27. september]] [[1968]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://generals.dk/general/Gilroy/Alistair/Great_Britain.html Generals.dk] {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gilroy, Alistair}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] 5to2iskxrgiv3aek1nvhpvfmzj27psg 0 279223 6679790 5936535 2026-05-23T12:30:19Z Engelbert 76895 pp, zp 6679790 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Thomas Frederick Given |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1952 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Thomas Frederick Given''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[25. januar]] [[1894]], † [[1. november]] [[1952]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Given/Thomas_Frederick/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Given, Thomas Frederick}} [[Kategorija:Žrtve atentatov]] [[Kategorija:Umorjene vojaške osebnosti]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] o5chxhj9j60eft0pmbm6b19s9l0gw58 0 279224 6679826 5927725 2026-05-23T13:07:15Z Engelbert 76895 pp, zp 6679826 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Edward Aubrey Glennie |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1948]] |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Edward Aubrey Glennie''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1899]], † [[1980]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Glennie/Edward_Aubrey/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Glennie, Edward Aubrey}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski geodeti]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] dl1k4og5qmstm1lvu2b80dy1akix0a3 0 279227 6680120 6455588 2026-05-24T05:58:11Z Engelbert 76895 pp, zp 6680120 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert C.A. Glunicke |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1904–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert C.A. Glunicke''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. marec]] [[1886]], † [[20. oktober]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Glunicke/Robert_Charles_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Glunicke, Robert C.A.}} [[Kategorija:Rojeni leta 1886]] [[Kategorija:Umrli leta 1963]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] otlhrvm84vprg5crooq0fj553qnmbrr 6680121 6680120 2026-05-24T05:59:39Z Engelbert 76895 −[[Kategorija:Rojeni leta 1886]]; −[[Kategorija:Umrli leta 1963]]; +[[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680121 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert C.A. Glunicke |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Naval ensign of the United Kingdom.svg|25px|Pomorska zastava Združenega kraljestva]] [[Kraljeva vojna mornarica]] |service= |serviceyears=1904–1941 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert C.A. Glunicke''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. marec]] [[1886]], † [[20. oktober]] [[1963]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Glunicke/Robert_Charles_Arthur/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Glunicke, Robert C.A.}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Generali Kraljevih marincev]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] kmbynzgyfai8jdufz6ks0rn5q4ihllz 0 279228 6680122 5978271 2026-05-24T06:07:54Z Engelbert 76895 pp, zp 6680122 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Norman Goddard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric Norman Goddard''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. julij]] [[1897]], † [[11. junij]] [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goddard/Eric_Norman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goddard, Eric Norman}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] 8e705ksl0320k18y0wmblt5o3ql5dzg 6680123 6680122 2026-05-24T06:10:16Z Engelbert 76895 + 6 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680123 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Eric Norman Goddard |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:British Raj Red Ensign.svg|20px|]] [[Britanska Indijska vojska]] |serviceyears=1915–1948 |rank=[[Generalporočnik (Združeno kraljestvo)|Generalporočnik]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Eric Norman Goddard''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[6. julij]] [[1897]], † [[11. junij]] [[1992]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goddard/Eric_Norman/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goddard, Eric Norman}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci Kraljevega viktorijanskega reda]] [[Kategorija:Nosilci vojaškega križca (Združeno kraljestvo)]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda indijskega imperija]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] dlg460pki3x8ua9wh5f3iibn3q3o42s 0 279234 6680124 5929904 2026-05-24T06:17:51Z Engelbert 76895 pp 6680124 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Harry Golding |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–1949 |rank=[[Brigadir (Združeno kraljestvo)|Brigadir]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red britanskega imperija|OBE]] |relations= |laterwork= }} '''Harry Golding''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[1889]], † [[1969]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Golding/Harry/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Golding, Harry}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] thz3nu4pi016cmdpjxgxju1pi57n5ga 0 279237 6680162 5935106 2026-05-24T09:00:11Z Engelbert 76895 pp, zp, koda za sklice 6680162 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Burrell Frederick Kinglake Goldsmith |lived= |image= |caption=Robert Goldsmith (drugi z desne) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1927–1962 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert Burrell Frederick Kinglake Goldsmith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. junij]] [[1907]], † [[7. april]] [[1995]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goldsmith/Robert_Burrell_Frederick_Kingslake/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goldsmith, Robert Burrell Frederick Kinglake}} [[Kategorija:Rojeni leta 1907]] [[Kategorija:Umrli leta 1995]] [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] rfgwo74klluqvzg5dni546k9e4khrq4 6680163 6680162 2026-05-24T09:01:44Z Engelbert 76895 − 2 kategorije; + 3 kategorije s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680163 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Burrell Frederick Kinglake Goldsmith |lived= |image= |caption=Robert Goldsmith (drugi z desne) |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=1927–1962 |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Robert Burrell Frederick Kinglake Goldsmith''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[21. junij]] [[1907]], † [[7. april]] [[1995]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goldsmith/Robert_Burrell_Frederick_Kingslake/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goldsmith, Robert Burrell Frederick Kinglake}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Poveljniki reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] emuk6u82pomc6ugl7ha78a2lol1qk9c 0 279238 6680164 5935071 2026-05-24T09:11:03Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6680164 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Richard Wakefield Goodbody |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1923–1963 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Richard Wakefield Goodbody''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[12. april]] [[1903]], † [[29. april]] [[1981]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goodbody/Richard_Wakefield/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goodbody, Richard Wakefield}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Nosilci reda britanskega imperija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Diplomiranci Kraljeve vojaške akademije, Woolwich]] 15ijv8l3gygtk3ty2c5ybhkjiyzz3k4 0 279239 6680165 5930241 2026-05-24T09:17:53Z Engelbert 76895 pp, zp 6680165 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Howard Courtney Goodfellow |lived= |image= |caption= |nickname= |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{GBR}} |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske Kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |serviceyears=?–[[1954]] |rank=[[Generalmajor (Združeno kraljestvo)|Generalmajor]] |unit= |commands= |battles=[[Druga svetovna vojna]] |awards= |relations= |laterwork= }} '''Howard Courtney Goodfellow''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[28. julij]] [[1898]], † [[10. januar]] [[1983]]. == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [https://generals.dk/general/Goodfellow/Howard_Courtney/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Goodfellow, Howard Courtney}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] h8gtutzhejnemblo5pc1jy97npi0mjc 0 279242 6680168 5935128 2026-05-24T09:22:29Z Engelbert 76895 pp, koda za sklice 6680168 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Gordon-Finlayson |lived= |image= |caption= |nickname=»Copper« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1900–1941 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|KCB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert Gordon-Finlayson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. april]] [[1881]], † [[23. maj]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gordon-Finlayson/Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gordon-Finlayson, Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] smat52edtv4wuveems72xnobphr7its 6680171 6680168 2026-05-24T09:30:00Z Engelbert 76895 +[[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]]; +[[Kategorija:Veterani druge burske vojne]]; +[[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680171 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vojaška oseba |name=Robert Gordon-Finlayson |lived= |image= |caption= |nickname=»Copper« |placeofbirth= |placeofdeath= |allegiance={{flagicon|Združeno kraljestvo}} [[Združeno kraljestvo]] |branch=[[Slika:Flag of the British Army.svg|25px|Zastava Britanske kopenske vojske]] [[Britanska kopenska vojska]] |service= |serviceyears=1900–1941 |rank=[[General (Združeno kraljestvo)|General]] |unit= |commands= |battles=[[Druga burska vojna]]<br>[[Prva svetovna vojna]]<br>[[Ruska državljanska vojna]]<br>[[Druga svetovna vojna]] |awards=[[Red kopeli|KCB]]<br>[[Red svetega Mihaela in svetega Jurija|CMG]]<br>[[Distinguished Service Order|DSO]] |relations= |laterwork= }} [[Sir (naziv)|Sir]] '''Robert Gordon-Finlayson''', [[Britanci|britanski]] [[general]], * [[15. april]] [[1881]], † [[23. maj]] [[1956]]. == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == {{portal|Vojaštvo}} * [[seznam britanskih generalov]] == Zunanje povezave == * [http://www.generals.dk/general/Gordon-Finlayson/Robert/Great_Britain.html Generals.dk] {{en}} {{normativna kontrola}} {{soldier-stub}} {{DEFAULTSORT:Gordon-Finlayson, Robert}} [[Kategorija:Britanski generali]] [[Kategorija:Britanski vojaški pedagogi]] [[Kategorija:Veterani prve svetovne vojne]] [[Kategorija:Veterani druge svetovne vojne]] [[Kategorija:Častniki Kraljeve artilerije]] [[Kategorija:Generali Britanske kopenske vojske]] [[Kategorija:Nosilci reda svetega Mihaela in svetega Jurija]] [[Kategorija:Nosilci Distinguished Service Order]] [[Kategorija:Nosilci reda kopeli]] [[Kategorija:Diplomiranci Štabnega kolidža, Camberley]] [[Kategorija:Veterani druge burske vojne]] [[Kategorija:Veterani ruske državljanske vojne]] qp6eryoyq3xsifse4eovhdr0dinuuqp 0 291659 6679985 6102797 2026-05-23T18:33:26Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6679985 wikitext text/x-wiki '''Jerančič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo manj kot 5 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Domen Jerančič]], nekdanji dirkač v kartingu, trener in sin Francija Jerančiča *[[Franjo Jerančič]] - Lojze (1914-1984), partizan prvoborec (strojni ključavničar) * [[Franci Jerančič]] (*1951), avtomobilski dirkač in občasni TV-komentator * [[Jakob Jerančič]] (*1984), atlet, tekač na 100 m * [[Nina Jerančič]] (*1977), avtomobilska dirkačica, novinarka ==Glej tudi== * priimke [[Jeran]], [[Jeranko]], [[Jerčič]], [[Jurančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jerančič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] r21j347hzcy43jtjlomerfoqmfl836x 6680027 6679985 2026-05-23T19:57:48Z ~2026-13659-49 255600 /* Znani nosilci priimka */ 6680027 wikitext text/x-wiki '''Jerančič''' je [[priimek]] v [[Sloveniji]], ki ga je po podatkih [[Statistični urad Republike Slovenije|Statističnega urada Republike Slovenije]] na dan 1. januarja 2010 uporabljalo manj kot 5 oseb. == Znani nosilci priimka == * [[Domen Jerančič]], nekdanji dirkač v kartingu, trener in sin Francija Jerančiča *[[Franjo Jerančič]] - Lojze (1914-1984), partizan prvoborec (strojni ključavničar) * [[Franci Jerančič]] (*1951), avtomobilski dirkač in občasni TV-komentator * [[Jakob Jerančič]] (*1984), atlet, tekač na 100 m *[[Lojze Jerančič|Lojze (Alojz) Jerančič]], avtor knjige ''Pet let pozneje (iz dnevnika odpuščenega kaznjenca)'', Ljubljana: samozal., 1929 * [[Nina Jerančič]] (*1977), avtomobilska dirkačica, novinarka ==Glej tudi== * priimke [[Jeran]], [[Jeranko]], [[Jerčič]], [[Jurančič]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Jerančič}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mg2kyifj585gf01k4wf11dfuo04zqo1 0 302081 6679841 6640819 2026-05-23T14:08:20Z Alber Musketar 260139 6679841 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Balkans 925AD.png |image_map_caption = Bolgarija v 925. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 10. stoletje<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref><ref name="ИК Гутенберг">{{navedi knjigo |last1=Матанов |first1=Христо |title=В търсене на средновековното време. Металният път на българите (VII – XV в.)|date=2014 |publisher=ИК Гутенберг|isbn=9786191760183}}</ref> |stat_area1 = 610000 |stat_pop1 = 4000000 |stat_year2 = |stat_area2 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Balkans850.png|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] i38nrb7pzven4zkkstgt21fc11wxzto 6679843 6679841 2026-05-23T14:13:03Z Alber Musketar 260139 6679843 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 10. stoletje<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref><ref name="ИК Гутенберг">{{navedi knjigo |last1=Матанов |first1=Христо |title=В търсене на средновековното време. Металният път на българите (VII – XV в.)|date=2014 |publisher=ИК Гутенберг|isbn=9786191760183}}</ref> |stat_area1 = 610000 |stat_pop1 = 4000000 |stat_year2 = |stat_area2 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Balkans850.png|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] mcgkywp071x1olh3dnf3k9k39hc96pu 6679844 6679843 2026-05-23T14:14:08Z Alber Musketar 260139 /* Bolgarija pod Borisom I. */ 6679844 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 10. stoletje<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref><ref name="ИК Гутенберг">{{navedi knjigo |last1=Матанов |first1=Христо |title=В търсене на средновековното време. Металният път на българите (VII – XV в.)|date=2014 |publisher=ИК Гутенберг|isbn=9786191760183}}</ref> |stat_area1 = 610000 |stat_pop1 = 4000000 |stat_year2 = |stat_area2 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] tipsqw4xlfh9qa6d60031xhriyjndw1 6679845 6679844 2026-05-23T14:15:25Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6679845 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | stat_year1 = 864<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref> | stat_area1 = 610.000 | stat_area2 = 287.000 | stat_year2 = 925<ref name="Europe. A History">{{cite book |last1=Davies |first1=Norman |title=Europe. A History |date=1997 |publisher=Oxford University press |isbn=954-427-663-7}}</ref><ref name="Medieval Europe">{{cite book |last1=Wickham|first1=Chris|title=Medieval Europe|date=2016|publisher=Yale University press|isbn=978-1405198332}}</ref> | stat_year3 = 950<ref name="Sofia [[File:Theoritical Flag of Bulgaria in 13th century.png | thumb|220x124px | right]] University">{{cite book |last1=Bakalov |first1=Georgi |title=Средновековие и съвременност/Middle ages and the modern times, p. 222: original quote in Bulgarian: "В средата на 10 век Българската държавна територия покрива площ от 240 000 кв км., което нарежда Дунавска България сред шестте най-големи европейски държави, наред с Византия, Киевска Рус, Волжка България, Франция и Свещената Римска империя."|language=bg |date=2011 |publisher=Sofia University "St Kliment Ohridski" |isbn=978-954-07-2935-0}}</ref> | stat_area3 = 240.000 |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] r48u642idbd6snh6zghglerkasicb87 6679847 6679845 2026-05-23T14:23:10Z Alber Musketar 260139 6679847 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | stat_year1 = 864<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref> | stat_area1 = 610.000 | stat_area2 = 287.000 | stat_year2 = 925<ref name="Europe. A History">{{cite book |last1=Davies |first1=Norman |title=Europe. A History |date=1997 |publisher=Oxford University press |isbn=954-427-663-7}}</ref><ref name="Medieval Europe">{{cite book |last1=Wickham|first1=Chris|title=Medieval Europe|date=2016|publisher=Yale University press|isbn=978-1405198332}}</ref> | stat_year3 = 950<ref name="Sofia [[File:Theoritical Flag of Bulgaria in 13th century.png | thumb|220x124px | right]] University">{{cite book |last1=Bakalov |first1=Georgi |title=Средновековие и съвременност/Middle ages and the modern times, p. 222: original quote in Bulgarian: "В средата на 10 век Българската държавна територия покрива площ от 240 000 кв км., което нарежда Дунавска България сред шестте най-големи европейски държави, наред с Византия, Киевска Рус, Волжка България, Франция и Свещената Римска империя."|language=bg |date=2011 |publisher=Sofia University "St Kliment Ohridski" |isbn=978-954-07-2935-0}}</ref> | stat_area3 = 240.000 |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:First Bulgarian Empire by Asparuh to Kardam (680- 803).png|sličica|200x200_pik|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] gofaygr4z1u4yma8p4f8cuq61bslgyb 6679848 6679847 2026-05-23T14:23:21Z Ljuba24b 92351 dodano iz en wiki 6679848 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> | event_pre = [[Asparuh]] premaga [[Vzhodno rimsko cesarstvo]] v bitki pri Ongalu | date_pre = 680 | event_start = Vzhodno rimsko cesarstvo priznava novo bolgarsko državo | date_start = | event1 = Pokristanjenje | date_event1 = 864 | event2 = Sprejetje stare bolgarščine kot nacionalnega jezika | date_event2 = 893 | event3 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]] prevzame naziv car (cesar) | date_event3 = 913 | event_end = Tema Bolgarija, ustanovljena v Bizantskem cesarstvu | date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = | leader1 = [[Asparuh]] | leader2 = [[Tervel]] | leader3 = [[Kardam]] | leader4 = [[Krum]] | leader5 = [[Omurtag]] | leader6 = [[Boris I. Bolgarski|Boris I]] | leader7 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I]] | leader8 = [[Peter I. Bolgarski|Peter I]] | leader9 = [[Samuel Bolgarski|Samuel]] | leader10 = [[Ivan Vladislav Bolgarski|Ivan Vladislav]] | year_leader1 = 681–700 | year_leader2 = 700–721 | year_leader3 = 777–803 | year_leader4 = 803–814 | year_leader5 = 814–831 | year_leader6 = 852–889 | year_leader7 = 893–927 | year_leader8 = 927–969 | year_leader9 = 997–1014 | year_leader10 = 1015–1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | stat_year1 = 864<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref> | stat_area1 = 610.000 | stat_area2 = 287.000 | stat_year2 = 925<ref name="Europe. A History">{{cite book |last1=Davies |first1=Norman |title=Europe. A History |date=1997 |publisher=Oxford University press |isbn=954-427-663-7}}</ref><ref name="Medieval Europe">{{cite book |last1=Wickham|first1=Chris|title=Medieval Europe|date=2016|publisher=Yale University press|isbn=978-1405198332}}</ref> | stat_year3 = 950<ref name="Sofia [[File:Theoritical Flag of Bulgaria in 13th century.png | thumb|220x124px | right]] University">{{cite book |last1=Bakalov |first1=Georgi |title=Средновековие и съвременност/Middle ages and the modern times, p. 222: original quote in Bulgarian: "В средата на 10 век Българската държавна територия покрива площ от 240 000 кв км., което нарежда Дунавска България сред шестте най-големи европейски държави, наред с Византия, Киевска Рус, Волжка България, Франция и Свещената Римска империя."|language=bg |date=2011 |publisher=Sofia University "St Kliment Ohridski" |isbn=978-954-07-2935-0}}</ref> | stat_area3 = 240.000 |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:First Bulgarian Empire by Asparuh to Kardam (680- 803).png|sličica|200x200_pik|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] 2swn13ibwtb5vb553uoi13ju8c0vjpk 6679850 6679848 2026-05-23T14:25:49Z Ljuba24b 92351 /* Širjenje ozemlja */ np 6679850 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> | event_pre = [[Asparuh]] premaga [[Vzhodno rimsko cesarstvo]] v bitki pri Ongalu | date_pre = 680 | event_start = Vzhodno rimsko cesarstvo priznava novo bolgarsko državo | date_start = | event1 = Pokristanjenje | date_event1 = 864 | event2 = Sprejetje stare bolgarščine kot nacionalnega jezika | date_event2 = 893 | event3 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]] prevzame naziv car (cesar) | date_event3 = 913 | event_end = Tema Bolgarija, ustanovljena v Bizantskem cesarstvu | date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = | leader1 = [[Asparuh]] | leader2 = [[Tervel]] | leader3 = [[Kardam]] | leader4 = [[Krum]] | leader5 = [[Omurtag]] | leader6 = [[Boris I. Bolgarski|Boris I]] | leader7 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I]] | leader8 = [[Peter I. Bolgarski|Peter I]] | leader9 = [[Samuel Bolgarski|Samuel]] | leader10 = [[Ivan Vladislav Bolgarski|Ivan Vladislav]] | year_leader1 = 681–700 | year_leader2 = 700–721 | year_leader3 = 777–803 | year_leader4 = 803–814 | year_leader5 = 814–831 | year_leader6 = 852–889 | year_leader7 = 893–927 | year_leader8 = 927–969 | year_leader9 = 997–1014 | year_leader10 = 1015–1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | stat_year1 = 864<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref> | stat_area1 = 610.000 | stat_area2 = 287.000 | stat_year2 = 925<ref name="Europe. A History">{{cite book |last1=Davies |first1=Norman |title=Europe. A History |date=1997 |publisher=Oxford University press |isbn=954-427-663-7}}</ref><ref name="Medieval Europe">{{cite book |last1=Wickham|first1=Chris|title=Medieval Europe|date=2016|publisher=Yale University press|isbn=978-1405198332}}</ref> | stat_year3 = 950<ref name="Sofia [[File:Theoritical Flag of Bulgaria in 13th century.png | thumb|220x124px | right]] University">{{cite book |last1=Bakalov |first1=Georgi |title=Средновековие и съвременност/Middle ages and the modern times, p. 222: original quote in Bulgarian: "В средата на 10 век Българската държавна територия покрива площ от 240 000 кв км., което нарежда Дунавска България сред шестте най-големи европейски държави, наред с Византия, Киевска Рус, Волжка България, Франция и Свещената Римска империя."|language=bg |date=2011 |publisher=Sofia University "St Kliment Ohridski" |isbn=978-954-07-2935-0}}</ref> | stat_area3 = 240.000 |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:First Bulgarian Empire by Asparuh to Kardam (680- 803).png|sličica|200x200_pik|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I. Logotet]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] 0t92iv1ydhwe8bo3t2nsvkq2s2j9ba7 6679851 6679850 2026-05-23T14:28:01Z Ljuba24b 92351 /* Književnost */ np 6679851 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> | event_pre = [[Asparuh]] premaga [[Vzhodno rimsko cesarstvo]] v bitki pri Ongalu | date_pre = 680 | event_start = Vzhodno rimsko cesarstvo priznava novo bolgarsko državo | date_start = | event1 = Pokristanjenje | date_event1 = 864 | event2 = Sprejetje stare bolgarščine kot nacionalnega jezika | date_event2 = 893 | event3 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I.]] prevzame naziv car (cesar) | date_event3 = 913 | event_end = Tema Bolgarija, ustanovljena v Bizantskem cesarstvu | date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Southeastern Europe, late 9th century.jpg |image_map_caption = Bolgarija v 896. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = | leader1 = [[Asparuh]] | leader2 = [[Tervel]] | leader3 = [[Kardam]] | leader4 = [[Krum]] | leader5 = [[Omurtag]] | leader6 = [[Boris I. Bolgarski|Boris I]] | leader7 = [[Simeon I. Bolgarski|Simeon I]] | leader8 = [[Peter I. Bolgarski|Peter I]] | leader9 = [[Samuel Bolgarski|Samuel]] | leader10 = [[Ivan Vladislav Bolgarski|Ivan Vladislav]] | year_leader1 = 681–700 | year_leader2 = 700–721 | year_leader3 = 777–803 | year_leader4 = 803–814 | year_leader5 = 814–831 | year_leader6 = 852–889 | year_leader7 = 893–927 | year_leader8 = 927–969 | year_leader9 = 997–1014 | year_leader10 = 1015–1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | stat_year1 = 864<ref>{{cite book |last1=Ovcharov|first1=Nikolay|title=Великите владетели на Второто българско царство (in Bulgarian), pp. 44 "Смъртни врагове", quote: "Към годината на покръстването, държавата на Борис I достига надхвърля 610 000 кв.км. от река Днепър до днешна Албания и от южното подножие на словашките Театри до Родопите, което я прави една от най-обширните в Европа"|date=2024 |publisher=Ciela|isbn=9789542846147}}</ref> | stat_area1 = 610.000 | stat_area2 = 287.000 | stat_year2 = 925<ref name="Europe. A History">{{cite book |last1=Davies |first1=Norman |title=Europe. A History |date=1997 |publisher=Oxford University press |isbn=954-427-663-7}}</ref><ref name="Medieval Europe">{{cite book |last1=Wickham|first1=Chris|title=Medieval Europe|date=2016|publisher=Yale University press|isbn=978-1405198332}}</ref> | stat_year3 = 950<ref name="Sofia [[File:Theoritical Flag of Bulgaria in 13th century.png | thumb|220x124px | right]] University">{{cite book |last1=Bakalov |first1=Georgi |title=Средновековие и съвременност/Middle ages and the modern times, p. 222: original quote in Bulgarian: "В средата на 10 век Българската държавна територия покрива площ от 240 000 кв км., което нарежда Дунавска България сред шестте най-големи европейски държави, наред с Византия, Киевска Рус, Волжка България, Франция и Свещената Римска империя."|language=bg |date=2011 |publisher=Sofia University "St Kliment Ohridski" |isbn=978-954-07-2935-0}}</ref> | stat_area3 = 240.000 |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:First Bulgarian Empire by Asparuh to Kardam (680- 803).png|sličica|200x200_pik|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I. Logotet]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Southeastern Europe, late 9th century.jpg|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Janez Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' sveti [[Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] pt58ap4umf9n567rpjpqxhx42xjnsle 6679941 6679851 2026-05-23T16:44:16Z Alber Musketar 260139 The source is not correct. My mistake. 6679941 wikitext text/x-wiki {{infopolje Bivša država |native_name = ''Първo българско царство''<br />''Părvo Bălgarsko Carstvo'' |conventional_long_name = ''Prvo bolgarsko cesarstvo'' |common_name = Bolgarija |year_start = 681 |year_end =1018 |continent = Evropa |region = Balkan |era = [[srednji vek]]|status = Cesarstvo |government_type = Monarhija |religion = [[tengrizem]] in [[Slovanska mitologija|slovansko poganstvo]]<br /><small>(681–864)</small><br />[[Pravoslavje|pravoslavno krščanstvo]]<br /><small>(864–1018)</small> |common_languages = [[prabolgarščina]], [[praslovanščina]] in bizantinska [[grščina]]<ref>Jean W. Sedlar: ''A history of East Central Europe: East Central Europe in the Middle Ages''. [http://books.google.com/books?id=ANdbpi1WAIQC&pg=PA424&dq=bulgar+language&hl=bg&ei=MSbkTJfcHIGPswaI4KXzCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEEQ6AEwBg#v=onepage&q=bulgar%20language&f=false]</ref><ref>Richard A. Fletcher: ''The barbarian conversion: from paganism to Christianity'', University of California Press, 1999, ISBN 0-520-21859-0, str. 338- [http://books.google.com/books?id=RB5aWgr7l-gC&pg=PA338&dq=bulgar+khanate+greek++language&hl=bg&ei=fsnkTJ7ZI4aWswahruDOCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CD0Q6AEwBA#v=onepage&q=bulgar%20khanate%20greek%20%20language&f=false]</ref><ref>Francisco Rodríguez Adrados: ''A history of the Greek language: from its origins to the present'', BRILL, 2005, ISBN 90-04-12835-2, str. 265. [http://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C&pg=PA265&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCgQ6AEwAA#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>''Greek East and Latin West: the church, AD 681-1071'', St Vladimir's Seminary Press, 2007, ISBN 0-88141-320-8, str. 180. [http://books.google.com/books?id=WlpPjOlVzQwC&pg=PA180&dq=bulgar+khans+greek++language&hl=bg&ei=JcvkTJvjHMHJswaM283GCw&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=4&ved=0CDcQ6AEwAw#v=onepage&q=Even%20though%20the%20Bulgarsadopted%20Byzantine%20ways%2C%20and%20the%20Greek%20language%20was%20&f=false]</ref><ref>John Van Antwerp Fine, ''The early medieval Balkans: a critical survey from the sixth to the late twelfth century'', University of Michigan Press, 1991, ISBN 0-472-08149-7, str. 106.[http://books.google.com/books?id=YbS9QmwDC58C&pg=PA106&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=017mTNH1HIbc4wa44tn4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=7&ved=0CEoQ6AEwBjgK#v=onepage&q&f=false]</ref><ref>Florin Curta, Roman Kovalev: ''The other Europe in the Middle Ages: Avars, Bulgars, Khazars, and Cumans'', BRILL, 2008, ISBN 90-04-16389-1, str. 350-351. [http://books.google.com/books?id=_-G1L-9Zec0C&pg=PA351&dq=greek+language+official+bulgar+khans&hl=bg&ei=GWDmTIDjNY6S4gbXoun4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=10&ved=0CFYQ6AEwCTgU#v=onepage&q&f=false .]</ref><br /><small>(681-893)</small><br />[[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]]<br /><small>(893–1018)</small> |event_start = prihod [[Asparuh|Asparuha Bolgarskega]] |date_start = |event1 = pokristjanjenje Bolgarije |date_event1 = 864 |event2 = [[Stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postane nacionalni jezik |date_event2 = 893 |event3 = [[Simeon I.]] dobi naslov [[car]] (cesar) |date_event3 = 913 |event_end = država izgine s političnega zemljevida |date_end = | |p1 = Vzhodna pretorijanska prefektura |flag_p1 = Simple Labarum.svg |s2 = Drugo bolgarsko cesarstvo |flag_s2 = Coat of Arms of the Bulgarian Empire.PNG | |image_flag = |flag = |flag_type = | |image_coat = |symbol = |symbol_type = Pečat kana [[Omurtag]]a | |image_map = Balkans 925AD.png |image_map_caption = Bolgarija v 925. letih med vladanjem [[Simeon I.|Simeona Velikega]] | |capital = [[Pliska]]<br /><small>(680–893)</small><br /> [[Preslav]]<br /><small>(893–968/972)</small><br /> [[Skopje]]<br /><small>(972–992)</small><br /> [[Ohrid]]<br /><small>(992–1018)</small> |currency = |leader1 = [[Asparuh]] (prvi) |leader2 = [[Presijan II.]] (zadnji) |year_leader1 = 681-701 |year_leader2 = 1018 |title_leader = [[Kan]], [[car]] ([[cesar]]) |deputy1 = |year_deputy1 = |title_deputy = | |stat_year1 = 10. stoletje<ref name="ИК Гутенберг">{{navedi knjigo |last1=Матанов |first1=Христо |title=В търсене на средновековното време. Металният път на българите (VII – XV в.)|date=2014 |publisher=ИК Гутенберг|isbn=9786191760183}}</ref> |stat_area1 = 325000 |stat_pop1 = 2000000 |stat_year2 = |stat_area2 = |footnotes = |today = {{Collapsible list |titlestyle=font-weight:normal; background:transparent; text-align:left;|title=Sedanje države|{{flag|Bolgarija}}|{{flag|Albanija}}|{{flag|Bosna in Hercegovina}}|{{flag|Hrvaška}}|{{flag|Grčija}}|{{flag|Madžarska}}|{{flag|Kosovo}}|{{flag|Severna Makedonija}}|{{flag|Moldova}}|{{flag|Črna gora}}|{{flag|Romunija}}|{{flag|Srbija}}|{{flag|Turčija}}|{{flag|Ukrajina}} }} }} '''Prvo bolgarsko cesarstvo''' ({{jezik-bg|Първo българско царство|translit=Pârvo bâlgarsko carstvo}}), [[srednji vek|srednjeveška]] država, ki so jo okoli leta 681 na severovzhodnem [[Balkan]]u ustanovili [[Prabolgari]] z združitvijo s sedmimi [[Slovani|slovanskimi]] plemeni. Cesarstvo se je na višku svoje moči raztezalo od sedanje [[Budimpešta|Budimpešte]] do [[Črno morje|Črnega morja]] in [[Dneper|Dnepra]] v sedanji [[Ukrajina|Ukrajini]] do [[Jadransko morje|Jadranskega morja]]. Ko je država utrdila svoj položaj na Balkanu, je vzpostavila odnose z [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskim cesarstvom]], ki so bili včasih prijateljski, včasih pa tudi ne. Bolgarija je bila namreč glavni bizantinski nasprotnik na Balkanu, kar je sprožilo več vojn. Obe državi sta uživali tudi obdobja miru in zavezništva, od katerih je najvidnejše zavezništvo med [[Drugo arabsko obleganje Konstantinopla|drugim arabskim obleganjem Konstantinopla]], ko so Bolgari odigrali ključno vlogo pri prekinitvi obleganja. Bizantinci so imeli močan kulturni vpliv na Bolgarijo, kar je pripeljalo tudi do pokristjanjenja Bolgarije leta 864. Po razpadu [[Avari|Avarskega kanata]] so Bolgari svoje ozemlje razširili na [[Panonska nižina|Panonsko nižino]] v sedanji [[Madžarska|Madžarski]]. Kasneje so se soočili s prodirajočimi [[Pečenegi]] in [[Kumani]] in dosegli odločilno zmago nad [[Madžari]], s čimer so jih prisili, da se za stalno naselijo v Panonski nižini. V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju je car [[Simeon I.]] izvojeval vrsto zmag nad Bizantinci in razširil Bolgarski cesarstvo do njegovega viška. Po uničenju bizantinske vojske v [[bitka pri Aheloju (917)|bitki pri Aheloju]] leta 917, so Bolgari leta 923 in 924 oblegali [[Konstantinopel]]. Bizantinci so se kasneje opomogli in leta 1014 pod poveljstvom [[Bazilij II.|Bazilija II.]] napadli in uničili Bolgare v [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]].<ref name="Angold1997">Michael Angold, ''The Byzantine Empire, 1025-1204: A political history'', Longman, New York, 1997, 2. izdaja, ISBN 0-582-29468-1.</ref> Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Prvo bolgarsko cesarstvo je propadlo.<ref name=Norwich>{{harvnb|Norwich|1998}}</ref> Leta 1185 ga je nasledilo [[Drugo bolgarsko cesarstvo]]. Bolgarija je po sprejetju krščanstva leta 864 postala kulturno središče slovanske Evrope. Njen vodilni kulturni položaj se je še okrepil z iznajdbo [[cirilica|cirilice]], po kateri se je literatura stari bolgarščini kmalu začela širiti proti severu. Stara bolgarščina je postala ''lingua franca'' vzhodne Evrope, kjer je postala znana kot [[stara cerkvena slovanščina]].<ref>Schenker, Alexander (1995). ''The Dawn of Slavic''. Yale University Press. str. 185–186 in 189–190.</ref><ref>Benjamin W. Fortson. ''Indo-European Language and Culture: An Introduction'', str. 374.</ref> Leta 927 je bil ustanovljen in uradno priznan popolnoma neodvisen Bolgarski patriarhat. Sredi 10. stoletja se je kot reakcija na bizantinske vplive v Cerkvi v Bolgariji rodila vplivna sekta [[Herezija|bogomilov]]. == Ime == Prvo bolgarsko cesarstvo se je po letu 681, ko ga je priznalo Bizantinsko cesarstvo, imenovalo preprosto ''Bolgarija''.<ref name="runciman1">Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire'', str. 27.</ref> Nekateri zgodovinarji zanj uporabljajo ime ''Donavska Bolgarija'',<ref>Vladimirov, G., ''Danube Bulgaria and Volga Bulgaria'', Orbel, 2005.</ref> ''Prva bolgarska država''<ref name="fine">John V. A. Fine, ''The Late Medieval Balkans: A Critical Survey from the Late Twelfth Century'', 1994, str. 55. [http://books.google.com/books?id=QDFVUDmAIqIC&pg=PA55&dq=First+Bulgarian+state&lr=&as_brr=3&cd=12#v=onepage&q=First%20Bulgarian%20state&f=false]</ref><ref name="cr">[http://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC&printsec=frontcover&source=gbs_navlinks_s#v=onepage&q=%22first%20Bulgarian%20state%22&f=false R. J. Crampton, ''A concise history of Bulgaria'', 2005, str. 21]</ref> ali ''Prvo bolgarsko carstvo''. V letih od 681 do 684 se je država imenovala tudi ''Bolgarski kanat''<ref>''Bulgaria'', Oxford University Press, 2007, ISBN 0-19-820514-7, str. 14. [http://books.google.com/books?id=9lknbJSVBKgC&pg=PA14&dq=Bulgarian+Khanate&hl=bg&ei=K13mTIjdGpO14QbczPD4Ag&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=1&ved=0CCUQ6AEwAA#v=onepage&q=Bulgarian%20Khanate&f=false]</ref> ali ''Donavski bolgarski kanat'',<ref name="sinor">Dennis Sinor, ''The Cambridge history of early Inner Asia'', 1. del, Cambridge University Press, 1990, ISBN 0-521-24304-1, 9780521243049, str. 62. [http://books.google.com/books?id=ST6TRNuWmHsC&pg=RA1-PA162&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=1#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref><ref name="beck">Christopher I. Beckwith, ''Empires of the Silk Road: a history of Central Eurasia from the Bronze Age'', Princeton University Press, 2009, ISBN 0-691-13589-4, 9780691135892, str. 117. [http://books.google.com/books?id=5jG1eHe3y4EC&pg=PA117&dq=%22danubian+bulgar+khanate&cd=2#v=onepage&q=%22danubian%20bulgar%20khanate&f=false]</ref> da bi se razlikovala od [[Volška Bolgarija|Volške Bolgarije]], ki jo je ustanovila druga skupina Prabolgarov. Na začetku se je država imenovala tudi ''Bolgarska država''<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium'', 600-1025, University of California press, Los Angeles, str. 272.</ref> ali ''Bolgarski kaganat''.<ref>Whittow, M., ''The making of Byzantium, 600-1025'', University of California press, Los Angeles, str. 279.</ref> V obdobju od leta 864 do 917/927 je bila znana tudi kot ''Bolgarska kneževina'' oziroma ''Kneževina Bolgarija''. Po ustanovitvi zveze med Prabolgari in Slovani zaradi vzajemne obrambe pred Bizantinskim cesarstvom na jugu in [[Avari]] na severozahodu, se je v Prvem bolgarskem cesarstvu vladalo skladno z prabolgarsko tradicijo s kanom na čelu države. Slovani so obdržali velik del svoje avtonomije in njihov jezik in običaji so tako preoblikovali prabolgarsko kulturo in družbo, da je cesarstvo nazadnje postalo slovanska država. == Zgodovinsko ozadje == V obdobju poznega [[Rimsko cesarstvo|Rimskega cesarstva]] je bilo ozemlje sedanje Bolgarije razdeljeno na več provinc: [[Mala Skitija]], Spodnja in Zgornja [[Mezija]], [[Trakija (rimska provinca)|Trakija]], Prva in Druga [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]], [[Rimska Dakija|Dakija]] (severno od Donave), [[Dardanija]], [[Rodopi]] in [[Hemimont]] in je imelo mešano prebivalstvo romaniziranih [[Geti|Getov]] in heleniziranih [[Tračani|Tračanov]]. V 6. in zgodnjem 7. stoletju se je na to ozemlje v več zaporednih valovih priselilo slovansko prebivalstvo in povzročilo skoraj popolno, vsaj jezikovno, slovanizacijo regije. === Prabolgari === Najbolj razširjena teorija o preklu Prabolgarov trdi, da so bili ogursko turško prebivalstvo [[Zahodni turški kaganat|Zahodnega turškega kaganata]], ostanka [[Hunsko cesarstvo|Hunskega cesarstva]].<ref name="Bulgars">''Bulgars'', Encyclopaedia Britannica Online</ref> [[Velika Bolgarija]] je ime [[Hazari|Hazarskega kaganata]] sredi 7. stoletja, v katerem je vladal kan [[Kubrat]]. Velika Bolgarija je do 680. let osvojila precejšen del Balkanskega polotoka.<ref>Teofan Spovednik, ''Chronographia''.</ref><ref>Patriarh Nikefor I., ''Opuscula historica''.</ref> Glavni viri podatkov o Veliki Bolgariji so dela bizantinskega [[patriarh]]a [[Nikifor I. Konstantinopelski|Nikiforja I.]] in [[Teofan Spovednik|Teofana Spovednika]] iz 9. stoletja, prevodi kronista [[Ivan Nikiujski|Ivana Nikiujskega]] o političnih odnosih med Veliko Bolgarijo in Bizantinskim cesarstvom, opisi prabolgarskih plemen v [[Armenci|armenski]] geografiji ''Anania Širakaci'' (Prikaz sveta) iz 7. stoletja, korespodence hazarskega kagana Josifa kmalu pred padcem Velike Bolgarije in nekaj malega iz ''[[Imenik bolgarskih kanov|Imenika bolgarskih kanov]]''. Analize omejenih bizantinskih in armenskih virov kažejo, da je država segala od spodnjega toka Donave na zahodu do Črnega in [[Azovsko morje|Azovskega morja]] na jugu, reke Kuban na vzhodu in Doneca na severu. Glavno mesto države je bila Fanagorija ob Azovskem morju. Kubrat je bil bizantinski zaveznik, razpad Stare Velike Bolgarije pa je povzročil pritisk Hazarov z vzhoda v drugi polovici 7. stoletja. === Nastanek bolgarske narodnosti === Izgleda, da je bilo število Prabolgarov mnogo manjše od števila Slovanov, med katere so se naselili. Med 7. In 10. stoletjem so Prabolgare postopoma absorbirali Slovani. Prevzeli so slovanski jezik<ref>L. Ivanov, ''Essential History of Bulgaria'', Seven Pages, Sofija, 2007.</ref> in se med vladanjem [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] leta 864 spreobrnili v [[krščanstvo]] bizantinskega obreda. Sodobni [[Bolgari]] zase običajno trdijo, da so južnoslovanskeka porekla, čeprav so bili Južni Slovani samo ena od skupnosti, so bile živele na bolgarskem ozemlju. Novonastajajoča narodnost je vase absorbirala tudi več drugih skupnosti, med katerimi so bili najpomembnejši romanizirani stari Trako-Romani in helenizirani Trako-Bizantinci. Identificirala se je z Prabolgari in vzela njihovo ime za ime svoje države. Sodobni Bolgari še naprej slavijo svojo prvotno neslovansko bolgarsko državo in tračanske prednike, čeprav istočasno privzemajo slovansko identiteto. == Zgodovina == === Ustanovitev Bolgarije === [[Slika:The foundation of the BG.png|thumb|right|200px|Bolgarija na začetku 7. stoletja]] Leto ustanovitve bolgarske države je odvisno od razlage njene zgodovine. Po prvi razlagi se je eno od prabolgarskih plemen pod vodstvoma kana [[Asparuh]]a po porazu s Hazari preselilo proti zahodu v sedanjo [[Besarabija|Besarabijo]]. Asparuh je po uspešni vojni z Bizantinci leta 680 zasedel še [[Mezija|Mezijo]] in [[Dobrudža|Dobrudžo]].<ref name=Teofan>Teofan, str. 358-359.</ref> Leta 681 je z Bizantinci podpisal mirovno pogodbo in dosegel priznanje neodvisnosti države. Leto 681 se zato običajno jemlje kot začetek sodobne Bolgarije.<ref name="runciman1"/> Druga teorija trdi, da je Velika Bolgarija kljub velikim ozemeljskim izgubam v korist Hazarov uspela v 670. letih poraziti Hazare. Po tej teoriji je Asparuh neposredni naslednik kana [[Kubrat]]a, zato nekateri raziskovalci trdijo, da je bila sodobna Bolgarija ustanovljena leta 632, ko je kan Kubrat ustanovil [[Stara Velika Bolgarija|Staro Veliko Bolgarijo]]. ==== Utrditev položaja na Balkanu ==== Po odločilni zmagi v bitki pri Ongali leta 680 je vojska Prabolgarov in Slovanov prodirala proti južnemu Balkanu, ponovno porazila Bizantince in jih zatem prisilila k podpisu ponižujoče mirovne pogodbe, ki je pomenila priznanje nove države na meji njihovega cesarstva. Bizantinci so morali poleg tega Bolgarom plačevati tudi letni tribut. Vojna s Hazari na vzhodu se je nadaljevala in leta 700 je Asparuh v bitki s Hazari umrl. Bolgari so izgubili svoje ozemlje ob Dnestru, ozemlje na zahodu pa jim je uspelo obdržati. Prabolgari in Slovani so nato sklenili pogodbo, s katero je poglavar države postal bolgarski kan, ki se je obvezal, da bo branil državo pred Bizantinci. Slovanski voditelji so dobili precejšnjo samostojnost in obvezo, da branijo severno mejo države pod Karpati pred vdori [[Avari|Avarov]].<ref name=Teofan/> Asparuhov naslednik kan [[Tervel]] je leta 705 pomagal odstavljenemu cesarju [[Justinijan II.|Justinijanu II.]] pri ponovnem vzponu na prestol.<ref>Pauli, ''Historia Langobardorum'', VI., 31, str. 175.</ref> V zameno je dobil ozemlje Zagore v severni [[Trakija|Trakiji]], kar je pomenilo prvo širitev države proti jugu. Tri leta kasneje je Justinijan poskušal na silo povrniti podarjena ozemlja, vendar je pri bila njegova vojska v [[Bitka pri Aheloju (708)|bitki pri Aheloju]] poražena. Kan Tervel je leta 716 z Bizantinski cesarstvom podpisal pogodbo o sodelovanju in med obleganjem Konstantinopla leta 717–718 poslal na pomoč 50.000 vojakov. V odločilni bitki z [[Arabci]] so Bolgari pobili približno 30.000 njihovih vojakov.<ref>Teofan, str. 397.</ref> Kana Tervela so razglasili za odrešitelja Evrope. ==== Notranja nestabilnost in borba za preživetje ==== [[Slika:JEŹDZIEC Z MADARY.JPG|thumb|200px|left|[[Madarski konjenik]], velik kamnit relief, izklesan okoli leta 710 na Madarski planoti v severovzhodni Bolgariji]] Leta 753 je umrl kan [[Sevar]], ki je bil zadnji potomec iz plemena Dulo. Po njegovi smrti se je v kanatu začela dolga politična kriza, ki je mlado državo privedla do roba propada. V samo petnajstih letih je kanatu vladalo kar sedem kanov in vse so umorili. V državi sta bili dve glavni struji: del plemstva je zahteval brezkompromisno vojno z Bizantinci, medtem ko je drugi del želel spore rešiti po mirni poti. Nestabilnost v državi je izkoristil bizantinski cesar [[Konstantin V. Kopronim|Konstantin V.]] (745–775), ki je proti Bolgariji sprožil kar devet velikih vojnih pohodov in jo poskušal zbrisati s političnega zemljevida. Leta 763 je porazil bolgarskega kana [[Telec]]a v [[Bitka pri Ahelonu (763)|bitki pri Ahelonu]]<ref>Nikefor, str. 69.</ref><ref>Teofan, str. 433.</ref> dlje proti severu pa mu ni uspelo prodreti. Leta 775 je kan [[Telerig]] od Konstantina z zvijačo izvabil imena vseh njegovih pristašev in vohunov na bolgarskem dvoru v Pliski in jh dal usmrtiti.<ref>Teofan, str. 447–448.</ref> Med vladanjem njegovega naslednika kana [[Kardam]]a se je vojna sreča po veliki zmagi v [[bitka pri Markeli|bitki pri Markeli]] leta 792 obrnila.<ref>Teofan, str. 467.</ref> Bizantinci so bili popolnoma poraženi in bili prisiljeni Bolgarom ponovno plačevati tribut. Bolgarska kriza se je končala in začelo se je obdobje stabilne in močne države. === Širjenje ozemlja === [[Slika:Krum1.jpg|200px|thumb|left|Kan Krum praznuje zmago v bitki pri Vrbiškem prelazu]] [[Slika:Omurtag.jpg|200px|thumb|left|Kan Omurtag ukazuje poboj kristjanov]] Med vladanjem kana [[Krum]]a (803–814) se je Bolgarija razširila proti severozahodu in jugu, zasedla ozemlje med Donavo in [[Moldova|Moldovo]], celotno ozemlje sedane [[Romunija|Romunije]], [[Sofija|Sofijo]] (809),<ref>Classen, J. (urednik) (1841), ''Theophanes Chronographia'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ (Bonn), I. del, 6301/802, str. 752-753.</ref> [[Odrin]] (813) in ogrozila sam Konstantinopel. V letih 804-806 je bolgarska vojska popolnoma uničila [[Avarski kanat]] in ob srednji Donavi vzpostavila mejo s [[Frankovsko cesarstvo|Frankovskim cesarstvom]]. Leta 811 je prepričljivo porazila bizantinsko vojsko v [[bitka pri Vrbiškem prelazu|bitki pri Vrbiškem prelazu]].<ref>Teofan, str. 492.</ref> V bitki je padel tudi bizantinski cesar [[Nikefor I.]] in iz njegove lobanje so naredili kelih.<ref>Martindale, J. R., ''Prosopography of the Byzantine Empire I: (641-867)'', 2001.</ref> Krum je prevzel iniciativo, vdrl v Trakijo in leta 813 ponovno porazil Bizantince v [[bitka pri Versinikiji|bitki pri Versinikiji]].<ref>Scriptor incertus, str. 337–339.</ref> Bizantinci so na pogajanjih po bitki nameravali zahrbtno umoriti kana, Krum pa je zatem oplenil celo Trakijo, zasedel Odrin in njegovih 10.000 prebivalcev preselil v Prekdonavsko Bolgarijo<ref>Scriptor incertus, str. 346–347.</ref> in se začel pripravljati za napad na Konstantinopel. Izdelati je dal 5.000 z železnimi ploščami oklepljenih vozov za prevoz oblegovalne opreme,<ref>Scriptor incertus, str. 347–348.</ref> zato so Bizantinci za pomoč zaprosili celo frankovskega cesarja [[Ludvik Pobožni|Ludvika Pobožnega]].<ref>''Annales Laurissenses minores'', str. 814.</ref> Zaradi nenadne smrti velikega kana so priprave na napad prekinili. Kan Krum je reformiral zakonodajo, s katero je uvedel enaka pravila in kazni za vse prebivalce svoje države, s čimer je poskušal zmanjšati revščino in utrditi socialne vezi v zelo razširjeni državi. Kan [[Omurtag]] (814–831) je po nizu krvavih spopadov v prvem desetletu 9. stoletja sklenil z Bizantinci tridesetletno mirovno pogodbo<ref>Teofan Kontinat, II, 17-18, str. 64-66.</ref> in obema državama omogočil obnovitev gospodarstva in financ. Med njegovim vladanjem so se do leta 827 utrdile severozahodne bolgarske meje s Frankovskim cesarstvom na srednji Donavi. V prestolnici Pliski se je začelo obširno graditi mogočne palače, poganske templje, vladarjevo rezidenco, trdnjavo, citadelo, vodovod in kopališče. Zgradbe so bile zgrajene večino iz kamna in opeke. [[Slika:Territorial expansion during the reign of Khan Krum (803-814).png|thumb|right|200px|Razširitev cesarstva med vladanjem kana Kruma (803-814)]]<br />Med kratkim vladanjem kana [[Malamir]]ja (831–836) so držav priključili [[Plovdiv]]. Pod kanom [[Presijan]]om (836–852) so Bolgari osvojili večino [[Makedonija (regija)|Makedonije]] in meje države pomaknili na [[Jadransko morje|Jadransko]] in [[Egejsko morje]]. Osvajanje Makedonije je bilo verjetno večinoma mirno, saj bizantinski zgodovinarji ne omenjajo nobenega večjega odpora.<ref name="Bekker">Bekker, ''Constantini Porphyrogeniti De Thematibus et De Administrando Imperio'', Corpus Scriptorum Historiæ Byzantinæ, 1. izdaja, Bonn, 1840, str. 154-155.</ref> Bolgari so se od leta 839 do 842 vojskovali tudi s [[Srbi]], vendar v treh letih niso dosegli nobenega uspeha.<ref name=Bekker/> === Bolgarija pod Borisom I. === Vladanje [[Boris I. Bolgarski|Borisa I.]] se je začelo s številnimi težavami. Država se je že deset let vojskovala z Bizantinci, Frankovskim cesarstvom, Veliko Moravsko, Hrvati in Srbi,<ref>[[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantin Porfirogenet]], ''[[De administrando imperio|De Administrando Imperio]]'', 32, str. 154.</ref> sklepala številna neuspešna zavezništva in menjavala strani. Avgusta 863 je se je začelo štirideset dni trajajoče obdobje potresov. Letina je bila slaba, kar je v celi državi povzročilo splošno lakoto, povrh tega pa so pridelke napadle še kobilice. [[Slika:Balkans850.png|thumb|right|200px|Bolgarija med vladanjem Borisa I.]] ==== Pokristanjenje Bolgarov ==== Leta 864 so Bizantinci med vladanjem [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]] napadli Bolgarijo zaradi suma, da namerava Boris I. sprejeti krščanstvo zahodnega obreda. Ko je Boris I. izvedel za napad, se je začel pogajati za mir.<ref>Georgius Monachus Continuatus, str. 824.</ref> Bizantinci so osvojili nekaj svojega prejšnjega ozemlja v Makedoniji, njihova ednina zahteva pa je bila, da Bolgari sprejmejo krščanstvo iz Konstantinopla in ne iz Rima. Kan Boris I., se je z zahtevo strinjal in se dal septembra 865 krstiti. Privzel je ime svojega botra, bizantinskega cesarja Mihaela in postal Boris-Mihael.<ref>Georgius Monachus Continuatus, ''Logomete''.</ref> Poganski vladarski naslov kan je opustil in ga zamenjal s knezom. Razlog za prestop v krščanstvo prav za prav ni bila bizantinska invazija, ampak kanovo predvidevanje, da bi uvedba enotne vere zaključila in utrdila nastajanje bolgarskega naroda, ki je bil še vedno razdeljen na verski osnovi. Vedel je tudi, da ga krščanska Evropa brez tega ne bo spoštovala in da bodo krščanski podpisniki vse njegove pogodbe ignorirali na verski osnovi. Bizantinski cilj ponudbe je bil z mirom doseči tisto, česar v dveh stoletjih niso dosegli z vojno: preko krščanske vere počasi absorbirati Bolgare in jih spremeniti v satelitsko državo. Najvišje položaje v novoustanovljeni Bolgarski cerkvi so seveda zasedli Bizantinci, ki so pridigali v grščini. Knez Boris I. se je tega dobro zavedal, zato je leta 866, ko je Konstantinopel zavrnil podelitev samostojnosti Bolgarski cerkvi, poslal v Rim delegacijo z izjavo, da želi sprejeti krščanstvo zahodnega obreda in [[papež]]u [[Papež Nikolaj I.|Nikolaju I.]] postavil 115 vprašanj.<ref>Johannes VIII Papa, ''Epistolae'', str. 159.</ref><ref>Anastasius Bibliothecarius, str. 1373—1374.</ref> Bolgarski vladar je nameraval izkoristiti rivalstvo med rimsko in konstantinopelsko Cerkvijo in ustanoviti neodvisno Bolgarsko cerkev, s katero bi tako Bizantincem kot papežu preprečil preko vere vmešavati se v bolgarske notranje zadeve. Papež je Borisu poslal odgovore na njegova vprašanja in dva škofa s spremstvom, ki naj bi pokristjanila bolgarsko prebivalstvo. Tako kot Bizantinci tudi papež Nikolaj I. in njegov naslednik [[Papež Hadrijan II.|Hadrijan II.]] nista bila pripravljena priznati neodvisnosti Bolgarske cerkve. Papeževa odločitev je ohladila odnose med obema stranema, Bizantinci pa so zaradi bolgarskega odklona proti Rimu postali mnogo molj spravljivi. Leta 870 je na četrtem koncilu v Konstantinoplu Bolgarska cerkev dobila avtonomijo pod vrhovnim vodstvom konstantinopelskega patriarha in postala prva Cerkev, ki je bila uradno ločena od Rima in Konstantinopla. Leta 893 je [[stara cerkvena slovanščina|stara bolgarščina]] postala tretji uradni jezik, ki so ga krščanske Cerkve uporabljale v svoji liturgiji in literaturi. ==== Oblikovanje slovanske pisave ==== Četudi je bolgarskemu knezu uspelo doseči neodvisnost Bolgarske cerkve, so visoka duhovščina in cerkvene knjige ostali še vedno grški, kar je oviralo spreobračanje prebivalcev v novo vero. V letih 860 do 863 sta bizantinska meniha grškega porekla<ref>Barford, P.M., ''The Early Slavs''. Ithaca, New York, Cornell University Press, 2001.</ref> [[sveti Ciril in Metod]] na ukaz bizantinskega cesarja, ki je nameraval pokristjaniti Veliko Moravsko, oblikovala prvo slovansko abecedo [[glagolica|glagolico]]. Poskus pokristjanjenja je spodletel in leta 886 so njune učence [[Sveti Kliment Ohridski|Klimenta Ohridskega]], [[Sveti Naum|Nauma Preslavskega]] in Angelarija pregnali iz Velike Moravske. Po vrnitvi v Bolgarijo jih je toplo sprejel knez Boris I. in ukazal, naj se pod vodstvom Klimenta in Neuma ustanovita dve teološki akademiji, na katerih bi se v domačem jeziku šolali bodoči bolgarski duhovniki. Klimenta je poslal v [[Ohrid]],<ref>Vita S. démentis.</ref> kjer je v letih 886 do 893 poučeval 3.500 učecev. Neum je v Pliski ustanovil literarno šolo in jo kasneje preselil v novo prestolnico [[Preslav]]. Med Preslavskim koncilom leta 893 so Bolgari privzeli glagolico in staro cerkveno slovanščino (staro bolgarščino) za svoj uradni državni in cerkveni jezik. Grško duhovščino so izgnali iz države. V zgodnjem 10. stoletju so v preslavski literarni šoli izoblikovali novo pisavo [[cirilica|cirilico]]. === Zlata doba === [[Slika:Skylitzes Simeon sending envoys to the Fatimids.jpg|thumb|right|200px|Simeon pošilja odposlance k [[Fatimidi|fatimidskemu]] [[kalif]]u, da bi sklenili zavezništvo proti Bizantinskemu cesarstvu; obe strani sta bili zelo blizu sklenitve pogodbe, toda Bizantinci so na poti domov odposlance ujeli in uspeli pregovoriti Arabce, da so pogajanja prekinili]] V poznem 9. in zgodnjem 10. stoletju se je Bolgarija na jugu razširila v [[Epir]] in [[Tesalija|Tesalijo]] in na zahodu v [[Bosna|Bosno]] in obvladovala celotno ozemlje sedanje [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Madžarska|Madžarske]]. Sredi 9. stoletja je kot odgovor na bolgarsko ekspanzijo na zahod preko Morave nastala [[Srbija|srbska država]].<ref>J. V. A. Fine ml., ''The Early Medieval Balkans. A Critical Survey from the 6th to the Late 12th Century'', str 110.</ref> Srbski vladarji so se z menjavanjem strani spretno upirali bolgarskim napadom vse do leta 924, ko jih je popolnoma podjarmil general Marmais. Bolgarija pod carjem [[Simeon I.|Simeonom I. Velikim]], ki se je šolal v Konstantinoplu, je ponovno resno ogrozila Bizantinsko cesarstvo in dosegla svoje največji obseg.<ref>''Enciklopedija Bǎlgarija'', Akademično izdatelstvo "Маrin Drinov", 1988.</ref> Simeon I. je upal, da bo zavzel Konstantinopel, zato je med svojim dolgoletnim vladanjem (893–927) sprožil vrsto vojn proti Bizantinskemu cesarstvu. Meje Bolgarije so malo pred njegovo smrtjo na jugu dosegle severno mejo [[Atika|Atike]] in Simeon si je nadel naslov "car Bolgarov in avtokrat Grkov". Papež je njegov naslov priznal, bizantinski cesar in ekumenski patriarh vzhodne pravoslavne cerkve pa ne. Proti koncu vladanja sta mu cesar in patriarh priznala naslov "car (cesar) Bolgarov". V letih 894 do 896 je porazil Bizantince in njihove zaveznike Madžare<ref>Fine (1991), str. 139.</ref> v tako imenovani ''trgovinski vojni''. Povod za vojnno je bila prestavitev središča bolgarskega trgovanja iz Konstantinopla v [[Solun]].<ref name=delev>Delev, ''Bǎlgarskata dǎržava pri car Simeon''.</ref><ref>Fine (1991), str. 137.</ref> Bizantinska vojska je bila v odločilni [[bitka pri Bulgarofigonu|bitki pri Bulgarofigonu]] leta 896 popolnoma uničena<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 316.</ref> in vojna se je končala z mirovno pogodbo v korist Bolgarov, ki jo je Simeon I. pogosto kršil.<ref>Zlatarski, ''Istorija na Pǎrvoto Bǎlgarsko carstvo'', str. 321.</ref> Leta 904 je zasedel Solun, ki so ga pred tem izropali [[Arabci]], in ga vrnil Bizantincem šele potem, ko je od njih dobil s Slovani poseljen del Makedonije in dvajset trdnjav v [[Albanija|Albaniji]], med njimi tudi [[Drač]].<ref>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija, Simeon І Veliki''.</ref> Po nemirih, ki so zajeli Bizantinsko cesarstvo po smrti cesarja [[Aleksander (bizantinski cesar)|Aleksandra]] leta 913, je Simeon I. napadel bizantinsko Trakijo, vendar so ga prepričali, naj napad ustavi in se vrne na uradno prizanje njegovega cesarskega naslova in poroko svoje hčerke z mladoletnim cesarjem [[Konstantin VII. Porfirogenet|Konstantinom VII.]].<ref>Runciman, A history of the First Bulgarian Empire, str. 157.</ref><ref>Fine, ''The Early Medieval Balkans'', str. 144–148.</ref> Simeon je napad ustavil, ker je pričakoval, da bo postal regent mladega cesarja in nekaj časa vladal Bizantinskemu cesarstvu. Po zaroti na bizantinskem dvoru je Konstantinova mati, cesarica Zoa, zavrnila poroko in Simeonov naslov in obe strani sta se začeli pripravljati na odločilno bitko. Simeon je do leta 917 preprečil vsak poskus svojega nasprotnika, da bi sklenili zavezništvo z [[Madžari]], [[Pečenegi]] in [[Srbi]] in Bizantinci so se morali bojevati sami. Vojski sta se udarili 20. avgusta 917 pri [[Bitka pri Aheloju (917)|Aheloju]] v eni od največjih bitk srednjega veka.<ref>Dimitrov, ''Bulgaria: illustrated history''.</ref> Bizantinci so doživeli poraz brez primere in pustili na bojišču 70.000 mrtvih. Ostanek njihove vojske so Bolgari zasledovali in porazili v [[bitka pri Katasirti|bitki pri Katasirti]].<ref>De Boor, Сarl Gothard (1888). ''Vita Euthymii''. Berlin: Reimer, str. 214.</ref> Konstantinopel so rešili Srbi, ki so napadli Bolgare z zahoda. Srbi so doživeli popoln poraz, vendar so dali bizantinskemu generalu in bodočemu cesarju [[Roman Lekapen|Romanu Lekapenu]] nekaj dragocenega časa, da je pripravil obrambo mesta. V naslednjem desetletju so Bolgari zavladali na celem Balkanu, razen v Konstantinoplu in na [[Peloponez]]u. Leta 927 je bolgarski vojvoda Alogobotur napadel [[Hrvaška|Hrvaško]] in se v bitki, ki jo pogosto imenujejo [[Hrvaško-bolgarska bitka leta 927|bitka na bosanskem višavju]], spopadel z vojsko hrvaškega kralja [[Tomislav]]a. Hrvati so popolnoma uničili bolgarsko vojsko in ustavili njihovo širjenje proti zahodu.<ref name=bakalov>Bakalov, ''Istorija na Bǎlgarija'', ''Simeon I Veliki''</ref> === Upadanje === [[Slika:RizMap10.jpg|right|thumb|250px|Bolgarsko cesarstvo med vladanjem carja Samuila<ref name=delev/>]] Po Simeonovi smrti je začela bolgarska moč postopoma upadati. V mirovni pogodbi leta 927 so Bizantinci uradno priznali cesarski naslov Simeonovemu sinu [[Peter I. Bolgarski|Petru I.]] in Bolgarski patriarhat. Mir z Bizanci Bolgariji kjub temu ni prinesel blaginje. Mladi car je že na začetku svojega vladanja naletel na notranje težave in spore s svojimi brati in bil v 930. letih prisiljen priznati neodvisnost [[Raška|Raške]].<ref>Konstantin Porfirogenet, ''De Administrando Imperio'', str. 158—159.</ref> Najhujši udarec je prišel s severa, kjer je država od leta 934 do 965 pretrpela kar pet napadov Madžarov.<ref>Teofan Kontinuat, str. 462—463 in 480.</ref> Leta 944 so jo napadli [[Pečenegi]], ki so izropali severovzhodne predele cesarstva. Med vladanjem Petra I. in [[Boris II. Bolgarski|Borisa II.]] je bila država notranje razklana zaradi [[Herezija|herezije bogomilov]].<ref>Nikolaj Papa, ''Response'', str. 1015.</ref> Leta 968 je Bolgarijo napadla [[Kijevska Rusija]]. [[Svjatoslav I. Kijevski]] je zasedel Preslav<ref>Cedrenus: II, str. 383.</ref> in ustanovil svojo prestolnico v Preslavcu.<ref>''Chronique dite de Nestor'', str. 53—54.</ref> Tri leta kasneje se je v vojno vmešal bizantinski cesar [[Ivan I. Cimisk]] in med obleganjem Dorostorja porazil Svjatoslava. Borisa II. so Bizantinci ujeli in mu v Konstantinoplu obredno odvzeli cesarski naslov.<ref>Leo Diaconus, str. 158-159.</ref> Vzhodno Bolgarijo so razglasili za bizantinski protektorat. === Propad === Po bizantinski izdaji je v bolgarskih rokah ostalo samo ozemlje zahodno od reke Iskar. Odpor proti Bizantincem so vodili bratje [[Komitopuli]]. Leta 976 se je po smrti starejših treh bratov vsa oblast združila v rokah četrtega brata Samuila. Ko je zakoniti naslednik bolgarskega prestola [[Roman Bolgarski|Roman]] pobegnil iz bizantinskega ujetništva, ga je Samuil v Vidinu priznal za cesarja<ref>Prokić, str. 28.</ref> in zatem postal vrhovni poveljnik bolgarske vojske. Kot izjemen general in dober politik je uspel vojno srečo obrniti na bolgarsko stran. Leta 986 je v [[Bitka pri Trajanovih vratih|bitki pri Trajanovih vratih]] prepričljivo porazil novega bizantinskega cesarja [[Bazilij II. Bolgarokton|Bazilija II.]], ki je komaj ušel z bojišča.<ref>Skilices, str. 436–438.</ref><ref>Gilferding A., (1868). ''Pisma od istorii Serbov i Bolgar'', str. 209.</ref> Pet let kasneje je porazil še srbsko državo Raško.<ref>Šišić, str. 331.</ref> Roman, ki je bil zadnji potomec Krumove dinastije, je leta 997 umrl in Samuil se je proglasil za bolgarskega cesarja.<ref>Rozen, str. 43.</ref> Po letu 1001 se je vojna sreča obrnila na bizantinsko stran. Leta 1001 so zasedli prestolnici Plisko in Preslav in na začetku leta 1004 začeli nov pohod proti Bolgarom. Dodatno korist so imeli tudi od vojne med Bolgarijo in [[Ogrsko kraljestvo|Ogrskim kraljestvom]], ustanovljenim leta 1003. Bizantinski zmagi v bitkah pri Sperheju in Skopju sta dokončno oslabeli bolgarsko vojsko in cesar Bazilij je začel z vsakoletnimi vojnimi pohodi sistematično uničeval bolgarske utrdbe. V [[bitka na Belasici|bitki na Belasici]] leta 1014 je bila bolgarska vojska dokončno poražena.<ref name=Angold1997/> Po bitki so 99 od 100 bolgarskih ujetnikov oslepili, stotemu pa pustili eno oko, da je lahko svoje rojake odpeljal domov. Cesar Bazilij je dobil nadimek ''Bolgarokton'' – ''Ubijalec Bolgarov''. Car Samuil je ob pogledu na svojo slepo vojsko umrl zaradi srčne kapi. Do leta 1018 so se vdale vse bolgarske utrdbe in Bolgarsko cesarstvo je bilo razpuščeno. == Kultura == Kulturno dediščino Prvega bolgarskega cesarstva historiografi običajno imenujejo plisko-preslavska kultura. Pliska in Preslav sta bili prestolnici cesarstva, v katerih se je ohranilo največ spomenikov. Mnogo spomenikov iz tega obdobja so odkrili tudi v okolici Madare, Šumena, Novega Pazarja in vasi Han Krum v severovzhodni Bolgariji, pa tudi na ozemlju sedanje Romunije, kjer jo zgodovinarji imenujejo dridujska kultura.<ref>Dimitǎr Ovčarov, ''Istorija na Bǎlgarite: izkrivjavanija i falšifikacii'', 1, Sofija, TanNakRa, str. 170-200. [http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&cat_id=4&page=1&nums=74] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20071212073442/http://dacoromania.org/index.php?nma=catalog&fla=stat&nums=74&cat_id=4&page=1 |date=2007-12-12 }}</ref> Ostanke so našli tudi v južni Besarabiji, ki je zdaj razdeljena med Ukrajino in Moldovo.<ref>Čebotarenko, G.F., ''Materiali k arheologičeskoj karte pamjatnikov VIII-X. v. v južnoj časti Pruto-Dnestrovskogo meždurečija'' // ''Dalekoe prošloe Moldavii'', Kišnjev, 1969, str. 224-230.</ref> === Arhitektura === Najpomembnejše značilnosti zgodnje bolgarske arhitekture so bile monumentalne zgradbe, značilne za [[Rimsko cesarstvo|Rimsko]], ne pa tudi za takratno [[Bizantinsko cesarstvo]]. V Pliski sta bili dve glavni vrsti zgradb: zgradbe iz lesa in opeke in obrambno obzidje, zgrajeno iz velikih kamnitih blokov, povezanih z malto. Enak način zidave se je uporabljal tudi pri gradnji preslavske trdnjave, vojaškega tabora v Han Krumu, lovski palači v Madari in trdnjavi na otoku Păcuiul lui Soare.<ref>Р. Diaconu, D. Vilceanu, ''Pácuiul lui Soare'', Cetatea bizantina, I, Bukarešta, 1972.</ref> Trdnjave so bili zgrajene večinoma na ravninah in se po tem razlikujejo od trdnjav iz [[Drugo bolgarsko cesarstvo|Drugega bolgarskega cesarstva]]. Po prevzemu krščanstva leta 864 so se začele intenzivno graditi cerkve in samostani, med njimi Velika bazilika v Pliski, ki je bila z dolžino 99 metrov ena največjih zgradb tistega časa, in Zlata cerkev v Preslavu. Cerkve so bile večinoma troladijske. Bolgarska prestolnica je bila poznana tudi po keramiki, s katero so krasili javne in verske zgradbe. Čudovite ikone in cerkveni oltarji so izdelani iz posebnih keramičnih ploščic. V mestu so bile tudi številne zlatarske in srebrarske delavnice, ki so izdelovale čudovit nakit. === Keramika === [[Slika:St. Theodor.jpg|thumb|left|150px|Keramična ikona sv. Teodorja, Preslav okoli leta 900, Narodni arheološki muzej v Sofiji]] Eden od najbolj zanimivih pojavov v plisko-preslavski kulturi je bilo krašenje palač in cerkva z lakiranimi keramičnimi ploščicami, ki kaže na bližnjevzhodni (arabski) vpliv. Ploščice so bile poslikane večinoma z geometrijskimi liki ali rastlinskimi motivi, nekatere tudi s podobami svetnikov. Med slednjimi je najbolj znana dobro ohranjena ikona sv. Teodorja, sestavljena iz dvajsetih ploščic, ki so jo našli v ruševinah samostan sv. Pantelejmona v predmestju Preslava.<ref name="ODB335">Kazhdan (1991), str. 335.</ref> Ploščice so bile ploščate ali cevaste in so bile razporejene v frize s ponavljajočimi se vzorci. Zaradi uničenja Pliske in Preslava so se ohranili samo fragmenti in detajli keramičnega okrasja. Večina najdenih ploščic je bila iz delavnic v Preslavu in njegovi okolici, predvsem iz vasi Patleina.<ref>Kazhdan (1991), str. 335, 2084–2085.</ref> Glavna najdišča bolgarske lončevine za domačo rabo so nekropole v Novem Pazarju, Devnji in Varni. Posoda je bila izdelana na lončarskem vretenu, kar je v nasprotju s slovansko prakso. Za žganje lončevine so se uporabljale dvonadstropne peči. Oblika in poslikava zgodnje bolgarske lončevine je podobna tisti, ki so jo odkrili na severnem [[Kavkaz]]u, [[Krim, Ukrajina|Krimu]] in obalah [[Azovsko morje|Azovskega morja]]. === Književnost === Bolgarska književnost je najstarejša slovanska književnost. [[Sveti Ciril in Metod|Ciril in Metod]], misijonarja iz [[Solun]]a, sta izoblikovala pisavo [[glagolica|glagolico]], ki jo je Bolgarsko cesarstvo privzelo okoli leta 886. Pisava in [[stara cerkvena slovanščina]] (bolgarščina) sta sprožili bogato književno in kulturno dejavnost, predvsem okoli preslavske in ohridske šole, ki so ju na Borisov ukaz ustanovili leta 886. Na začetku 10. stoletja se je v preslavski literarni šoli na osnovi [[grška pisava|grške pisave]] in glagolske kurzive razvila nova pisava [[cirilica]]. Alternativna teorija trdi, da je pisavo razvil bolgarski učenjak in Cirilov in Metodov učenec sv. [[Sveti Kliment Ohridski|Kliment Ohridski]] v ohridski literarni šoli. Bolgarski zavetnik je postal pobožen menih in puščavnik sv. [[Ivan Rilski]] (876–946). Med vladanjem carja [[Simeon I. Bolgarski|Simeona I.]] so se na njegovem dvoru zbirali številni učenjaki, ki so prevedli ogromno število knjig iz grščine in napisali mnogo izvirnih del. Med najbolj slavnimi osebnostmi so bili [[Konstantin Preslavski]], [[Ivan Eksarh]] in [[Černorizec Hrabri]], za katerega so nekateri strokovnjaki prepričani, da se je za njim skrival Simeon. Černorizec Hrabri je napisal priljubljeno ''Pripoved o črkah'' (''Сказание о писменех''), Kliment Ohridski je prevedel veliko število verskih knjig iz grščine, Ivan Eksarh je napisal ''Šestodnev'' in prevedel ''Pravoslavno krščanstvo'' [[Sveti Janez Damaščan|Ivana Damaščana]], velik prispevek pa je dal tudi [[Naum Preslavski]]. Bolgarski učenjaki in njihova dela so imela velik vpliv na večino slovanskega sveta. Staro cerkveno slovanščino, glagolico in cirilico so razširila v [[Kijevska Rusija|Kijevsko Rusijo]], srednjeveško [[Srbija|Srbijo]], srednjeveško [[Hrvaška|Hrvaško]], pa tudi v neslovanska okolja, na primer v [[Vlaška|Vlaško]] in [[Moldavija|Moldavijo]]. == Religija == Prabolgari in Slovani so tudi po ustanovitvi bolgarske države prakticirali svoje prvotne domače religije. Bolgarska religija je bila [[enoboštvo|enoboštvena]] – verjeli so v boga neba [[Tangra|Tangro]]. Ko sta [[Omurtag]] in [[Leon V. Armenec]] leta 815 podpisala mirovno pogodbo, je bizantinski cesar prisegel po bolgarskih običajih. Bizantinski zgodovinarji so zapisali, da večina slovanskih vladarjev opravlja razne [[Poganstvo|poganske]] obrede.<ref>Andreev J., ''Българските ханове и царе'' (Bolgarski kani in carji), Veliko Tarnovo, 1996, str. 57-58, ISBN 954-427-216-X.</ref> Slovani so prakticirali mnogoboštvo. Njihov najvišji bog je bil [[Perun]]. Obstajajo dokazi, da je bilo krščanstvo razširjeno že v prvih 150 letih obstoja države. Sredi 9. stoletja se je Boris I. odločil privzeti [[Pravoslavje|krščanstvo]], da bi s tem trdno povezal prebivalstvo svoje države. == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Andreev, J., Lalkov, M., ''Българските ханове и царе'' (''Bolgarski kani in carji''). Abagar, 1966. ISBN 954-427-216-X. * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''Епоха на хуно-българското надмощие (679-852)'' (''Obdobje hunsko-bolgarske prevlade (679-852)''), Sofija, 1918. ISBN 9547366284. [http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140106182453/http://navigator.idg.bg/index.php?type=2&p=2169&id=4514676 |date=2014-01-06 }} * Zlatarski, V.N., ''История на българската държава през средните векове'' (''Zgodovina srednjeveške bolgarske države''), I. del, ''История на Първото българско царство'' (''Zgodovina Prvega bolgarskega cesarstva''), II. zvezek, ''От славянизацията на държавата до падането на Първото царство (852–1018)'' (''Od slovanizacije do propada Prvega bolgarskega cesarstva (852-1018)''), Sofija, 1927. [http://knigabg.com/index.php?page=book&id=2271&PHPSESSID=6e7a644cf7f0100a222bb7d55953be18] * Bakalov, G., Komanov, M., ''История на България'' (''Zgodovina Bolgarije''), Sofija: Trud, Sirma. ISBN 9844830679. * Carev, S., ''Български хроники'' (''Bolgarske kronike''), Sofija, Plovdiv: Trud, Žanet 45. ISBN 954-528-610-5. * Delev, P., Kacinov, V., Mitev. P., Kalinova E., Baeva I., Dobrev B., ''История и цивилизация'' (''Zgodovina in civilizacija''), Trud, Sirma, 2006. * {{navedi knjigo |author=Fine, John Van Antwerp Jr. |year=1991 |title=The Early Medieval Balkans: A Critical Survey from the Sixth to the Late Twelfth Century |url=https://archive.org/details/earlymedievalbal0000fine |publisher=University of Michigan Press |isbn=978-0-472-08149-3 |cobiss= |pages=}} * {{navedi knjigo |author= |editor=Kazhdan, Alexander|year=1991 |title=Oxford Dictionary of Byzantium |url=https://archive.org/details/journalofamerica0001unse_t4a3|publisher=New York ; Oxford : Oxford University Press |isbn=978-0-19-504652-6 |cobiss= |pages=}} * Runciman, S., ''A History of the First Bulgarian Empire''. G. Bell & Sons, London, 1930. [http://www.questia.com/library/book/a-history-of-the-first-bulgarian-empire-by-steven-runciman.jsp] * Cawley, Ch., Medieval Lands, ''Foundation for Medieval Genealogy'', 2006–2007. {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Ustanovitve leta 680]] [[Kategorija:Ukinitve leta 1018]] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije]] [[Kategorija:Bizantinsko cesarstvo]] [[Kategorija:Bivše evropske monarhije]] [[Kategorija:Bivše države na Balkanu]] k4e3tlbrjay4yiqeejyz3fnf5iapl2x 0 340014 6680060 5779820 2026-05-23T20:41:46Z G-Cup 10746 /* Zgodovina */ 6680060 wikitext text/x-wiki [[Slika:Markacist.PNG|thumb|right|300px|Uradni znak markacista]] '''Markacist''' je posebej usposobljen strokovni delavec, član [[Planinsko društvo|planinskega društva]], ki skrbi za označevanje in vzdrževanje [[Planinska pot|planinskih poti]], katerih skrbnik je to planinsko društvo. Zna organizirati in izvesti delo na poteh za katere je zadolženo planinsko društvo, pa tudi na širšem območju ne le v matičnem planinskem društvu. == Zgodovina == ''Slovensko planinsko društvo'' je že ob svoji ustanovitvi leta 1893 začelo z označevanjem planinskih poti. V prvem letu svojega obstoja je označilo 97 planinskih poti. To delo je prevzela in ga nadaljuje [[Planinska zveza Slovenije]]. Za prvo nadelano in označeno pot štejemo planinsko pot na [[Donačka gora|Donačko goro]], ki je bila leta 1853 urejena za potrebe zdraviliškega turizma (Planinski vestnik 2, 1896). V [[Julijske Alpe|Julijskih Alpah]] je bila kot prva označena pot iz [[Bohinj]]a čez [[Komarča|Komarč]]o na [[Triglav]] leta 1879. Novo poglavje sodobnega urejanja težjih poti so po vzorih iz Dolomitov in z lastnimi invencijami prvi razvili v Markacijskem odseku PD Ljubljana - matica po letu 1975. Postopoma so uvedli strojno nadelavo s sodobnimi stroji. Pionirsko je bilo popravljanje poti Kredarica Triglav Dolič leta 1978. Ekipo je vodil Mihael Klun. Prvič so na terenu uporabljali prenosni bencinski agregat, električne svedre in nov način napenjanja jeklenic. Sistem so dopolnjevali na poteh v Julijcih in za tem v Kamniško Savinjskih Alpah ter drugje. == Usposabljanje == Za označevanje, vzdrževanje in nadelavo planinskih poti usposablja [[Komisija za planinske poti]] pri Planinski zvezi Slovenije markaciste in [[inštruktor]]je markaciste. Usposabljanje za markacista poteka po programu, ki ga je potrdila Komisija za vzgojo in izobraževanje PZS in Strokovni svet RS za šport. Izvaja se vsako leto. Število udeležencev je omejeno na 25 na en tečaj. Program usposabljanja je namenjen vsem članom planinskih društev, ki želijo opravljati to [[Prostovoljstvo|prostovolj]]no delo. Program je namenjen pridobitvi strokovne usposobljenosti za: * delo na planinskih poteh, * vodenje markacijskih odsekov ali odsekov za planinske poti, * dajanje predlogov in pobud za izvajanje projektov na področju vzdrževanja in označevanja planinskih poti, * sodelovanje s pristojnimi institucijami izven PZS. Usposabljajo pa se lahko tudi: * vodniki Planinske zveze Slovenije, člani Gorske reševalne službe Slovenije in gorski vodniki, * [[gozdar]]ji območnih enot [[Zavod za gozdove Slovenije|Zavoda za gozdove Slovenije]], ki bodo markirali [[Evropske pešpoti|evropske pešpoti]] in * predavatelji, ki bi želeli predavati s področja spoznavanja problematike planinskih poti. Udeleženci se naučijo razumeti: * pomen vsebin s področja označevanja in vzdrževanja planinskih poti za delovanje planinske organizacije, * pojme, dejstva in zakonitosti, * zahteve po enotnem strokovnem delovanju markacistov, * odgovoren odnos do okolja in narave ter pomen aktivnega varovanja okolja. Področje delovanja markacista in inštruktorja markacista ureja Pravilnik o markacistu. == Program usposabljanja == Program usposabljanja se izvaja v več delih, običajno v eni od planinskih koč. Usposabljanje za naziv markacist obsega: * štiridnevni osnovni tečaj; * izdelavo [[seminarska naloga|seminarske naloge]] in pisni [[izpit]]; * dve leti [[pripravništvo|pripravništv]]a. Vsebina seminarske naloge se nanaša na evidenco planinskih poti in vnos v geografski informacijski sistem. Tečajnik vriše pot v DTK 1:25.000 in izdela opis poti. Teoretični del izpita predstavljajo pisni testi iz tematik, ki so jih obravnavali na tečaju. == Licenčno izpopolnjevanje == Markacist PZS podaljšuje svojo [[licenca|licenc]]o vsako leto. Do 31. januarja mora Komisiji za pota poslati (skupaj z izkaznico) pisno poročilo o delu v preteklem letu, ki ga potrdi matično planinsko društvo. Na podlagi tega poročila se mu podaljša veljavnost naziva in to vpiše v njegovo [[izkaznica|izkaznic]]o. Markacist mora vsakih pet let opraviti dodatno licenčno usposabljanje. Pogoj je, da je bil v petih letih aktiven na najmanj petih akcijah. Za uspešno končan licenčni seminar je potrebna 100 % udeležba pri teoretičnem in praktičnem delu. Če markacist licence ne podaljša dvakrat zapored, mora pred udeležbo na dodatnem licenčnem usposabljanju ponovno izpolniti posebne pogoje (število akcij). Izpolnjevanje pogojev dokazuje s potrjenim seznamom opravljenih akcij. [[Slika:Markiranje.JPG|thumb|right|300px|Delo na terenu - pot na Kucelj]] == Predmetnik == Teoretični del usposabljanja obsega naslednje predmete: * Organiziranost markacistov (pravice, dolžnosti, obseg dela, nastanek planinske poti, zgodovina) * Pomen in vsebina planinskih poti (razlikovanje pot in planinska pot, kategorizacija, pogoji za odpiranje nove ali opustitev obstoječe planinske poti) * Označevanje planinskih poti – vzdrževanje in nadelava (osnovne, izjemne, zimske oznake, ) * Spoznavanje in [[varstvo gorske narave]] na planinskih poteh (odnosi in zakonistosti) * [[Varovalne naprave]] (predstavitev, namen, izdelava in namestitev) * Dokumentacija (pojem in pomen dokumentacije, vsebina, vodenje, poročanje) * Osebna zaščita in varovanje (seznanitev, uporaba - [[plezalni pas]], uporaba vozlov, [[vponka|vponk]], [[samovarovalni sestav|samovarovalnega sestava]]) Praktični del obsega: * Tehnika markiranja (delo na terenu ob koncu tečaja) (označevanje in vzdrževanje planinskih poti, tehnologija označevanja, uporaba orodij) * Varovalne naprave * Osebna zaščita in varovanje == Priznanje Alojza Knafelca == Markacist ali markacijski odsek lahko za svoje uspešno delo dobi tudi priznanje ali diplomo Alojza Knafelca, ki ga podeljuje Komisija za planinske poti pri PZS. Priznanje ali diploma se podelita za: * za dolgoletno in požrtvovalno delo na planinskih poteh * za [[življensko delo|življenjsko delo]] na področju planinskih poti * za izjemne dosežke pri markiranju in vzdrževanju * za vzgojo novih kadrov * za publicistično dejavnost * za izjemen prispevek za vzdrževanje planinskih poti * za vzdrževanje in publiciranje vezne ali krožne planinske poti Diploma Alojza Knafelca se podeljuje markacistu za njegovo življenjsko delo na področju planinskih poti ali vsaj 20 let delovanja. == Viri == * [http://www.pzs.si/ Planinska zveza Slovenije] * Uradni list RS, št. 61/07 Zakon o planinskih poteh * Pravilnik komisije za planinske poti UO PZS, 15. redna seja, 3. decembra 2004 * Pravilnik o priznanju in diplomi Alojza Knafelca UO PZS, 15. redna seja, 3. decembra 2004 == Glej tudi == * Študija o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti, 2010, delovna skupina, Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko * [http://www.turistična-zveza.si Turistična zveza Slovenije]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} [[Kategorija:Planinstvo]] [[Kategorija:Gorništvo]] lcjkqoggt6owhpkcuezxr3jq2x9k3j0 0 341872 6680189 6501790 2026-05-24T10:41:46Z ~2026-13659-49 255600 6680189 wikitext text/x-wiki '''Krajnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boris Krajnik]], violist * [[Dušan Krajnik]] (*1960), ekonomist in politik * [[Ivan Krajnik]] (1857—1929), učitelj in kartograf * [[Josip Krajnik]] (1902—?), arhitekt (Gradec) * [[Katja Krajnik]] (por. [[Kralj]]) (1973—2016), violinistka * [[Marija Krajnik]] (*1942), pesnica in pisateljica * [[Milan Krajnik]] (*1937), gospodarstvenik * [[Nina Krajnik]] (*1985), lacanovska psihoanalitičarka * [[Paul Krajnik|Paul (Pavel) Krajnik]] (1922—2014), dr. teologije, posvečen v vzhodnem obredu (Argentina, ZDA) * [[Pavel Krajnik]] (1924—2018), rimskokatoliški duhovnik, frančiškan, [[bibliotekar]] samostana na [[Kostanjevica pri Gorici|Kostanjevici]], pisatelj * [[Rok Krajnik]], veterinar * [[Roman Krajnik]], športno plezanje: trener [[Janja Garnbret|Janje Garnbret]], selektor * [[Valter Krajnik]], gorski kolesar == Glej tudi == * priimek [[Krajšek]] * priimek [[Krajcar]] * priimek [[Krajnc]] * priimek [[Krajgerji|Krajner]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krajnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] mmo4xv16urtndkdwl7esnh7hfdtjv0k 6680190 6680189 2026-05-24T10:42:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Glej tudi */ 6680190 wikitext text/x-wiki '''Krajnik''' je [[priimek]] več znanih [[Slovenci|Slovencev]]: * [[Boris Krajnik]], violist * [[Dušan Krajnik]] (*1960), ekonomist in politik * [[Ivan Krajnik]] (1857—1929), učitelj in kartograf * [[Josip Krajnik]] (1902—?), arhitekt (Gradec) * [[Katja Krajnik]] (por. [[Kralj]]) (1973—2016), violinistka * [[Marija Krajnik]] (*1942), pesnica in pisateljica * [[Milan Krajnik]] (*1937), gospodarstvenik * [[Nina Krajnik]] (*1985), lacanovska psihoanalitičarka, filozofinja, političarka * [[Paul Krajnik|Paul (Pavel) Krajnik]] (1922—2014), dr. teologije, posvečen v vzhodnem obredu (Argentina, ZDA) * [[Pavel Krajnik]] (1924—2018), rimskokatoliški duhovnik, frančiškan, [[bibliotekar]] samostana na [[Kostanjevica pri Gorici|Kostanjevici]], pisatelj * [[Rok Krajnik]], veterinar * [[Roman Krajnik]], športno plezanje: trener [[Janja Garnbret|Janje Garnbret]], selektor * [[Valter Krajnik]], gorski kolesar == Glej tudi == * priimek [[Krajšek]] * priimek [[Krajcar]] * priimek [[Krajnc]] * priimek [[Krajgerji|Krajner]] == Zunanje povezave == * {{baza imen SURS|priimek=Krajnik}} {{priimek}} [[Kategorija:Slovenski priimki]] 2mu2q35oj0ruwdma08fvsqezjh3swd2 0 355105 6679788 6661657 2026-05-23T12:29:14Z A09 188929 /* Nekdanje */ slikca (!) 6679788 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] in [[Kapela|kapel]] v [[Maribor]]u'''. == Cerkve == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | {{Slika d|Q12786843}} | [[Cerkev sv. Alojzija, Maribor|sv. Alojzij]] | Središče,<br>[[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] 7 | 1767–1769 | [[barok]],<br>[[Janez Nepomuk Fuchs]] | nekdanja cerkev jezuitskega kolegija, do leta 2016 edina podružnična cerkev v Mariboru (spadala pod Župnijo Maribor - Sv. Janez Krstnik), danes cerkev Hrvaške katoliške misije v Mariboru<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 189–192.</ref><ref>[http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=205,2 Podružna cerkev sv. Alojzija], Arhitekturni-vodnik, pridobljeno 4. maj 2016.</ref><ref>[http://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/sporocilo-in-izjava-nadskofije-maribor Sporočilo in izjava Nadškofije Maribor], Družina.si, pridobljeno 19. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66498316|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor.jpg}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Košaki]],<br>[[Košaški Dol, Maribor|Košaški Dol]] 153 | 2008–2019 (posvečena) | [[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q105627814|lokalna=Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (Tezno)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tezno]],<br>[[Vrablova ulica, Maribor|Vrablova ulica]] 21 | 1971 | [[Ciril Zazula]] | |- | {{Slika d|Q60347766}} | [[Evangeličanska cerkev, Maribor|Evangeličanska cerkev]] | Središče,<br>[[Trubarjeva ulica, Maribor|Trubarjeva ulica]] 1 | 1869 | [[neorenesansa]] | |- | {{Slika d|Q66458872|lokalna=Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor|sv. Frančišek Asiški]] | [[Radvanje]],<br>[[Lackova cesta, Maribor|Lackova cesta]] 2 | 1979 | [[Ciril Zazula]] | cerkev je nastala z razširitvijo kapele iz leta 1894<ref>[http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/5899 Radvanje: 50. Let župnije sv. Frančiška Asiškega], Aktualno.rkc.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66458842|lokalna=Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor|sv. Janez Bosko]] | [[Engelsova ulica, Maribor|Engelsova ulica]] 66 | 2015 (blagoslovljena) | | salezijanska |- | {{Slika d|Q2617274}} | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|sv. Janez Krstnik]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] | 2. četrtina 12. stoletja | [[gotika]] | [[stolnica]], grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Maksimilijan Držečnik|Maksimilijana Držečnika]]<ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 104.</ref> |- | {{Slika d|Q60347635}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Maribor|sv. Jožef]] | [[Studenci]],<br>[[Ob izvirkih, Maribor|Ob izvirkih]] 5 | 1675,<br>1726–1728 (na novo pozidana) | [[barok]] | kapucinska, nekdanja lazaristovska, usoda prvotne cerkve nejasna<ref>[[Sergej Vrišer]], ''Cerkev svetega Jožefa na Studencih v Mariboru'', Župnijski urad sv. Jožefa, Maribor 1999, strani 6–10, 28.</ref> |- | {{Slika d|Q105668908|lokalna=Cerkev sv. Križa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Križa, Maribor|sv. Križ]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Ertlova ulica, Maribor|Ertlova ulica]] 4 | 1987–1990 | [[Bogdan Reichenberg]]<ref>[http://www.sveti-kriz.si/index.php/content/display/5/zgodovina/20 Župnija Sv. Križa skozi čas], Sveti-kriz.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> | |- | {{Slika d|Q60347829}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Maribor|sv. Marija Magdalena]] | [[Magdalenski trg, Maribor|Magdalenski trg]] 3 | | | jezuitska |- | {{Slika d|Q66458869|lokalna=Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor.JPG}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Pobrežje]],<br>[[Kosovelova ulica, Maribor|Kosovelova ulica]] 1 a | 1987–1995 | [[Borut Pečenko]],<br>[[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezje, Maribor|Brezje]],<br>[[Na Trati, Maribor|Na Trati]] 7 | | | |- | {{Slika d|Q730860}} | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1892–1900 | [[neoromanika]],<br>[[Richard Jordan]] | [[bazilika]], frančiškanska, grob škofov [[Mihael Napotnik|Mihaela Napotnika]], [[Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]], patra [[Kalist Heric|Kalista Herica]], nekdanji grob škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, strani 42–44.</ref> |- | {{Slika d|Q105664634|lokalna=Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor|sv. Rešnje telo]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Cesta zmage, Maribor|Cesta zmage]] 29 | 1936–1938 | [[Herbert Drofenik]] | |- ! colspan= 6 | ==== V načrtu ==== |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (pravoslavna)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]], gozdna parcela<br>poleg sedanje pravoslavne<br>[[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|kapele sv. Cirila in Metoda]] | | | pravoslavna, v načrtu<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009120805493012 Vecer.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 24. april 2013.</ref> |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:Mariborski špital in cerkev sv. Duha, Maribor, 1850 (cropped).png|center|150px]] | [[Cerkev sv. Duha, Maribor|sv. Duh]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 10 | | | predhodnica [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|sv. Lazar]] | [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg generala Maistra]] | 1935–1936,<br>1941 (porušena ob okupaciji) | [[neobizantinski slog]],<br>[[Momir Korunović]] | srbska [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] cerkev<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> |- | {{Slika d|Q66493635}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Maribor|Marijino oznanjenje]] | Središče,<br>[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] 3 | 1760–1766,<br>1864–1869 (preurejena v začasno evangeličansko cerkev) | | celestinska, do 2. aprila 1782, ko je bil samostan ukinjen, danes [[Umetnostna galerija Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 187–188.</ref> |- | {{Slika d|Q60348166}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]] | [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] 2 | 1270 (omenjena) | [[barok]] | minoritska, danes prireditveni prostor Mestne občine Maribor, samostan pa [[Lutkovno gledališče Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 199–202.</ref> |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1620 (posvečena) | | kapucinska, nato minoritska, redemptoristična, frančiškanska; do leta 1784 se je imenovala cerkev Marijinega vnebovzetja; predhodnica današnje bazilike<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 193–196.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|sv. Ulrik]] | Na vogalu [[Prešernova ulica, Maribor|Prešernove ulice]] in [[Partizanska cesta, Maribor|Partizanske ceste]] | 1300 (prva omemba),<br>1844 (porušena) | | po ljudskem izročilu najstarejša cerkev v Mariboru, kasneje podružnična cerkev Stolne župnije<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, stran 12.</ref><ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 164.</ref> |- | {{Slika d|Q4281383}} | [[Sinagoga Maribor|Vsi sveti]] | [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] 4 | 14. stoletje (zgrajena kot sinagoga),<br>1501 (spremenjena v cerkev),<br>1785 (cerkev ukinjena) | | sinagoga v Judovski četrti, nato cerkev, zatem vojaško skladišče, stanovanjska hiša, razstavni prostori |} == Kapele == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor]],<br>[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 5 | | | bolniška kapela |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Avguština, Maribor|sv. Avguštin]] | Dom pod Gorco,<br>[[Pekrska cesta, Maribor|Pekrska cesta]] 56 | | | kapela Doma pod Gorco (dom starejših občanov), v občinski lasti, bogoslužni prostor starokatoliške [[Župnija Sv. Luka v Mariboru|Župnije Sv. Luka v Mariboru]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-mariboru-vernike-svarijo-pred-udelezevanjem-starokatoliskih-obredov |title=V Mariboru vernike svarijo pred udeležbo pri starokatoliških obredih |accessdate=2026-04-19 |date= |format= |work=Druzina.si }}</ref> |- | [[Slika:Sts. Cyril and Methodius Chapel (Maribor) 05.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] 13 | 2006 (preureditev stare zgradbe) | | glavni bogoslužni prostor Srbske pravoslavne občine v Mariboru; preurejena stavba nekdanjega skladišča Mariborskega vodovoda<ref>[http://spc-mb.net/istorijat/ Istorijat Pravoslavne crkve opštine u Mariboru], Spc-mb.net, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vetrinjski dvor|sv. Florjan]] | [[Vetrinjski dvor]],<br>[[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] 30 | 1519 (posvečena) | | [[Grajska kapela|dvorna kapela]]<ref>[http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx Maribor-pohorje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130210112451/http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx |date=2013-02-10 }}, pridobljeno 11. maj 2013.</ref> |- | [[Slika:Our Lady of Loreto Chapel, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Loretske Matere Božje, Maribor|Loretska Mati Božja]] | [[Mariborski grad]],<br>[[Grajska ulica]] 2 | | | [[grajska kapela]] |- | {{Slika d|Q18808970}} | [[Kapela Marije Pomočnice, Maribor|Marija Pomočnica]] | [[Pobreško pokopališče]] | 1891 | | pokopališka kapela, grob škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 18.</ref> |- | {{Slika d|Q60347378}} | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | 1821 | | |- | [[Slika:Dom Cvetane Priol 09.JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (Priolova kapela)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Vinarska ulica, Maribor|Vinarska ulica]] 14 a | | | hišna kapela družine [[Josip Priol|Josipa Priola]] |- | [[Slika:Immaculate Conception Chapel, Maribor (nunnery chapel).JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (samostanska)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] 17 | | | samostanska kapela Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:183 Schloss Melling, Mellinghof Maribor - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Katarine, Maribor|sv. Katarina]] | [[Melje]],<br>[[Trdinova ulica, Maribor|Trdinova ulica]] 18 | 1413 (omenjena),<br>1827 (razsvečena),<br>1844 (podrta) | | del nekdanje [[Komenda (posestvo)|komende]] Malteškega viteškega reda<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 207.</ref><ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 197–198.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Mihaela, Maribor|sv. Mihael]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], v bližini današnje [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] | 1245 (prvič omenjena),<br>med 1783 in 1797 (podrta ob odstranitvi starega pokopališča) | | kapela s kostnico (karner)<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 165.</ref><ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 114–115.</ref> |- | [[Slika:Kapela Srca Jezusovega, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Srca Jezusovega, Maribor|Srce Jezusovo]] | [[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 13 | 1932 (blagoslovljena),<br>2020 (oprema prestavljena v prostore [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška]] in zgradba prodana) | [[Jože Plečnik]] | jezuitska kapela, del stanovanjskega poslopja, edino Plečnikovo delo v Mariboru<ref>[http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kapela-srca-jezusovega Kapela Srca Jezusovega], Mariborart.si, pridobljeno 28. julij 2024.</ref><ref>[https://ptujinfo.com/novica/lokalno/kaksna-bo-usoda-edine-plecnikove-zapuscine-v-mariboru/213103 Kakšna bo usoda edine Plečnikove zapuščine v Mariboru?], Ptujinfo.com, pridobljeno 28. julij 2024.</ref> |- | {{Slika d|Q18812420}} | [[Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor|Žalostna Mati Božja]] | nekdanje mestno pokopališče ob [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjevi ulici]], današnji [[Ljudski vrt]] | 1827,<br>1951 (podrta) | | pokopališka kapela, prvi grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]] |- | [[Slika:Maribor Castle (Piramida) 02.JPG|center|150px]] | [[Grad Maribor|kapela]] | [[Grad Maribor]],<br>[[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | | | [[grajska kapela]]<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 203.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1834,<br>1891 (podrta) | | [[pokopališka kapela]], predhodnica sedanje kapele Marije Pomočnice, grob grofov [[Brandis]]<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 215.</ref> |- | {{Slika d|Q106233883}} | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1926 | [[Rudolf Kiffmann]] | nikoli posvečena, že od začetka služila kot [[mrliška vežica]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 15.</ref> |- | [[Slika:Chapel at the archiepiscopal ordinary's office in Maribor.JPG|center|150px]] | kapela | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 19 | | | pisarna Nadškofijskega ordinariata Maribor |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo]], podružnična cerkev Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik * [[Kapela sv. Ane, Ribniško selo]], podružnična kapela Župnije Maribor - Sv. Marija * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Pekre]], podružnična cerkev Župnije Limbuš * [[Seznam zgradb in objektov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Churches in Maribor}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Urbanizem Maribora|Zgradbe in objekti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru| ]] [[Kategorija:Cerkve v Mariboru| ]] [[Kategorija:Kapele v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Cerkve]] [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji|.]] 9ncm0dgmzk8v8ho5hltryikvy49fkw4 6679813 6679788 2026-05-23T12:42:47Z A09 188929 vrnitev urejanja uporabnika [[Special:Contributions/A09|A09]] ([[User talk:A09|pogovor]]) na zadnjo redakcijo uporabnika [[User:Janezdrilc|Janezdrilc]] 6661657 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] in [[Kapela|kapel]] v [[Maribor]]u'''. == Cerkve == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | {{Slika d|Q12786843}} | [[Cerkev sv. Alojzija, Maribor|sv. Alojzij]] | Središče,<br>[[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] 7 | 1767–1769 | [[barok]],<br>[[Janez Nepomuk Fuchs]] | nekdanja cerkev jezuitskega kolegija, do leta 2016 edina podružnična cerkev v Mariboru (spadala pod Župnijo Maribor - Sv. Janez Krstnik), danes cerkev Hrvaške katoliške misije v Mariboru<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 189–192.</ref><ref>[http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=205,2 Podružna cerkev sv. Alojzija], Arhitekturni-vodnik, pridobljeno 4. maj 2016.</ref><ref>[http://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/sporocilo-in-izjava-nadskofije-maribor Sporočilo in izjava Nadškofije Maribor], Družina.si, pridobljeno 19. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66498316|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor.jpg}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Košaki]],<br>[[Košaški Dol, Maribor|Košaški Dol]] 153 | 2008–2019 (posvečena) | [[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q105627814|lokalna=Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (Tezno)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tezno]],<br>[[Vrablova ulica, Maribor|Vrablova ulica]] 21 | 1971 | [[Ciril Zazula]] | |- | {{Slika d|Q60347766}} | [[Evangeličanska cerkev, Maribor|Evangeličanska cerkev]] | Središče,<br>[[Trubarjeva ulica, Maribor|Trubarjeva ulica]] 1 | 1869 | [[neorenesansa]] | |- | {{Slika d|Q66458872|lokalna=Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor|sv. Frančišek Asiški]] | [[Radvanje]],<br>[[Lackova cesta, Maribor|Lackova cesta]] 2 | 1979 | [[Ciril Zazula]] | cerkev je nastala z razširitvijo kapele iz leta 1894<ref>[http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/5899 Radvanje: 50. Let župnije sv. Frančiška Asiškega], Aktualno.rkc.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66458842|lokalna=Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor|sv. Janez Bosko]] | [[Engelsova ulica, Maribor|Engelsova ulica]] 66 | 2015 (blagoslovljena) | | salezijanska |- | {{Slika d|Q2617274}} | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|sv. Janez Krstnik]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] | 2. četrtina 12. stoletja | [[gotika]] | [[stolnica]], grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Maksimilijan Držečnik|Maksimilijana Držečnika]]<ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 104.</ref> |- | {{Slika d|Q60347635}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Maribor|sv. Jožef]] | [[Studenci]],<br>[[Ob izvirkih, Maribor|Ob izvirkih]] 5 | 1675,<br>1726–1728 (na novo pozidana) | [[barok]] | kapucinska, nekdanja lazaristovska, usoda prvotne cerkve nejasna<ref>[[Sergej Vrišer]], ''Cerkev svetega Jožefa na Studencih v Mariboru'', Župnijski urad sv. Jožefa, Maribor 1999, strani 6–10, 28.</ref> |- | {{Slika d|Q105668908|lokalna=Cerkev sv. Križa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Križa, Maribor|sv. Križ]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Ertlova ulica, Maribor|Ertlova ulica]] 4 | 1987–1990 | [[Bogdan Reichenberg]]<ref>[http://www.sveti-kriz.si/index.php/content/display/5/zgodovina/20 Župnija Sv. Križa skozi čas], Sveti-kriz.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> | |- | {{Slika d|Q60347829}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Maribor|sv. Marija Magdalena]] | [[Magdalenski trg, Maribor|Magdalenski trg]] 3 | | | jezuitska |- | {{Slika d|Q66458869|lokalna=Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor.JPG}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Pobrežje]],<br>[[Kosovelova ulica, Maribor|Kosovelova ulica]] 1 a | 1987–1995 | [[Borut Pečenko]],<br>[[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezje, Maribor|Brezje]],<br>[[Na Trati, Maribor|Na Trati]] 7 | | | |- | {{Slika d|Q730860}} | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1892–1900 | [[neoromanika]],<br>[[Richard Jordan]] | [[bazilika]], frančiškanska, grob škofov [[Mihael Napotnik|Mihaela Napotnika]], [[Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]], patra [[Kalist Heric|Kalista Herica]], nekdanji grob škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, strani 42–44.</ref> |- | {{Slika d|Q105664634|lokalna=Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor|sv. Rešnje telo]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Cesta zmage, Maribor|Cesta zmage]] 29 | 1936–1938 | [[Herbert Drofenik]] | |- ! colspan= 6 | ==== V načrtu ==== |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (pravoslavna)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]], gozdna parcela<br>poleg sedanje pravoslavne<br>[[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|kapele sv. Cirila in Metoda]] | | | pravoslavna, v načrtu<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009120805493012 Vecer.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 24. april 2013.</ref> |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Duha, Maribor|sv. Duh]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 10 | | | predhodnica [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|sv. Lazar]] | [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg generala Maistra]] | 1935–1936,<br>1941 (porušena ob okupaciji) | [[neobizantinski slog]],<br>[[Momir Korunović]] | srbska [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] cerkev<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> |- | {{Slika d|Q66493635}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Maribor|Marijino oznanjenje]] | Središče,<br>[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] 3 | 1760–1766,<br>1864–1869 (preurejena v začasno evangeličansko cerkev) | | celestinska, do 2. aprila 1782, ko je bil samostan ukinjen, danes [[Umetnostna galerija Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 187–188.</ref> |- | {{Slika d|Q60348166}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]] | [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] 2 | 1270 (omenjena) | [[barok]] | minoritska, danes prireditveni prostor Mestne občine Maribor, samostan pa [[Lutkovno gledališče Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 199–202.</ref> |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1620 (posvečena) | | kapucinska, nato minoritska, redemptoristična, frančiškanska; do leta 1784 se je imenovala cerkev Marijinega vnebovzetja; predhodnica današnje bazilike<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 193–196.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|sv. Ulrik]] | Na vogalu [[Prešernova ulica, Maribor|Prešernove ulice]] in [[Partizanska cesta, Maribor|Partizanske ceste]] | 1300 (prva omemba),<br>1844 (porušena) | | po ljudskem izročilu najstarejša cerkev v Mariboru, kasneje podružnična cerkev Stolne župnije<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, stran 12.</ref><ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 164.</ref> |- | {{Slika d|Q4281383}} | [[Sinagoga Maribor|Vsi sveti]] | [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] 4 | 14. stoletje (zgrajena kot sinagoga),<br>1501 (spremenjena v cerkev),<br>1785 (cerkev ukinjena) | | sinagoga v Judovski četrti, nato cerkev, zatem vojaško skladišče, stanovanjska hiša, razstavni prostori |} == Kapele == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor]],<br>[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 5 | | | bolniška kapela |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Avguština, Maribor|sv. Avguštin]] | Dom pod Gorco,<br>[[Pekrska cesta, Maribor|Pekrska cesta]] 56 | | | kapela Doma pod Gorco (dom starejših občanov), v občinski lasti, bogoslužni prostor starokatoliške [[Župnija Sv. Luka v Mariboru|Župnije Sv. Luka v Mariboru]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-mariboru-vernike-svarijo-pred-udelezevanjem-starokatoliskih-obredov |title=V Mariboru vernike svarijo pred udeležbo pri starokatoliških obredih |accessdate=2026-04-19 |date= |format= |work=Druzina.si }}</ref> |- | [[Slika:Sts. Cyril and Methodius Chapel (Maribor) 05.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] 13 | 2006 (preureditev stare zgradbe) | | glavni bogoslužni prostor Srbske pravoslavne občine v Mariboru; preurejena stavba nekdanjega skladišča Mariborskega vodovoda<ref>[http://spc-mb.net/istorijat/ Istorijat Pravoslavne crkve opštine u Mariboru], Spc-mb.net, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vetrinjski dvor|sv. Florjan]] | [[Vetrinjski dvor]],<br>[[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] 30 | 1519 (posvečena) | | [[Grajska kapela|dvorna kapela]]<ref>[http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx Maribor-pohorje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130210112451/http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx |date=2013-02-10 }}, pridobljeno 11. maj 2013.</ref> |- | [[Slika:Our Lady of Loreto Chapel, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Loretske Matere Božje, Maribor|Loretska Mati Božja]] | [[Mariborski grad]],<br>[[Grajska ulica]] 2 | | | [[grajska kapela]] |- | {{Slika d|Q18808970}} | [[Kapela Marije Pomočnice, Maribor|Marija Pomočnica]] | [[Pobreško pokopališče]] | 1891 | | pokopališka kapela, grob škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 18.</ref> |- | {{Slika d|Q60347378}} | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | 1821 | | |- | [[Slika:Dom Cvetane Priol 09.JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (Priolova kapela)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Vinarska ulica, Maribor|Vinarska ulica]] 14 a | | | hišna kapela družine [[Josip Priol|Josipa Priola]] |- | [[Slika:Immaculate Conception Chapel, Maribor (nunnery chapel).JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (samostanska)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] 17 | | | samostanska kapela Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:183 Schloss Melling, Mellinghof Maribor - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Katarine, Maribor|sv. Katarina]] | [[Melje]],<br>[[Trdinova ulica, Maribor|Trdinova ulica]] 18 | 1413 (omenjena),<br>1827 (razsvečena),<br>1844 (podrta) | | del nekdanje [[Komenda (posestvo)|komende]] Malteškega viteškega reda<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 207.</ref><ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 197–198.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Mihaela, Maribor|sv. Mihael]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], v bližini današnje [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] | 1245 (prvič omenjena),<br>med 1783 in 1797 (podrta ob odstranitvi starega pokopališča) | | kapela s kostnico (karner)<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 165.</ref><ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 114–115.</ref> |- | [[Slika:Kapela Srca Jezusovega, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Srca Jezusovega, Maribor|Srce Jezusovo]] | [[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 13 | 1932 (blagoslovljena),<br>2020 (oprema prestavljena v prostore [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška]] in zgradba prodana) | [[Jože Plečnik]] | jezuitska kapela, del stanovanjskega poslopja, edino Plečnikovo delo v Mariboru<ref>[http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kapela-srca-jezusovega Kapela Srca Jezusovega], Mariborart.si, pridobljeno 28. julij 2024.</ref><ref>[https://ptujinfo.com/novica/lokalno/kaksna-bo-usoda-edine-plecnikove-zapuscine-v-mariboru/213103 Kakšna bo usoda edine Plečnikove zapuščine v Mariboru?], Ptujinfo.com, pridobljeno 28. julij 2024.</ref> |- | {{Slika d|Q18812420}} | [[Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor|Žalostna Mati Božja]] | nekdanje mestno pokopališče ob [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjevi ulici]], današnji [[Ljudski vrt]] | 1827,<br>1951 (podrta) | | pokopališka kapela, prvi grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]] |- | [[Slika:Maribor Castle (Piramida) 02.JPG|center|150px]] | [[Grad Maribor|kapela]] | [[Grad Maribor]],<br>[[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | | | [[grajska kapela]]<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 203.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1834,<br>1891 (podrta) | | [[pokopališka kapela]], predhodnica sedanje kapele Marije Pomočnice, grob grofov [[Brandis]]<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 215.</ref> |- | {{Slika d|Q106233883}} | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1926 | [[Rudolf Kiffmann]] | nikoli posvečena, že od začetka služila kot [[mrliška vežica]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 15.</ref> |- | [[Slika:Chapel at the archiepiscopal ordinary's office in Maribor.JPG|center|150px]] | kapela | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 19 | | | pisarna Nadškofijskega ordinariata Maribor |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo]], podružnična cerkev Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik * [[Kapela sv. Ane, Ribniško selo]], podružnična kapela Župnije Maribor - Sv. Marija * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Pekre]], podružnična cerkev Župnije Limbuš * [[Seznam zgradb in objektov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Churches in Maribor}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Urbanizem Maribora|Zgradbe in objekti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru| ]] [[Kategorija:Cerkve v Mariboru| ]] [[Kategorija:Kapele v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Cerkve]] [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji|.]] fiilxok22ky97dwcv58q85uhhp02ufq 6679835 6679813 2026-05-23T13:50:46Z A09 188929 /* Cerkve */ Stolnica 1164, sv. Ulrik ni najstarejši 6679835 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Cerkev (zgradba)|cerkva]] in [[Kapela|kapel]] v [[Maribor]]u'''. == Cerkve == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | {{Slika d|Q12786843}} | [[Cerkev sv. Alojzija, Maribor|sv. Alojzij]] | Središče,<br>[[Glavni trg, Maribor|Glavni trg]] 7 | 1767–1769 | [[barok]],<br>[[Janez Nepomuk Fuchs]] | nekdanja cerkev jezuitskega kolegija, do leta 2016 edina podružnična cerkev v Mariboru (spadala pod Župnijo Maribor - Sv. Janez Krstnik), danes cerkev Hrvaške katoliške misije v Mariboru<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 189–192.</ref><ref>[http://www.arhitekturni-vodnik.org/?result=205,2 Podružna cerkev sv. Alojzija], Arhitekturni-vodnik, pridobljeno 4. maj 2016.</ref><ref>[http://druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/sporocilo-in-izjava-nadskofije-maribor Sporočilo in izjava Nadškofije Maribor], Družina.si, pridobljeno 19. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66498316|lokalna=Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor.jpg}} | [[Cerkev bl. Antona Martina Slomška, Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Košaki]],<br>[[Košaški Dol, Maribor|Košaški Dol]] 153 | 2008–2019 (posvečena) | [[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q105627814|lokalna=Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (Tezno)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tezno]],<br>[[Vrablova ulica, Maribor|Vrablova ulica]] 21 | 1971 | [[Ciril Zazula]] | |- | {{Slika d|Q60347766}} | [[Evangeličanska cerkev, Maribor|Evangeličanska cerkev]] | Središče,<br>[[Trubarjeva ulica, Maribor|Trubarjeva ulica]] 1 | 1869 | [[neorenesansa]] | |- | {{Slika d|Q66458872|lokalna=Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Frančiška Asiškega, Maribor|sv. Frančišek Asiški]] | [[Radvanje]],<br>[[Lackova cesta, Maribor|Lackova cesta]] 2 | 1979 | [[Ciril Zazula]] | cerkev je nastala z razširitvijo kapele iz leta 1894<ref>[http://aktualno.rkc.si/index.php/content/display/5899 Radvanje: 50. Let župnije sv. Frančiška Asiškega], Aktualno.rkc.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> |- | {{Slika d|Q66458842|lokalna=Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Janeza Boska, Maribor|sv. Janez Bosko]] | [[Engelsova ulica, Maribor|Engelsova ulica]] 66 | 2015 (blagoslovljena) | | salezijanska |- | {{Slika d|Q2617274}} | [[Stolnica sv. Janeza Krstnika, Maribor|sv. Janez Krstnik]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] | 1164 | [[gotika]] | [[stolnica]], sedanji grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Maksimilijan Držečnik|Maksimilijana Držečnika]]<ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 104.</ref> |- | {{Slika d|Q60347635}} | [[Cerkev sv. Jožefa, Maribor|sv. Jožef]] | [[Studenci]],<br>[[Ob izvirkih, Maribor|Ob izvirkih]] 5 | 1675,<br>1726–1728 (na novo pozidana) | [[barok]] | kapucinska, nekdanja lazaristovska, usoda prvotne cerkve nejasna<ref>[[Sergej Vrišer]], ''Cerkev svetega Jožefa na Studencih v Mariboru'', Župnijski urad sv. Jožefa, Maribor 1999, strani 6–10, 28.</ref> |- | {{Slika d|Q105668908|lokalna=Cerkev sv. Križa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Križa, Maribor|sv. Križ]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Ertlova ulica, Maribor|Ertlova ulica]] 4 | 1987–1990 | [[Bogdan Reichenberg]]<ref>[http://www.sveti-kriz.si/index.php/content/display/5/zgodovina/20 Župnija Sv. Križa skozi čas], Sveti-kriz.si, pridobljeno 4. maj 2016.</ref> | |- | {{Slika d|Q60347829}} | [[Cerkev sv. Marije Magdalene, Maribor|sv. Marija Magdalena]] | [[Magdalenski trg, Maribor|Magdalenski trg]] 3 | | | jezuitska |- | {{Slika d|Q66458869|lokalna=Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor.JPG}} | [[Cerkev Marije Matere Cerkve, Maribor|Marija Mati Cerkve]] | [[Pobrežje]],<br>[[Kosovelova ulica, Maribor|Kosovelova ulica]] 1 a | 1987–1995 | [[Borut Pečenko]],<br>[[Ivo Goropevšek]] | |- | {{Slika d|Q60348266}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (Brezje)|Marijino vnebovzetje]] | [[Brezje, Maribor|Brezje]],<br>[[Na Trati, Maribor|Na Trati]] 7 | | | |- | {{Slika d|Q730860}} | [[Bazilika Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1892–1900 | [[neoromanika]],<br>[[Richard Jordan]] | [[bazilika]], frančiškanska, grob škofov [[Mihael Napotnik|Mihaela Napotnika]], [[Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]], patra [[Kalist Heric|Kalista Herica]], nekdanji grob škofa [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]]<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, strani 42–44.</ref> |- | {{Slika d|Q105664634|lokalna=Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor.JPG}} | [[Cerkev sv. Rešnjega telesa, Maribor|sv. Rešnje telo]] | [[Tabor, Maribor|Tabor]],<br>[[Cesta zmage, Maribor|Cesta zmage]] 29 | 1936–1938 | [[Herbert Drofenik]] | |- ! colspan= 6 | ==== V načrtu ==== |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Cirila in Metoda, Maribor (pravoslavna)|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]], gozdna parcela<br>poleg sedanje pravoslavne<br>[[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|kapele sv. Cirila in Metoda]] | | | pravoslavna, v načrtu<ref>[http://web.vecer.com/portali/vecer/v1/default.asp?kaj=3&id=2009120805493012 Vecer.si]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}, pridobljeno 24. april 2013.</ref> |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Duha, Maribor|sv. Duh]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 10 | | | predhodnica [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] |- | {{Slika d|Q19933066}} | [[Cerkev sv. Lazarja, Maribor|sv. Lazar]] | [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg generala Maistra]] | 1935–1936,<br>1941 (porušena ob okupaciji) | [[neobizantinski slog]],<br>[[Momir Korunović]] | srbska [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] cerkev<ref>Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013. {{COBISS|ID=266370048}}</ref> |- | {{Slika d|Q66493635}} | [[Cerkev Marijinega oznanjenja, Maribor|Marijino oznanjenje]] | Središče,<br>[[Gospejna ulica, Maribor|Gospejna ulica]] 3 | 1760–1766,<br>1864–1869 (preurejena v začasno evangeličansko cerkev) | | celestinska, do 2. aprila 1782, ko je bil samostan ukinjen, danes [[Umetnostna galerija Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 187–188.</ref> |- | {{Slika d|Q60348166}} | [[Cerkev Marijinega vnebovzetja, Maribor (minoritska)|Marijino vnebovzetje]] | [[Vojašniški trg, Maribor|Vojašniški trg]] 2 | 1270 (omenjena) | [[barok]] | minoritska, danes prireditveni prostor Mestne občine Maribor, samostan pa [[Lutkovno gledališče Maribor]]<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 199–202.</ref> |- | {{Slika d|Q5037116}} | [[Cerkev Matere Usmiljenja, Maribor|Mati Usmiljenja]] | Središče,<br>[[Ulica škofa Maksimilijana Držečnika, Maribor|Ulica škofa Maksimilijana Držečnika]] 7 | 1620 (posvečena) | | kapucinska, nato minoritska, redemptoristična, frančiškanska; do leta 1784 se je imenovala cerkev Marijinega vnebovzetja; predhodnica današnje bazilike<ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 193–196.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Cerkev sv. Ulrika, Maribor|sv. Ulrik]] | Na vogalu [[Prešernova ulica, Maribor|Prešernove ulice]] in [[Partizanska cesta, Maribor|Partizanske ceste]] | 1300 (prva omemba),<br>1844 (porušena) | | zgrajena na območju Graških vrat, kasneje podružnična cerkev Stolne župnije.<ref>Otmar Vostner, ''Ob stoletnici frančiškanov v Mariboru'', Frančiškanski samostan v Mariboru, Maribor 1964, stran 12.</ref><ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 164.</ref> |- | {{Slika d|Q4281383}} | [[Sinagoga Maribor|Vsi sveti]] | [[Židovska ulica, Maribor|Židovska ulica]] 4 | 14. stoletje (zgrajena kot sinagoga),<br>1501 (spremenjena v cerkev),<br>1785 (cerkev ukinjena) | | sinagoga v Judovski četrti, nato cerkev, zatem vojaško skladišče, stanovanjska hiša, razstavni prostori |} == Kapele == {| class="sortable wikitable" align=center |- ! Slika ! width=15% | Ime ! Lokacija ! Gradnja ! Slog, arhitekt ! width=300px | Namembnost |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor|bl. Anton Martin Slomšek]] | [[Univerzitetni klinični center Maribor]],<br>[[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 5 | | | bolniška kapela |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Avguština, Maribor|sv. Avguštin]] | Dom pod Gorco,<br>[[Pekrska cesta, Maribor|Pekrska cesta]] 56 | | | kapela Doma pod Gorco (dom starejših občanov), v občinski lasti, bogoslužni prostor starokatoliške [[Župnija Sv. Luka v Mariboru|Župnije Sv. Luka v Mariboru]]<ref>{{navedi splet |url=https://www.druzina.si/clanek/v-mariboru-vernike-svarijo-pred-udelezevanjem-starokatoliskih-obredov |title=V Mariboru vernike svarijo pred udeležbo pri starokatoliških obredih |accessdate=2026-04-19 |date= |format= |work=Druzina.si }}</ref> |- | [[Slika:Sts. Cyril and Methodius Chapel (Maribor) 05.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Cirila in Metoda, Maribor|sv. Ciril in Metod]] | [[Tržaška cesta, Maribor|Tržaška cesta]] 13 | 2006 (preureditev stare zgradbe) | | glavni bogoslužni prostor Srbske pravoslavne občine v Mariboru; preurejena stavba nekdanjega skladišča Mariborskega vodovoda<ref>[http://spc-mb.net/istorijat/ Istorijat Pravoslavne crkve opštine u Mariboru], Spc-mb.net, pridobljeno 5. januar 2016.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Vetrinjski dvor|sv. Florjan]] | [[Vetrinjski dvor]],<br>[[Vetrinjska ulica, Maribor|Vetrinjska ulica]] 30 | 1519 (posvečena) | | [[Grajska kapela|dvorna kapela]]<ref>[http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx Maribor-pohorje.si] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130210112451/http://maribor-pohorje.si/vetrinjski-dvor.aspx |date=2013-02-10 }}, pridobljeno 11. maj 2013.</ref> |- | [[Slika:Our Lady of Loreto Chapel, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Loretske Matere Božje, Maribor|Loretska Mati Božja]] | [[Mariborski grad]],<br>[[Grajska ulica]] 2 | | | [[grajska kapela]] |- | {{Slika d|Q18808970}} | [[Kapela Marije Pomočnice, Maribor|Marija Pomočnica]] | [[Pobreško pokopališče]] | 1891 | | pokopališka kapela, grob škofa [[Andrej Karlin|Andreja Karlina]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 18.</ref> |- | {{Slika d|Q60347378}} | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | 1821 | | |- | [[Slika:Dom Cvetane Priol 09.JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (Priolova kapela)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Vinarska ulica, Maribor|Vinarska ulica]] 14 a | | | hišna kapela družine [[Josip Priol|Josipa Priola]] |- | [[Slika:Immaculate Conception Chapel, Maribor (nunnery chapel).JPG|center|150px]] | [[Kapela Marijinega brezmadežnega spočetja, Maribor (samostanska)|Marijino brezmadežno spočetje]] | [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjeva ulica]] 17 | | | samostanska kapela Šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja |- ! colspan= 6 | ==== Nekdanje ==== |- | [[Slika:183 Schloss Melling, Mellinghof Maribor - J.F.Kaiser Lithografirte Ansichten der Steiermark 1830.jpg|center|150px]] | [[Kapela sv. Katarine, Maribor|sv. Katarina]] | [[Melje]],<br>[[Trdinova ulica, Maribor|Trdinova ulica]] 18 | 1413 (omenjena),<br>1827 (razsvečena),<br>1844 (podrta) | | del nekdanje [[Komenda (posestvo)|komende]] Malteškega viteškega reda<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 207.</ref><ref>[[Jože Curk]], ''Samostani na Slovenskem do leta 1780'', Ostroga, Maribor 2008, strani 197–198.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | [[Kapela sv. Mihaela, Maribor|sv. Mihael]] | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]], v bližini današnje [[Pošta Slovenije|Pošte Slovenije]] | 1245 (prvič omenjena),<br>med 1783 in 1797 (podrta ob odstranitvi starega pokopališča) | | kapela s kostnico (karner)<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 165.</ref><ref>[[Stanko Lipovšek]] (urednik), ''Mariborska stolnica ob 150. obletnici Slomškovega prihoda v Maribor'', Slomškova družba, Maribor 2009, stran 114–115.</ref> |- | [[Slika:Kapela Srca Jezusovega, Maribor.JPG|center|150px]] | [[Kapela Srca Jezusovega, Maribor|Srce Jezusovo]] | [[Ljubljanska ulica, Maribor|Ljubljanska ulica]] 13 | 1932 (blagoslovljena),<br>2020 (oprema prestavljena v prostore [[Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška|Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška]] in zgradba prodana) | [[Jože Plečnik]] | jezuitska kapela, del stanovanjskega poslopja, edino Plečnikovo delo v Mariboru<ref>[http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-display/kapela-srca-jezusovega Kapela Srca Jezusovega], Mariborart.si, pridobljeno 28. julij 2024.</ref><ref>[https://ptujinfo.com/novica/lokalno/kaksna-bo-usoda-edine-plecnikove-zapuscine-v-mariboru/213103 Kakšna bo usoda edine Plečnikove zapuščine v Mariboru?], Ptujinfo.com, pridobljeno 28. julij 2024.</ref> |- | {{Slika d|Q18812420}} | [[Kapela Žalostne Matere Božje, Maribor|Žalostna Mati Božja]] | nekdanje mestno pokopališče ob [[Strossmayerjeva ulica, Maribor|Strossmayerjevi ulici]], današnji [[Ljudski vrt]] | 1827,<br>1951 (podrta) | | pokopališka kapela, prvi grob škofov [[Anton Martin Slomšek|Antona Martina Slomška]] in [[Jakob Stepišnik|Jakoba Stepišnika]] |- | [[Slika:Maribor Castle (Piramida) 02.JPG|center|150px]] | [[Grad Maribor|kapela]] | [[Grad Maribor]],<br>[[Piramida, Maribor|Piramida]] (386 metrov) | | | [[grajska kapela]]<ref>[[Ivan Jakič]], ''Vsi slovenski gradovi'', DZS, Ljubljana 1997, stran 203.</ref> |- | [[Slika:Image of nothing.svg|center|150px]] | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1834,<br>1891 (podrta) | | [[pokopališka kapela]], predhodnica sedanje kapele Marije Pomočnice, grob grofov [[Brandis]]<ref>Vladimir Travner, ''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF Pokopališča v Mariboru] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20151222155629/http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8MNWFM5E/7342a09b-4036-4b78-9196-cf66c8e7d0d9/PDF |date=2015-12-22 }}'', v: Kronika slovenskih mest, 1936, letnik 3, številka 3, stran 215.</ref> |- | {{Slika d|Q106233883}} | kapela | [[Pobreško pokopališče]] | 1926 | [[Rudolf Kiffmann]] | nikoli posvečena, že od začetka služila kot [[mrliška vežica]]<ref>Sašo Radovanovič, ''Vodnik po Pobreškem pokopališču'', Ostroga, Maribor 2009, stran 15.</ref> |- | [[Slika:Chapel at the archiepiscopal ordinary's office in Maribor.JPG|center|150px]] | kapela | Središče,<br>[[Slomškov trg, Maribor|Slomškov trg]] 19 | | | pisarna Nadškofijskega ordinariata Maribor |} {{Škrbinski seznam}} == Sklici == {{sklici|1}} == Glej tudi == * [[Cerkev sv. Barbare, Za Kalvarijo]], podružnična cerkev Župnije Maribor - Sv. Janez Krstnik * [[Kapela sv. Ane, Ribniško selo]], podružnična kapela Župnije Maribor - Sv. Marija * [[Cerkev Žalostne Matere Božje, Pekre]], podružnična cerkev Župnije Limbuš * [[Seznam zgradb in objektov v Mariboru]] == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Churches in Maribor}} {{Cerkve v Sloveniji}} [[Kategorija:Urbanizem Maribora|Zgradbe in objekti]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Mariboru| ]] [[Kategorija:Cerkve v Mariboru| ]] [[Kategorija:Kapele v Sloveniji| ]] [[Kategorija:Seznami povezani z Mariborom|Cerkve]] [[Kategorija:Seznami cerkva v Sloveniji|.]] 4lpwdcoh9zoqcgcamexvd8v402a7oxr 4 359831 6679968 6260298 2026-05-23T17:34:20Z Pinky sl 2932 Martin Luther 6679968 wikitext text/x-wiki Velikosti '''biografskih člankov''' s [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|seznama člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], izračunane po podobni metodi kot za [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvico Wikipedij po vzorcu člankov]]. Vrednosti so okvirne, ker kažejo velikost strani v [[bajt]]ih namesto števila znakov in v praksi rahlo precenijo velikost. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje). ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:WikiProjekt_1000_nujnih/Biografije&action=purge osveži predpomnilnik]) __NOTOC__ ---- {{col-begin}} {{col-break}} === Igralci, plesalci in modeli === # [[Sarah Bernhardt|Bernhardt, Sarah]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sarah Bernhardt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charlie Chaplin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marlene Dietrich|Dietrich, Marlene]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marlene Dietrich}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marilyn Monroe}}|.|}}*1.2 round 0}} === Slikarji in arhitekti === # [[Le Corbusier|Corbusier, Le]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Le Corbusier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Salvador Dalí}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Albrecht Dürer|Dürer, Albrecht]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Albrecht Dürer}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vincent van Gogh|Gogh, Vincent van]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vincent van Gogh}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Francisco de Goya|Goya, Francisco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Francisco de Goya}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hokusai]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hokusai}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frida Kahlo|Kahlo, Frida]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frida Kahlo}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Leonardo da Vinci]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Leonardo da Vinci}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Henri Matisse|Matisse, Henri]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Henri Matisse}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Michelangelo Buonarroti]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michelangelo Buonarroti}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Pablo Picasso|Picasso, Pablo]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Pablo Picasso}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Raffaello Santi|Rafael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Raffaello Santi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Rembrandt]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rembrandt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Peter Paul Rubens|Rubens, Peter Paul]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Paul Rubens}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mimar Sinan|Sinan, Mimar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mimar Sinan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Diego Velázquez|Velázquez, Diego]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Diego Velázquez}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Andy Warhol|Warhol, Andy]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Andy Warhol}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frank Lloyd Wright|Wright, Frank Lloyd]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frank Lloyd Wright}}|.|}}*1.2 round 0}} === Pisatelji, dramaturgi in pesniki === # [[Abu Nuvas]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abu Nuvas}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hans Christian Andersen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jane Austen|Austen, Jane]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jane Austen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Macuo Bašō]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Macuo Bašō}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jorge Luis Borges}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[George Noel Gordon Byron|Byron, George]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:George Noel Gordon Byron}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Miguel de Cervantes|Cervantes, Miguel de]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Miguel de Cervantes}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Geoffrey Chaucer|Chaucer, Geoffrey]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Geoffrey Chaucer}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Anton Pavlovič Čehov|Čehov, Anton]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Anton Pavlovič Čehov}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Dante Alighieri]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dante Alighieri}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charles Dickens|Dickens, Charles]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles Dickens}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Fjodor Dostojevski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Fjodor Dostojevski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gabriel García Márquez|García Márquez, Gabriel]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gabriel García Márquez}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Wolfgang von Goethe|von Goethe, Johann Wolfgang]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johann Wolfgang von Goethe}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hafez]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hafez}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Homer]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Homer}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Victor Hugo|Hugo, Victor]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Victor Hugo}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Joyce|Joyce, James]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Joyce}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franz Kafka|Kafka, Franz]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franz Kafka}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kalidasa]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kalidasa}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Li Baj]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Li Baj}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nagib Mahfuz|Mahfuz, Nagib]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nagib Mahfuz}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Molière]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Molière}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Publij Ovidij Naso|Ovidij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Publij Ovidij Naso}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marcel Proust|Proust, Marcel]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marcel Proust}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aleksander Sergejevič Puškin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[William Shakespeare|Shakespeare, William]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:William Shakespeare}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sofoklej]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sofoklej}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Rabindranath Tagore|Tagore, Rabindranath]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rabindranath Tagore}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Lev Nikolajevič Tolstoj}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mark Twain|Twain, Mark]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mark Twain}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vergilij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vergilij}}|.|}}*1.2 round 0}} === Skladatelji in glasbeniki === # [[Louis Armstrong|Armstrong, Louis]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Louis Armstrong}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Sebastian Bach|Bach, Johann Sebastian]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johann Sebastian Bach}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[The Beatles|Beatles, The]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:The Beatles}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Ludwig van Beethoven|Beethoven, Ludwig van]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludwig van Beethoven}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Johannes Brahms|Brahms, Johannes]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Brahms}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frédéric Chopin|Chopin, Frédéric]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frédéric Chopin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Iljič Čajkovski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Antonín Leopold Dvořák|Dvořák, Antonín]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Antonín Leopold Dvořák}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Georg Friedrich Händel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Michael Jackson|Jackson, Michael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michael Jackson}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Joseph Haydn|Haydn, Joseph]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Joseph Haydn}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Um Kultum|Kultum, Um]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Um Kultum}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gustav Mahler|Mahler, Gustav]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gustav Mahler}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart, Wolfgang Amadeus]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Wolfgang Amadeus Mozart}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina, Giovanni Pierluigi da]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giovanni Pierluigi da Palestrina}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Giacomo Puccini|Puccini, Giacomo]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giacomo Puccini}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franz Schubert|Schubert, Franz]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franz Schubert}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Igor Stravinski|Stravinski, Igor]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Igor Stravinski}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Giuseppe Verdi|Verdi, Giuseppe]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giuseppe Verdi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Antonio Vivaldi|Vivaldi, Antonio]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Antonio Vivaldi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Richard Wagner|Wagner, Richard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Richard Wagner}}|.|}}*1.2 round 0}} === Filmski režiserji in scenaristi === # [[Ingmar Bergman|Bergman, Ingmar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ingmar Bergman}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Walt Disney|Disney, Walt]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Walt Disney}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sergej Mihajlovič Eisenstein|Eisenstein, Sergej]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sergej Mihajlovič Eisenstein}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Federico Fellini|Fellini, Federico]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Federico Fellini}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Alfred Hitchcock|Hitchcock, Alfred]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Alfred Hitchcock}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Stanley Kubrick|Kubrick, Stanley]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Stanley Kubrick}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Akira Kurosawa|Kurosawa, Akira]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Akira Kurosawa}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Satjadžit Raj|Raj, Satjadžit]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Satjadžit Raj}}|.|}}*1.2 round 0}} === Politiki, državniki in aristokrati === # [[Akbar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Akbar}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Aleksander Veliki]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aleksander Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ašoka Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ašoka Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mustafa Kemal Atatürk|Atatürk, Kemal]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mustafa Kemal Atatürk}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust Oktavijan, Gaj]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gaj Avgust Oktavijan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Otto von Bismarck|von Bismarck, Otto]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Otto von Bismarck}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Simón Bolívar|Bolívar, Simón]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Simon Bolivar}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Napoleon Bonaparte|Bonaparte, Napoleon]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Napoleon Bonaparte}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Winston Churchill|Churchill, Winston]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Winston Churchill}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Čin Ši Huang]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Čin Ši Huang}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Džingiskan]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džingiskan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Elizabeta I. Angleška]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Elizabeta I. Angleška}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mahatma Gandhi|Gandhi, Mahatma]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mahatma Gandhi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charles de Gaulle|De Gaulle, Charles]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles de Gaulle}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Che Guevara|Guevara, Che]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Che Guevara}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Adolf Hitler|Hitler, Adolf]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Adolf Hitler}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ivana Orleanska]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ivana Orleanska}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gaj Julij Cezar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gaj Julij Cezar}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Karel Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Karel Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Luther King mlajši|King, Martin Luther ml.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Luther King mlajši}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kir II.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kir II.}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Konstantin I. Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Konstantin I. Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Vladimir Lenin]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vladimir Lenin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Abraham Lincoln|Lincoln, Abraham]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abraham Lincoln}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ludvik XIV. Francoski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludvik XIV. Francoski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Rosa Luxemburg|Luxemburg, Rosa]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rosa Luxemburg}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nelson Mandela|Mandela, Nelson]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nelson Mandela}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mao Cetung]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mao Cetung}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Džavaharlal Nehru|Nehru, Džavaharlal]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džavaharlal Nehru}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kwame Nkrumah|Nkrumah, Kwame]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kwame Nkrumah}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Omar (kalif)|Omar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Omar (kalif)}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Peter Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt, Franklin D.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franklin Delano Roosevelt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Saladin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Saladin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Josif Stalin|Stalin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Josif Stalin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sulejman I.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sulejman I.}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sun Jatsen]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sun Jatsen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Timur Lenk|Lenk, Timur]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Timur Lenk}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[George Washington|Washington, George]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:George Washington}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-break}} === Verski voditelji in teologi === # '''[[Abraham]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abraham}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Al-Gazali]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Al-Gazali}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Avguštin iz Hipona]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Avguštin iz Hipona}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Gautama Buda|Buda]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gautama Buda}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Jezus Kristus]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jezus Kristus}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Luther|Luther, Martin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Luther}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Mohamed]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mohamed}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Mojzes]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mojzes}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nagardžuna]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nagardžuna}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Tomaž Akvinski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Tomaž Akvinski}}|.|}}*1.2 round 0}} === Izumitelji in znanstveniki === # [[Al Hvarizmi]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Al Hvarizmi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Arhimed]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Arhimed}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Avicenna]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Avicenna}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Tim Berners-Lee|Berners-Lee, Tim]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Tim Berners-Lee}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Brahmagupta]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Brahmagupta}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Charles Darwin|Darwin, Charles]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles Darwin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Thomas Alva Edison}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Albert Einstein|Einstein, Albert]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Albert Einstein}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Evklid]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Evklid}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Leonhard Euler}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Michael Faraday|Faraday, Michael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michael Faraday}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Enrico Fermi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Henry Ford|Ford, Henry]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Henry Ford}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Joseph Fourier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Klavdij Galen}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Galileo Galilei]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Galileo Galilei}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Carl Friedrich Gauss}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Gutenberg|Gutenberg, Johannes]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Gutenberg}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Prescott Joule|Joule, James Prescott]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Prescott Joule}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Kepler}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Nikolaj Kopernik|Kopernik, Nikolaj]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nikolaj Kopernik}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gottfried Wilhelm Leibniz}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Carl Linnaeus}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Clerk Maxwell|Maxwell, James Clerk]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Clerk Maxwell}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dimitrij Ivanovič Mendelejev}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Isaac Newton|Newton, Isaac]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Isaac Newton}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Louis Pasteur|Pasteur, Louis]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Louis Pasteur}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Max Planck|Planck, Max]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Max Planck}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ernest Rutherford|Rutherford, Ernest]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ernest Rutherford}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Erwin Schrödinger}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Marie Skłodowska-Curie|Skłodowska-Curie, Marie]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marie Skłodowska-Curie}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nikola Tesla}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Alan Turing|Turing, Alan]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Alan Turing}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[James Watt|Watt, James]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Watt}}|.|}}*1.2 round 0}} === Raziskovalci === # [[Roald Amundsen|Amundsen, Roald]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Roald Amundsen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Neil Armstrong}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jacques Cartier|Cartier, Jacques]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jacques Cartier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Cook|Cook, James]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Cook}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hernán Cortés|Cortés Hernán]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hernán Cortés}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Dženg He]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dženg He}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vasco da Gama|da Gama, Vasco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vasco da Gama}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Gagarin, Jurij]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jurij Aleksejevič Gagarin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ibn Batuta]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ibn Batuta}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Krištof Kolumb}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Ferdinand Magellan|Magellan, Ferdinand]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ferdinand Magellan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marco Polo|Polo, Marco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marco Polo}}|.|}}*1.2 round 0}} === Filozofi, ekonomisti, zgodovinarji in misleci === # '''[[Aristotel]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aristotel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Simone de Beauvoir|Beauvoir, Simone de]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Simone de Beauvoir}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Čanakja]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Čanakja}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[René Descartes|Descartes, René]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:René Descartes}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Sigmund Freud|Freud, Sigmund]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sigmund Freud}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel, Georg Wilhelm Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Georg Wilhelm Friedrich Hegel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Heidegger|Heidegger, Martin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Heidegger}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ibn Haldun]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ibn Haldun}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Immanuel Kant|Kant, Immanuel]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Immanuel Kant}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:John Maynard Keynes}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Konfucij]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Konfucij}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Laodzi]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Laodzi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[John Locke|Locke, John]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:John Locke}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Niccolò Machiavelli|Machiavelli, Niccolò]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Niccolò Machiavelli}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Karl Marx|Marx, Karl]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Karl Marx}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Friedrich Nietzsche|Nietzsche, Friedrich]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Friedrich Nietzsche}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Platon]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Platon}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau, Jean-Jacques]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jean-Jacques Rousseau}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jean-Paul Sartre]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jean-Paul Sartre}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sima Čjan]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sima Čjan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Džu Ši]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džu Ši}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Adam Smith|Smith, Adam]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Adam Smith}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Sokrat]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sokrat}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Voltaire]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Voltaire}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Max Weber|Weber, Max]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Max Weber}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ludwig Wittgenstein|Wittgenstein, Ludwig]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludwig Wittgenstein}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-end}} [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih|Biografije]] qcm1jpzuyfl1kjjyt56i8fzr81n3zan 6679969 6679968 2026-05-23T17:35:50Z Pinky sl 2932 Timurlenk 6679969 wikitext text/x-wiki Velikosti '''biografskih člankov''' s [[Wikipedija:Članki, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija|seznama člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija]], izračunane po podobni metodi kot za [[:meta:List of Wikipedias by sample of articles|lestvico Wikipedij po vzorcu člankov]]. Vrednosti so okvirne, ker kažejo velikost strani v [[bajt]]ih namesto števila znakov in v praksi rahlo precenijo velikost. Popolnoma točno vrednost da vtičnik, ki si ga vključite v [[Posebno:Nastavitve|svojih nastavitvah]], vendar le za vsak članek posebej (rezultat se prikaže pod oknom za urejanje). ([http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wikipedija:WikiProjekt_1000_nujnih/Biografije&action=purge osveži predpomnilnik]) __NOTOC__ ---- {{col-begin}} {{col-break}} === Igralci, plesalci in modeli === # [[Sarah Bernhardt|Bernhardt, Sarah]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sarah Bernhardt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charlie Chaplin|Chaplin, Charlie]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charlie Chaplin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marlene Dietrich|Dietrich, Marlene]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marlene Dietrich}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marilyn Monroe|Monroe, Marilyn]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marilyn Monroe}}|.|}}*1.2 round 0}} === Slikarji in arhitekti === # [[Le Corbusier|Corbusier, Le]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Le Corbusier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Salvador Dalí|Dalí, Salvador]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Salvador Dalí}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Albrecht Dürer|Dürer, Albrecht]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Albrecht Dürer}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vincent van Gogh|Gogh, Vincent van]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vincent van Gogh}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Francisco de Goya|Goya, Francisco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Francisco de Goya}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hokusai]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hokusai}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frida Kahlo|Kahlo, Frida]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frida Kahlo}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Leonardo da Vinci]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Leonardo da Vinci}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Henri Matisse|Matisse, Henri]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Henri Matisse}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Michelangelo Buonarroti]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michelangelo Buonarroti}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Pablo Picasso|Picasso, Pablo]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Pablo Picasso}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Raffaello Santi|Rafael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Raffaello Santi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Rembrandt]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rembrandt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Peter Paul Rubens|Rubens, Peter Paul]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Paul Rubens}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mimar Sinan|Sinan, Mimar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mimar Sinan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Diego Velázquez|Velázquez, Diego]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Diego Velázquez}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Andy Warhol|Warhol, Andy]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Andy Warhol}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frank Lloyd Wright|Wright, Frank Lloyd]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frank Lloyd Wright}}|.|}}*1.2 round 0}} === Pisatelji, dramaturgi in pesniki === # [[Abu Nuvas]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abu Nuvas}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hans Christian Andersen|Andersen, Hans Christian]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hans Christian Andersen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jane Austen|Austen, Jane]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jane Austen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Macuo Bašō]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Macuo Bašō}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jorge Luis Borges|Borges, Jorge Luis]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jorge Luis Borges}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[George Noel Gordon Byron|Byron, George]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:George Noel Gordon Byron}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Miguel de Cervantes|Cervantes, Miguel de]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Miguel de Cervantes}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Geoffrey Chaucer|Chaucer, Geoffrey]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Geoffrey Chaucer}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Anton Pavlovič Čehov|Čehov, Anton]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Anton Pavlovič Čehov}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Dante Alighieri]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dante Alighieri}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charles Dickens|Dickens, Charles]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles Dickens}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Fjodor Dostojevski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Fjodor Dostojevski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gabriel García Márquez|García Márquez, Gabriel]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gabriel García Márquez}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Wolfgang von Goethe|von Goethe, Johann Wolfgang]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johann Wolfgang von Goethe}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hafez]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hafez}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Homer]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Homer}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Victor Hugo|Hugo, Victor]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Victor Hugo}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Joyce|Joyce, James]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Joyce}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franz Kafka|Kafka, Franz]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franz Kafka}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kalidasa]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kalidasa}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Li Baj]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Li Baj}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nagib Mahfuz|Mahfuz, Nagib]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nagib Mahfuz}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Molière]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Molière}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Publij Ovidij Naso|Ovidij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Publij Ovidij Naso}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marcel Proust|Proust, Marcel]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marcel Proust}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Aleksander Sergejevič Puškin|Puškin, Aleksander]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aleksander Sergejevič Puškin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[William Shakespeare|Shakespeare, William]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:William Shakespeare}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sofoklej]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sofoklej}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Rabindranath Tagore|Tagore, Rabindranath]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rabindranath Tagore}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Lev Nikolajevič Tolstoj|Tolstoj, Lev Nikolajevič]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Lev Nikolajevič Tolstoj}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mark Twain|Twain, Mark]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mark Twain}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vergilij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vergilij}}|.|}}*1.2 round 0}} === Skladatelji in glasbeniki === # [[Louis Armstrong|Armstrong, Louis]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Louis Armstrong}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Sebastian Bach|Bach, Johann Sebastian]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johann Sebastian Bach}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[The Beatles|Beatles, The]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:The Beatles}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Ludwig van Beethoven|Beethoven, Ludwig van]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludwig van Beethoven}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Johannes Brahms|Brahms, Johannes]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Brahms}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Frédéric Chopin|Chopin, Frédéric]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Frédéric Chopin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Peter Iljič Čajkovski|Čajkovski, Peter Iljič]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Iljič Čajkovski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Antonín Leopold Dvořák|Dvořák, Antonín]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Antonín Leopold Dvořák}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Georg Friedrich Händel|Händel, Georg Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Georg Friedrich Händel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Michael Jackson|Jackson, Michael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michael Jackson}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Joseph Haydn|Haydn, Joseph]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Joseph Haydn}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Um Kultum|Kultum, Um]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Um Kultum}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gustav Mahler|Mahler, Gustav]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gustav Mahler}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Wolfgang Amadeus Mozart|Mozart, Wolfgang Amadeus]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Wolfgang Amadeus Mozart}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Giovanni Pierluigi da Palestrina|Palestrina, Giovanni Pierluigi da]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giovanni Pierluigi da Palestrina}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Giacomo Puccini|Puccini, Giacomo]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giacomo Puccini}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franz Schubert|Schubert, Franz]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franz Schubert}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Igor Stravinski|Stravinski, Igor]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Igor Stravinski}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Giuseppe Verdi|Verdi, Giuseppe]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Giuseppe Verdi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Antonio Vivaldi|Vivaldi, Antonio]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Antonio Vivaldi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Richard Wagner|Wagner, Richard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Richard Wagner}}|.|}}*1.2 round 0}} === Filmski režiserji in scenaristi === # [[Ingmar Bergman|Bergman, Ingmar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ingmar Bergman}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Walt Disney|Disney, Walt]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Walt Disney}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sergej Mihajlovič Eisenstein|Eisenstein, Sergej]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sergej Mihajlovič Eisenstein}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Federico Fellini|Fellini, Federico]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Federico Fellini}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Alfred Hitchcock|Hitchcock, Alfred]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Alfred Hitchcock}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Stanley Kubrick|Kubrick, Stanley]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Stanley Kubrick}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Akira Kurosawa|Kurosawa, Akira]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Akira Kurosawa}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Satjadžit Raj|Raj, Satjadžit]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Satjadžit Raj}}|.|}}*1.2 round 0}} === Politiki, državniki in aristokrati === # [[Akbar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Akbar}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Aleksander Veliki]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aleksander Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ašoka Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ašoka Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mustafa Kemal Atatürk|Atatürk, Kemal]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mustafa Kemal Atatürk}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust Oktavijan, Gaj]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gaj Avgust Oktavijan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Otto von Bismarck|von Bismarck, Otto]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Otto von Bismarck}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Simón Bolívar|Bolívar, Simón]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Simon Bolivar}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Napoleon Bonaparte|Bonaparte, Napoleon]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Napoleon Bonaparte}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Winston Churchill|Churchill, Winston]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Winston Churchill}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Čin Ši Huang]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Čin Ši Huang}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Džingiskan]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džingiskan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Elizabeta I. Angleška]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Elizabeta I. Angleška}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mahatma Gandhi|Gandhi, Mahatma]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mahatma Gandhi}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Charles de Gaulle|De Gaulle, Charles]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles de Gaulle}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Che Guevara|Guevara, Che]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Che Guevara}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Adolf Hitler|Hitler, Adolf]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Adolf Hitler}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ivana Orleanska]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ivana Orleanska}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gaj Julij Cezar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gaj Julij Cezar}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Karel Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Karel Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Luther King mlajši|King, Martin Luther ml.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Luther King mlajši}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kir II.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kir II.}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Konstantin I. Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Konstantin I. Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Vladimir Lenin]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vladimir Lenin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Abraham Lincoln|Lincoln, Abraham]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abraham Lincoln}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ludvik XIV. Francoski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludvik XIV. Francoski}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Rosa Luxemburg|Luxemburg, Rosa]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Rosa Luxemburg}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nelson Mandela|Mandela, Nelson]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nelson Mandela}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Mao Cetung]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mao Cetung}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Džavaharlal Nehru|Nehru, Džavaharlal]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džavaharlal Nehru}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Kwame Nkrumah|Nkrumah, Kwame]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Kwame Nkrumah}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Omar (kalif)|Omar]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Omar (kalif)}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Peter Veliki]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Peter Veliki}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Franklin Delano Roosevelt|Roosevelt, Franklin D.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Franklin Delano Roosevelt}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Saladin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Saladin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Josif Stalin|Stalin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Josif Stalin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sulejman I.]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sulejman I.}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sun Jatsen]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sun Jatsen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Timurlenk|Lenk, Timur]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Timurlenk}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[George Washington|Washington, George]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:George Washington}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-break}} === Verski voditelji in teologi === # '''[[Abraham]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Abraham}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Al-Gazali]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Al-Gazali}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Avguštin iz Hipona]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Avguštin iz Hipona}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Gautama Buda|Buda]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gautama Buda}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Jezus Kristus]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jezus Kristus}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Luther|Luther, Martin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Luther}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Mohamed]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mohamed}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Mojzes]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Mojzes}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Nagardžuna]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nagardžuna}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Tomaž Akvinski]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Tomaž Akvinski}}|.|}}*1.2 round 0}} === Izumitelji in znanstveniki === # [[Al Hvarizmi]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Al Hvarizmi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Arhimed]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Arhimed}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Avicenna]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Avicenna}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Tim Berners-Lee|Berners-Lee, Tim]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Tim Berners-Lee}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Brahmagupta]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Brahmagupta}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Charles Darwin|Darwin, Charles]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Charles Darwin}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Thomas Alva Edison|Edison, Thomas]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Thomas Alva Edison}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Albert Einstein|Einstein, Albert]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Albert Einstein}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Evklid]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Evklid}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Leonhard Euler|Euler, Leonhard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Leonhard Euler}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Michael Faraday|Faraday, Michael]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Michael Faraday}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Enrico Fermi|Fermi, Enrico]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Enrico Fermi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Henry Ford|Ford, Henry]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Henry Ford}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Joseph Fourier|Fourier, Joseph]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Joseph Fourier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Klavdij Galen|Galen, Klavdij]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Klavdij Galen}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Galileo Galilei]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Galileo Galilei}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Carl Friedrich Gauss|Gauss, Carl Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Carl Friedrich Gauss}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Johann Gutenberg|Gutenberg, Johannes]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Gutenberg}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Prescott Joule|Joule, James Prescott]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Prescott Joule}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Johannes Kepler|Kepler, Johannes]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Johannes Kepler}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Nikolaj Kopernik|Kopernik, Nikolaj]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nikolaj Kopernik}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Gottfried Wilhelm Leibniz|Leibniz, Gottfried Wilhelm]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Gottfried Wilhelm Leibniz}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Carl Linnaeus|Linnaeus, Carl]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Carl Linnaeus}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Clerk Maxwell|Maxwell, James Clerk]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Clerk Maxwell}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Dimitrij Ivanovič Mendelejev|Mendelejev, Dimitrij Ivanovič]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dimitrij Ivanovič Mendelejev}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Isaac Newton|Newton, Isaac]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Isaac Newton}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Louis Pasteur|Pasteur, Louis]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Louis Pasteur}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Max Planck|Planck, Max]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Max Planck}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ernest Rutherford|Rutherford, Ernest]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ernest Rutherford}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Erwin Schrödinger|Schrödinger, Erwin]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Erwin Schrödinger}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Marie Skłodowska-Curie|Skłodowska-Curie, Marie]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marie Skłodowska-Curie}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Nikola Tesla|Tesla, Nikola]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Nikola Tesla}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Alan Turing|Turing, Alan]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Alan Turing}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[James Watt|Watt, James]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Watt}}|.|}}*1.2 round 0}} === Raziskovalci === # [[Roald Amundsen|Amundsen, Roald]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Roald Amundsen}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Neil Armstrong|Armstrong, Neil]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Neil Armstrong}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jacques Cartier|Cartier, Jacques]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jacques Cartier}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[James Cook|Cook, James]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:James Cook}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Hernán Cortés|Cortés Hernán]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Hernán Cortés}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Dženg He]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Dženg He}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Vasco da Gama|da Gama, Vasco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Vasco da Gama}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Jurij Aleksejevič Gagarin|Gagarin, Jurij]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jurij Aleksejevič Gagarin}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ibn Batuta]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ibn Batuta}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Krištof Kolumb|Kolumb, Krištof]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Krištof Kolumb}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Ferdinand Magellan|Magellan, Ferdinand]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ferdinand Magellan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Marco Polo|Polo, Marco]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Marco Polo}}|.|}}*1.2 round 0}} === Filozofi, ekonomisti, zgodovinarji in misleci === # '''[[Aristotel]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Aristotel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Simone de Beauvoir|Beauvoir, Simone de]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Simone de Beauvoir}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Čanakja]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Čanakja}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[René Descartes|Descartes, René]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:René Descartes}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Sigmund Freud|Freud, Sigmund]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sigmund Freud}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Georg Wilhelm Friedrich Hegel|Hegel, Georg Wilhelm Friedrich]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Georg Wilhelm Friedrich Hegel}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Martin Heidegger|Heidegger, Martin]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Martin Heidegger}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ibn Haldun]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ibn Haldun}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Immanuel Kant|Kant, Immanuel]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Immanuel Kant}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[John Maynard Keynes|Keynes, John Maynard]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:John Maynard Keynes}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Konfucij]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Konfucij}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Laodzi]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Laodzi}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[John Locke|Locke, John]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:John Locke}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Niccolò Machiavelli|Machiavelli, Niccolò]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Niccolò Machiavelli}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Karl Marx|Marx, Karl]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Karl Marx}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Friedrich Nietzsche|Nietzsche, Friedrich]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Friedrich Nietzsche}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Platon]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Platon}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jean-Jacques Rousseau|Rousseau, Jean-Jacques]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jean-Jacques Rousseau}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Jean-Paul Sartre]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Jean-Paul Sartre}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Sima Čjan]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sima Čjan}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Džu Ši]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Džu Ši}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Adam Smith|Smith, Adam]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Adam Smith}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Sokrat]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Sokrat}}|.|}}*1.2 round 0}} # '''[[Voltaire]]''' {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Voltaire}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Max Weber|Weber, Max]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Max Weber}}|.|}}*1.2 round 0}} # [[Ludwig Wittgenstein|Wittgenstein, Ludwig]] {{#expr:{{#invoke:Niz|replace|{{PAGESIZE:Ludwig Wittgenstein}}|.|}}*1.2 round 0}} {{col-end}} [[Kategorija:WikiProjekt 1000 nujnih|Biografije]] ac1e1bszkvsv4grdg0daaypz3m1cqko 0 366910 6679891 6679355 2026-05-23T15:24:51Z Ljuba24b 92351 /* Zgodovina */ dp 6679891 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = PAK | type = N | route = 35 | alternate_name = Karakorumska avtocesta<br />{{Nastaliq|شاہراہ قراقرم}} | map = {{Highway system OSM map|plain=yes}} | map_custom = yes | photo = KKH.png | ahn = {{Jct|country=ASIA|AH|4}} [[Azijsko avtocestno omrežje|Azijska avtocesta]] | length_km = 1300 | length_notes = Pakistan: 887 km<br />Kitajska: 413 km | direction_a = Sever | terminus_a = {{Flagicon|PRC}} [[Kašgar]], Šindžjang, Kitajska<br />[[File:Kokudou 314(China).svg|30px]] [[Državna avtocesta 314, Kitajska|Kitajska državna avtocesta 314]] (Prelaz Hundžerab–Kašgar–[[Ürümqi]])<br />{{Flagicon|PRC}}{{Flagicon|PAK}} [[Prelaz Hundžerab]] | cities = [[Haripur, Pakistan|Haripur]], [[Abbottabad]], [[Mansehra]], [[Battagram]], [[Besham]], [[Pattan]], [[Dasu]], [[Chilas]], [[Gilgit]], [[Aliabad (Hunza)|Aliabad]], [[Gulmit]], [[Sust]], [[Taškurgan]], [[Upal]], [[Kašgar]] | direction_b = South | terminus_b = {{Flagicon|PAK}} [[Hasan Abdal]], Pandžab, Pakistan | formed = 1966 | history = Dokončana leta 1979, za javnost odprta od leta 1986 | junction = [[File:Pakistan N-35.svg|30px|35]] N-35<br />[[File:Pakistan N-15.svg|30px|N-15|link=N15 Državna avtocesta]] [[Državna avtocesta N-15|N-15]] | maint = [[National Highway Authority]] (Pakistan) in Oddelek za promet [[Šindžjang|Ujgurske avtonomne pokrajine Šindžjang]] (Kitajska) | embedded = }} {{Infobox Chinese | s = 喀喇昆仑公路 | p = Kālākūnlún Gōnglù | lang2 = ur | lang2_content = شاہراہ قراقرم<br />Śāharāha qarāqaram }} '''Karakorumska avtocesta''' (mednarodna kratica '''KKH''', {{jezik-en|Karakhorum Highway}}) je najvišje ležeča sodobna mednarodna [[cesta]] na svetu.<ref>[http://www.concordiaexpeditions.com/pakistan-jeep_trip.htm Karakoram Hindu Kush]</ref> Povezuje [[Kitajska|Kitajsk]]o in [[Pakistan]] čez pogorje [[Karakorum]], preko prelaza Hundžerab, na nadmorski višini 4693 metrov, kar so potrdili z več meritvami, tudi z GPS. Povezuje Kitajsko [[Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur|avtonomno pokrajino Šindžjan-Ujgur]] (新疆维吾尔自治区, [[pinjin]] Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū) s pakistanskima provincama Gilgit-Baltistan in Kiber Paktunkva in velja tudi kot priljubljena turistična atrakcija. Zaradi visoke nadmorske višine in težkih razmer, v katerih je bila zgrajena, jo nekateri imenujejo »Osmo čudo sveta«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.inautonews.com/list-of-world-record-highways |title=World record highways - Karakoram |accessdate=2013-12-26 |archive-date=2013-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131111223514/http://www.inautonews.com/list-of-world-record-highways |url-status=dead }}</ref><ref name="Mahnaz Z. Ispahani">{{navedi knjigo|title=Roads and Rivals: The Political Uses of Access in the Borderlands of Asia|url=https://archive.org/details/roadsrivalspolit00ispa|date=junij 1989|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0801422201|page=[https://archive.org/details/roadsrivalspolit00ispa/page/191 191]|author=Mahnaz Z. Ispahani|edition=1.}}</ref> Karakorumska avtocesta je v Pakistanu uradno označena kot N-35, na Kitajskem pa kot Kitajska državna cesta 314 (G314). == Zgodovina == Karakorumska avtocesta, na Kitajskem znana tudi kot »cesta prijateljstva«, je bila zgrajena s strani vlad Pakistana in Kitajske. Gradnja se je začela leta 1959 in je bila končana leta 1979 (odprta za javnost je od leta 1986). Približno 810 Pakistancev in okoli 200 kitajskih delavcev je med gradnjo izgubilo življenje predvsem zaradi [[zemeljski plaz|plazov]] in padcev z višine. Kitajski delavci, ki so umrli med gradnjo, so pokopani na pokopališču v kitajskem Gilgitu. Trasa ceste sledi eni od mnogih starodavnih poti na trasi [[Svilna pot|svilne poti]].<ref>[http://www.pakpost.gov.pk/philately/stamps2003/karakoram_highway.html 25th Anniversary of the Karakoram Highway (1978 - 2003)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171216083318/http://www.pakpost.gov.pk/philately/stamps2003/karakoram_highway.html |date=2017-12-16 }}". ''Pakistan Post Office,'' May 16, 2006. Retrieved on 2006-07-10.</ref> Na pakistanski strani je bila cesta zgrajena s pomočjo FWO (organizacije ''Frontier Works''), ki zaposluje pakistanske vojaške inženirje (''Army Corps of Engineers''). Knjigo v dveh delih, »Zgodovina Karakorumske avtoceste«, je napisal upokojeni brigadir Muhammad Mumtaz Khalid. V prvem delu knjige avtor obravnava deželo in ljudi, prazgodovinski komunikacijski sistem v severnih območjih, potrebo po cestni povezavi z Gilgitom v vseh vremenskih pogojih in gradnjo ceste po dolini reke [[Ind]]. Drugi del opisuje dogodke, ki so pripeljali do izgradnje ceste po dolini Inda in Karakorumske avtoceste, težave pri načrtovanju in vlogi pakistanskih vojaških inženirjev in njihovih kitajskih kolegov pri gradnji.<ref>[http://www.historyofkkh.info History of KKH by Brigadier (Retired) Muhammad Mumtaz Khalid]</ref> == Cesta == [[Slika:Pakistani truck in Karakoram Highway, Passu, Northern Areas, Pakistan.jpg|thumb|right|250 px|Cingljajoči tovornjaki na Karakorumski avtocesti]] Cesta, ki povezuje kitajsko provinco Gilgit - Baltistan s pakistanskim [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirjem]] poteka po trasi starodavne Svilne ceste in je dolga približno 1.300&nbsp;km od Kašgarja, mesta v avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur na Kitajskem, do Abbottabada v Pakistanu. Podaljšanje ceste proti jugu zahodno od Abbottabada sledi cesti N - 35 in je del glavne ceste N - 5 do Hassanabdala v Pakistanu. Cesta prečka tektonski stik med evrazijsko in indijsko ploščo, kjer se Kitajska, [[Tadžikistan]], [[Afganistan]] in Pakistan približujejo druga drugi na razdalji 250 kilometrov. V veliki meri, zaradi izredno občutljivega stanja konflikta v Kašmirju med Indijo in Pakistanom, ima Karakorumska avtocesta strateški in vojaški pomen za te narode, predvsem pa je pomembna kot gospodarska povezava med Pakistanom in Kitajsko. 30. junija 2006 je bil podpisan memorandum o soglasju med pakistansko cestno upravo in kitajsko državno komisijo za nadzor in upravo (SASAC) za obnovo in nadgradnjo Karakorumske avtoceste. Po načrtih SASAC se bo cesta razširila od 10 do 30 metrov in njena kapaciteta povečala za trikrat glede na trenutne zmogljivosti. Poleg tega bo nadgrajena predvsem za sprejem težkih tovornih vozil in za ekstremne vremenske razmere. Kitajska in Pakistan načrtujeta navezavo Karakorumske avtoceste do južnega pristanišča Gwadar v Beludžistanu preko kitajske železnice Gwadar - Dalbandin, ki že teče do [[Rawalpindi]]ja. Od 4. januarja 2010 je bila KKH zaprta v [[Hunza (dolina)|dolini Hunza]] in promet na Kitajsko je bil možen le z majhnimi čolni. Ogromen zemeljski plaz, 15&nbsp;km dolg, ki je nastal gorvodno od glavnega mesta Hunza, Karimabad, je ustvaril potencialno nestabilno [[jezero]] Attabad, dolgo 22 kilometrov in več kot 100 metrov globoko. Prvi teden junija 2010 je končno začela voda odtekati preko plazu. Plaz je uničil del vasi in ubil mnogo prebivalcev. Zaradi jezera so morali tisoče ljudi razseliti. Voda je poplavila več kot 20 kilometrov KKH, tudi 310 metrov dolg premostitveni objekt 4&nbsp;km južno od Gulmita.<ref>[http://www.nation.com.pk/pakistan-news-newspaper-daily-english-online/Lahore/10-Mar-2010/Thousands-at-risk-due-to-Hunza-river-blockade Thousands at risk due to Hunza river blockade<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.dawn.com/wps/wcm/connect/dawn-content-library/dawn/news/sci-tech/03-rising-water-threatens-villages-in-hunza-ss-03 Search Results rising water threatens villages in hunza ss | Latest news, Breaking news, Pakistan News, World news, business, sport and multimedia | DAWN.COM<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://gilgity.blogspot.com Blockage of Hunza river, Landslide blog written by Shakeelgilgity, Gilgit-Baltistan]</ref> Zelo vprašljivo je ali bo jezero, ki je leta 2011 doseglo 27 kilometrov v dolžino, kdaj odteklo. Blago proti severu vozijo čez jezero z majhnimi plovili in ga znova preložijo na tovornjake na drugem koncu jezera. === Pakistanski odsek === [[Slika:Start Karkoram Highway.jpg|right|thumb|250px|Mejnik v bližini Beshama v Pakistanu]] Pakistanski odsek, ki se začne v Abbottabadu, čeprav se N-35, ki je tudi del KKH, uradno začne pri Hassanabdalu, je dolg 806 kilometrov. Cesta sledi reki Ind od Thakota do Jaglota, kjer se Indu pridruži reka Gilgit. Poteka čez tri velike gorske verige: [[Hindukuš]], [[Himalaja|Himalaj]]o in [[Karakorum]]. V zahodnem delu Himalaje leži deveti najvišji vrh na svetu, [[Nanga Parbat]] in je viden iz ceste. Cesta se nadaljuje skozi glavno mesto province Gilgit-Baltistan, Gilgit in poteka po dolinah Nagar in Hunza, vzdolž reke Hunza. S ceste je mogoče videti nekatere izmed najvišjih gora in znane ledenike Karakoruma. Cesta prečka pakistansko-kitajsko mejo na prelazu Hundžerab. === Kitajski odsek === [[Slika:Karakorum-carretera-d08.jpg|right|thumb|250px|Karakorumska avtocesta blizu Šindžjanga na Kitajskem]] Kitajski odsek sledi smeri sever-jug po dolini Sarykol (Rumeno jezero) takoj zahodno od [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]]. Cesta gre iz [[Kašgar]]ja jugozahodno približno 80 kilometrov, nato zavije proti zahodu v kanjon reke Gez (''Ghez'') med pogorjem Čakragil na severu in Kongur na jugu. Od kanjona Gez dalje živijo [[Kirgizi]]. Potem ko se povzpne iz doline, cesta zavije proti jugu mimo Kongurja, [[karakul (jezero)|jezera Karakul]] in Muztagh Ate na vzhod. Pod Muztagh Ato gre nova cesta proti zahodu preko prelaza Kulma, kjer se pridruži Pamirski cesti v Gorno - Badahšan v [[Tadžikistan]]u. Glavna cesta se nadaljuje čez nižji prelaz (prebivalci postanejo [[Tadžiki]]) in se spusti v Taškurgan. Južneje, dolina in slaba cesta vodi na zahod proti prelazu Vahjir na trasi koridorja Vahan. Naprej cesta zavije proti zahodu do kontrolne točke in majhnega naselja na Pirali, nato pa preko prelaza Hundžerab, tistega, ki vodi v [[Pakistan]], v dolino reke Hundžerab in Hunza. (V letu 747 je Gao Šjandži, Tangov general, prečkal prelaz Broghol, danes v Pakistanu - kar je bila najdlje dosežena kitajska točka v tej smeri in je bil kasneje poražen v bitki pri Talasu, nakar so se Kitajci umaknili iz regije.) [[Slika:A Bus Accident on the Karakoram Highway on Way to Gilgit.jpg|thumb|Nesreča avtobusa na KKH, avgusta 2004]] === Glavni kraji === * Besham * Kohistan * Chilas * Gilgit * Parri Bangla * Danyore * Goro[disambiguation needed] * Nagar * Aliabad * Gulmit * Passu * Sost * Taškurgan, Kitajska * Ghizer * Upal * Kašgar, kitajsko železniško vozlišče, širina tirov 1,435&nbsp;mm == Turizem == V zadnjih letih je cesta postala turistična destinacija pustolovščine željnih turistov. [[The Guardian]] jo je uvrstil med tri najboljše turistične destinacije v Pakistanu.<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/travel/2006/oct/17/pakistan?page=all | work=The Guardian | location=London | title=Out of the rubble | first=Antonia | last=Windsor | date=October 17, 2006 | accessdate=May 7, 2010}}</ref> Cesta omogoča [[alpinist]]om in [[kolesar]]jem lažji dostop do številnih visokih [[gora]], [[ledenik]]ov in jezer na tem območju. Omogoča dostop do Gilgita in Skarduja iz Islamabada. Tukaj sta dve glavni središči za alpinistične odprave v provinci Gilgit-Baltistan v pakistanskem delu Kašmirja.<ref>''Pakistan and the Karakoram Highway'', Owen Bennett-Jones, Lindsay Brown, and John Mock, Lonely Planet Publications; 6 Rev Ed edition (30 Sep 2004), ISBN 0-86442-709-3</ref> Upravi Gilgit-Baltistana (Pakistana) in Xinjianga (Kitajska) sta podpisali sporazum o prehajanju meje za stalne prebivalce. Prehod velja za koledarsko leto in se uporablja samo za potovanje preko prelaza Hundžerab. == Gore in ledeniki == Karakorumska avtocesta zagotavlja dostop alpinističnim odpravam na skoraj vse vrhove v Gilgit - Baltistanu, Kašmirju in več vrhov v provinci Xinjiang na Kitajskem. V območju ležijo nekateri najvišji ledeniki na svetu, kot je na primer ledenik Baltoro. Pet osemtisočakov od vseh na svetu leži v Pakistanu in so dostopni po cesti. Gore, ki so vidne med vožnjo po cesti so: * [[Nanga Parbat]], Gilgit - Baltistan, Pakistan, 9. najvišja gora na svetu z 8126 metri * Rakaposhi, Gilgit - Baltistan, Pakistan, 27. najvišja gora na svetu s 7788 metri * Diran, Gilgit - Baltistan, Pakistan, najbolj nevarna gora v Pakistanu * Shishpar, Gilgit - Baltistan, Pakistan * Ultar Peak, Gilgit - Baltistan, Pakistan * Tupopdan, Gilgit - Baltistan, Pakistan, znana tudi kot Katedrala v bližini prelaza * [[K2]], poznana kot druga najvišja gora na svetu za Mount Everestom Vidni so tudi veliki ledeniki: * ledenik Minapin * ledenik Passu * ledenik Ghulkin * ledenik Hundžerab == Reke in jezera == S ceste so dostopne številne reke in jezera: • reka Ind • reka Hunza • reka Gilgit • reka Hundžerab • jezero Karakul v provinci Xinjiangu (Kitajska) == Skalne poslikave in petroglifi == [[Slika:KKHRockCarvings.jpg|thumb|right|250px|Skalne poslikave]] Vzdolž ceste se nahaja več kot 50.000 kosov [[Skalne poslikave|sklanih poslikav]] in [[petroglif]]ov, ki so skoncentrirana na desetih večjih mestih med Hunzo in Shatialom. Ostanke so pustili osvajalci, trgovci in romarji, ki so hodili po trgovski poti, kakor tudi domačini. Najzgodnejši datum najdb sega med 5000 in 1000 pred našim štetjem in prikazuje posamezne živali, trikotne oblike moških in lovske prizore, v katerih so živali večje od lovcev. Te poslikave so vpraskane v skalo s kamnitimi orodji in prekrite z debelo patino, ki je posledica njihove starosti. == Potovanja == V Pakistanu več prevozniških podjetij ponuja avtobusne prevoze med večjimi mesti vzdolž ceste iz Rawalpindija in [[Lahore]]ja. Največja družba je Severna prevozna družba (NATCO). Druge so še Masherbrum Travel, Silk Route Travel, K-2 movers, Anchan Travel in Saeed Travel. == Avtobusna linija med Gilgitom in Kašgarjem == Od 1. junija 2006 dnevno vozi avtobus med Gilgitom, Gilgit-Baltistan in Kašgarjem, Xinjiang, skozi obmejno območje Sust in Taškurgan.<ref>[http://www.dawn.com/2006/03/23/nat2.htm Kašghar-Gilgit bus service planned], DAWN Newspaper, 23 March 2006</ref> == Vreme == Po KKH je najbolje potovati spomladi ali zgodaj jeseni. Močno sneženje v času hude zime lahko cesto zapre za dalj časa. Močno [[monsun]]sko deževje okoli julija in avgusta povzroča zemeljske plazove, ki lahko blokirajo cesto za več ur ali dni. Mejni prehod med Kitajsko in Pakistanom na prelazu Hundžerab je odprt le med 1. majem in 31. decembrom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Karakoram Highway}} * [http://www.historyofkkh.info Zgodovina KKH, brigadir Mumtaz Khalid (Pakistan Army Corps of Engineers)] * [http://blankonthemap.free.fr Blankonthemap] spletna stran The Northern Kashmir] * [http://www.lonelyplanet.com/pakistan/karakoram-highway Dober kratek opis ceste] {{normativna kontrola}} {{Coord|35|36|N|74|39|E|display=title}} {{Coord|36|51|00|N|75|25|40|E|}} [[Kategorija:Ceste v Pakistanu]] [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] [[Kategorija:Zgodovinske ceste]] [[Kategorija:Trgovske poti]] f64te8v4qm94ongdoxaqpw83i1c9kas 6679893 6679891 2026-05-23T15:32:57Z Ljuba24b 92351 dp, tp 6679893 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = PAK | type = N | route = 35 | alternate_name = Karakorumska avtocesta<br />{{Nastaliq|شاہراہ قراقرم}} | map = {{Highway system OSM map|plain=yes}} | map_custom = yes | photo = KKH.png | ahn = {{Jct|country=ASIA|AH|4}} [[Azijsko cestno omrežje|Azijska cesta]] | length_km = 1300 | length_notes = Pakistan: 887 km<br />Kitajska: 413 km | direction_a = Sever | terminus_a = {{Flagicon|PRC}} [[Kašgar]], Šindžjang, Kitajska<br />[[File:Kokudou 314(China).svg|30px]] [[Državna cesta 314, Kitajska|Kitajska državna cesta 314]] (Prelaz Hundžerab–Kašgar–[[Urumči]])<br />{{Flagicon|PRC}}{{Flagicon|PAK}} [[Prelaz Hundžerab]] | cities = [[Haripur, Pakistan|Haripur]], [[Abbottabad]], [[Mansehra]], [[Battagram]], [[Besham]], [[Pattan]], [[Dasu]], [[Chilas]], [[Gilgit]], [[Aliabad (Hunza)|Aliabad]], [[Gulmit]], [[Sust]], [[Taškurgan]], [[Upal]], [[Kašgar]] | direction_b = South | terminus_b = {{Flagicon|PAK}} [[Hasan Abdal]], Pandžab, Pakistan | formed = 1966 | history = Dokončana leta 1979, za javnost odprta od leta 1986 | junction = [[File:Pakistan N-35.svg|30px|35]] N-35<br />[[File:Pakistan N-15.svg|30px|N-15|link=N15 Državna cesta]] [[Državna cesta N-15|N-15]] | maint = National Highway Authority (Pakistan) in Oddelek za promet [[Šindžjang|Ujgurske avtonomne pokrajine Šindžjang]] (Kitajska) | embedded = }} {{Infobox Chinese | s = 喀喇昆仑公路 | p = Kālākūnlún Gōnglù | lang2 = ur | lang2_content = شاہراہ قراقرم<br />Śāharāha qarāqaram }} '''Karakorumska avtocesta''' (mednarodna kratica '''KKH''', {{jezik-en|Karakhorum Highway}}) je najvišje ležeča sodobna mednarodna [[cesta]] na svetu.<ref>[http://www.concordiaexpeditions.com/pakistan-jeep_trip.htm Karakoram Hindu Kush]</ref> Povezuje [[Kitajska|Kitajsk]]o in [[Pakistan]] čez pogorje [[Karakorum]], preko prelaza Hundžerab, na nadmorski višini 4693 metrov, kar so potrdili z več meritvami, tudi z GPS. Povezuje Kitajsko [[Avtonomna pokrajina Šindžjang-Ujgur|avtonomno pokrajino Šindžjan-Ujgur]] (新疆维吾尔自治区, [[pinjin]] Xīnjiāng Wéiwú'ěrzú Zìzhìqū) s pakistanskima provincama Gilgit-Baltistan in Kiber Paktunkva in velja tudi kot priljubljena turistična atrakcija. Zaradi visoke nadmorske višine in težkih razmer, v katerih je bila zgrajena, jo nekateri imenujejo »Osmo čudo sveta«.<ref>{{Navedi splet |url=http://www.inautonews.com/list-of-world-record-highways |title=World record highways - Karakoram |accessdate=2013-12-26 |archive-date=2013-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131111223514/http://www.inautonews.com/list-of-world-record-highways |url-status=dead }}</ref><ref name="Mahnaz Z. Ispahani">{{navedi knjigo|title=Roads and Rivals: The Political Uses of Access in the Borderlands of Asia|url=https://archive.org/details/roadsrivalspolit00ispa|date=junij 1989|publisher=Cornell University Press|isbn=978-0801422201|page=[https://archive.org/details/roadsrivalspolit00ispa/page/191 191]|author=Mahnaz Z. Ispahani|edition=1.}}</ref> Karakorumska avtocesta je v Pakistanu uradno označena kot N-35, na Kitajskem pa kot Kitajska državna cesta 314 (G314). == Zgodovina == Karakorumska avtocesta, na Kitajskem znana tudi kot »cesta prijateljstva«, je bila zgrajena s strani vlad Pakistana in Kitajske. Gradnja se je začela leta 1959 in je bila končana leta 1979 (odprta za javnost je od leta 1986). Približno 810 Pakistancev in okoli 200 kitajskih delavcev je med gradnjo izgubilo življenje predvsem zaradi [[zemeljski plaz|plazov]] in padcev z višine. Kitajski delavci, ki so umrli med gradnjo, so pokopani na pokopališču v kitajskem Gilgitu. Trasa ceste sledi eni od mnogih starodavnih poti na trasi [[Svilna pot|svilne poti]].<ref>[http://www.pakpost.gov.pk/philately/stamps2003/karakoram_highway.html 25th Anniversary of the Karakoram Highway (1978 - 2003)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171216083318/http://www.pakpost.gov.pk/philately/stamps2003/karakoram_highway.html |date=2017-12-16 }}". ''Pakistan Post Office,'' May 16, 2006. Retrieved on 2006-07-10.</ref> Na pakistanski strani je bila cesta zgrajena s pomočjo FWO (organizacije ''Frontier Works''), ki zaposluje pakistanske vojaške inženirje (''Army Corps of Engineers''). Knjigo v dveh delih, »Zgodovina Karakorumske avtoceste«, je napisal upokojeni brigadir Muhammad Mumtaz Khalid. V prvem delu knjige avtor obravnava deželo in ljudi, prazgodovinski komunikacijski sistem v severnih območjih, potrebo po cestni povezavi z Gilgitom v vseh vremenskih pogojih in gradnjo ceste po dolini reke [[Ind]]. Drugi del opisuje dogodke, ki so pripeljali do izgradnje ceste po dolini Inda in Karakorumske avtoceste, težave pri načrtovanju in vlogi pakistanskih vojaških inženirjev in njihovih kitajskih kolegov pri gradnji.<ref>[http://www.historyofkkh.info History of KKH by Brigadier (Retired) Muhammad Mumtaz Khalid]</ref> == Cesta == [[Slika:Pakistani truck in Karakoram Highway, Passu, Northern Areas, Pakistan.jpg|thumb|right|250 px|Cingljajoči tovornjaki na Karakorumski avtocesti]] Cesta, ki povezuje kitajsko provinco Gilgit - Baltistan s pakistanskim [[Kašmir (pokrajina)|Kašmirjem]] poteka po trasi starodavne svilne poti in je dolga približno 1300&nbsp;km od Kašgarja, mesta v avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur na Kitajskem, do Abbottabada v Pakistanu. Podaljšanje ceste proti jugu zahodno od Abbottabada sledi cesti N - 35 in je del glavne ceste N - 5 do Hassanabdala v Pakistanu. Cesta prečka tektonski stik med [[Evrazijska plošča|evrazijsko]] in [[indijska plošča|indijsko ploščo]], kjer se Kitajska, [[Tadžikistan]], [[Afganistan]] in Pakistan približujejo druga drugi na razdalji 250 kilometrov. V veliki meri, zaradi izredno občutljivega stanja konflikta v Kašmirju med Indijo in Pakistanom, ima Karakorumska avtocesta strateški in vojaški pomen za te narode, predvsem pa je pomembna kot gospodarska povezava med Pakistanom in Kitajsko. 30. junija 2006 je bil podpisan memorandum o soglasju med pakistansko cestno upravo in kitajsko državno komisijo za nadzor in upravo (SASAC) za obnovo in nadgradnjo Karakorumske avtoceste. Po načrtih SASAC se bo cesta razširila od 10 do 30 metrov in njena kapaciteta povečala za trikrat glede na trenutne zmogljivosti. Poleg tega bo nadgrajena predvsem za sprejem težkih tovornih vozil in za ekstremne vremenske razmere. Kitajska in Pakistan načrtujeta navezavo Karakorumske avtoceste do južnega pristanišča Gwadar v [[Beludžistan]]u preko kitajske železnice Gwadar - Dalbandin, ki že teče do [[Ravalpindi]]ja. Od 4. januarja 2010 je bila KKH zaprta v [[Hunza (dolina)|dolini Hunza]] in promet na Kitajsko je bil možen le z majhnimi čolni. Ogromen [[zemeljski plaz]], 15&nbsp;km dolg, ki je nastal gorvodno od glavnega mesta Hunza, Karimabad, je ustvaril potencialno nestabilno [[jezero]] Attabad, dolgo 22 kilometrov in več kot 100 metrov globoko. Prvi teden junija 2010 je končno začela voda odtekati preko plazu. Plaz je uničil del vasi in ubil mnogo prebivalcev. Zaradi jezera so morali tisoče ljudi razseliti. Voda je poplavila več kot 20 kilometrov KKH, tudi 310 metrov dolg premostitveni objekt 4&nbsp;km južno od Gulmita.<ref>[http://www.nation.com.pk/pakistan-news-newspaper-daily-english-online/Lahore/10-Mar-2010/Thousands-at-risk-due-to-Hunza-river-blockade Thousands at risk due to Hunza river blockade<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://www.dawn.com/wps/wcm/connect/dawn-content-library/dawn/news/sci-tech/03-rising-water-threatens-villages-in-hunza-ss-03 Search Results rising water threatens villages in hunza ss | Latest news, Breaking news, Pakistan News, World news, business, sport and multimedia | DAWN.COM<!-- Bot generated title -->]</ref><ref>[http://gilgity.blogspot.com Blockage of Hunza river, Landslide blog written by Shakeelgilgity, Gilgit-Baltistan]</ref> Zelo vprašljivo je ali bo jezero, ki je leta 2011 doseglo 27 kilometrov v dolžino, kdaj odteklo. Blago proti severu vozijo čez jezero z majhnimi plovili in ga znova preložijo na tovornjake na drugem koncu jezera. === Pakistanski odsek === [[Slika:Start Karkoram Highway.jpg|right|thumb|250px|Mejnik v bližini Beshama v Pakistanu]] Pakistanski odsek, ki se začne v Abbottabadu, čeprav se N-35, ki je tudi del KKH, uradno začne pri Hassanabdalu, je dolg 806 kilometrov. Cesta sledi reki Ind od Thakota do Jaglota, kjer se Indu pridruži reka Gilgit. Poteka čez tri velike gorske verige: [[Hindukuš]], [[Himalaja|Himalajo]] in [[Karakorum]]. V zahodnem delu Himalaje leži deveti najvišji vrh na svetu, [[Nanga Parbat]] in je viden iz ceste. Cesta se nadaljuje skozi glavno mesto province Gilgit-Baltistan, Gilgit in poteka po dolinah Nagar in Hunza, vzdolž reke Hunza. S ceste je mogoče videti nekatere izmed najvišjih gora in znane ledenike Karakoruma. Cesta prečka pakistansko-kitajsko mejo na prelazu Hundžerab. === Kitajski odsek === [[Slika:Karakorum-carretera-d08.jpg|right|thumb|250px|Karakorumska avtocesta blizu Šindžjanga na Kitajskem]] Kitajski odsek sledi smeri sever-jug po dolini Sarykol (Rumeno jezero) takoj zahodno od [[Tarimska kotlina|Tarimske kotline]]. Cesta gre iz [[Kašgar]]ja jugozahodno približno 80 kilometrov, nato zavije proti zahodu v kanjon reke Gez (''Ghez'') med pogorjem Čakragil na severu in Kongur na jugu. Od kanjona Gez dalje živijo [[Kirgizi]]. Potem ko se povzpne iz doline, cesta zavije proti jugu mimo Kongurja, [[karakul (jezero)|jezera Karakul]] in Muztagh Ate na vzhod. Pod Muztagh Ato gre nova cesta proti zahodu preko prelaza Kulma, kjer se pridruži Pamirski cesti v Gorno - Badahšan v [[Tadžikistan]]u. Glavna cesta se nadaljuje čez nižji prelaz (prebivalci postanejo [[Tadžiki]]) in se spusti v Taškurgan. Južneje, dolina in slaba cesta vodi na zahod proti prelazu Vahjir na trasi koridorja Vahan. Naprej cesta zavije proti zahodu do kontrolne točke in majhnega naselja na Pirali, nato pa preko prelaza Hundžerab, tistega, ki vodi v [[Pakistan]], v dolino reke Hundžerab in Hunza. (V letu 747 je Gao Šjandži, Tangov general, prečkal prelaz Broghol, danes v Pakistanu - kar je bila najdlje dosežena kitajska točka v tej smeri in je bil kasneje poražen v bitki pri Talasu, nakar so se Kitajci umaknili iz regije.) [[Slika:A Bus Accident on the Karakoram Highway on Way to Gilgit.jpg|thumb|Nesreča avtobusa na KKH, avgusta 2004]] === Glavni kraji === * Besham * Kohistan * Chilas * Gilgit * Parri Bangla * Danyore * Goro[disambiguation needed] * Nagar * Aliabad * Gulmit * Passu * Sost * Taškurgan, Kitajska * Ghizer * Upal * Kašgar, kitajsko železniško vozlišče, širina tirov 1,435&nbsp;mm == Turizem == V zadnjih letih je cesta postala turistična destinacija pustolovščine željnih turistov. ''The Guardian'' jo je uvrstil med tri najboljše turistične destinacije v Pakistanu.<ref>{{navedi novice| url=http://www.guardian.co.uk/travel/2006/oct/17/pakistan?page=all | work=The Guardian | location=London | title=Out of the rubble | first=Antonia | last=Windsor | date=October 17, 2006 | accessdate=May 7, 2010}}</ref> Cesta omogoča [[alpinist]]om in [[kolesar]]jem lažji dostop do številnih visokih [[gora]], [[ledenik]]ov in jezer na tem območju. Omogoča dostop do Gilgita in Skarduja iz Islamabada. Tukaj sta dve glavni središči za alpinistične odprave v provinci Gilgit-Baltistan v pakistanskem delu Kašmirja.<ref>''Pakistan and the Karakoram Highway'', Owen Bennett-Jones, Lindsay Brown, and John Mock, Lonely Planet Publications; 6 Rev Ed edition (30 Sep 2004), ISBN 0-86442-709-3</ref> Upravi Gilgit-Baltistana (Pakistana) in Šindžjanga (Kitajska) sta podpisali sporazum o prehajanju meje za stalne prebivalce. Prehod velja za koledarsko leto in se uporablja samo za potovanje preko prelaza Hundžerab. == Gore in ledeniki == Karakorumska avtocesta zagotavlja dostop alpinističnim odpravam na skoraj vse vrhove v Gilgit - Baltistanu, Kašmirju in več vrhov v provinci Xinjiang na Kitajskem. V območju ležijo nekateri najvišji ledeniki na svetu, kot je na primer ledenik Baltoro. Pet osemtisočakov od vseh na svetu leži v Pakistanu in so dostopni po cesti. Gore, ki so vidne med vožnjo po cesti so: * [[Nanga Parbat]], Gilgit - Baltistan, Pakistan, 9. najvišja gora na svetu z 8126 metri * Rakaposhi, Gilgit - Baltistan, Pakistan, 27. najvišja gora na svetu s 7788 metri * Diran, Gilgit - Baltistan, Pakistan, najbolj nevarna gora v Pakistanu * Šišpar, Gilgit - Baltistan, Pakistan * Ultar Peak, Gilgit - Baltistan, Pakistan * Tupopdan, Gilgit - Baltistan, Pakistan, znana tudi kot Katedrala v bližini prelaza * [[K2]], poznana kot druga najvišja gora na svetu za Mount Everestom Vidni so tudi veliki ledeniki: * ledenik Minapin * ledenik Passu * ledenik Ghulkin * ledenik Hundžerab == Reke in jezera == S ceste so dostopne številne reke in jezera: • reka Ind • reka Hunza • reka Gilgit • reka Hundžerab • jezero Karakul v provinci Šindžjang (Kitajska) == Skalne poslikave in petroglifi == [[Slika:KKHRockCarvings.jpg|thumb|right|250px|Skalne poslikave]] Vzdolž ceste je več kot 50.000 kosov [[Skalne poslikave|sklanih poslikav]] in [[petroglif]]ov, ki so skoncentrirana na desetih večjih mestih med Hunzo in Šatialom. Ostanke so pustili osvajalci, trgovci in romarji, ki so hodili po trgovski poti, kakor tudi domačini. Najzgodnejši datum najdb sega med 5000 in 1000 pred našim štetjem in prikazuje posamezne živali, trikotne oblike moških in lovske prizore, v katerih so živali večje od lovcev. Te poslikave so vpraskane v skalo s kamnitimi orodji in prekrite z debelo patino, ki je posledica njihove starosti. == Potovanja == V Pakistanu več prevozniških podjetij ponuja avtobusne prevoze med večjimi mesti vzdolž ceste iz Ravalpindija in [[Lahore]]ja. Največja družba je Severna prevozna družba (NATCO). Druge so še Masherbrum Travel, Silk Route Travel, K-2 movers, Anchan Travel in Saeed Travel. == Avtobusna linija med Gilgitom in Kašgarjem == Od 1. junija 2006 dnevno vozi avtobus med Gilgitom, Gilgit-Baltistan in Kašgarjem, Xinjiang, skozi obmejno območje Sust in Taškurgan.<ref>[http://www.dawn.com/2006/03/23/nat2.htm Kašghar-Gilgit bus service planned], DAWN Newspaper, 23 March 2006</ref> == Vreme == Po KKH je najbolje potovati spomladi ali zgodaj jeseni. Močno sneženje v času hude zime lahko cesto zapre za dalj časa. Močno [[monsun]]sko deževje okoli julija in avgusta povzroča zemeljske plazove, ki lahko blokirajo cesto za več ur ali dni. Mejni prehod med Kitajsko in Pakistanom na prelazu Hundžerab je odprt le med 1. majem in 31. decembrom. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Karakoram Highway}} * [http://www.historyofkkh.info Zgodovina KKH, brigadir Mumtaz Khalid (Pakistan Army Corps of Engineers)] * [http://blankonthemap.free.fr Blankonthemap] spletna stran The Northern Kashmir] * [http://www.lonelyplanet.com/pakistan/karakoram-highway Dober kratek opis ceste] {{normativna kontrola}} {{Coord|35|36|N|74|39|E|display=title}} {{Coord|36|51|00|N|75|25|40|E|}} [[Kategorija:Ceste v Pakistanu]] [[Kategorija:Mednarodna trgovina]] [[Kategorija:Zgodovinske ceste]] [[Kategorija:Trgovske poti]] a9ex8aw2bhvwx0aywbxjwgywnsama74 0 367328 6679822 5565076 2026-05-23T12:59:58Z A09 188929 +slika 6679822 wikitext text/x-wiki [[Slika:Cerkev sv. Lazarja med gradnjo 1936 s strehe Mestne realke.jpg|sličica|Pogled na gradnjo cerkve leta 1936 s tedanje Mestne realke.]] '''Cerkev sv. Lazarja''' v [[Maribor]]u je bila [[Srbska pravoslavna Cerkev|pravoslavna]] [[Cerkev (zgradba)|cerkev]], ki je v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]] stala na Jugoslovanskem trgu (danes [[Trg generala Maistra, Maribor|Trg generala Maistra]]). Posvečena je bila srbskemu pravoslavnemu svetniku [[Lazar Hrebeljanović|Lazarju Hrebeljanoviću]]. == Zgodovina == Leta 1930 je [[Mestna občina Maribor]] odobrila prošnjo srbske pravoslavne cerkvene občine, naj ji mestna občina odstopi zemljišče v parku na Jugoslovanskem trgu za gradnjo nove srbske pravoslavne cerkve. Mnenja o ustreznosti izbrane [[lokacija|lokacije]] so bila sicer v javnosti deljena in mesto je bilo pripravljeno ponuditi za gradnjo cerkve tudi druge lokacije, a je mariborski [[prota]] [[Peter Trbojević]] vztrajal pri izbrani lokaciji. Leta 1934 so blagoslovili temeljni kamen za novo pravoslavno cerkev. V letih 1935 in 1936 sta jo po načrtih [[Srbi|srbskega]] [[arhitekt]]a [[Momir Korunović|Momirja Korunovića]] zgradili mariborski gradbeni podjetji [[Inž. arh. Jelenc & inž. Šlajmer]] in [[Ubald Nassimbeni]]. Ko je nacistična Nemčija leta 1941 v [[aprilska vojna|aprilski vojni]] okupirala Maribor, so cerkev zaradi Hitlerjeve politike ponemčevanja porušili. Hitler je bogočemu gauleiterju Ueberreiterju naročil, da morajo to mesto ponovno narediti nemško. Poleg narodnostne nestrpnosti do slovenskega in srbskega prebivalstva Maribora je Hitler vodil tudi politiko sovraštva do pravoslavne krščanske religije. == Arhitektura == Prvotna tlorisna zasnova cerkve je ponujala rahlo longitudinalen tloris, v središču katerega je bilo centralno oblikovano svetišče v obliki značilnega [[Bizantinsko cesarstvo|vzhodnorimskega]] [[Oktagon (antična arhitekturna oblika)|oktagona]] (osemkotnika), ki je pogost v gradnji pravoslavnih cerkva. Po tej zasnovi naj bi štiri kupole v okolici glavne kupole, postavljene na oktagon, stale v diagonalni razporeditvi glede na tloris cerkve. To postavitev prikazuje tudi ohranjena razglednica. Prvotni načrt so pozneje spremenili tako, da so kupole postavili frontalno, oktagon pa postavili na štirikotni podstavek ter tako dosegli bolj sloko obliko glavne kupole. == Viri == * Maksimiljan Fras, ''Mariborski župan dr. Alojzij Juvan in njegov čas'', Maribor, 2013, str. 225–227 {{COBISS|ID=266370048}}. == Glej tudi == * [[Seznam ruševinskih in izginulih cerkva v Sloveniji]] {{Pravoslavne cerkve v Sloveniji}} {{Cerkve v Mariboru}} {{normativna kontrola}} {{reli-struct-stub}} [[Kategorija:Ruševinske in izginule cerkve v Sloveniji|Lazar, Maribor]] [[Kategorija:Cerkve v Mariboru|Lazar]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Sloveniji|Lazar, Maribor]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1936]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, porušeni leta 1941]] r0xka97jxpcqwwqw4we458mdosr1hs6 10 368340 6679859 6679310 2026-05-23T14:38:33Z Pinky sl 2932 6679859 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2nd source|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3rd source|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4th source|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5th source|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Source confluence|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = [[Rečni izliv|Izliv]] | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;left</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;right</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> gs0aa93br9yilst3tyuy9s9d86c9gal 6679861 6679859 2026-05-23T14:41:49Z Pinky sl 2932 6679861 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2nd source|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3rd source|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4th source|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5th source|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Source confluence|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = [[Rečni izliv|Izliv]] | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;left</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;right</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> slzus1d0yrjjz8vr69cd4d2fa0sbs17 6679862 6679861 2026-05-23T14:42:34Z Pinky sl 2932 6679862 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2nd source|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3rd source|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4th source|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5th source|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Source confluence|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = [[Rečni izliv|Izliv]] | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;left</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;right</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> q9h2c280qw5toirop3qu342wje3d8h1 6679867 6679862 2026-05-23T14:50:08Z Pinky sl 2932 6679867 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2nd source|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3rd source|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4th source|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5th source|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Source confluence|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;left</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;right</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> bic6b0xupxvy7sflpsl953njsa0s3ko 6679879 6679867 2026-05-23T15:10:17Z Pinky sl 2932 6679879 wikitext text/x-wiki {{main other|{{#if:{{Has short description}} |<!--Do nothing--> |{{#invoke:Type in location|main|River|{{comma separated entries |1= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name2|}}}|</li>|, </li>}}}}}} |2= {{Plain text|{{strip tags|{{replace|{{{subdivision_name1|}}}|</li>|, </li>}}}}}} }}}}}}}}{{Infobox | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color: #CEDEFF;color: #202122; | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}}{{#if:{{{other_name|}}}{{{name_other|}}}|<br /><div class="nickname" style="display:inline;font-size:78%">{{if empty|{{{other_name|}}}|{{{name_other|}}}}}</div>}} | autoheaders= y | headerstyle= background-color: #CEDEFF;color: #202122; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{#invoke:WikidataIB |getValue|rank=best|P18 |name=image |qid={{{qid|}}} |suppressfields={{{suppressfields|}}} |fetchwikidata={{if empty|{{{fetchwikidata|}}}|ALL}} |onlysourced=no |noicon=yes |maxvals=1 |{{{image|}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=250px|upright={{if empty|{{{image_upright|}}}|1}}|alt={{{image_alt|}}}|suppressplaceholder=yes}} | caption = {{#if:{{{image|}}}|{{{image_caption|}}}|{{if empty|{{{image_caption|}}}|{{#invoke:WikidataIB|getValue|P18|qual=P2096|qualsonly=y|fwd=ALL}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=250px|alt={{{map_alt|}}}}} | caption2 = {{{map_caption|}}} | image3 = {{#if:{{both|{{{pushpin_map|}}}|{{{source1_coordinates|}}}{{{mouth_coordinates|}}}}}|{{#ifeq:{{{pushpin_map|}}}|0||{{Lokacijska karta mnogo | {{{pushpin_map|}}} |border = infobox |width = {{#if:{{{pushpin_map_size|}}}|{{{pushpin_map_size|}}}|{{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|250px}}}} |relief = {{#ifeq: {{{pushpin_map_relief|}}}| 0 || {{if empty|{{{pushpin_map_relief|}}}|1}}}} |float = center |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |label = Izvir |mark = Blue 0080ff pog.svg |marksize = 8 |pos = |label_size = 80 |coordinates = {{{source1_coordinates|}}} |label2 = 2. izvir |mark2 = Blue 0080ff pog.svg |mark2size = 8 |pos2 = |label2_size = 80 |coordinates2 = {{{source2_coordinates|}}} |label3 = 3. izvir |mark3 = Blue 0080ff pog.svg |mark3size = 8 |pos3 = |label3_size = 80 |coordinates3 = {{{source3_coordinates|}}} |label4 = 4. izvir |mark4 = Blue 0080ff pog.svg |mark4size = 8 |pos4 = |label4_size = 80 |coordinates4 = {{{source4_coordinates|}}} |label5 = 5. izvir |mark5 = Blue 0080ff pog.svg |mark5size = 8 |pos5 = |label5_size = 80 |coordinates5 = {{{source5_coordinates|}}} |label6 = Sotočje izvirov |mark6 = Blue 0080ff pog.svg |mark6size = 8 |pos6 = |label6_size = 80 |coordinates6 = {{{source_confluence_coordinates|}}} |label7 = {{#if:{{{mouth_type|}}}|{{{mouth_type}}}|Izliv}} |mark7 = Blue pog.svg |mark7size = 8 |pos7 = |label7_size = 80 |coordinates7 = {{{mouth_coordinates|}}} }}}}}} | image4 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption |onByDefault={{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} |mapframe-frame-width=250 |mapframe-stroke-color=#0000ff |mapframe-marker=water |mapframe-type=river |mapframe-length_km={{{length_km|}}}|mapframe-length_mi={{{length_mi|}}} |mapframe-area_km2={{{basin_size_km2|}}}|mapframe-area_mi2={{{basin_size_mi2|}}} }} | label1 = Etimologija | data1 = {{if empty|{{{etymology|}}}|{{{name_etymology|}}}}} | class2 = nickname | label2 = Vzdevki | data2 = {{{nickname|}}} | class3 = nickname | label3 = Domače&nbsp;ime | data3 = {{native name checker|{{if empty|{{{native_name|}}}|{{{name_native|}}}}}}} | header5 = Lokacija | label6 = {{if empty|{{{subdivision_type1|}}}|{{{country_type|}}}|Država}} | rowstyle6 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data6 = {{if empty|{{{subdivision_name1|}}}|{{{country|{{{basin_countries|}}}}}}}} | label7 = {{if empty|{{{subdivision_type2|}}}|{{{state_type|}}}|Zvezna država}} | rowstyle7 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data7 = {{if empty|{{{subdivision_name2|}}}|{{{state|}}}}} | label8 = {{if empty|{{{subdivision_type3|}}}|{{{region_type|}}}|Regija}} | rowstyle8 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data8 = {{if empty|{{{subdivision_name3|}}}|{{{region|}}}}} | label9 = {{if empty|{{{subdivision_type4|}}}|{{{district_type|}}}|Okrožje}} | rowstyle9 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data9 = {{if empty|{{{subdivision_name4|}}}|{{{district|}}}}} | label10 = {{if empty|{{{subdivision_type5|}}}|{{{municipality_type|}}}|Občina}} | rowstyle10 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data10 = {{if empty|{{{subdivision_name5|}}}|{{{municipality|}}}}} | header15 = Fizične&nbsp;značilnosti | rowstyle16 = display:none; | data16 = {{Infopolje Vodotok/source|source={{{source1|}}}|loc={{{source1_location|}}}|elev={{{source1_elevation|}}}|coord={{{source1_coordinates|}}}|len={{{source1_length|}}}|coord_ref={{{source1_coord_ref|}}}}} | rowstyle17 = display:none; | data17 = {{Infopolje Vodotok/source|2. izvir|source={{{source2|}}}|loc={{{source2_location|}}}|elev={{{source2_elevation|}}}|coord={{{source2_coordinates|}}}|len={{{source2_length|}}}|coord_ref={{{source2_coord_ref|}}}}} | rowstyle18 = display:none; | data18 = {{Infopolje Vodotok/source|3. izvir|source={{{source3|}}}|loc={{{source3_location|}}}|elev={{{source3_elevation|}}}|coord={{{source3_coordinates|}}}|len={{{source3_length|}}}|coord_ref={{{source3_coord_ref|}}}}} | rowstyle19 = display:none; | data19 = {{Infopolje Vodotok/source|4. izvir|source={{{source4|}}}|loc={{{source4_location|}}}|elev={{{source4_elevation|}}}|coord={{{source4_coordinates|}}}|len={{{source4_length|}}}|coord_ref={{{source4_coord_ref|}}}}} | rowstyle20 = display:none; | data20 = {{Infopolje Vodotok/source|5. izvir|source={{{source5|}}}|loc={{{source5_location|}}}|elev={{{source5_elevation|}}}|coord={{{source5_coordinates|}}}|len={{{source5_length|}}}|coord_ref={{{source5_coord_ref|}}}}} | rowstyle21 = display:none; | data21 = {{Infopolje Vodotok/source|Sotočje izvirov|source={{{source_confluence|}}}|loc={{{source_confluence_location|}}}|elev={{{source_confluence_elevation|}}}|coord={{{source_confluence_coordinates|}}}|coord_ref={{{source_confluence_coord_ref|}}}}} | label22 = Izliv | data22 = {{#if:{{{mouth|}}}|{{{mouth}}}|{{#if:{{{mouth_location|}}}{{{mouth_coordinates|}}}{{{mouth_elevation|}}}|&nbsp;}}}} | label23 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</div> | rowstyle23 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data23 = {{{mouth_location|}}} | label24 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</div> | rowstyle24 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data24 = {{#if:{{{mouth_coordinates|}}}|{{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{{mouth_coordinates}}}|type:river}}{{{mouth_coord_ref|}}}}} | label25 = <div style="display:inline;font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm.&nbsp;višina</div> | rowstyle25 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data25 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{mouth_elevation|}}}|met_unit=m|imp_unit=ft}} | label30 = Dolžina | rowstyle30 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data30 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{length|}}}|met={{{length_km|}}}|met_unit=km|imp={{{length_mi|}}}|imp_unit=mi}}<!-- -->{{#if:{{{length_km|}}}{{{length_mi|}}}|{{{length_ref|}}}}} | label31 = {{longitem|Površina porečja}} | data31 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{basin_size|}}}|met={{{basin_size_km2|}}}|met_unit=km2|imp={{{basin_size_mi2|}}}|imp_unit=mi2}}<!-- -->{{#if:{{{basin_size_km2|}}}{{{basin_size_mi2|}}}|{{{basin_size_ref|}}}}} | label32 = Širina | rowstyle32 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data32 = {{#if:{{{width_min|}}}{{{width_avg|}}}{{{width_max|}}}|&nbsp;}} | label33 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle33 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data33 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_min|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label34 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle34 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data34 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_avg|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label35 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle35 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data35 = {{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{width_max|}}}|met_unit=m|imp_unit=yd}} | label36 = Globina | data36 = {{#if:{{{depth_min|}}}{{{depth_avg|}}}{{{depth_max|}}}|&nbsp;}} | label37 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;minimum</span> | rowstyle37 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data37 = {{{depth_min|}}} | label38 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle38 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data38 = {{{depth_avg|}}} | label39 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle39 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data39 = {{{depth_max|}}} | rowstyle50 = display:none; | data50 = {{Infopolje Vodotok/discharge|discharge={{{discharge1|{{{discharge|}}}}}}|loc={{{discharge1_location|}}} |min={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_min|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |avg={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_avg|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} |max={{Infopolje Vodotok/calcunit|free={{{discharge1_max|}}}|met_unit=m3/s|imp_unit=cuft/s}} }} | rowstyle51 = display:none; | data51 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge2_location|}}}|min={{{discharge2_min|}}}|avg={{{discharge2_avg|}}}|max={{{discharge2_max|}}}}} | rowstyle52 = display:none; | data52 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge3_location|}}}|min={{{discharge3_min|}}}|avg={{{discharge3_avg|}}}|max={{{discharge3_max|}}}}} | rowstyle53 = display:none; | data53 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge4_location|}}}|min={{{discharge4_min|}}}|avg={{{discharge4_avg|}}}|max={{{discharge4_max|}}}}} | rowstyle54 = display:none; | data54 = {{Infopolje Vodotok/discharge|loc={{{discharge5_location|}}}|min={{{discharge5_min|}}}|avg={{{discharge5_avg|}}}|max={{{discharge5_max|}}}}} | header55 = Značilnosti&nbsp;porečja | label56 = Zaporedje | data56 = {{{progression|}}} | label57 = {{nowrap|[[Porečje|Rečni sistem]]}} | data57 = {{if empty|{{{river_system|}}}|{{{parent|}}}}} | label58 = Znamenitosti | data58 = {{if empty|{{{basin_landmarks|}}}|{{{landmark|}}}}} | label59 = Mesta | data59 = {{if empty|{{{cities|}}}|{{{city|}}}}} | label60 = Prebivalstvo | data60 = {{{basin_population|}}} | label61 = Pritoki | data61 = {{#if:{{{tributaries_left|}}}{{{tributaries_right|}}}|&nbsp;}} | rowstyle61 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | label62 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;levi</span> | rowstyle62 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data62 = {{{tributaries_left|}}} | label63 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;desni</span> | rowstyle63 = {{Infopolje Vodotok/row-style}} | data63 = {{{tributaries_right|}}} | label64 = Vodna telesa | data64 = {{{waterbodies|}}} | label65 = Slapovi | data65 = {{{waterfalls|}}} | label66 = Mostovi | data66 = {{{bridges|}}} | label67 = Rečna pristanišča | data67 = {{{ports|}}} | label68 = {{{custom_label|}}} | data68 = {{{custom_data|}}} | below = {{{extra|}}} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodotok]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| basin_countries |basin_landmarks | basin_population | basin_size | basin_size_km2 | basin_size_mi2 | basin_size_ref | bridges | cities | city | country | country_type | custom_data | custom_label | depth_avg | depth_max | depth_min | discharge1 | discharge1_avg | discharge1_location | discharge1_max | discharge1_min | discharge2_avg | discharge2_location | discharge2_max | discharge2_min | discharge3_avg | discharge3_location | discharge3_max | discharge3_min | discharge4_avg | discharge4_location | discharge4_max | discharge4_min | discharge5_avg | discharge5_location | discharge5_max | discharge5_min | district | district_type | embed | etymology | extra | fetchwikidata | image | image_alt | image_caption | image_size | image_upright | landmark | length | length_km | length_mi | length_ref | map | map_alt | map_caption | map_size | mouth | mouth_coord_ref | mouth_coordinates | mouth_elevation | mouth_location | municipality | municipality_type | name | name_etymology | name_native | name_other | native_name | nickname | other_name | parent | ports | progression | pushpin_map | pushpin_map_alt | pushpin_map_caption | pushpin_map_relief | pushpin_map_size | qid | region | region_type | river_system | source_confluence | source_confluence_coord_ref | source_confluence_coordinates | source_confluence_elevation | source_confluence_location | source1 | source1_coord_ref | source1_coordinates | source1_elevation | source1_length | source1_location | source2 | source2_coord_ref | source2_coordinates | source2_elevation | source2_length | source2_location | source3 | source3_coord_ref | source3_coordinates | source3_elevation | source3_length | source3_location | source4 | source4_coord_ref | source4_coordinates | source4_elevation | source4_length | source4_location | source5 | source5_coord_ref | source5_coordinates | source5_elevation | source5_length | source5_location | state | state_type | subdivision_name1 | subdivision_name2 | subdivision_name3 | subdivision_name4 | subdivision_name5 | subdivision_type1 | subdivision_type2 | subdivision_type3 | subdivision_type4 | subdivision_type5 | suppressfields | tributaries_left | tributaries_right | waterbodies | waterfalls | width_avg | width_max | width_min }}{{main other|{{#if:{{{map|}}}{{{pushpin_map|}}}||[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z mapframe]]}}}}{{#invoke:Check for conflicting parameters|check | template = [[Predloga:Infopolje Vodotok]] | cat = {{main other|Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z navzkrižnimi parametri}} | other_name; name_other | etymology; name_etymology | native_name; name_native | subdivision_type1; country_type | subdivision_name1; country | subdivision_type2; state_type | subdivision_name2; state | subdivision_type3; region_type | subdivision_name3; region | subdivision_type4; district_type | subdivision_name4; district | subdivision_type5; municipality_type | subdivision_name5; municipality | river_system; parent | basin_landmarks; landmark | cities; city }}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 0s5t1y29fianeilk362chn2un3psrfw 0 371928 6679833 6507587 2026-05-23T13:35:02Z Makenzis 158308 6679833 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = Trabzonspor| Slika = | image = | fullname = Trabzonspor Kulübü | nickname = ''Karadeniz Fırtınası'' | founded = [[1967]] | ground = [[Hüseyin Avni Aker]],<br />[[Trabzon]], [[Turčija]] | capacity = 25,500 | chairman = [[İbrahim Hacıosmanoğlu]] | manager = [[Hami Mandıralı]]| league = [[Türkcell Süper Lig (Turčija)|Türkcell Süper Lig]] | season = 2025/26 | position = 3. | |pattern_la1=_trabzonspor1415h |pattern_b1=_trabzonspor1415h |pattern_ra1=_trabzonspor1415h |shorts1=771f35 |socks1=771f35 |pattern_b2=_trabzonspor1415a |leftarm2=ffffff |body2=ffffff |rightarm2=ffffff |shorts2=ffffff |socks2=ffffff |pattern_la3=_trabzonspor1415t |pattern_b3=_trabzonspor1415t |pattern_ra3=_trabzonspor1415t |shorts3=4390d4 |socks3=4390d4 }} '''Trabzonspor''' je [[Turčija|turški]] [[nogometni klub]], ki je bil ustanovljen leta [[1967]] v [[Trabzon (provinca)]].<ref>http://it.soccerway.com/teams/turkey/trabzonspor/2213/venue/</ref> == Znameniti igralci == * {{flagicon|Poland}} [[Mirosław Szymkowiak]] * {{flagicon|Slovakia}} [[Róbert Vittek]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.trabzonspor.org.tr/] (turško, angleško) {{nogomet-stub}} [[Kategorija:Turški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1967]] [[Kategorija:Trabzonspor| ]] 6chrfwyzesgsrtzibk1fiye2869x8ey 0 372184 6679805 4570992 2026-05-23T12:40:10Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679805 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 372262 6679794 4570993 2026-05-23T12:38:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679794 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 372264 6679793 4570994 2026-05-23T12:38:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679793 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 372827 6679854 6618345 2026-05-23T14:32:03Z Sporti 5955 /* vrh */ pos., 6679854 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | clubname = N.K. Kras A.S.D. | image = [[Slika:Krasnk.png|150px|Club crest]] | fullname = Nogometni klub Kras Repen - Associazione Sportiva Dilettantistica Kras Repen | founded = 1986 | ground = [[Nogometno igrišče Repen]], [[Repen]] | capacity = 1.000 | chairman = [[Goran Kocman]] | mgrtitle = Trener | manager = [[Luigino Sandrin]] | league = [[Eccellenza]] | pattern_la1=_red_hoops | pattern_b1=_thinredsides | pattern_ra1=_red_hoops | leftarm1=FFFFFF | body1=FFFFFF | rightarm1=FFFFFF | shorts1=FFFFFF | socks1=FFFFFF | pattern_la2= | pattern_b2= | pattern_ra2= | leftarm2=FFFFFF | body2=FFFFFF | rightarm2=FFFFFF | shorts2=FF0000 | socks2=FFFFFF | website = https://nkkras.it/ |nickname=Kraševci}} '''Nogometni klub Kras Repen''', krajše '''N.K. Kras A.S.D.''', je nogometno društvo iz okolice [[Repentabor|Repentabra]], na Tržaškem Krasu. Svoje tekme igrajo na [[Nogometno igrišče Repen|nogometnem igrišču Repen]]. ==Trenutna postava== {{Fs start}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=GK|name=[[Luca Budicin]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=GK|name=[[Luca D'Agnolo]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=GK|name=[[Dalibor Karan]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Aleksandar Boskovic]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Rok Božič]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=DF|name=[[Simone Castellano]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Miroslav Cvijanovic]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Sebastjan Komel]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=DF|name=[[Stefano Simeoni]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Matic Slavec]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=DF|name=[[Luca Fross]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=DF|name=[[Anton Žlogar (nogometaš)|Anton Žlogar]]}} {{Fs mid}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=MF|name=[[Ulpiano Mattia Capalbo]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=MF|name=[[Milan Grujic]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=MF|name=[[Sasa Gulic]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=MF|name=[[Saša Ranić]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=MF|name=[[Luka Spetic]]}} {{Fs player|no=|nat=Morocco|pos=MF|name=[[Marouane Tawgui]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=FW|name=[[Alessio Corvaglia]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=FW|name=[[Patrik Bordon]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=FW|name=[[Radenko Kneževič]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=FW|name=[[Andrea Maio]]}} {{Fs player|no=|nat=Italy|pos=FW|name=[[Gabriele Petracci]]}} {{Fs player|no=|nat=Slovenia|pos=FW|name=[[Ivan Kocman]]}} {{Fs end}} ==Zunanje povezave== *[http://www.nkkras.it Uradna stran] {{it icon}} ==Zgodovina== Kras je bila ustanovljena leta 1986, na podlagi Olimpija kluba, od Gabrovcem, ki je igral v Terza categoria italijanskega nogometa. Olimpija je nato postala Circolo Sportivo Kras v Zgoniku, in leta 1986 je uradno postala Football Club Kras. V dveh sezonah, ki se začne v letih 2004-05, so napredovali od seconda categoria na ravni Promozione, kje v 2006- 07 sezono so končali na četrtem mestu. V letih 2007-08 je bil klub trenerja nekdanje Sovjetske zveze in Belorusija mednarodna igralca Sergej Aleinikov. Stik je bila zaradi Koimpex delu s podjetji v Belorusiji. [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1986]] [[Kategorija:Italijanski nogometni klubi|Kras]] [[Kategorija:Slovenski nogometni klubi|Kras]] [[Kategorija:Repentabor]] [[Kategorija:NK Kras|*]] t3t9s307y9gzkdnhqtmqw921rcnez0d 0 378428 6680107 6637956 2026-05-24T01:33:55Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680107 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Lidija Tavčar''', [[slovenci|slovenska]] [[umetnostna zgodovinarka]], [[muzealec|muzealka]], * [[18. januar|11. januar]] [[1953]], [[Celje]]. Leta 1985 je diplomirala, 2002 pa doktorirala iz sociologije na FF. Tavčarjeva je od leta 1985 [[kustos|kustosinja]] pedagoginja, od leta 1996 pa je vodja pedagoškega oddelka [[Narodna galerija|Narodne galerije]]. Leta 2005 je za delo na področju muzejske pedagogike prejela [[Valvasorjeva nagrada|Valvasorjevo nagrado]].<ref>{{navedi splet|url=http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/125323|title=Lidija Tavčar dobitnica Valvasorjeve nagrade|publisher=Dnevnik|date=16. maj 2005|accessdate=15. septembra 2014|archive-date=2014-09-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20140915140950/http://www.dnevnik.si/kultura/fokus/125323|url-status=dead}}</ref> O [[Venceslav Smrekar|Venceslavu Smrekarju]] je napisala monografijo '''''Med Kobaridom in Parizom.''' O življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika Venceslava Smrekarja (1875–1944).'' ==Bibliografija== * ''Zarja časa. Mit v sliki in besedi'' (1997) * ''Homo spectator (Uvod v muzejsko pedagogiko)'' (2009) * ''Med [[Kobarid|Kobaridom]] in [[Pariz|Parizom]]: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 ==Reference== {{refsez}} {{ValvasorjeviNagrajenci}} {{Normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Tavčar, Lidija}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] 22n16pxnepf7cwxe78cktr5wzfl7z27 0 383505 6679807 4327891 2026-05-23T12:40:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] 6679807 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] sz0ozyne7n6b2cv08p85je09cedn7dy 0 383513 6679792 4327910 2026-05-23T12:38:20Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] 6679792 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] ntpwi1vujmb10wmfavccbdw4e3lrwvc 1 383514 6679812 4327912 2026-05-23T12:41:10Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Pogovor:Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] 6679812 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Pogovor:Bazilika sv. Apolinarija, Classis]] a0l5m0ufxszmjd4xdt3uhuhieyc8016 0 383861 6679797 4570995 2026-05-23T12:39:00Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679797 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 384270 6680145 6379237 2026-05-24T07:18:25Z Anzet 118843 6680145 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name = Telesa v temi | image = Naslovnica knjige Telesa v temi.jpg | image_caption = Naslovnica romana Davorina Lenka Telesa v temi | author = Davorin Lenko | title_orig = | translator = | illustrator = | cover_artist = | country = Slovenija | language = slovenski | publisher = Center za slovensko književnost 2013, Šmarje Sap: Mišmaš | release_date = 2013 | slo_pub_date = | subject = | genre = erotični roman | media_type = knjiga (mehka vezava) | pages = 203 | series = Zbirka Aleph | preceded_by = | followed_by = <!-- Klasifikacija --> | isbn =978-961-6789-35-6 | oclc = | dewey = | congress = <!-- Posebnosti za slovensko klasifikacijo --> | udk =821.163.6-311.2 | predmetne-oznake = | cobiss =268439040 }} '''''Telesa v temi''''' (2013) so [[roman]]eskni prvenec [[pisatelj]]a [[Davorin Lenko|Davorina Lenka]]. [[Avtor]] je leta [[2014]] za roman prejel nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. == Zgodba == Osrednja [[literarna oseba]] (prijatelj Andrej ga kliče Hank) je pisec [[Metafikcija|metafikcijske]] [[proza|proze]], ki zboli za rakom na modih. Po operaciji ostane brez svoje moškosti in ni ne moški ne ženska. Nekako raztelešen je: »Jaz nisem telo v temi; jaz sem tema, s katero se telesa obdajajo.« Ker fizično v spolnosti ne more več sodelovati, mora na novo opredeliti svoj odnos do nje. Njegovo pisanje je poskus sprijaznjenja z izgubo spolne identitete in iskanje ter hkrati definiranje sebe. Izgubo kompenzira tako, da obsedeno piše prav o spolnosti. Svojo identiteto sestavlja iz [[fragment]]ov: postopno ugašanje ljubezenskega odnosa s Saro, spolno prebujanje njene hčere Tee in lastno spolno odmiranje so kruti in boleči. Prikazuje izseke svojih sanj, fiktivnih [[intervju]]jev, psihoterapevtskih seans po operaciji, [[dialog]]e s prijateljem Andrejem, s čimer samega sebe spremeni v glavno in edino temo svoje [[pripoved]]i. Ugotovi, da mu je smrt klasičnega libida prinesla drugačno izkušnjo, saj je našel del sebe, za katerega sploh ni vedel, da obstaja, in je na koncu za svojo brezspolnost celo hvaležen. ==Zgradba in stil== [[Roman]] je sestavljen iz dveh delov. Prvi del Tema služi kot nekakšna uvertura v glavni del Telesa. Oba dela vsebujeta krajša podpoglavja, ki so med sabo ločena z zvezdico. Vsako podpoglavje je zgodba zase, različne so dolžine, besedilna forma in stavčni slog. [[Pripovedovalec]] o sebi govori skozi razdrobljene zgodbe v različnih [[diskurz]]ih: [[citat]]ih z viri v opombah (najbolj pogosto citira [[Roland Barthes|Rolanda Barthesa]]), [[dialog]]ih, intervjujih s samim sabo, odkritih ali skritih [[aluzija]]h na literarna dela ([[Charles Bukowski]], [[Patrick Süskind]], [[John Barth]], [[David Foster Wallace]]), avtopoetskih refleksijah, navajanja glasbenih, filmskih in drugih popkulturnih referenc, vse skupaj pa je premišljeno [[Montaža|montirano]]. ==Osebe== Glavna [[literarna oseba]] je [[pisatelj]], ki piše o sebi. Navdušen je nad [[Postmodernizem|postmodernizmom]], ki je po njegovem najboljši način prikaza današnjega odnosa do sveta. Do [[Jezik (sredstvo sporazumevanja)|jezika]], [[diskurz]]a, [[Teorija|teorije]] goji erotičen odnos. Njegov prijatelj Andrej je profesor književnosti na [[Filozofska fakulteta|Filozofski fakulteti]] in goji dve strasti: strast do [[Postmoderna|postmodernizma]] in mladih deklet. Pisateljeva partnerica Sara je ženska, ki je zgodaj zaživela in zgodaj odrasla. Po pisateljevi bolezni začne obiskovati hišo z rdečimi vrati. Njena šestnajstletna hči Tea je začela odkrivati moč in intenzivnost svoje seksualnosti. Z umetnico Mandy je pri triindvajsetih letih izgubil nedolžnost, druge osebe so Primorka Anita, majhna ženska zagorele polti, živahnih oči in dolgih črnih las, ki nenehno govori, Edita, glavna urednica [[Založba|založbe]], ki že sedem let objavlja njegova dela, ter domišljijski lik Anette. ==Viri== *Matej Bogataj: [http://www.mladina.si/151837/davorin-lenko-telesa-v-temi/ Davorin Lenko: Telesa v temi.] ''Mladina'' 13. december 2013. {{COBISS|ID=16178432}} *Ekaterina Mostov: [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=679 Telesa v temi.] Dobre knjige.si 17. november 2014. *Katja Perat: [http://www.airbeletrina.si/clanek/seks-lazi-in-postmodernizem/ Seks, laži in postmodernizem.]{{Slepa povezava|date=oktober 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} ''Airbeletrina'' 28. februar 2014. *Valentina Plahuta Simčič: [http://www.delo.si/kultura/kresnik/finalisti-nagrade-kresnik-telesa-v-temi-davorina-lenka.html/ Finalisti nagrade kresnik: Telesa v temi Davorina Lenka.] ''Delo'' 13. junij 2014. {{COBISS|ID=3922434}} *Ana Schnabl: [http://www.dnevnik.si/clanek/1042659762/ Recenzija dela Telesa v temi Davorina Lenka: Povabilo v temo.] ''Dnevnik'' 15. februar 2014. *Tina Vrščaj: [http://www.pogledi.si/knjiga/jezik-telesa-telo-jezika/ Jezik telesa, telo jezika.] ''Pogledi'' 11. junij 2014. *Matjaž Zorec: [http://radiostudent.si/kultura/kosilo-nekega-molja/tipanje-telesa-v-temi/ Tipanje telesa v temi.] ''Radio Študent'' 17. december 2013. {{Portal: Literatura/povezava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Davorin Lenko]] [[Kategorija:Slovenski romani]] [[Kategorija:Knjige leta 2013]] [[Kategorija:Postmodernistični romani]] [[Kategorija:Debitantski romani]] [[Kategorija:Erotični romani]] [[Kategorija:Romani, nagrajeni s kresnikom]] fe5ibmmnwuh3u5iey7yhc5hovb5bwcy 0 384926 6679803 4364169 2026-05-23T12:40:00Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Stolnica sv. Agapita, Palestrina]] 6679803 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Stolnica sv. Agapita, Palestrina]] fujosrhue8fcg25tspq1ncd3wm2y5cg 0 385027 6679798 4364816 2026-05-23T12:39:10Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Schwäbisch Gmünd]] 6679798 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Janeza Krstnika, Schwäbisch Gmünd]] cpnbziz23n9mgjowxtfxy84xt75lgg2 0 386383 6679899 6677972 2026-05-23T15:48:14Z ~2026-13659-49 255600 /* K */ 6679899 wikitext text/x-wiki '''Seznam [[Slovenci|slovenskih]] [[policist]]ov in kriminalistov ter varstvoslovcev''' {{seznami poklicev za narode|Slovencev|Slovenija|slovenskih}} {{CompactTOC2}} == A == *[[Štefan Abraham|Štefan Abra]]<nowiki/>[[Štefan Abraham|ham]] *[[Miloš Abram]] *[[Jože Ajdišek]] *[[David Antolovič]] *[[Marjan Anzeljc]] *[[Darko Anželj|Darko Anžel]]<nowiki/>j 1963 - *[[Andrej Anžič]] 1947 - *[[Damjan Apollonio]] *[[Denis Avdić]] == B == *[[Mitja Bartolme]] *[[Katja Bašič]] 1946 - *[[Igor Bavčar]] *Bećirovič *[[Irfan Beganović]] *[[Uršula Belaj]] *[[Slavko Belak]] 1932 - 89 *[[Simon Belšak]] *[[Drago Berden]] *[[Mihael Berlic]] *[[Renato Bešker]] *[[France Bevc]] *[[Vinko Beznik]] 1956 - 2022 *[[Bruno Blažina]] *[[Tatjana Bobnar]] 1969 - *[[Ivan Bokal]] 1923 - 71? *[[Branimir Bračko]] *[[Lado Bradač]] *[[Nataša Brajdič Slivšek]] *[[Matej Brajnik]] *[[Rihard Braniselj]] 1966 - *[[Davorin Bratuš]] 1960 - 2020 *[[Ivan Bratuž]] *[[Anton Bregar]] *[[Tina Brelih]] *[[Tomaž Brezic]] *[[Matija Breznik]] *[[Štefan Brezočnik]] 1947 - 2012 *[[Miro Brudar]] *[[Bogomil Brvar|Bogo(mil) Brvar]] 1947 - *[[Anton Bukovnik]]? *[[Dušan Burian]] == C == *[[Emil Celar]] *[[Branko Celar]] *[[Branko Celec]] *Celina *[[Igor Ciperle]] *[[Dušan Cotič]] *[[Franc Cvetan]] 1923 - 1992 (promet) *[[Rok Cvetko]] == Č == *Matjaž Čuček 1977 - *([[Denis Čaleta]]) *[[Tomaž Čas]] 1953 - *[[Emil Čebokli]] *[[Jakob Čeferin]] *[[Pavle Čelik]] 1941- *[[Jože Čerin]] 1923 - ? *[[Miha Čerin]] *[[Evgen Česnik]] *[[Boris Čižmek]] - Bor 1919 - 2008 *[[Mirela Čorić]] 1977- *[[Robert Črepinko]] 1976- *[[Leopold Čuček]] 1953- *[[Sandi Čurin]] *[[Milan Čuš]] 1961- == Ć == *[[Željko Ćurić]] == D == *[[Slavko Debelak]] 1947 - 2013 *[[Darko Delakorda]] *[[Jakob Demšar|Jakob (Jaka) Demšar]] *[[Bojan Dobovšek]] 1962 - *[[Milan Domadenik]] 1936 - 2020 *[[Marjan Dragan]] *[[Nikolaj Dragoš]] 1907 - 2018 *[[Anton Dvoršek]] 1949 - == E == * [[Katja Eman]]? (kriminološka psihol.) * [[Željko Ernoič]] *[[Ivan Eržen (SDV)]] == F == * [[Valter Fabjančič]] 1973 - * [[Marjan Fank]] *[[Robert Ferenc]] 1967- *[[Dušan Ferenčak]] *[[Marjan Ferk]] 1952 - 2009 *[[Jurij Ferme]] 1963 - 2021 *[[Alojz Flisar]] * [[Danijela Frangež]] * Dušan Florjančič == G == *[[Dejan Garbajs]] *[[Marko Gašperlin]] - [[Frontex|FRONTEX]] *[[Slavko Gerželj]] *[[Boštjan Glavič]] *([[Odilo Globočnik]]) *[[Zdravko Godnjavec]] *[[Matija Golob]] *[[Zvone Golob]] *[[Vinko Gorenak]] 1955 - *[[Silvo Gorenc]] (SDV) *[[Tone Gorjup|Tone (Anton) Gorjup]] *[[Dušan Gorše]] *[[Janko Goršek]] 1965- *[[Franc Gosenca]] *[[Evgen Govekar]] *[[Janez Gradin]] *[[Jožef Grah]] *[[Boris Grilc]]? *[[Jurij Griljc|Jurij (Jure) Griljc]] *[[Boštjan Grm]] *[[Jolanda Grom Ravnikar]] 1952 - == H == *[[Lovro Hacin]] 1886 - 1946 *[[Zlatko Halilovič]] *[[Matej Harb]] *[[Kamilo Hilbert]] *[[Vidko Hlaj]] *[[Ivan Hočevar (policist)|Ivan Hočevar]] 1953 - *[[Ivo Holc]] *[[Milan Horvat]] 1957 - *[[Matjaž Hrovatin]] *[[Zvonko Hrastar]]? *[[Marko Hriberšek]] *[[Gregor Hudrič]] *[[Robert Hvalec|Robert Hvalc]] == I == * [[Vladimir Ilić]] * [[Milovan Ipavec]] * [[Stanislav Isak]] * [[Karol Iskra]] * [[Damir Ivančič]] * [[Branko Ivanuš]] * [[Klemen Izda]] == J == *[[Igor Jadrič]] *[[Iztok Jakomin]] *[[Pavel Jamnik]] *[[Zdenka Jan]] *[[Breda Janežič]] 1948 - 1995 *[[Branko Japelj]] *[[Martin Jazbec]] *[[Bor Jeglič]] *[[Matjaž Jerkič]] *[[Leopold Jesenek]] *[[Aleksander Jevšek]] 1961- *[[Andrej Jurič]] *[[Igor Juršič]] *[[Senad Jušić]] == K == *[[Primož Kadunc]] *[[Milan Kangler]] *[[Igor Kanižar]] - 1957 *[[Rastislav Kanižar]] *[[Vladimir Kante]] 1905 - 1945 *[[Hinko Kapun]] 1922 - 1989 (promet) *[[Ivan Kapun]] (promet) *[[Maksimiljan Karba]] *[[Ludvik Kastelic]] *[[Dejan Kavčič]] *[[Erna Kavčič]] *[[Leon Keder]]? *[[Aleš Kegljevič]] *[[Zvonimir Kelher]] *[[Igor Kekec]] *[[Janez Kerin]] 1967 - *[[Vekoslav Kerševan|Vekoslav K(e)rševan]] *[[Dejan Kink]] (vodja letalske policijske enote) *[[Toni Klančnik]] *[[Mitja Klavora]] 1955 - *[[Milan Klemenčič (policist)|Milan Klemenčič]] - Klemenko 1959 - 2022 *[[Željko Kljajić]] *[[Uroš Kocbek]] *[[Slavko Kocmut]] *[[Stanislav Kofalt]] *[[Mirko Kokol]] *[[Jože Kolenc]] 1956 - *([[Silvo Komar]])? *[[Matjaž Kondardi]] *[[Fabjan Kontestabile]] *[[Marjan Korenjak]] *[[Slavko Koroš]] *[[Vinko Korošak]] ? *[[Alenka Korošec Peruzin]] *[[Drago Kos]] 1961 - *[[Robert Kos]] *[[Franc Kosmač]] 1960 - *[[Anita Kovačič]] *[[Franc Kozel]] *[[Mitja Kraigher]] (SDV) 1926-92 *[[Robert Kralj]] *[[Ivan Kramberger, ml.]] 1986- *[[Jože Krapše]] *[[Edo Kranjčevič]] (SDV) *[[Srečko Krope|Srečko F. Krope]] 1962 - *[[Roman Kump]] *[[Alojz Kuralt]] *[[Jožef Kovač]] 1965 == L == *Milan Lah  *[[Igor Lamberger]] *[[Uroš Lavrič]] *[[Brane Legan]] *[[Damjan Lepoša]] *[[Uroš Lepoša]] *[[Matjaž Leskovar]] *[[Borut Likar]] 1955 - *[[Boštjan Lindav]] *[[Maks Loh]] ? 1908 - 1987 *[[Dimitrij Lokovšek]] *[[Ivan Lokovšek]] - Jan *[[Danijel Lorbek]] 1969 - *[[Radovan Lukman]]? * [[Bojan Lunežnik]] == M == *[[Ciril Magdič]] *[[Igor Maher]] 1967- *[[Bojan Majcen]] *Nace Majcen *[[Peter Majcenovič]] *[[Darko Majhenič]] 1967- *[[Franc Marolt (policist)]] *[[Pavel Martonoši]] 1944- *[[Robert Mastnak Mlakar]] *[[Bojan Matevžič]] *[[Franci Matoz]] *[[Darko Maver]] 1951 - *[[Marko Medvešek]] *[[Beno Meglič]] *[[Danica Melihar Lovrečič]] 1911 - 2005 *[[Jože Mencin]] *[[Drago Menegalija]] *[[Gorazd Meško]] 1965 - *[[Damjan Miklič]] *[[Neža Miklič]] *[[Boris Mikolič]] *[[Marija Mikulan]] *[[Marko Milačič]] *[[Rok Mlakar]] *[[Kristjan Mlekuš]] *[[Franc Mlinarič]] 1956 - *[[Vinko Mlinšek]] *[[Matija Močnik]] 1881 - 1962 *[[Melita Močnik]] *[[Alojzij Mohar]] *[[Dušan Mohorko]] 1959 - *[[Miha Molan]] *[[Ivan More - Žan]] *[[Martin Movern]] *[[Robert Mravljak]] *[[Darko Muženič]] == N == *[[Majda Nagode]] *[[Tadej Nagode]] *[[Igor Naraglav]] * [[Boris Novak]] *[[Janko Novak]] (policijski vikar) *[[Majda Nagode]] == O == * [[Primož Ogrinc]] * [[Anton Olaj]] * [[Bojan Oman]] *[[Tomislav Omejec]] 1970- *[[Jakob Ornik]] *[[Jože Osterc (policist)]] *[[Jožko Ošnjak]] 1921 - 2003 *[[Vojko Otoničar]] *[[Miran Ozebek]] == P == *[[Milan Pagon]] 1957 - *[[Stane Pajk]] *[[Stanko Palčič]], poveljnik orožništva med 2. svet. vojno v Lj *[[Marino Pangos]] *[[Ivan Pasar]] *[[Janez Pavčič]] *[[Alojzij Pavlič]] *[[Janez Pečar]]? *[[Tomaž Pečjak]] 1970 - *[[Alojzij Penko]] *[[Aleksander Perklič]] *[[Jože Perko]] *[[Tomaž Peršolja]] *[[Emerik Peterka]] *[[Damjan Petrič]] *[[Zoran Petrović]] *[[Marko Pirjevec]] *[[Franc Pirkovič]] *[[Stane Plohl]] *[[Mirko Ploj]] (1956-) *[[Vladimir Pocek]] *[[Primož Podbelšek]] *[[Bojan Podbevšek]] *[[Janez Podobnik (policist)]] *[[Lojze Podobnik]] (1949-) *[[Andrej Podvršič]] *[[Leopold Pogačar]] *[[Svitoslav Pogelšek]] *[[Marko Pogorevc (policist)|Marko Pogorevc]] 1964 - *[[Katjuša Popović]] *[[Janez Portir]] *[[Edo Posega]] 1948 - * [[Bojan Potočnik]] 1954 - * [[Uroš Povalej]] * [[Pavle Povirk]] *[[Franci Povše]] *[[Anton Pozvek]] *[[Emil Pozvek]] *Stane Preskar *[[Peter Pungartnik]] *[[Aleksander Pur]] == R == *[[Ciril Ravbar]] *[[Boris Rehar]] *[[Martin Renko]] *[[Roman Rep]] *[[Drago Ribaš]] *[[Branimir Ritonja]] *[[Vojko Robnik]] *[[Boris Rojs]] *[[Jože Romšek]] 1954- *[[Roman Rovanšek]] *[[Robert Rožaj]] *[[Andrej Rupnik]] *[[Janez Rupnik]] *[[Martin Rupnik]] *[[Donald Rus]] *Darko Repenšek == S == *[[Karlo Sagadin]] *[[Stanko Sakovič]] *[[Simon Savski]] 1966 - *[[Jože Senica]] *[[Janko Sever]] 1951 - *[[Ivan Simič]] *[[Peter Skerbiš]] *[[Bojan Skočir]] *[[Mihael Skubl]] 1877 - 1964 (Avstrija) *[[Alojz Sladič]] *[[Branko Slak]] *[[Aleš Slapnik]] *[[Robert Slodej]] *[[Franc Slokan]] *[[Simon Slokan]] * [[Slavko Soršak]] * [[Marjan Starc]] *[[Fabio Steffe]] *[[Vinko Stojnšek]] *[[Stanko Strašek (policist)|Stanko Strašek]] *[[Robert Sušanj]] *[[Simon Sušanj]] == Š == *[[Boštjan Šefic]] 1962 - *[[Branko Šekoranja]] *[[Janez Šercelj]] *[[Franc Šešerko]] *[[Matjaž Šinkovec (policist)|Matjaž Šinkovec]] *[[Silvo Šivic]] (1909 - 1982) *[[Slavko Škerlak]] 1960 - *[[Rado Škraba]] *[[Jure Škrbec]] 1981 - *[[Darko Škrlj]]? *[[Franc Šoster]] 1946 - 1991 *[[France Špelič]] 1927 - 2012 *[[Robert Šplajt]] 1968 - *[[Jože Šprah]] *[[Robert Štaba]]? *[[Srečko Šteiner]] *[[Božidar Štemberger]] *[[Matjaž Štern]] *[[Franc Štrubelj]] (1919 - 2017) *[[Anton Štubljar]] *[[Iztok Štucin]] *[[Bojan Štumberger (policist)|Bojan Štumberger]] *[[Miran Štupica]] *[[Gorazd Šturm]] (1951 - 1984) *[[Franc Šumandl]] *[[Robert Šumi]] (1974-) == T == * [[Robert Tekavec]] *[[Rudi Terpin]] (u. 1969) *[[Peter Tkalec]] *[[Ljubo Tomažič]] *[[Tomaž Tomaževic]] *[[Bojan Tomc]] *[[Matjaž Tomšič]] *[[Igor Toplak]] *[[Andrej Torkar]] *[[Viljem Toškan]] *[[Anton Travner]] *[[Milan Trbulin]] *[[Milena Trbulin]] *[[Božo Truden]]? == U == *[[Nina Ukmar Mezinec]] *[[Vojko Urbas]] *[[Radivoj Uroševič]] *[[Ivo Usar]] == V == * [[Rajmund Veber]] * [[Boštjan Velički]] *[[Simon Velički]] *[[Rajko Velikonja]] *[[Igor Velov]] *[[Stanislav Veniger]] *[[Manuel Vesel]] *[[Vlado Vidic]]? * [[Angel Vidmar]] * Ivan Vidmar * Stanko Vidovič * [[Drago Vidrih]] *[[Gorazd Vidrih]] * [[Simon Vindiš]] * [[Svetlana Vovko]] * [[Anton Vozelj]] *[[Marjan Vrbnjak]] * [[Stanislav Vrečar]] * [[Tone Vrečar]] *[[Bojan Vrečič]] *[[Milan Vršec]] 1942 - == W == * [[Aleks Winkler]] * [[Janez Winkler]] 1928 - 2023 == Z == * [[Drago Zadnikar]] *[[Ljubo Zajc]] 1963- (promet) *[[Silvo Zalar]] *[[Andrej Zbašnik]] *[[Janez Zemljarič]] *[[Viktor Zinreih]] *[[Branko Zlobko]] 1958- * [[Igor Zlodej]] * [[Franc Zorc]] * [[Boris Zore]] * [[Valter Zrinski]] * [[Adolf Zupan]] * Anton Zupančič == Ž == * [[Miroslav Žaberl]] *[[Boris Žagar]] *[[Damijan Žagar]] * [[Ciril Žerjav]] *[[Danijel Žibret]] *[[Vinko Žitnik]] *[[Boris Žnidarič]] *[[Miloš Žulovec]] {{seznami narodov po poklicu|policistov}} [[Kategorija:Seznami policistov|Slovenci]] [[Kategorija:Seznami Slovencev|Policisti]] [[Kategorija:Slovenski policisti|*]] a2lkl30k5wemeqy4i35ltf6c1y5ay6j 0 404906 6679800 4570996 2026-05-23T12:39:30Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679800 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 405453 6679774 6610602 2026-05-23T12:10:09Z Upwinxp 126544 ureditev uvodne vrstice, {{lektura}} (očiten strojni prevod nekaterih poglavij in tež"ve zur ejevalnikom) 6679774 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} {{lektura}} {{wikificiraj}} '''Laura Alice Rossella Pausini''', znana kot '''Laura Pausini''', [[Italijani|italijanska]] [[pevka]] in [[televizija|televizijska]] osebnost, * [[16. maj]] [[1974]], [[Faenza]]. ==Življenjepis== Laura Pausini je rojena v Faenzi, mestecu na severu [[Italija|Italije]]<ref name=Commander>{{navedi splet | url = http://www.quirinale.it/elementi/DettaglioOnorificenze.aspx?decorato=173657 | publisher = Quirinale.it | language = it | title = Pausini Sig.ra Laura – Commendatore Ordine al Merito della Repubblica Italiana | accessdate = 1 September 2012 | archiveurl = https://web.archive.org/web/20110605221939/http://www.quirinale.it/elementi/DettaglioOnorificenze.aspx?decorato=173657 | archivedate = 2011-06-05 | url-status = live }}</ref>. Odrasla je mestu Solaro""lo. Peti j"e" začela v pianobaru z očetom Fabrizijem<ref name=Family>{{Cite journal | url = http://books.google.it/books?id=MQ8EAAAAMBAJ&pg=PA43#v=onepage&q&f=false | journal = [[Billboard (magazine)|Billboard]] | date = 15 March 2003 | accessdate = 1 September 2012 | title = Italy's multilingual star serenades the world | author = Mark Worden}}</ref>, glasbenikom in pevcem v svojem osm"em" letu sta"ros"ti. Ko je dopolnila dvanajst le jeizdala svojo prvo pesem I Sogni Di Laura (Laurine sanje). Podpisala je svojo prvo profesionalno [[Pogodba|pogodb]]o z Warner Musicom in hitro izdala svoj prvi profesionalni album,Laura Pausini(1993). Laura je dožive a elik uspeh v Italiji in tudi v franciji.Drugi album,Laura, je izdala leto kasneje inadoaivela toliknspeh daji sveta naj pkusojit šnski iatoameri trg. In skratka uspela je osvojit to področje z uspešnicami kot so Non ce (Ne obstaja,ni ga)ali Se Fue(Odšel je). Njena pes"m The Erisposta" e je postala podlaga za film Pokem katera tema je bila Pokemon svet.2002 leta je izdala prvi album v angleškem jeziku,From the inside(Odznotraj). Z uspešnico Surrender je zasedla prvo mesto [[Billboardova Dance lestvica|Billboardove Dance lestvice]]. Tudi drugi singl v angleščini, If That's Love (Če je to ljubezen), je zasedel isto mesto te iste lestvice. Prodala je več kot 45 milijonov kopij pesmi po celem svetu in več kot 160 platinastih, ter en diamantni album, in to je naredila s samo sedemnajstletno kariero. ==Nagrade== V svoji karieri je pridobil nekaj najpomembnejših mednarodnih priznanj. Osvojil je vse najpomembnejše nagrade na glasbenem področju: ima dve udeležbi na festivalu Sanremo (1993 in 1994), ki se je končala s stopničkami in zmago. Leta 2006 je prejela naziv Commendatore [[Italija|Italijanske republike]] in leta 2013 naziv Ambassador Emilije-Romanje v svetu (regije v kateri je bila rojena). Na mednarodnem prizorišču pa je med najpomembnejšimi osvojil šest World Music Awards, dve Billboard Music Awards, pet Ascap Music Awards, štiri nagrade na festivalu Viña del Mar, štiri Premio Lo Nuestro, eno [[Grammy|nagrado Grammy]] (2006), štiri nagrade Latin Grammy (2005, 2007, 2009, 2018 in leta 2023 kot osebnost leta), leta 2021 nagrada Satellite, [[Zlati globus|Zlati Globus]] in italijanski Srebrni Trak. Leta 2013 in 2014 je prejela nagrado "Celebrity Star" na Paseo de las Estrellas v Tijuani (od koder je prejela tudi ključe mesta kot častna meščanka) in na Pločniku slavnih v Moskvi. Leta 2016 je bila nominirana za [[Emmy|Nagrade Emmy]] za sodelovanje v šovu talentov "La banda", medtem ko je bila leta 2021 nominirana za nagrade Critics' Choice Awards, nagrade [[Oskar (filmska nagrada)|Oskar]] in Donatellov David za pesem "Io Sì (Seen)", zvočni posnetek filma "La vita davanti a sé (The life ahead)", v katerem igra [[Sophia Loren]]. ==Albumi== 1993 - Laura Pausini (italijanska verzija) 1994 - Laura (italijanska verzija) 1994 - Laura Pausini (španska verzija) 1996 - Le Cose Che Vivi(italijanska verzija)/Las Cosas Que Vives(španska verzija) 1998 - La Mia Risposta (italijanska verzija)/Mi Respuesta(španska verzija) 2000 - Tra Te E Il Mare(italijanska verzija)/ EntreTu Y Mil Mares(španska verzija) 2001 - The Best Of:E Ritmo Da Te(italijanska verzija) 2002 - From the Inside 2004 - Resta in Ascolto 2008 - Primavera in anticipo 2011 - Inedito 2013 - The Greatest Hits 2015 - Simili 2016 - Laura Xmas 2018 - Fatti sentire ==Viri== {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pausini, Laura}} [[Kategorija:Italijanski pevci]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] 7r1hiufkplpkz8q7d6djto31ofawdhd 0 406200 6679799 4493116 2026-05-23T12:39:20Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Janeza in Pavla, Benetke]] 6679799 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Janeza in Pavla, Benetke]] 3k5sl03in0r70wprrku5ms69ukcytwc 828 408425 6679873 6285585 2026-05-23T15:01:37Z Pinky sl 2932 dp mapframe_params 6679873 Scribunto text/plain -- This module may be used to compare the arguments passed to the parent -- with a list of arguments, returning a specified result if an argument is -- not on the list require ('strict'); local p = {} local mapframe_params = { 'coord', 'coordinates', 'id', 'qid', 'mapframe', 'mapframe-area_km2', 'mapframe-area_mi2', 'mapframe-caption', 'mapframe-coord', 'mapframe-coordinates', 'mapframe-custom', 'mapframe-frame-coord', 'mapframe-frame-coordinates', 'mapframe-frame-height', 'mapframe-frame-width', 'mapframe-geomask', 'mapframe-geomask-fill', 'mapframe-geomask-fill-opacity', 'mapframe-geomask-stroke-color', 'mapframe-geomask-stroke-colour', 'mapframe-geomask-stroke-width', 'mapframe-height', 'mapframe-id', 'mapframe-length_km', 'mapframe-length_mi', 'mapframe-line', 'mapframe-line-stroke-color', 'mapframe-line-stroke-colour', 'mapframe-marker', 'mapframe-marker-color', 'mapframe-marker-colour', 'mapframe-point', 'mapframe-population', 'mapframe-shape', 'mapframe-shape-fill', 'mapframe-shape-fill-opacity', 'mapframe-shape-stroke-color', 'mapframe-shape-stroke-colour', 'mapframe-stroke-color', 'mapframe-stroke-colour', 'mapframe-stroke-width', 'mapframe-switcher', 'mapframe-type', 'mapframe-width', 'mapframe-wikidata', 'mapframe-zoom' } local function trim(s) return s:match('^%s*(.-)%s*$') end local function isnotempty(s) return s and s:match('%S') end local function clean(text) -- Return text cleaned for display and truncated if too long. -- Strip markers are replaced with dummy text representing the original wikitext. local pos, truncated local function truncate(text) if truncated then return '' end if mw.ustring.len(text) > 25 then truncated = true text = mw.ustring.sub(text, 1, 25) .. '...' end return mw.text.nowiki(text) end local parts = {} for before, tag, remainder in text:gmatch('([^\127]*)\127[^\127]*%-(%l+)%-[^\127]*\127()') do pos = remainder table.insert(parts, truncate(before) .. '&lt;' .. tag .. '&gt;...&lt;/' .. tag .. '&gt;') end table.insert(parts, truncate(text:sub(pos or 1))) return table.concat(parts) end function p._check(args, pargs) if type(args) ~= "table" or type(pargs) ~= "table" then -- TODO: error handling return end -- create the list of known args, regular expressions, and the return string local knownargs = {} if isnotempty(args['mapframe_args']) then for _, v in ipairs(mapframe_params) do knownargs[v] = 1 end end local regexps = {} for k, v in pairs(args) do if type(k) == 'number' then v = trim(v) knownargs[v] = 1 elseif k:find('^regexp[1-9][0-9]*$') then table.insert(regexps, '^' .. v .. '$') end end -- loop over the parent args, and make sure they are on the list local ignoreblank = isnotempty(args['ignoreblank']) local showblankpos = isnotempty(args['showblankpositional']) local values = {} for k, v in pairs(pargs) do if type(k) == 'string' and knownargs[k] == nil then local knownflag = false for _, regexp in ipairs(regexps) do if mw.ustring.match(k, regexp) then knownflag = true break end end if not knownflag and ( not ignoreblank or isnotempty(v) ) then table.insert(values, clean(k)) end elseif type(k) == 'number' and knownargs[tostring(k)] == nil then local knownflag = false for _, regexp in ipairs(regexps) do if mw.ustring.match(tostring(k), regexp) then knownflag = true break end end if not knownflag and ( showblankpos or isnotempty(v) ) then table.insert(values, k .. ' = ' .. clean(v)) end end end -- add results to the output tables local res = {} if #values > 0 then local unknown_text = args['unknown'] or 'Found _VALUE_, ' if mw.getCurrentFrame():preprocess( "{{REVISIONID}}" ) == "" then local preview_text = args['preview'] if isnotempty(preview_text) then preview_text = require('Module:If preview')._warning({preview_text}) elseif preview_text == nil then preview_text = unknown_text end unknown_text = preview_text end for _, v in pairs(values) do -- Fix odd bug for | = which gets stripped to the empty string and -- breaks category links if v == '' then v = ' ' end -- avoid error with v = 'example%2' ("invalid capture index") local r = unknown_text:gsub('_VALUE_', {_VALUE_ = v}) table.insert(res, r) end end return table.concat(res) end function p.check(frame) local args = frame.args local pargs = frame:getParent().args return p._check(args, pargs) end return p mf5u017ry3j5wcsi9ctzrqfash3oih5 0 414121 6679795 4568692 2026-05-23T12:38:50Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] 6679795 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Cerkev sv. Kancijana, Britof]] s2quell9f56t237bpbg6ryddoqcpt3h 0 417430 6679934 6253747 2026-05-23T16:35:49Z Ljuba24b 92351 np 6679934 wikitext text/x-wiki [[File:Llyn Llygad Rheidol (geograph 2436823).jpg|thumb|Pogled čez Llyn Llygad Rheidol iz bližine vrha Pumlumon]] [[File:Cwmystwyth - geograph.org.uk - 248196.jpg|thumb|Pogled blizu Cwmystwyth]] '''Cambrijsko hribovje''' (angl. ''Cambrian Mountains'', valižansko ''Mynyddoedd Cambria'', v ožjem pomenu: '''Mid Wales''' / ''Elenydd'') je [[gorovje]] v [[Wales]]u. Prvotno je bil izraz ''Cambrijsko hribovje'' uporabljen v splošnem pomenu za večino gora v Walesu. Od leta 1950, je uporaba postala bolj lokalizirana na geografsko homogeno višavje Mid Wales, znano v valižanščini kot ''Elenydd'', ki se razteza od Pumlumona do Mynydd Mallaena. Ta neplodna in redko poseljena »divjina«, se pogosto omenja kot puščava Walesa. Območje vključuje izvire [[reka|reke]] [[Severn]] in reke [[Wye]] in je bilo neuspešno predlagano kot narodni park leta 1960 in 1970. Najvišja točka območja je Plynlimon, 752 m. Širša, bolj zgodovinska uporaba izraza vsebuje tudi [[Snowdonia]] v Severnem Walesu in [[Brecon Beacons]] in Black Mountains v Južnem Walesu. Te segajo v višino do 1090 m v Snowdoniji. == Geologija in topografija == [[File:Cefn Croes wind farm - geograph.org.uk - 1616465.jpg|thumb|Cefn Croes, kompleks vetrnic]] Medtem ko Snowdonia vsebuje mešanico vulkanskih kamnin in [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]] [[kambrij]]ske in [[ordovicij]]ske starosti, so hribovja Južnega Walesa predvsem [[Devon (geološka doba)|devonske]] starosti iz starega rdečega [[peščenjak]]a in [[karbon]]skega [[apnenec|apnenca]] in podobno starih peščenjakov. Grebeni sredi Walesa pa so večinoma nastala v ordoviciju in [[silur]]ju iz peščenjakov in meljevcev, ki na številnih področjih izdanjajo le redko in tako tvorijo bolj zaobljene travnate griče. Cambrijsko hribovje (v sodobnem pomenu besede) je na splošno manj priljubljeno pri pohodnikih in [[Planinec|planincih]] kot hribovja severno in južno. Večina gorskih verig Walesa je obrnjena proti prevladujočemu zahodnemu zračnemu toku, ki prihaja od [[Atlantski ocean|Atlantskega oceana]], zato imajo veliko padavin in v njih izvirajo številne reke, med katerimi sta največji reki Severn in Wye, ki izvirata na vzhodnih pobočjih Pumlumona. == Jezovi in vetrnice == V Cambrijskem hribovju sta zajezitveni jezeri Elan Valley in llyn Brianne, ki zagotavljata vodo za angleški West Midlands in Južni Wales, poleg teh pa še zajezitvi Clywedog in Nant y Moch. Cefn Croes je mesto kontroverznega projekta [[vetrna elektrarna|vetrnih elektrarn]] v Cambrijskem hribovju južno od ceste A44, med [[Aberystwyth]]om in Llangurigom.<ref>{{navedi splet|url=http://www.power-technology.com/projects/cefn_croes/ |title=Cefn Croes Wind Project |publisher=Power Technology |date=2011-06-15 |accessdate=2012-03-28}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.power-technology.com/projects/cefn_croes/cefn_croes5.html |title=Cefn Croes is close to Aberystwyth. - Image |publisher=Power Technology |date=2011-06-15 |accessdate=2012-03-28 |archive-date=2017-09-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170930181252/http://www.power-technology.com/projects/cefn_croes/cefn_croes5.html |url-status=dead }}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.users.globalnet.co.uk/~hills/cc/ |title=Cefn Croes Wind Farm - Official Campaign website |publisher=Users.globalnet.co.uk |date=2003-09-20 |accessdate=2012-03-28 |archive-date=2013-12-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131230114117/http://www.users.globalnet.co.uk/%7Ehills/cc/ |url-status=dead }}</ref> == Predlog narodnega parka == Območje je bilo od Komisije za narodne parke (predhodnik organa Deželne komisije) leta 1965 predlagano kot narodni park,. Vendar so predlogu nasprotovali kmetje in lokalne oblasti na tem območju. Formalna posvetovanja o predlogu so se začela leta 1970, leta 1971 je Deželna komisija predlagala revidirano mejo za imenovanje. Predlagano območje, 1.210&nbsp;km², je zajelo območje Pumlumona in Elenydda, območje, ki ga omejujejo naselja Machynlleth, Llangurig, Rhayader, Newbridge-on-Wye, Llanwrtyd Wells, Llandovery, Pumsaint, Tregaron, in Devil's Bridge. Kljub nadaljnjemu lokalnemu nasprotovanju, je Komisija 15. avgusta 1972 objavila sklep, ki je označeval območje in ga posredovala v državnemu sekretarju Walesa, Petru Thomasu, v potrditev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.cambrian-mountains.co.uk/np-story.php |title=Cambrian Mountains National Park story |publisher=Cambrian-mountains.co.uk |date=2011-03-06 |accessdate=2012-03-28 |archive-date=2012-04-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120401011128/http://www.cambrian-mountains.co.uk/np-story.php |url-status=dead }}</ref><ref name=society>[http://www.cambrian-mountains.co.uk/np-timeline.php Cambrian Mountains Society: National Park Timeline 1872-1973] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120401011922/http://www.cambrian-mountains.co.uk/np-timeline.php |date=2012-04-01 }}. Accessed 29 March 2012</ref> Predlogu imenovanja so nasprotovali nato v vseh petih svetih grofij, 5 od 7 okrožnih svetih, 5 župnijskih svetih, National Farmers Union, Country Landowners, lastniki zemljišč, Plaid Cymru, Kampanja za varstvo podeželja Walesa in drugi. Podporo za imenovanje je izrazilo Združenje pohodnikov, Youth Hostels Association in kolesarski Touring Club. Julija 1973 je državni sekretar napovedal odločitev, da ne bo nadaljeval z določitvijo zaradi »množičnih dokazov o kršitvah« in zavrnil tudi poziv za javno preiskavo. To je bilo prvič, takšno priporočilo za nacionalno označitev parka ni bila sprejeta. == Glavni vrhovi == *Pen Pumlumon Fawr (Plynlimon), 752 m *Pen Pumlumon Arwystli, 741 m *Pen Pumlumon Llygad-bychan, 727 m *Y Garn (Plynlimon), 684 m *Pumlumon Fach], 668 m *Great Rhos, 660 m *Black Mixen, 650 m *Drygarn Fawr, 645 m *Gorllwyn, 613 m *Bache Hill, 610 m *Pen y Garn, 610 m *Y Gamriw, 604 m *Llan Ddu Fawr, 593 m *Pegwn Mawr, 586 m *Siambwr Trawsfynydd, 582 m ==Galerija== <gallery> File:Penyfagrn.jpg|Kanjon Nant Rhuddnant proti severu Cefn Coch iz vrha Pen y Garn. V ozadju so Y Garn (levo), Pen Pumlumon Fawr and Pen Pumlumon Arwystli (desno) Image:Desert of wales from Drygarn Fawr.JPG|Puščava Walesa iz Drygarn Fawr Image:North snowdonia panorama.jpg|Panorama dela Snowdon masiva s Snowdonom v centru desno, iz Mynydd Mawr. Glyderau je bolj oddaljen. File:Llyn Brianne spillway.jpg| Llyn Brianne izliv vode takoj po prvem polnjenju pri zagonu </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== * [http://www.cambrian-mountains.co.uk/ The Cambrian Mountains Society] * [http://www.cambrianmountains.co.uk/ The Cambrian Mountains Initiative] * [http://www.visitmidwales.co.uk/area/cambrian-mountains.aspx Cambrian Mountains tourism guide] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110824081932/http://www.visitmidwales.co.uk/area/cambrian-mountains.aspx |date=2011-08-24 }} * [http://www.walkingbritain.co.uk/destination/area/cambrian_mountains.php Cambrian Mountains walking guide] {{coord|52|25|N|3|30|W|region:GB_type:mountain|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Geografija Walesa]] axrzzc1q8pv6hwk0kg7lsep36htynzl 0 417985 6679938 6276385 2026-05-23T16:38:52Z Ljuba24b 92351 6679938 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje |official_name = Aberystwyth |native_name = ' |established_title = |nickname = ''Mouth of the Ystwyth'' |motto = Gorau Moes Gwasanaeth (''Najboljši način življenja je storitev'')<ref>{{navedi splet |url=http://www.civicheraldry.co.uk/wales_current.html |title=Wales – Current |author=Robert Young |date= |work=Civic Heraldry of England and Wales |publisher= |accessdate=24 September 2010 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100911202022/http://www.civicheraldry.co.uk/wales_current.html |archivedate=2010-09-11 |url-status=live }}</ref>' |image_skyline = Aberystwyth shore.jpg |imagesize = |image_caption = Pogled na Aberystwyth |image_flag = |flag_size = |image_shield = | image_map = | mapsize = 220px | map_caption = |subdivision_type = [[seznam neodvisnih dežel|Neodvisna dežela]] |subdivision_name = [[Slika:Flag of the United Kingdom.svg|23px]] [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združeno kraljestvo]] |subdivision_type1 = [[Ustavna dežela]] |subdivision_name1 = {{flag|Wales}} |subdivision_type2 = okrožje |subdivision_name2 = Ceredigion |subdivision_type3 = |subdivision_name3 = |subdivision_name4 = |leader_title = |leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = [[Parlament Združenega kraljestva]] | leader_name2 = |leader_name3 = [[Wales]] | area_total_km2 = | area_magnitude = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_as_of = 2011<ref>{{navedi splet|url=http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadKeyFigures.do?a=7&b=11119798&c=Aberystwyth&d=16&e=62&g=6491357&i=1001x1003x1032x1004&m=0&r=1&s=1431266205184&enc=1|title=Town population 2011|accessdate=10 May 2015|archive-date=2015-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20150906131659/http://www.neighbourhood.statistics.gov.uk/dissemination/LeadKeyFigures.do?a=7&b=11119798&c=Aberystwyth&d=16&e=62&g=6491357&i=1001x1003x1032x1004&m=0&r=1&s=1431266205184&enc=1|url-status=dead}}</ref> | population_total = 13040 | population_urban = | population_urban_footnotes =* | population_metro = | population_density_km2 = auto | population_density_urban_km2 = auto | population_demonym = | population_footnotes = |timezone = [[Greenwich Mean Time|GMT]] |utc_offset = 0 |timezone_DST = [[British Summer Time|BST]] |utc_offset_DST = +1 | latd = 52 |latm=41|latNS=N | longd = 4 |longm=08|longEW=W | coordinates_type = type:city(324800)_region:GB-CRF | coordinates_display = inline,title |elevation_m = |postal_code_type = Poštne kode |postal_code = SY |area_code = 01970 |registration_plate = |website = [http://www.aberystwyth.gov.uk/ www.aberystwyth.gov.uk] }} '''Aberystwyth''' (''Mouth of the Ystwyth'') je zgodovinsko trgovsko [[mesto]], upravno središče in letovišče v Ceredigionu, Zahodni [[Wales]], pogosto pogovorno znano kot '''Aber''' v bližini sotočja rek Ystwyth in Rheidol. Od poznega 19. stoletja, ko je bila leta 1872 ustanovljena visoka šola, je bil Aberystwyth tudi glavno valižansko izobraževalno središče. Ob popisu prebivalstva leta 2001 je imelo mesto 15.935 prebivalcev [2], ob popisu 2011 se je zmanjšalo na 13.040. S predmestjem Llanbadarn Fawr ima 16.420 prebivalcev. == Geografija == [[File:ClarachBayCeredigion.jpg|thumb|left|200px|Pogled na zaliv Clarach s hriba Constitution, Aberystwyth]] Mesto leži v bližini sotočja rek Ystwyth in Rheidol na zahodni obali Walesa. Čeprav ime nakazuje drugače, le reka Rheidol teče skozi mesto; po obnovi pristanišča reka Ystwyth teče ob robu mesta. Aberystwyth ima pomol in dolg morski pas, ki se razteza od hriba Constitution na severnem koncu promenade do ustja pristanišča na jugu, pri čemer sta dve plaži razdeljeni z gradom. Mesto sestavljajo območja: Aberystwyth mesto, Llanbadarn Fawr, Waunfawr, Penparcau, Llanbadarn, Trefechan, Penparcau, ki je najbolj gosto naseljen. Aberystwyth je glede na gostoto prebivalstva Združenega kraljestva osamljeno mesto. Najbližja večja naselja so oddaljena najmanj 1 uro 45 minut vožnje: Swansea na jugu je oddaljeno 110 km; Shrewsbury v Shropshiru v Angliji na vzhodu 120 km in Wrexham na severovzhodu približno 130 km. Valižansko glavno mesto Cardiff je oddaljeno več kot 160 km, London pa 340 km. Aberystwyth ima oceansko [[podnebje]] (razvrstitev [[Köppnova podnebna klasifikacija |KÖPPEN]] Cfb) in je podobno kot po skoraj vsej Veliki Britaniji. To je še posebej izrazito zaradi zahodne obalne lege s pogledom na [[Irsko morje]]. Temperature kažejo temperaturo morja, prevladujejo vetrovi, ki prihajajo z zahoda. Najbližja vremenska postaja je Gogerddan, 3 kilometre severovzhodno, ki je na podobni nadmorski višini. Padavin je v povprečju 1112 mm na leto [8] z več kot 1 mm v 161 dneh. [9] Vse povprečne vrednosti se nanašajo na obdobje 1971–2000. <ref>{{navedi splet|url=http://eca.knmi.nl/utils/calcdetail.php?seasonid=0&periodid=1971-2000&indexid=RR&stationid=1811|title=1971-00 Rainfall|accessdate=28 February 2011|archive-date=2012-04-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20120430200154/http://eca.knmi.nl/utils/calcdetail.php?seasonid=0&periodid=1971-2000&indexid=RR&stationid=1811|url-status=dead}}</ref> == Opis == Aberystwyth je veliko turistično središče in kulturna povezava med severnim in južnim Walesom. Na Constitution vozi vlečnica Aberystwyth Cliff Railway, ki omogoča dostop do razgledišča in drugih zanimivosti na vrhu, medtem ko je najlepši pogled na osrednji Wales iz bližine mesta. To je divje [[Cambrijsko hribovje]], katerih doline z gozdovi in travniki so se v stoletjih le malo spremenili. Obisk notranjosti je najprimernejši z ohranjeno ozkotirno železnico Vale of Rheidol. Čeprav je mesto sorazmerno sodobno, ima več zgodovinskih stavb, tudi ostanke gradu in starega kolidža Aberystwythske univerze v bližini. Stara šola je bila zgrajena in odprta leta 1865 kot hotel, vendar pa je bila zaradi stečaja lastnika stavba na prodaj in jo je leta 1867 kupila univerza. <ref name=boapr>{{navedi knjigo|last=Lewis|first=W. J.|title=Born on a Perilous Rock: Aberystwyth Past and Present|year=1980|publisher=Cambrian News (Aberystwyth) Ltd|pages=171–173|isbn=0-900439-04-1}}</ref> Nov univerzitetni kampus gleda Aberystwyth s hriba Penglais, vzhodno od središča mesta. Zadnja postaja železnice standardne tirne širine je tudi zelo veličastna, saj je bila zgrajena leta 1924 v značilnem slogu obdobja. Arhitektura je mešanica gotike, neoklasicizma in [[viktorijanska arhitektura|viktorijanske arhitekture]]. Mesto je središče osrednjega Walesa, zato je tu več regionalnih ali državnih uradov. Morda najpomembnejša je Narodna knjižnica Walesa. V njej je tudi narodni filmski in glasbeni arhiv Walesa, ki je eden od šestih britanskih regionalnih filmskih arhivov. Kraljeva komisija za antične in zgodovinske spomenike Walesa, ki vzdržuje in je skrbnica National Monuments Record of Wales (NMRW), zagotavlja javnosti informacije o stavbni dediščini Walesa. Aberystwyth je tudi sedež državnih uradov UCAC in Cymdeithas yr Iaith Gymraeg ter Inštituta za travinje in okoljske raziskave. Svet za valižanske knjige in pisarne standardnega zgodovinskega slovarja valižanščine, Geiriadur Prifysgol Cymru, so prav tako v Aberystwythu. == Zgodovina == === Mezolitik === Dokazano je, da je bila v [[mezolitik]]u površina Tan-y-Bwlcha ob vznožju Pena Dinasa (Penparcau) uporabljena kot nahajališče [[kremen]]a, iz katerega so lovci in nabiralci izdelovali orožje, ki je bilo shranjeno, dokler se ni umaknil led. <ref>Houlder, C. H., "The Stone Age!, in J. L. Davies and D. P. Kirkby, ''Cardiganshire County History'', I, (1994), pp. 107–123</ref> === Bronasta in železna doba === Ostanki [[Kelti|keltske]] trdnjave na Penu Dinasu (ali pravilneje 'Dinas Maelor'), hrib v Penparcauu s pogledom na Aberystwyth, kažejo, da je bilo mesto naseljeno pred letom 700 pred našim štetjem. <ref>Briggs, C. S., "The Bronze Age", in J. L. Davies and D. P. Kirkby, ''Cardiganshire County History'', I, (1994), p. 216, : appendix V, : no. 15</ref><ref>Browne, D and Driver, T., ''Bryngaer Pendinas Hill Fort, A Prehistoric Fortress at Aberystwyth'', (2001)</ref> Na hribu južno od sedanjega mesta čez reko Ystwyth so ostanki srednjeveške okrogle utrdbe, za katero verjamejo, da je bil grad, iz katerega je bila ugrabljena princesa Nest. Ta redko ohranjena struktura je zdaj na zasebnem zemljišču in je na voljo le po dogovoru. <ref>Houlder, C.H., (1957), "Recent Excavations in Old Aberystwyth", ''Ceredigion'', III, no. 2, pp. 114–117</ref> === Srednji vek === Po zgodovinskih zapisih o Aberystwythu gradnja trdnjave datira v leto 1109, ko jo je gradil Gilbert Fitz Richard (ded Richarda de Clara, znan kot ''Strongbow'', valižansko-normanski gospodar, znan po svoji vodilni vlogi pri normanskem vdoru na Irsko). Gilbert Fitz Richard je dobil zemljišča in gospostvo nad Cardiganom, tudi grad od [[Henrik I. Angleški|Henrika I.]] Trdnjava, ki je bila zgrajena v Aberystwythu, je bila približno kilometer in pol južno od današnjega mesta, na hribu nad južnim bregom reke Ystwyth. <ref>Griffiths, Ralph A., "The Three Castles at Aberystwyth", ''Archaeologia Cambrensis'', V.126, 1977, pp. 74–87</ref> Edvard I. je zamenjal Strongbowov grad leta 1277, <ref name=EB>{{cite encyclopedia |editor-first=Dale H. |editor-last=Hoiberg|encyclopedia=Encyclopedia Britannica |title=Aberystwyth |edition = 15th |year=2010|publisher=Encyclopedia Britannica Inc. |volume=I: A-ak Bayes |location=Chicago, IL |isbn=978-1-59339-837-8|pages=30}}</ref> po uničenju, ki so ga povzročili Valižani. <ref>Spurgeon, C. J., ''The Castle and Borough of Aberystwyth'', 1973, p. 5</ref> Njegov grad je bil kljub temu zgrajen drugje, na sedanjem grajskem hribu nad mestom. Med letoma 1404 in 1408 je bil grad v rokah Owaina Glyndŵrja, a na koncu predan princu Harryju (poznejšemu kralju Henriku V.). Kmalu po tem je bilo ustanovljeno mesto Ville de Lampadarn (starodavno ime kraja Llanbadarna Gaeroga ali utrjen Llanbadarn, da se razlikuje od vasi Llanbadarn Fawr, ki je 1,6 km v notranjost). Zato je bila sestavljena kraljeva listina Henrika VIII. Toda v času Elizabete I. je bilo mesto v vseh dokumentih imenovano Aberystwyth. <ref>Griffiths, R.A., (1978), 'Aberystwyth' in Griffiths, R. A., ''Boroughs of Mediaeval Wales'', 19, 25–7</ref> === Zgodnja moderna doba === [[File:Aberystwyth Bay bar and harbour in Cardigan Shire.gif|thumb|Aberystwythski zaliv iz leta 1748, kot ga je opazoval Lewis Morris (1701–1765)]] [[File:Marine Terrace, Aberystwyth.jpeg|thumb|Aberystwyth okoli 1840. Crane, W., okoli 1835–1850, litograf]] Leta 1649 so parlamentarne čete porušile grad, tako da so njegovi ostanki zanemarljivi, čeprav še vedno stojijo deli treh stolpov. Leta 1988 so na območju gradu izkopali popolno moško okostje, namerno pokopano. Čeprav okostja v valižanskih kislih tleh redko preživijo, je bilo to okostje verjetno konzervirano z dodatkom apna iz stavbe. Znano je kot "Charlie" in je zdaj v muzeju Ceredigion v mestu. Verjetno izvira iz obdobja angleške državljanske vojne in je najbrž umrl med parlamentarnim obleganjem. Njegova podoba se vidi v enem od devetih mozaikov, ki krasijo grajsko obzidje. <ref>[http://feeds.bbc.co.uk/wales/mid/sites/aberystwyth/pages/castle_mosaics.shtml?10 "Aberystwyth Castle Mosaics"] {{Webarchive|url=https://archive.today/20120712173910/http://feeds.bbc.co.uk/wales/mid/sites/aberystwyth/pages/castle_mosaics.shtml?10 |date=2012-07-12 }} BBC Mid Wales</ref> Hafod Uchtryd je bil dvorec, ki ga je zgradil Thomas Johnes leta 1783, del dvorca je zasnoval John Nash. V urejenih vrtovih so peščeni deli gričev, ki pritegnejo poglede. Zgrajeni so bili ceste in mostovi, posajenih več sto tisoč dreves. Pokrajina privablja številne obiskovalce. Obiskoval jo je tudi [[Samuel Taylor Coleridge]] in morda je bila navdih za dele v njegovi pesnitvi ''Kubla Khan''. Hiša je bila porušena leta 1955, vendar je pokrajina ostala do danes. <ref>Keen, Richard & Burgum, Ian ''Wales'', p. 88.</ref> Podeželska industrija in obrtniki so bili pomemben del življenja v mestu. Informacije, zapisane v lokalnem trgovskem imeniku za 1830, kažejo, da je bilo v Aberystwythu: 20 [[čevljar]]jev, osem [[pek]]ov, dva [[mlinar]]ja koruze, 11 [[tesar]]jev, en [[kovač]]a, sedem [[krojač]]ev, dve [[šivilja|šivilji]], dva oblikovalca slamnikov, dva oblikovalca klobukov, trije [[strojar]]ji, štirje [[sedlar]]ji, dva [[klepar]]ja, šest mlinarjev pšenice, dva izdelovalca kož, štirje usnjarji, osem [[kamnosek]]ov, en [[pivovar]], štirje žgalci apna, trije izdelovalci ladij, trije [[kolar]]ji, pet [[mizar]]jev, en žebljar, en vrvar in en izdelovalec jader. === Viktorijanska doba === [[File:The Queen's Hotel, Aberystwith.jpeg|thumb|left| Queen's Hotel, Aberystwith]] [[File:The Pier, Aberystwith.jpeg|thumb|Prvi pomol v Aberystwythu okoli 1865]] [[File:Victorian, Aberystwith, Wales.jpg|thumb|Aberystwyth v viktorijanski dobi]] Proga Cambrijske železnice iz Machynlletha je dosegla Aberystwyth leta 1864, sledile so železniške povezave do Carmarthena, kar je povzročilo gradnjo zanimive železniške postaje. Cambrijska proga je bila odprta na veliki petek 1869, isti dan, ko je bil po projektu Evgenija Bircha odprt nov 292 metrov dolg pomol ''Royal Pier'', kar je privabilo 7000 obiskovalcev. [24] Železnica je bila povod za večji viktorijanski turistični razcvet. V tem času je bilo zgrajenih več hotelov in lepih mestnih hiš, tudi Queen's Hotel, pozneje preimenovan v Swyddfa'r Sir. V njem so bile pisarne mestnega sveta. Znan je tudi po tem, ker so ga uporabili za zunanje prizore policijske postaje v televizijski oddaji ''Hinterland''. Eden največjih hotelov, ''The Castle Hotel'', nikoli ni bil dokončan kot hotel. Po stečaju je bil poceni prodan odboru valižanske univerze, skupini ljudi, ki so se ukvarjali z oblikovanjem valižanske univerze. University College of Wales (pozneje Aberystwyth University) je bil ustanovljen leta 1872 v tej stavbi. Aberystwyth je prispeval kot samoupravno mestno območje, dokler ni leta 1885 po zakonu o tretji reformi postal okrožje. Leta 1895 so različni poslovneži, ki so bili v ozadju družbe Aberystwyth New Harbour, ustanovili Aberystwyth Improvement Company (AIC), ki naj bi prevzela del nekdanje Bourne Engineering & Electrical. Leta 1896 je AIC končal tri projekte: nov javni del paviljona za kraljevi pomol; zgradil hotel Cambria (pozneje teološki kolidž) in ustanovil Constitutional Hill, Ltd., za razvoj viktorijanskega tematskega parka. Glavni inženir George Croydon Marks je izdelal vse projekte za ACI, tudi za najdaljšo vzpenjačo z do 50-odstotnim vzponom v Združenem kraljestvu, ki bi potnike pripeljala v park, in [[camera obscura|kamero obskuro]]. === Sodobni časi === [[File:Aberystwyth Harbour.JPG|thumb|left|Pristanišče Aberystwyth]] V Aberystwythu so bili leta 1865, 1916, 1952 in 1992 festivali literature, glasbe in performansa ''National Eisteddfod'' . <ref>{{navedi splet|url=http://www.eisteddfod.org.uk/english/content.php?nID=55|title=Official Eisteddfodau website|accessdate=26 September 2012|archive-date=2012-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20120304134859/http://www.eisteddfod.org.uk/english/content.php?nID=55|url-status=dead}}</ref> V noči na petek, 14. januarja 1938, je neurje z vetrom, ki je pihal s hitrostjo 140 km/h, prizadelo mesto. Večina promenade skupaj z 61 m pomola je bila uničena. Veliko delov obale je bilo poškodovanih, tudi severni del Kraljeve hiše, tisti na Viktorijini terasi, ki je bila najbolj poškodovana. Za zaščito so do leta 1940 izdelali [[Keson (inženirstvo) |keson]], pri čemer so skupni stroški gradnje znašali do 70.000 £ (kar je danes 2,5 milijona £). <ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/local/midwales/hi/people_and_places/history/newsid_8305000/8305530.stm|title=Aberystwyth's great storm of 1938|author=William Troughton|publisher=BBC Wales|date=20 October 2009|accessdate=31 May 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100508200149/http://news.bbc.co.uk/local/midwales/hi/people_and_places/history/newsid_8305000/8305530.stm|archivedate=2010-05-08|url-status=live}}</ref> Cymdeithas yr Iaith Gymraeg (Družba za ohranitev valižanščine) je 2. februarja 1963 izvedla prvi zgodovinski protest na mostu Trefechan. <ref>Ymgyrchu! Website [http://www.llgc.org.uk/ymgyrchu/Iaith/TyngedIaith/index-e.htm], National Library of Wales, accessed 5 June 2011</ref> 1. marca 2005 je Aberystwyth dobil status mesta pravične trgovine (Fairtrade Town). <ref>{{citation|url=http://www.fairtrade.org.uk/get_involved/campaigns/fairtrade_towns/towns_list.aspx|accessdate=16 January 2010|title=Fairtrade towns list|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100201233239/http://www.fairtrade.org.uk/get_involved/campaigns/fairtrade_towns/towns_list.aspx|archivedate=2010-02-01|url-status=live}}</ref> Med neurjem zaradi ciklona Dirk, ki je divjal v petek, 3. januarja 2014, je mesto postalo eno najbolj prizadetih v Walesu, ogromno je bilo izruvanih balvanov iz obmorskih zidov, zaradi česar so bile ceste in pločniki vzdolž promenade pokopani pod maso tlakovcev, zidakov, skrilavcev in zvite pločevine. <ref>{{navedi splet|url=http://www.walesonline.co.uk/news/wales-news/wales-weather-22-pictures-reveal-6469625|title=Wales weather: 22 pictures that reveal the astonishing scale of the damage to Aberystwyth's storm-ravaged seafront|author=Paul Roland|publisher=Wales Online|date=5 January 2014|accessdate=7 January 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.bbc.co.uk/news/uk-25633693|title=UK storms: Further flooding risk as heavy rain forecast|publisher=BBC News|date=7 January 2014|accessdate=7 January 2014}}</ref> Posesti ob promenadi so nato evakuirali za naslednjih pet dni, tudi 250 študentov z univerze. [35] Svet Ceredigiona je pri valižanski vladi zahteval sredstva za odpravo škode, medtem ko je državna ustanova za naravne vire (Natural Resources Wales) še vedno opravljala raziskave in skrbela za nujne preprečitvene ukrepe. == Kultura == === Narodna knjižnica Walesa === Narodna knjižnica hrani [[obvezni izvod]] na državni ravni. Ustanovljena je bila leta 1907 in jo sofinancira valižanska vlada. Knjižnica velja za eno izmed največjih knjižnic na svetu in na njen mednarodni ugled so ponosni vsi Valižani. <ref>{{navedi splet| url=http://www.bbc.co.uk/wales/mid/sites/national_library/pages/centenary.shtml| title=National Library Centenary celebrations| publisher=BBC Mid Wales| date=20 February 2007}}</ref> [[Valižanščina]] je glavno komunikacijsko sredstvo v organizaciji, ki si prizadeva za zagotavljanje vseh javnih storitev v valižanščini in angleščini. <ref>{{navedi splet|title=National Library of Wales|url=http://www.llgc.org.uk/about-us/|accessdate=22 October 2014}}</ref> === Univerza v Aberystwythu === {{glavni|Univerza v Aberystwythu}} Aberystwyth je sedež univerze. Njen predhodnik, University College Wales, je bil ustanovljen leta 1872 in se je v sredini 1990-ih preimenoval v »University of Wales, Aberystwyth«. Pred ustanovitvijo kolidža je imel Wales zelo omejeno akademsko raven, St. David's College, Lampeter (ustanovljena leta 1822, od leta 2010 je združena s Trinity University College Carmarthen, postala je del University of Wales, Trinity Saint David' s kampusi v Carmarthenu in Lampeterju). == Turizem in gospodarstvo == [[File:Aberystwyth and Cardigan Bay, seen from the National Library of Wales.jpg|thumb|right|290px|Pogled na Aberystwyth in zaliv Cardigan iz knjižnice]] Mestne znamenitosti so: * '''gorska železnica''', vlečnica, * '''viktorijanska kamera obskura''' na vrhu hriba Constitution, * '''ozkotirna železnica Vale of Rheidol Railway''' (Aberystwyth do Devil's Bridge), * '''umetniško središče''', * '''Park Penglais''', naravni rezervat, * '''kolesarska pot Ystwyth''', * '''Narodna knjižnica Walesa'''. == Pobratena mesta == Aberystwyth je pobraten z mesti:<ref>{{navedi splet|url=http://www.aberystwyth.gov.uk/Core/Aberystwyth-Town-Council/Pages/Twinning_1.aspx|title=Twinning|publisher=Aberystwyth|accessdate=30 September 2012|archive-date=2013-11-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20131114070549/http://www.aberystwyth.gov.uk/Core/Aberystwyth-Town-Council/Pages/Twinning_1.aspx|url-status=dead}}</ref> * Kronberg im Taunus, [[Hessen]], {{flagicon|GER}} Nemčija * Saint-Brieuc, [[Bretanija]], {{flagicon|FRA}} Francija<ref name="Archant twinning">{{navedi splet|url=http://www.completefrance.com/language-culture/twin-towns|title=British towns twinned with French towns|accessdate = 11 July 2013|work=Archant Community Media Ltd}}</ref> * Esquel v [[Patagonija|Patagoniji]], {{flagicon|ARG}} Argentina<ref>{{navedi novice|url=http://news.bbc.co.uk/1/hi/wales/mid/8056158.stm|title=Patagonia twinning charter signed|publisher=BBC Wales|date=18 May 2009|accessdate=31 May 2010}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} ==Zunanje povezave== {{Wikivoyage|Aberystwyth}} {{Commons|Aberystwyth}} *[http://www.genuki.org.uk/big/wal/CGN/Aberystwyth/ Historical information on GENUKI] [[Kategorija:Aberystwyth| ]] [[Kategorija:Mesta v Walesu]] [[Kategorija:Univerzitetna mesta]] {{normativna kontrola}} hwczi20bildngao6w3mp8rnc0wu4pe3 0 418675 6680119 6675327 2026-05-24T05:45:19Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680119 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | name = Girls' Generation | image = Girls' Generation at DMC Festival 2015 MBC Radio DJ Concert 02.jpg | caption = Girls' Generation leta 2015<br />Od leve proti desni stojijo: Sunny, Yuri, Yoona, Seohyun in Taeyeon.<br />Od leve proti desni klečijo: Sooyoung, Tiffany in Hyoyeon. | image_size = 300 | background = group_or_band | origin = [[Seul]], [[Južna Koreja]] | genre = {{flatlist| *[[K-pop]] *[[Synthpop|Elektropop]] *Bubblegum pop }} | years_active = 2007–danes | label = {{flatlist| *S.M. Entertainment *EMI Japan *Interscope}} | associated_acts = {{flatlist| *SM Town *Girls'&nbsp;Generation-TTS}} | current_members = {{plainlist| *Taeyeon *Sunny *Tiffany *Hyoyeon *Yuri *Sooyoung *Yoona *Seohyun}} | past_members = Jessica (2007–2014) | website = }} '''Girls' Generation''' ([[Hangul]]: 소녀시대; ''Sonyeo Sidae''), znana tudi kot '''SNSD''', je [[Južna Koreja|južnokorejska]] dekliška [[Glasbena skupina|skupina]], ki jo je ustanovilo podjetje S.M. Entertainment leta 2007. Skupina je sestavljena iz osmih članic: Taeyeon, Sunny, Tiffany, Hyoyeon, Yuri, Sooyoung, Yoona, in Seohyun. Prvotno kot devetčlanska skupina (Jessica je skupino zapustila septembra 2014) so Girls' Generation leta 2007 debitirale z istoimenskim albumom. Čeprav je album pritegnil pozornost, je skupina zaslovela šele leta 2009 s skladbo ''Gee'', ki je končala na prvem mestu glasbene oddaje ''Music Bank'' rekordnih devet zaporednih tednov in je bila izbrana za južnokorejsko skladbo desetletja za obdobje med letoma 2000 in 2010. Girls' Generation so še bolj utrdile svojo priljubljenost na korejski glasbeni sceni s [[Singl|singli]] ''Tell Me Your Wish (Genie)'', ''Oh!'', in ''Run Devil Run'', ki so izšli med letoma 2009 in 2010. Leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) in vstopile na [[Japonska|japonsko]] glasbeno sceno. Njihov prvi japonski album, ''Girls' Generation'', ki je izšel junija 2011, je dosegel milijonsko prodajo in je postal prvi japonski album dekliških skupin izven Japonske, ki mu je to uspelo. Tretji korejski studijski album ''The Boys'' je izšel oktobra 2011 in je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z več kot 380.000 prodanimi izvodi. Posneta je bila tudi [[angleščina|angleška]] različica singla ''The Boys'', izdana pri Interscope Records, v želji razširitve na globalno glasbeno sceno. Četrti korejski studijski album je izšel leta 2013, imenovan ''I Got a Boy'', z istoimenskim singlom, ki je osvojil prestižno nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Njihov peti korejski studijski album, ''Lion Heart'', je izšel leta 2015. Leta 2017, ob desetletnici nastanka skupine, so Girls' Generation izdale šest korejski studijski album, ''Holiday Night''. Velika priljubljenost skupine v njihovi domači državi jim je prinesla številna priznanja in nazive, kot so »državna dekliška skupina« in »državne pevke«. Girls' Generation so prva dekliška skupina na svetu, ki so dosegle več kot 100 milijonov ogledov na YouTube s petimi različnimi skladbami. Na Japonskem so prva tuja dekliška skupina, ki je na japonski glasbeni lestvici Oricon Albums Chart imela tri prvouvrščene albume. Njihove tri japonske koncertne turneje so privabile rekordnih 550.000 gledalcev, kar je več od katerekoli druge korejske dekliške skupine. ==Ime== Izvirno [[Korejščina|korejsko]] ime skupine je '''So-nyuh Shi-dae''' ([[hangul]]: 소녀시대; dobesedno ''Generacija deklet''); znane so tudi kot ''SoShi'' (소시) ali ''SNSD'', oboje kot okrajšava njihovega korejskega imena.<ref name="fan-soshified">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6670426/girls-generation-fan-essay|title=Girls' Generation Fans Explain the 'Optimism & Hope' of the K-Pop Girl Group|work=Billboard|date=19 avgust 2015|accessdate=20 maj 2016}}</ref> Na [[Japonska|Japonskem]] je skupina znana kot ''Shōjo Jidai'' ([[Japonščina|japonsko]]: 少女時代),<ref name="JapaneseName">{{navedi splet|url=http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|title=Will the Takeshima dispute break the Korean wave?|first=Mark|last=Schreiber|date=2 september 2012|accessdate=20 maj 2016|work=The Japan Times|archive-date=2013-09-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20130922170753/http://www.japantimes.co.jp/news/2012/09/02/national/will-the-takeshima-dispute-break-the-korean-wave/#.UVj-Sb9RpfQ|url-status=dead}}</ref> na [[Kitajska|Kitajskem]] pa kot ''Shàonǚ Shídài'' ([[Kitajščina|kitajsko]]: 少女时代).<ref>{{navedi splet|url=http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|publisher=China Radio International|language=zh |title=SM娱乐官方声明确认郑秀妍退团 少女时代将由8人活动|trans-title=SM je objavil, da bo SNSD imel 8 članic po odhodu Jessice|date=30 september 2014|accessdate=20 maj 2016|archive-date=2014-11-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20141105150821/http://gb.cri.cn/27564/2014/09/30/7791s4713264.htm|url-status=dead}}</ref> ==Zgodovina== ===2000–2008: Nastanek in prvenec=== Nekatere članice so bile vključene v zabavno industrijo že pred nastankom skupine. Yoona je šla skozi 200 avdicij za glasbene spote, drame, in filme preden je postala pevka.<ref>{{navedi splet|url=http://news.nate.com/view/20131201n03442|title=윤아 '연기 오디션 200번, 자신감 있는 태도 중요'|trans-title=Yoona '200 acting auditions, confident attitude is important'|publisher=Nate News|language=ko|date=1 december 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sooyoung je bila dejavna na japonski glasbeni sceni kot članica pop dueta Route θ, ki je leta 2003 po enem letu delovanja razpadel.<ref name="route0 profile">{{navedi splet|url=http://www.randc.jp/route0/profile.html|title=Route 0 – profile|archiveurl=https://web.archive.org/web/20060216220007/http://randc.jp/route0/profile.html|archivedate=16 februar 2006|language=ja |publisher=R&C Japan Ltd.}}</ref><ref>{{navedi novice|author1=Song Hye-jin|title=데뷔 7년차 중견가수, '소녀시대' 멤버가 되다|trans-title=7 singers debut mid-year, 'Girls' Generation' ranked|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|accessdate=23 maj 2016|date=12 februar 2009|language=ko|work=The Chosun Ilbo|archive-date=2016-03-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304104325/http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/12/2009021201374.html|url-status=dead}}</ref> Prva članica, ki se je pridružila agenciji S.M. Entertainment, je bila Jessica Jung leta 2000, potem ko so njo in njeno mlajšo sestro Krystal Jung med družinskimi počitnicami v Južni Koreji med nakupovanjem opazili zaposleni v agenciji in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://choen.chosun.com/site/data/html_dir/2009/02/18/2009021800465.html|title="제시카, '관객 앞에서의 제 목소리에 감동했어요' (Jessica 'the audience was impressed with the voice')|language= ko|publisher=The Chosun Ilbo|date=18 februar 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Istega leta sta bili agenciji priključeni Sooyoung in Hyoyeon preko natečaja 2000 S.M. Open Audition. Naslednjega leta se je agenciji priključila Yuri kot drugouvrščena na tekmovanju 2001 S.M. Youth Best Dancer. Yoona je bila priključena leta 2002 preko S.M. Saturday Open Casting Audition.<ref name=iam>{{cite AV media | people = SM Town | title = I AM: SMTOWN Live World Tour in Madison Square Garden | medium = Blu-Ray | publisher = S.M. Entertainment | location = New York, U.S. | date = 2012 }}</ref> Seohyun, najmlajšo članico skupine, so skavti agencije opazili na podzemni železnici leta 2003 in ji ponudili nastop na avdiciji.<ref>{{navedi splet|url=http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|title=SNSD's Seohyun-f(x)'s Sulli past auditions 'Infinite Challenge' surprise audience|language=ko|date=24 julij 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150103072035/http://article.joins.com/news/article/article.asp?total_id=4336165&ctg=15|archivedate=2015-01-03|work=JoongAng Ilbo|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> [[File:Girls' Generation at the 2008 beach volleyball competition in Jamsil 2.jpg|thumb|right|Girls' Generation leta 2008 med izvajanjem sklade ''Kissing You''.]] Vodja skupine, Taeyeon, se je pridružila leta 2004 kot zmagovalka S.M. Youth Singing Competition.<ref>{{navedi novice|author1=Kim Soe-jung|title=Schools for stardom groom pop wannabes|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/article.aspx?aid=2885219|accessdate=23 maj 2016|work=JoongAng Ilbo|date=18 januar 2008}}</ref><ref name="BB_Korea_Dream">{{navedi novice|work=Billboard Korea|title=Girls' Generation Making Its American Dream Come True|url=http://www.billboard.com/articles/news/465158/girls-generation-making-its-american-dream-come-true|accessdate=23 maj 2016|date=13 november 2011}}</ref> Istega leta se je Tiffany udeležila S.M.-jeve avdicije v [[Los Angeles|Los Angelesu]]. Agenciji se je pridružila oktobra 2004.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131029201027/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200708011017271002|title=소녀시대 티파니 'LA 축제서 캐스팅'|trans-title=SNSD's Tiffany 'LA festival casting'|date=1 avgust 2007|publisher=Newsen|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archivedate=29 oktober 2013}}</ref> Kot zadnja je bila dodana Sunny, ki se je sprva agenciji pridružila že leta 1998. Po petih letih se je preselila k agenciji Starworld. Leta 2007 se je na priporočilo japonske pevke Ayumi Hamasaki vrnila k S.M. in postala članica Girls' Generation.<ref name="Sugar">{{navedi splet|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|title=소녀시대 써니 SM 이수만 친조카 '슈가 후속 그룹 멤버 될 뻔'|date=30 november 2007|accessdate=23 maj 2016|language=ko|work=[[:ko:아시아경제신문|The Asia Economy Daily]]|archive-date=2011-09-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20110904123255/http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2007113015350222567&nvr=|url-status=dead}}</ref> Julija 2007 so Girls' Generation imele prvi oderski nastop na televizijski oddaji ''School of Rock'', kjer so nastopile z njihovim prvim [[Singl|singlom]], ''Into the New World''.<ref>{{navedi novice|url=http://joynews.inews24.com/php/news_view.php?g_menu=700100&g_serial=272410|title=소녀시대, 19일 데뷔곡 '다시 만난 세계' 공개|trans-title=Girls' Generation debut song released on the 19th|language=ko|publisher=iNews24|date=17 julij 2007|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V začetku avgusta je imela skupina prvi uraden nastop na glasbeni oddaji ''Inkigayo''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.hankyung.com/news/app/newsview.php?aid=2007073079777|title=소녀시대, 8월 5일 '인기가요'서 데뷔식 치른다|trans-title=Girls' Generation debut on 'Inkigayo' on August 5|date=30 julij 2007|work=Korea Economic Daily|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Novembra so izdale svoj prvi album, imenovan ''Girls' Geneartion''. Album je postal 12. najbolje prodajan korejski album leta 2007 s prodanimi 56.804 kopijami.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20090228004543/http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|url=http://miak.or.kr/stat/kpop_2007_2.htm|title=2007.총결산 판매량|trans-title=2007 Statistics|publisher=Music Industry Association of Korea|archivedate=28 februar 2009|language=ko}}</ref> Do leta 2009 je številka presegla 120.000 prodanih kopij.<ref name="100kSales">{{navedi splet|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2009031710540748246|title=소녀시대, 올 첫 10만장 돌파..2연속 10만장 판매|trans-title=Girls' Generation, two albums exceeding 100 thousand sales mark|language=ko|publisher=Star News|date=17 marec 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Marca 2008 je bil album ponovno izdan pod imenom ''Baby Baby''.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=373315|title=Baby Baby (소녀시대 Repackage)|language=ko|publisher=Melon|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2009–2010: Preboj in japonski prvenec=== Čeprav so Girls' Generation pritegnile nekaj pozornosti z njihovim prvim albumom, je skupina postala slavna šele leta 2009. 9 januarja 2009 je skupina izdala njihov prvi [[extended play]] ''Gee'', ki je prodal preko 100.000 kopij v Južni Koreji.<ref name="100kSales"/> Istoimenski naslovni singel je postal številka ena na glasbenem programu ''Music Bank'' samo teden dni po izdaji, in se je obdržal na vrhu rekordnih devet zaporednih tednov, kar je bil rekord vse do leta 2012, ko je PSY s svojo uspešnico ''Gangnam Style'' bil številka ena deset zaporednih tednov.<ref>{{navedi novice|author=Lee Jeong-hyeok|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?name=/news/entertainment/200901/20090117/91q22202.htm|title=소녀시대', KBS와 갈등?...2주 연속 출연 안해|work=The Chosun Ilbo|language=ko|date=16 januar 2009|trans-title=Girls' Generation Claim No.1 Position on KBS|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2009-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20090415090954/http://sports.chosun.com/news/news.htm?name=%2Fnews%2Fentertainment%2F200901%2F20090117%2F91q22202.htm|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2009/06/135_46836.html|title= Girls Generation to Return With New Album|work=The Korea Times|date=15 junij 2009|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ''Gee'' je postal tudi najbolje prodajan singel leta 2009.<ref>{{navedi novice|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100804044458/http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/201_61266.html|title=Korea Launches First Official Music Charts Gaon|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|archivedate=4 avgust 2010|date=23 februar 2010}}</ref> Drugi extended play skupine, imenovan ''Tell Me Your Wish (Genie)'', je bil izdan junija 2009.<ref name="Genie release">{{navedi novice|author=Kim Hyeong-u|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141006100009/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200906231509181002|title=소녀시대 제로센 논란에 음반 발매일 29일로 연기 '문제 부분 삭제'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Titled 'Tell Me Your Wish'|publisher=Newsen|date=23 junij 2009|archivedate=6 oktober 2014|language=ko}}</ref> EP je prodal rekordnih 50.000 kopij v prvem tednu izdaje.<ref>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131216093346/http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200907071134541002 |title=ko:소녀시대 가요계 올킬 '음반 음원 벨 방송횟수 모두 1위 싹쓸이'|trans-title=Girls' Generation's New Mini Album Claim the Top Spot on Music Websites|publisher=Newsen|language=ko|date=7 julij 2009|archivedate=16 december 2013}}</ref> Novembra 2009 je S.M. Entertainment najavil prvo koncertno turnejo, imenovano Into The New World. Vstopnice za korejske koncerte so bile razprodane v treh minutah.<ref name="announce1">{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|last=Lynn|first=Kim|date=11 november 2009|work=The Asia Economy Daily|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref name="Sellout 3 min">{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/11/25/2009112500702.html|title=Girls' Generation Gig Sells Out in 3 Minutes|date=24 november 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Koncerta turneja je vsebovala koncerte v domačem [[Seul]]u decembra 2009, v [[Šanghaj]]u aprila 2010, in [[Tajpej]]u oktobra 2010.<ref>{{navedi novice|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/special/2009/11/178_55332.html|title=Girls' Generation to Hold Asian Tour|last=Han Sang Hee|date=11 november 2009|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?sec=ent9&idxno=2009111110054389701|date=11 november 2009|accessdate=23 maj 2016|title=Girls' Generation to embark on Asia tour next month|work=The Asia Economy Daily}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|title=少女時代、台湾コンサート最多観客記録|trans-title=Girls' Generation To Visit Taiwan|publisher=Innolife|language=zh|date=18 oktober 2010|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705052238/http://contents.innolife.net/news/list.php?ac_id=7&ai_id=121912|url-status=dead}}</ref> [[File:Girls' Generation in 2010 Golden Disk Awards.jpg|thumb|left|Girls' Generation na podelitvi Golden Disc Awards leta 2010.]] Drugi studijski album ''Oh!'' je bil izdan januarja 2010;<ref name="OH/ANNOUNCE">{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|title=Girls Generation to release 2nd album|date=21 januar 2010|work=The Korea Herald|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100209025537/http://www.koreaherald.co.kr/NEWKHSITE/data/html_dir/2010/01/22/201001220013.asp|archivedate=9 februar 2010}}</ref> do leta 2014 je bilo prodanih 234.500 kopij.<ref name="SalesGG">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150116120626/http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|url=http://www.instiz.net/pt?no=2637866&page=1|title=가온 차트 역대 음반판매량 Top 100 (2010~2014)|trans-title=Top 100 Albums on Gaon Chart (2011~2014)|publisher=Korea Music Content Industry Association|language=ko|archivedate=16 januar 2015}}</ref> Istoimenski naslovni singel je bil drugi najbolje prodajan singel leta 2010 v Južni Koreji, z 3.3 miljone prodanimi kopijami.<ref name="2010_YE">{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230722/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2010&chart_Time=year|title=Gaon Download Chart – 2010|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28 februar 2014}}</ref> Album ''Oh!'' je bil marca 2010 ponovno izdan pod imenom ''Run Devil Run''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120707193014/https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|url=https://itunes.apple.com/us/album/run-devil-run/id417705435|title=Run Devil Run by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=7 julij 2012}}</ref> Sredi leta 2010 so Girls' Generation podpisale z Nayutawave Records (današnji EMI Records Japan) v želji vstopiti na japonski glasbeni trg.<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation Poised for Big Time in Japan|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2010/08/07/2010080700247.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Chosun Ilbo|date=7 avgust 2010}}</ref> Prva japonska izdaja je bil DVD, imenovan ''New Beginning of Girls' Generation'', ki je izšel avgusta 2011 in je vseboval sedem glasbenih spotov in posebne bonus posnetke.<ref>{{navedi novice|author1=Han Sang-hee|title=Girls' Generation to debut in Japan|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2010/06/143_67507.html|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times|date=11 junij 2010}}</ref> Prodanih je bilo 60.000 kopij, Recording Industry Association of Japan (RIAJ) pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="StormJP">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|title=Korea's Girls' Generation/SNSD Ready To Storm Japan|work=Billboard|first=Rob|last=Schwartz |date=3 december 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140116045040/http://www.billboard.com/articles/news/949769/koreas-girls-generationsnsd-ready-to-storm-japan|archivedate=16 januar 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|title=February 2011 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110217140714/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201101.html|archivedate=2011-02-17|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Septembra 2010 so Girls' Generation izdale japonsko različico singla ''Genie''.<ref name="StormJP"/> Singel je dosegel četrto mesto na japonskem Oricon Singles Chart in je prejel platinasti certifikat za digitalno prodajo, ki je presegla 100.000 prodanih enot.<ref name="Oricon">{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/prof/464186/products/|title=少女時代の作品|language=ja|publisher=Oricon|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|title=March 2012 Report|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120627054427/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w120420.html|archivedate=2012-06-27|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Naslednji mesec je skupina izdala njihov drugi japonski singel, ''Gee'', ki je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart.<ref name="StormJP"/> ''Gee'' je postal prvi singel po letu 1980 kakšne dekliške skupine izven Japonske, ki je končal na enem izmed prvih treh mest na Oricon Chart.<ref>{{navedi novice|url=http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101203221647/http://www.mtvk.com/2010/10/26/girls-generation-breaks-a-30-year-old-oricon-record-and-releases-hoot/|title=Girls' Generation Breaks a 30-Year-Old Oricon record and release 'Hoot'|publisher=MTV K|archivedate=2010-12-03|first=Sunny|last=Kim|date=26 oktober 2010|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ''Gee'' je najuspešnejši singel skupine na japonskem z 207.000 prodanimi kopijami. Pridobil je tudi miljonski certifikat, ki ga podeljuje RIAJ.<ref name="JP_Domination">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/481799/girls-generation-push-japanese-domination-with-paparazzi-1-million-albums-sold|title=Girls' Generation Push Japanese Domination With 'Paparazzi,' 1 Million Albums Sold|first=Jeff|last=Benjamin|date=12 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|work=Billboard}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|title=February 2014 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140305015635/http://www.riaj.or.jp/data/others/chart/w140228.html|archivedate=2014-03-05|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Tretji korejski EP ''Hoot'' je izšel oktobra 2010.<ref name="mtvk">{{navedi novice|first=Sunny|last=Kim|url=http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv|title=Super Junior's Siwon To Make A Special Appearance In Girls Generation's 'Hoot' MV!|publisher=MTV K|date=27 oktober 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20101109044140/http://www.mtvk.com/2010/10/27/super-juniors-siwon-to-make-a-special-appearance-in-girls-generations-hoot-mv/|archivedate=2010-11-09|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> ===2011–2012: Japonski uspeh, ''The Boys'', in mednarodna razširitev=== [[File:SNSD at LG Cinema 3D World Festival (4).jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''The Boys'' na LG Cinema 3D World festivalu leta 2012.]] Girls' Generation so nadaljevale svoj uspeh na Japonskem s singlom ''Mr. Taxi / Run Devil Run'', ki je izšel aprila 2011. Singel se je ustavil na drugem mestu Oricon Singles Chart in je prejel zlat certifikat RIAJ.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/rank/js/w/2011-05-09/|title=Oricon's Weekly Chart April 25-May 1, 2011|publisher=Oricon|date=maj 2011|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|title=April 2011 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20110623054607/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201104.html|archivedate=2011-06-23|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Po izdanih treh japonskih singlih so junija 2011 izdale svoj prvi japonski album, imenovan ''Girls' Generation''.<ref name="japdebut">{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/culturesports/2011/06/07/86/0701000000AEN20110607002200315F.HTML|title= South Korean girl group Girls' Generation tops Japanese chart|publisher=Yonhap|date=7 junij 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Za promocijo albuma so se lotile koncertne turneje, imenovane The 1st Japan Arena Tour, ki se je začela v [[Osaka|Osaki]] 31 maja 2011.<ref name="japdebut"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20110724000337|title=Girl's Generation happy with broadening fan base|author=Kim Yoon-mi|date=24 julij 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald}}</ref> Album je požel ogromen uspeh na Japonskem, saj je dosegel prvo mesto na Oricon Albums Chart in je tako postal prvi album tuje dekliške skupine, ki mu je to uspelo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/news/88386/|publisher=Oricon|title=少女時代、オリジナルアルバムで初の週間1位を狙う|trans-title=Girls' Generation Score A No.1 Album|date=2 junij 2010|accessdate=23 maj 2016|language=ja}}</ref> V prvih mesecih prodaje je album ''Girls' Generation'' prodal 500.000 kopij in si prislužil dvojni platinasti certifikat.<ref name="Atlantic">{{navedi splet|url=http://www.theatlantic.com/entertainment/archive/2011/09/how-korean-pop-conquered-japan/244712/|title=How Korean Pop Conquered Japan|work=The Atlantic|date=13 september 2011|first=Patrick|last=St. Michel|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Tretji korejski studijski album, ''The Boys'', je izšel oktobra 2011.<ref>{{navedi splet|url=http://music.naver.com/album/index.nhn?albumId=207992|title=3집 The Boys|publisher=Naver|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Album je bil izdan tudi v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] pod okriljem Interscope Records.<ref name="Interscope">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|title=Watch the New Music Video From the 9-Girl Korean Pop Group 'Girls' Generation'|work=Complex|first=Anthony|last=Osei|date=19 oktober 2011|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-03-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150307092548/http://www.complex.com/music/2011/10/watch-the-new-music-video-from-the-9-girl-korean-pop-group-girls-generation|url-status=dead}}</ref> V želji po globalni promociji so nastopile na ameriških televizijskih oddajah ''Late Show with David Letterman'' 31 januarja 2012 in ''Live! with Kelly'' 1 februarja 2012.<ref>{{navedi novice|first1=Samantha|last1=Edussuriya|url=http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances|title=SNSD Hits US Media Bullseye with 'Letterman' and 'Live With Kelly' Appearances|publisher=MTV|date=31 januar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120913014101/http://www.mtviggy.com/blog-posts/snsd-hits-us-media-bullseye-with-letterman-and-live-with-kelly-appearances/|archivedate=13 september 2012}}</ref> ''The Boys'' je postal najbolje prodajan album leta 2011 v Južni Koreji z 385.348 prodanimi kopijami.<ref name=g2011>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=2011&hitYear=2011&termGbn=year|title=2011 Year-End Chart|publisher=Gaon Album Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Do leta 2015 je bilo prodanih 460.959 kopij, album pa je postal drugi najbolje prodajan album v Južni Koreji v obdobju 2010–2015.<ref name="SalesUpdate">{{navedi splet|url=http://theqoo.net/square/199544391|title=Top 100 Albums (2010-2015)|publisher=Korean Music Content Industry Association|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Junija 2012 so Girls' Generation izdale svoj četrti japonski singel, imenovan ''Paparazzi''. Singel je dosegel drugo mesto na Oricon Singles Chart, RIAJ pa mu je dodelil zlat certifikat.<ref name="Oricon"/><ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|title=June 2012 Report|language=ja|publisher=Recording Industry Association of Japan|archiveurl=https://web.archive.org/web/20120813170633/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201206.html|archivedate=2012-08-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref> Girls' Generation so nato novembra 2012 izdale svoj drugi japonski album, ''Girls & Peace'', ki je prodal 116.963 kopij v prvem tednu prodaje in je dosegel drugo mesto Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi novice|last1=Jackson|first1=Julie|title=M-Flo DJ gives SNSD a new spin|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130320000735|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=20 marec 2013}}</ref> Pozneje mu je RIAJ podelil platinast certifikat, album pa je postal 41. najbolje prodajan na Japonskem v letu 2012 z 141.259 prodanimi kopijami.<ref>{{navedi splet|url=http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|title=November 2012 Report|publisher=Recording Industry Association of Japan|language=ja|archiveurl=https://web.archive.org/web/20121213025429/http://www.riaj.or.jp/data/others/gold/201211.html|archivedate=2012-12-13|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.oricon.co.jp/music/special/2012/musicrank1220/index06.html#topphoto|title=2012 Oricon Year-End Chart|publisher=Oricon|language=ja|accessdate=23 maj 2016}}</ref> ===2012–2014: ''I Got a Boy'', globalna prepoznavnost, in odhod Jessice=== Decembra 2012 so Girls' Generation izdale singel ''Dancing Queen''—priredba skladbe ''Mercy'', ki jo je leta 2008 izdala britanska pevka [[Duffy]]—kot glavni singel njihovega prihajajočega studijskega albuma.<ref name="BB_Dancing_Queen">{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|title=Girls' Generation Drop 'Dancing Queen'|work=Billboard|first=Jeff|last=Benjamin|date=21 december 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130528003010/http://www.billboard.com/articles/news/1481272/girls-generation-drop-dancing-queen-set-date-for-album-release|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Na novoletni dan leta 2013 je skupina izdala četrti korejski studijski album ''I Got a Boy''.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140209050100/https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-got-a-boy/id585172966|title=I Got a Boy by Girls' Generation|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|archivedate=9 februar 2014}}</ref> Istoimenski naslovni singel je v letu 2013 prodal 1.354.672 digitalnih kopij.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140228230611/http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|url=http://gaonchart.co.kr/digital_chart/download.php?nationGbn=K&current_year=2013&chart_Time=year|title=Download Chart: 2013 (Year-End)|publisher=Gaon Download Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=28. februar 2014}}</ref> Videospot ''I Got a Boy'' je osvoji nagrado za video leta na prvih [[YouTube]] glasbenih nagradah novembra 2013. Girls' Generation so premagale izvajalce kot so Psy, [[Justin Bieber]], [[Lady Gaga]], [[Miley Cyrus]] in [[One Direction]], kar je veljajo za veliko presenečenje.<ref name="youtube">{{navedi novice|url=http://edition.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube award|accessdate=20 maj 2016|date=4 november 2013|publisher=CNN.com}}</ref><ref name="TIME_YouTube">{{navedi novice|url=http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|title=Who Is Girls Generation, the Group That Beat Bieber for Video of the Year?|date=4 november 2013|first=Lily|last=Rothman|work=Time|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-07-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20150705133614/http://entertainment.time.com/2013/11/04/who-is-girls-generation-the-group-that-beat-bieber-for-video-of-the-year/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://siol.net/trendi/glasba/eminem-in-swiftova-med-prvimi-dobitniki-glasbene-nagrade-youtube-75934|title=Eminem in Swiftova med prvimi dobitniki glasbene nagrade youtube|publisher=[[Siol]]|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016|author=I. Đ.}}</ref> [[File:LG 시네마 3D TV 새 모델 ‘소녀시대’ 영입.jpg|thumb|left|250px|Girls' Generation med snemanjem oglasa za [[LG]] televizijo leta 2012.]] Februarja 2013 so Girls' Generation odšle na drugo japonsko turnejo, imenovano ''Girls & Peace: 2nd Japan Tour'', ki se je začel v mestu [[Kobe]] 9 februarja.<ref>{{navedi splet |url=http://natalie.mu/music/news/76597 |title=少女時代「Oh!」日本版ビジュアル公開＆アリーナツアー|trans-title=Girls' Generation's music video 'Oh!' for visual public and arena tour|date=15. september 2012|accessdate=23 maj 2016|publisher=Natalie|language=ja}}</ref> Prva svetovna turneja, imenovana Girls' Generation World Tour Girls & Peace, se je odvijala med junijem 2013 in februarjem 2014 in je vsebovala deset koncertov v sedmih azijskih državah.<ref name="chosunsports">{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/ntype.htm?id=201304270100212130016566&servicedate=20130426|title=소녀시대, 드디어 월드투어 나선다. 6월 8, 9일에는 서울서 2년 만에 단독 콘서 트|trans-title=Girls' Generation to hold concerts in Seoul on June 8 and 9, the first in two years|work=The Chosun Ilbo|date=26 april 2013|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130605000793|title=Girls' Generation to embark on first world tour|first=Julie|last=Jackson|publisher=Korea Herald|date=5 junij 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrti korejski EP z imenom ''Mr.Mr'' je izšel februarja 2014.<ref>{{navedi novice|url=http://www.globalpost.com/dispatch/news/yonhap-news-agency/140224/girls-generation-unveils-new-album-itunes|title=Girls' Generation unveils new album on iTunes|date=24 februar 2014|publisher=GlobalPost|accessdate=23 maj 2016}}</ref> EP je bil peti najbolje prodajan album leta 2014 v Južni Koreji, z 163.209 prodanimi kopijami.<ref name=g2014>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20150114120032/http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|url=http://gaonchart.co.kr/chart/album.php?f_chart_kind_cd=T&nationGbn=&f_month=3&f_year=2014&f_type=year|title=Gaon Album Chart: 2014 (Year-End)|language=ko|publisher=Gaon Album Chart. Gaon Music Chart|archivedate=14 januar 2015}}</ref> Naslovna skladba, ''Mr.Mr.'', je prodala 906.962 digitalnih kopij v letu 2014.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140724165213/http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|url=http://gaonchart.co.kr/chart/digital.php?f_chart_kind_cd=T&f_week=10&f_year=2014&f_type=week|title=Gaon Digital Chart: Week 10, 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|archivedate=24 julij 2014}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/total.gaon?serviceGbn=S1020|title=Gaon Digital Chart: 2014|publisher=Gaon Digital Chart. Gaon Music Chart|language=ko|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Julija 2014 je skupina izdala svoj prvi japonski ''greatest hits'' album, imenovan ''The Best'', ki je vseboval prejšne single in štiri nove: ''Indestructible'', ''Divine'', ''Show Girls'', in ''Chain Reaction''. Album je bil dva tedna na prvem mestu Oricon Albums Chart in je prodal 175.000 kopij na Japonskem.<ref name=3albums>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2014/08/517_162354.html|title= Girls' Generation tops Japanese chart for second week|work=The Korea Times|date=5 avgust 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141220041816/http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|url=http://www.oricon.co.jp/special/47530/4/|title=2014年 年間音楽＆映像ランキング発表|trans-title=2014 Year-End Album Chart|publisher=Oricon|language=ja|archivedate=23 maj 2016}}</ref> Istočasno je skupina imela tudi tretjo japonsko turnejo, znano pod imenom Love & Peace. Začetek turneje je bil v mestu [[Fukuoka]] aprila 2014; skupno je skupina nastopila 17-krat v sedmih japonskih mestih. S tremi japonskimi koncerti med 2011 in 2014 so Girls' Generation privabile skupno 550.000 gledalcev, kar je rekord korejskih dekliških skupin.<ref name="3rd_Japan_Tour">{{navedi novice|title=SNSD draws 200,000 fans to 3rd Japan concert tour|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140714000903|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Herald|date=14 julij 2014}}</ref> 29 septembra 2014 je Jessica na svojem družbenem omrežju objavila, da je bila izključena iz skupine. S.M. Entertainment je v izjavi potrdil govorice in naznanil, da Jessica ni več članica skupine zaradi neusklajenega osebnega in skupinskega urnika. Girls' Generation so tako nadaljevale kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://blogs.wsj.com/korearealtime/2014/09/30/k-pop-earthquake-girls-generation-member-kicked-out/|title=K-Pop Earthquake: Girls’ Generation Member Jessica Jung Ousted|work=The Wall Street Journal|accessdate=23 maj 2016|date=30 september 2014}}</ref> Preostalih osem članic je nadaljevalo z aktivnostmi; 9 decembra 2014 so imele koncert v japonski prestolnici, imenovan ''The Best Live at Tokyo Dome''; koncert je bil razprodan in je privabil 50.000 gledalcev.<ref>{{navedi novice|url=http://news.kbs.co.kr/news/view.do?ncd=2982183|title=소녀시대, 도쿄 첫 단독 공연 '매진'|trans-title=Girls' Generation's first solo concert sold out|publisher=[orean Broadcasting System|date=11 december 2014|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> DVD koncerta je izšel aprila 2015.<ref>{{navedi novice|url=http://www.oricon.co.jp/news/2051279/|title=【オリコン】少女時代、東京ドーム公演DVD&BD1位 海外歌手歴代トップに|trans-title=Girls' Generation's DVD top both Oricon DVD and Blu-ray charts|language=ja|date=9 april 2015|accessdate=23 maj 2016|publisher=Oricon}}</ref> ===2015–2016: ''Lion Heart''=== [[File:Girls' Generation at KBS Gayo Daechukje 2015 06.jpg|thumb|right|Girls' Generation izvajajo skladbo ''Lion Heart'' decembra 2015.]] Girls' Generation so marca 2015 napovedale singel ''Catch Me If You Can''; njihov prvi izdelek kot osemčlanska skupina.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6509501/girls-generation-8-members-new-music-jessica-jung|title=Girls' Generation Announce First New Music Without Jessica Jung|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=23 marec 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Izdana je bila tako korejska kot japonska različica; korejska različica je izšla 10 aprila 2015,<ref>{{navedi splet|url=http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|title=South Korean release: 소녀시대 – Catch Me If You Can|publisher=Hanteo|language=ko|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2015-04-18|archive-url=https://archive.today/20150418145824/http://www.hanteo.com/search/nalbum_info2.asp?mcode=045400753|url-status=dead}}</ref> japonska pa dva tedna kasneje, 22 aprila 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.universal-music.co.jp/girlsgeneration/products/upjh-20001/|title=Girls' Generation Discography – Catch Me If You Can|language=ja|publisher=Universal Music Japan|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Skupina je napovedala svoj peti studijski album ''Lion Heart'' 12 avgusta 2015.<ref>{{navedi novice| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6663165/girls-generation-lion-heart-album-release-date-cover| title=Girls' Generation Reveal Retro 'Lion Heart' Album Cover, Unconventional Release Strategy| first=Jeff| last=Benjamin| date=12 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=23 maj 2016}}</ref> S.M. Entertainment je album izdal teden dni kasneje, 19 avgusta.<ref>{{navedi splet| url=http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| title=Girls' Generation Discography: Lion Heart| publisher=S.M. Entertainment| language=ko| accessdate=23 maj 2016| archive-date=2016-04-24| archive-url=https://web.archive.org/web/20160424111457/http://girlsgeneration.smtown.com/Discography/?albumID=10193| url-status=dead}}</ref> Album je osvojil vrh na lestvici Gaon Album Chart,<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150827134421/http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T| title=Album Chart: Week of August 16, 2015| publisher=Gaon Album Chart| language=ko| archivedate=2015-08-27| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> in enajsto mesto na japonskem Oricon Albums Chart.<ref>{{navedi splet| archiveurl=https://web.archive.org/web/20150826071412/http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| url=http://www.oricon.co.jp/rank/ja/w/2015-08-31/p/2/| title=Oricon Albums Chart: August 31, 2015| publisher=Oricon| language=ja| archivedate=2015-08-26| accessdate=2016-05-23| url-status=live}}</ref> ''Lion Heart'' je vseboval tri single—prvi singel ''Party'' je izšel julija 2015.<ref>{{navedi splet| url=http://www.themalaymailonline.com/showbiz/article/girls-generations-party-is-pure-summer-fun-video| title=Girls’ Generation’s ‘Party’ tops music charts in Asia | date=8 julij 2015| work=The Malay Mail| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Sledila sta ''Lion Heart'' in ''You Think'', ki sta končala na četrtem in 30. mestu na lestvici Gaon Digital Chart.<ref>{{navedi splet| url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week|title=Gaon Digital Chart: August 16–22, 2015| archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304205528/http://www.gaonchart.co.kr/main/section/chart/online.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=ALL&targetTime=35&hitYear=2015&termGbn=week| archivedate=4 marec 2016| language=ko}}</ref> Za promocijo albuma je skupina ustvarila svoj resničnosti televizijski program, imenovan ''Channel Girls' Generation''.<ref>{{navedi novice|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201507201339589986612_2|title=SNSD members to produce their own shows|date=20 julij 2015|author=Ko Ji-seon|work=The Korea Herald| accessdate=23 maj 2016}}</ref> Četrta koncertna turneja, ''Girls' Generation's Phantasia'', se je začela 21 novembra 2015 v Seulu. S tem so Girls' Generation postale prva korejska dekliška skupina, ki je imela štiri koncertne turneje.<ref>{{navedi novice|title=Girls Generation Marked as 1st S.K Girl Group Holding 4th Concert|url=http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|accessdate=23 maj 2016|publisher=China Radio International|date=23 november 2015|archive-date=2015-12-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20151222144119/http://english.cri.cn/12394/2015/11/23/4001s905346.htm|url-status=dead}}</ref> Skupina je hkrati začela tudi svojo četrto japonsko turnejo, ki se je začela 12 decembra 2015 v [[Nagoja|Nagoji]].<ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/view/stview.php?no=2015121309485749936&type=1&outlink=1|title=Girls' Generation Embark on '4th Japan Tour'|publisher=Star News|date=13 december 2015|accessdate=23 maj 2016|language=ko}}</ref> Decembra 2015 je Gaon Music Chart oznanil, da so Girls' Generation najuspešnejša dekliška skupina leta v Južni Koreji, s prodanimi več kot 398.000 albumi.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/culture/2015/12/201_193850.html|title=Girls' Generation gets 'A+' for their work|date=23 december 2015|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Leta 2016 je bila skupina večino časa na premoru. Za deveto obletnico nastanka skupine so avgusta izdale singl z naslovom "Sailing (0805)". Besedilo je napisala članica Sooyoung s poudarkom na odnosu med skupino in oboževalci.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7461795/girls-generation-9th-anniversary-sailing|title=Girls' Generation Celebrates 9th Anniversary With 'Sailing'|work=Billboard|first=Tamar|last=Herman|date=5 avgust 2016|access-date=26 september 2017}}</ref> ===2017: ''Holiday Night''=== V začetku avgusta 2017, natanko deset let po prvencu, je skupina izdala njihov šesti korejski studijski album, imenovan ''Holiday Night''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/news/2017/07/27/0200000000AEN20170727003900315.html|title=Girls' Generation to release sixth full-length album next month|website=Yonhap News|date=27 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Za promocijo albuma je skupina 5. avgusta izvedla koncert, imenovan ''Holiday to Remember'', v olimpijski dvorani v Seulu.<ref name="holidaynightannouncement">{{navedi novice|title=Girls’ Generation celebrates 10-year anniversary with new album|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201707041612079392176_2|website=The Korea Herald|author=Yoon Min-sik|date=4 julij 2017|accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pristal na prvem mestu Billboardove World Album Chart lestvice, in na drugem mestu na korejskem Gaon Chart.<ref>{{navedi splet|title=Gaon Album Chart – Week 32, 2017|url=http://gaonchart.co.kr/main/section/chart/album.gaon?nationGbn=T&serviceGbn=&targetTime=32&hitYear=2017&termGbn=week|website=Gaon Chart |language=ko |accessdate=26 september 2017}}</ref> Album je pravtako presegel njihov album ''The Boys'' kot najhitreje prodajan album skupine.<ref>{{navedi novice|url=http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|title=소녀시대, 아직 은퇴는 이르다|website=Sports World|language=ko|author=Lee Moon-won|date=16 avgust 2017|accessdate=26 september 2017|archive-date=2017-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20170816150144/http://www.sportsworldi.com/common/view.jsp?newsId=20170816000409|url-status=dead}}</ref> ==Podskupina in samostojna dela== Aprila 2012 je S.M. Entertainment oblikoval podskupino, imenovano TTS (znano tudi kot TaeTiSeo), sestavljeno iz treh članic: Taeyeon, Tiffany, in Seohyun.<ref>{{navedi splet|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|title=Taetiseo Twinkles in Live ‘Wide Entertainment News’ Broadcast|first=Erika|last=Kim|publisher=CJ E&M|date=8 maj 2012|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20160402142804/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/6382/taetiseo-twinkles-in-live-wide-entertainment-news-broadcast|url-status=dead}}</ref> TTS so izdale tri [[extended play|EP]]-je: ''Twinkle'' (maj 2012),<ref>{{navedi splet|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2012/05/01/2012050100720.html|title=Taetiseo's 'Twinkle' Soars Up Charts as Girls' Generation Branches Out|work=The Chosun Ilbo|date=1 maj 2012|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ''Holler'' (september 2014),<ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/holler-the-2nd-mini-album-ep/id919008422|title=Holler – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> in ''Dear Santa'' (december 2015).<ref>{{navedi splet| url=https://itunes.apple.com/us/album/dear-santa-x-mas-special-ep/id1064320554| title=Dear Santa – X-Mas Special – EP by Girls' Generation-TTS|publisher=iTunes Store US. Apple Inc|accessdate=21 maj 2016}}</ref> Leta 2015 je S.M. Entertainment najavil, da bo Taeyeon prva članica, ki bo nastopila kot samostojen izvajalec.<ref>{{navedi splet|url=http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|title=ko:태연, 소녀시대 첫 솔로 데뷔 10월7일 음원 대공개|work=The Asia Economic Daily|date=30 september 2015|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-04-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20160415173337/http://stoo.asiae.co.kr/news/naver_view.htm?idxno=2015093010333504753|url-status=dead}}</ref> Njen prvi EP, imenovan ''I'', je izšel 7 oktobra 2015.<ref>{{navedi splet|url=http://www.melon.com/album/detail.htm?albumId=2643740|title=I – The 1st Mini Album|publisher=Melon|language=ko|accessdate=15. maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160404024558/http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|url=http://world.kbs.co.kr/english/program/program_musicplaylist.htm?interactive_date=2015-10-09|title=Playlist: October 9, 2015|publisher=KBS International Radio|archivedate=2016-04-04|accessdate=2016-05-21|url-status=dead}}</ref> Najvišja uvrstitev EP-ja na Gaon Album Chart je bila drugo mesto, hkrati pa je bil tudi 16. najbolje prodajan album leta 2015 v Južni Koreji z več kot 119.500 prodanimi kopijami. Maja 2016 je kot samostojen izvajalec debitirala še Tiffany z EP-jem ''I Just Wanna Dance''.<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201605041316137494363_2|title=Tiffany to drop solo album next week|date=4 maj 2016|author=Ahn Sung-mi|work=The Korea Herald|accessdate=21 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://itunes.apple.com/us/album/i-just-wanna-dance-1st-mini/id1111017682|title=I Just Wanna Dance – The 1st Mini Album|publisher=iTunes Store (US)|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ==Umetnost== ===Glasbeni slog=== {{Listen | format = [[Ogg]] | filename = Gee-SNSD.ogg | title = ''Gee'' (2009) | description = ''Gee'' je bubblegum pop in elektropop skladba, ki je splošno priznana kot največja med korejskimi skladbami v bubblegum slogu.<ref name="A.V._Club">{{navedi splet|url=http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|title=Navigating through the excessive world of K-pop|first= Abigail|last= Covington|work=The AV Club|date=15 maj 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140518023040/http://www.avclub.com/article/navigating-through-excessive-world-k-pop-204421|archivedate=18 maj 2014}}</ref><ref name="PitchforkGee"/> | filename2 = Girls' Generation - I Got a Boy (primer).ogg | title2 = ''I Got a Boy'' (2013) | description2 = Singel ''I Got a Boy'' je električna mešanica različnih slogov, kot so elektropop in drum and bass.<ref name="BB_IGAB1">{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|title=20 Best K-Pop Songs of 2013|work=Billboard|date=23 december 2013|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131228222113/http://www.billboard.com/articles/list/5840365/20-best-k-pop-songs-of-2013-k-town-picks?list_page=1|archivedate=18 december 2013}}</ref> }} Glasbeni slog Girls' Generation je pretežno bubblegum pop in [[elektropop]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/><ref name="A.V._Club"/> Zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009), in ''Oh!'' (2010) so opisani kot »ljubek« bubblegum pop;<ref name=PitchforkIGAB>{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 2|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorob|date=7 avgust 2014|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303232647/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/2/|url-status=dead}}</ref><ref name="complex"/><ref name="eunyoung">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=LwsVAgAAQBAJ&pg=PT153|title=The Korean Wave: Korean Media Go Global|chapter=K-pop female idols in the West|first=Eun-Young|last=Jung|publisher=Routledge|pages=114–15|date=12 oktober 2013}}</ref> ''Gee'' vsebuje tudi elemente [[Techno|techna]] in [[Hip-hop|hip-hopa]].<ref name="A.V._Club"/> Kljub temu se je glasbeni stil skupine skozi leta močno razlikoval; Anzhe Zhang iz [[Univerza v New Yorku|univerze v New Yorku]] je zapisala, da kljub dejstvu, da se slog skupine šteje kot »mainstream« v Južni Koreji, je skupina »zrasla kot zvočno bolj eksperimentalna«.<ref>{{navedi splet|url=http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|title=What Do 'Mainstream' and 'Experimental' Mean in K-Pop?|publisher=[[Univerza v New Yorku]]|first=Anzhe|last=Zhang|date=april 2016|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160507105454/http://vergecampus.com/2015/04/mainstream-experimental-mean-k-pop/|archivedate=7 maj 2016}}</ref> Glasbeni menedžer Robert Poole je glasbo Girls' Generation opisal kot »nalezljiv pop«.<ref name=rtvslo>{{navedi novice|url=http://www.rtvslo.si/zabava/glasba/video-devet-deklet-iz-juzne-koreje-napada-svet/296085|title=Video: Devet deklet iz Južne Koreje napada svet|date=18 november 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=[[RTV Slovenija]]|author=P.S.}}</ref> Njihov singel iz leta 2011, ''The Boys'', je slogovno bolj »zrel« in odstopa od »ljubkega« sloga, po katerem je skupina znana;<ref name="complex">{{navedi splet|url=http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|title=Girls Generation Talk Fame, K-Pop, and World Domination|first=Jaeki|last=Cho|work=Complex|date=13 november 2011|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2015-05-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20150514142636/http://www.complex.com/music/2011/11/interview-girls-generation-talk-fame-k-pop-and-world-domination|url-status=dead}}</ref> vsebuje elemente hip-hopa, zvrsti, ki je skupina pred tem še ni izvajala.<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130131134125/http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|url=http://www.mtvk.com/lists/mtv-k-picks-best-of-girls-generation/|title=Best of Girls' Generation|publisher=MTV|archivedate=2013-01-31|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> Njihov singel iz leta 2012, ''Dancing Queen'' (priredba skladbe ''Mercy'' britanske pevke [[Duffy]]), vsebuje elemente [[funk|funka]].<ref name="BB_Dancing_Queen"/> Singel ''I Got a Boy'' iz leta 2013 vsebuje različne zvrsti električnega glasbenega sloga, vse od bubblegum popa, elektropopa in drum and bass, pa vse do pop rapa, [[elektronska plesna glasba|elektronske plesne glasbe]] in dubstepa.<ref name="BB_IGAB">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/i-got-a-boy-mw0002474902|title=I Got a Boy – Review|publisher=AllMusic|first=David|last=Jefferies|accessdate=25 maj 2016}}</ref> [[Extended play]] ''Mr.Mr.'', ki je izšel leta 2014, vsebuje elemente [[Ritem in blues|R&B]]-ja z ''kul in preprostimi'' melodijami.<ref name="Vice_Mr">{{navedi splet|url=http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|title=K-Pop Phenomenon Girls' Generation Want to Make Insecure Men Feel Better|work=Vice magazin|first=Jakob|last=Dorof|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-06-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20160601080649/http://noisey.vice.com/blog/k-pop-phenomenon-girls-generation-want-to-make-insecure-men-feel-better|url-status=dead}}</ref> Heather Phares iz ''AllMusic'' je EP opisal kot tradicionalno K-pop skladbo z elementi hip-hopa, elektronske plesne glasbe, in evropopa iz poznih osemdesetih.<ref>{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/album/mrmr-mw0002629076|title=Mr.Mr. – Review|first=Heather|last=Phares|publisher=AllMusic|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Album ''Lion Heart'', ki je izšel leta 2015, je prinesel povratek bubblegum popa, ki je zaščitni znak skupine;<ref>{{navedi splet| url=http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| title=Review: Lion Heart by Girls' Generation| work=The Star| location=Malezija| first=Chester| last=Chin| date=21 oktober 2015| accessdate=25 maj 2016| archive-date=2016-03-31| archive-url=https://web.archive.org/web/20160331143501/http://www.star2.com/entertainment/music/music-reviews/2015/10/21/review-lion-heart-by-girls-generation/| url-status=dead}}</ref> izjema je njihov tretji singel ''You Think'', ki je hip-hop skladba in vključuje elemente trapa.<ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| date=18 avgust 2015| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| first=Jeff| last=Benjamin| work=Billboard| accessdate=25 maj 2016}}</ref> ===Besedila in teme=== Čeprav so večino besedil za skladbe napisali tekstopisci po naročilu agencije S.M. Entertainment, so nekatere članice občasno sodelovale pri besedilih. Yuri je napisala besedilo za skladbo ''Mistake'' iz njihovega EP-ja ''Hoot''.<ref>{{cite AV media notes|title=Hoot|year=2010|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|type=CD opombe}}</ref> Sooyoung je napisala besedilo za ''How Great Is Your Love'' iz albuma ''The Boys''.<ref>{{cite AV media notes|title=The Boys|year=2011|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0076|type=CD opombe}}</ref><ref>{{cite AV media| title=MTV K Presents 'Girls' Generation in New York'| others=Girls' Generation| publisher=MTV K| date=december 2011}}</ref> Sooyoung, Yuri, in Seohyun so napisale besedili za skladbi ''Baby Maybe'' in ''XYZ'' iz albuma ''I Got a Boy''.<ref>{{cite AV media notes|title=I Got a Boy|year=2013|publisher=S.M. Entertainment|language=ko|others=Girls' Generation|id=SMK0263|type=CD opombe}}</ref> Glavne besedilne teme skupine, kot je povzel Chris True iz spletne strani »AllMusic«, so »dance party« in »girls night out«.<ref>{{navedi splet| url=http://www.allmusic.com/artist/girls-generation-mn0001687279| title=Girls' Generation {{!}} Overview| publisher=AllMusic| first=Chris| last=True| accessdate=25 maj 2016}}</ref> Nekatere skladbe so bile kritizirane s strani zahodnih medijev, saj ne predstavljajo ženske enakopravnosti, ampak spodbujajo ravno nasprotno. Ceejay Lee iz feminističnega magazina ''Fem'' je označila teme korejskih dekliških skupin, kot sta [[Wonder Girls]] ali Girls' Generation, kot generične in seksistične.<ref name="fem">{{navedi splet|url=http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|title=Venturing into Enemy's Territory? K-Pop and Feminism|work=Fem magazin|date=28 november 2014|first=Ceejay|last=Lee|accessdate=25 maj 2016|archive-date=2016-04-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20160418185745/http://femmagazine.com/2014/11/28/venturing-into-enemys-territory-k-pop-and-feminism/|url-status=dead}}</ref> Soyoung Kim, urednik pri ''The Harvard Crimson'', je oznanil, da je »prikaz žensk v K-popu problematičen« in hkrati izpostavil sladbo ''Gee'' kot primer; ponavljajoče se besedilo »어떻게? (kaj naj storim?)«, »바보 (tepka)«, ali »몰라 (ne vem)« nakazujejo na to, da so dekleta »otroci brez pameti«, ki »same sebe poneumljajo« samo zato, da bi pritegnile partnerja. Dodatno je navedel skladbo ''I Got a Boy'' kot primer ženske neenakopravnosti, z verzi kot so »Imam fanta, on je super / Imam fanta, ki je prijazen / Imam fanta, čednega fanta, ukradel mi je srce [...] Moj princ! / Kdaj me boš rešil?«; Kim je prišel do zaključka, da se »ženski K-pop izvajalci orientirajo okoli moških v želji pridobiti pozornost.«<ref name="crimson">{{navedi splet|url=http://www.thecrimson.com/column/k-pop-generation/article/2013/10/8/Female_Empowerment_Exploitation_Kpop/|title=Female Empowerment or Exploitation?|first=Soyoung|last=Kim|work=The Harvard Crimson|date=8 oktober 2013|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kljub kritikam pa so nekatere skladbe, kot so ''Run Devil Run'', ''Hoot'', in ''Bad Girl'' bile pohvaljene za prikaz »mladih samozavestnih žensk s svojim lastnim mnenjem«, v nasprotju z njihovimi starejšimi singli.<ref name="Asia_Sentinel">{{navedi splet|url=http://www.asiasentinel.com/society/girls-generation-and-the-new-korean-wave/|title=Girls' Generation and the New Korean Wave|date=21 oktober 2011|work=Asia Sentinel|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Njihov singel ''The Boys'' vsebuje feministično tematiko in je primerljiv s singlom ''Run the World (Girls)'' ameriške pevke [[Beyoncé]].<ref>{{navedi splet|archiveurl=https://web.archive.org/web/20111020105910/http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|url=http://ryanseacrest.com/2011/10/18/k-pop-group-girls-generation-release-english-version-of-the-boys-video/|title=K-Pop Group ‘Girls’ Generation’ Release English Version Of ‘The Boys’|first=Jen|last=Erenza|archivedate=2011-10-20|publisher=Ryan Seacrest|date=18 oktober 2011|accessdate=2016-05-25|url-status=live}}</ref> ===Podoba=== {{Multiple image | align=right | image1=Girls' Generation in 2010 (2).jpg | width1=220 | image2=Girls' Generation in 2012 K-Pop Collection.jpg | width2=220 | footer=V zgodnjih letih je bila skupina znana po usklajenih plesnih koreografijah v uniformah (''levo'': singel ''Oh!'' iz leta 2010). Kasneje se je skupina odločila za bolj odraslo podobo, z lastno izbiro oprave (''desno'': singel ''The Boys'' iz leta 2011).}} Girls' Generation so znane po spreminjanju njihovega modnega stila in odrskih nastopov skozi kariero. V zgodnjih letih je skupina nastopala v uniformah; v njihovem prvem singlu ''Into the New World'' so se predstavile kot srednješolke.<ref name="notlittlegirls"/> Leta 2009 je skupina postavila modne trende z oprijetimi kavbojkami med nastopi za skladbo ''Gee''.<ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/25/2009032561008.html|title=Garish Skinny Jeans Are All the Rage|date=29 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.chosun.com/site/data/html_dir/2009/03/21/2009032161001.html|title=How to Wear Trendy Acid Colors with Style|date=21 marec 2009|work=The Chosun Ilbo|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Kasneje so se odločile za podobo z mornariškim pridihom, ki je vsebovala mornariško uniformo in kratke hlače, ki so poudarile njihove noge v skladbi ''Tell Me Your Wish (Genie)''.<ref>{{navedi novice|title=Mixed Reactions on Genie|url=http://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2014/09/135_47553.html|accessdate=25 maj 2016|work=The Korea Times|date=26 junij 2009}}</ref> Leta 2010 je podoba skupine postala bolj raznolika; za skladbo ''Oh!'' so uporabile koncept navijačic,<ref name="notlittlegirls">{{navedi novice|author1=Song Ji-hye|title=Not just little girls anymore|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2945730|accessdate=25 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=19 december 2011}}</ref> medtem ko je njihova podoba za skladbo ''Run Devil Run'' presedlala na temačen koncept.<ref name="Evolution of SNSD">{{navedi novice|last1=Lee|first1=Nancy|title=The Evolution of SNSD: From School Girl Crushes to Getting the Boy|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/25615/star-of-the-week-the-evolution-of-snsd-from-school-girl-crushes-to-getting-the-boy|accessdate=25 maj 2016|publisher=CJ E&M|date=6 januar 2013}}</ref> Pozneje istega leta se je skupina preoblikovala v »[[James Bond|Bondova dekleta]]« za njihovo skladbo ''Hoot''.<ref name="concepts">{{navedi splet|url=http://article.joinsmsn.com/news/article/article.asp?total_id=6819071|title=소녀티 벗을래 … 복고풍 잊어줘|work=Korea JoongAng Daily|language=ko|date=5 december 2011|accessdate=25 maj 2016}}</ref> Leta 2011 je skupina predstavila podobo »junakinj«, s katero si je vsaka članica lahko sama izbrala podobo po svojem okusu namesto nastopanja v uniformah.<ref name="concepts" /> Podoba za skladbo ''I Got a Boy'' leta 2013 je vsebovala uporabo ravnih čevljev namesto čevljev z visoko peto za lažjo izvedbo plesne koreografije.<ref>{{navedi novice|author=Lee KyungNam|title=SNSD Says It Demanded a No-Heel Performance for ′I Got a Boy′|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/26089/snsd-talks-about-its-new-look|publisher=CJ E&M|accessdate=25 maj 2016|date=10 januar 2013}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=109&aid=0002461705|title=소녀시대, 하이힐 벗는다... 퍼포먼스 난이도↑|date=27 december 2012|accessdate=25 maj 2016|publisher=Naver|language=ko}}</ref> Njihova singla iz leta 2015, ''Catch Me If You Can'' in ''You Think'', sta vsebovala bolj zapleteno koreografijo in bolj »močno« in »seksi« podobo.<ref>{{navedi splet|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6531160/girls-generation-catch-me-if-you-can-video|title=Girls' Generation Show Mind-Blowing Dance Routine in 'Catch Me If You Can' Video|first=Jeff|last=Benjamin|date=10 april 2015|work=Billboard|accessdate=26 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/6664104/girls-generation-you-think-mv| title=Girls' Generation Showcase Their Mature & Sexy Dancer Sides in 'You Think' Video| author=Benjamin, Jeff| date=18 avgust 2015| work=Billboard| accessdate=26 maj 2016}}</ref> Podoba Girls' Generation je pogosto poimenovana kot »nedolžna«, njihovi odrski nastopi pa so opisani kot »mladostni« in »barviti«. Ceejay Lee iz feministične revije ''Fem'' je oznanila, da skupinska oprava pogosto razkriva njihove noge, in ne »dekolteje ali zadnjice«.<ref name="fem"/> Eun-Young Jung je v knjigi ''The Korean Wave'' razčlenila skupinsko podobo v dve glavni kategoriji, in sicer »nedolžna, ljubka, vesela« (zgodnji singli, kot so ''Gee'', ''Genie'', in ''Oh!'') in »bolj odrasla, vendar ne preveč seksi, ženstvena« (kasnejši singli, kot so ''Run Devil Run'' in ''Hoot'').<ref name="eunyoung"/> Pisec za ''Korejsko kulturno in informacijsko službo'' je skupinsko podobo opisal kot »seksi« in »dekliško«, in jih poimenoval kot »boginje, ki se jim je težko približati«.<ref name="KCIS">{{navedi knjigo|url=https://books.google.com.vn/books?id=-kJvBgAAQBAJ&pg=PA100|title=The Korea Collection: Selected Cover Stories from Years Past|chapter=K-Pop as the New Korean Wave|publisher=Južnokorejsko ministrstvo za kulturo, šport in turizem|page=100|year=2012|accessdate=26 maj 2016}}</ref> ==Vpliv na kulturo in zapuščina== Girls' Generation se obravnavajo kot pomemben lik v kulturi Južne Koreje in razširitvi t.i. »korejskega vala«.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|title=SNSD Becomes Korean Culture Representatives|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 julij 2012|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505171338/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/10193/snsd-becomes-korean-culture-representatives|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|title=K-Pop Expands the Hallyu Wave|first=Kristy|last=M|work=The Seoul Times|archiveurl=https://web.archive.org/web/20160304003350/http://theseoultimes.com/ST/?url=%2FST%2Fdb%2Fread.php%3Fidx%3D11469|archivedate=2016-03-04|accessdate=2016-05-23|url-status=live}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://english.yonhapnews.co.kr/n_editorials/2011/01/22/78/5500000000AEN20110122000600315F.HTML|title=Protecting Korean entertainers|publisher=Yonhap|date=22 januar 2011|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/3/all/20100128/25752219/1|title=서태지와 소녀시대|date=26 april 2010|accessdate=23 maj 2016|work=DongA Ilbo|language=ko}}</ref> V Južni Koreji se obravnavajo kot vodilna dekliška skupina, ki so preusmerile pozornost nazaj na dekliške idole, potem ko je bil med letoma 2002 in 2007 ogromen priliv fantovskih skupin.<ref>{{navedi splet|title=뉴스 인용|url=http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|language=ko|publisher=Mediaus|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130525123148/http://www.mediaus.co.kr/news/articleView.html?idxno=14626|archivedate=25 maj 2013|date=13. november 2010}}</ref> Caroline Sullivan, urednica britanskega časnika ''The Guardian'', je skupino označila kot »številko ena med dekliškimi skupinami v Aziji«.<ref>{{navedi novice|url=http://www.theguardian.com/music/musicblog/2013/nov/04/girls-generation-youtube-awards-best-video-k-pop|title=Girls' Generation: just who are the YouTube awards best video winners?|first=Caroline|last=Sullivan|work=The Guardian|date=4. november 2013|accessdate=16. april 2016}}</ref> Pri CNN so skupino poimenovali kot »državni fenomen« in jih označili kot azijsko različico britanske skupine [[Spice Girls]],<ref name=cnn>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/11/04/showbiz/youtube-awards-girls-generation/|title=K-pop group Girls' Generation beats Miley, Lady Gaga at first YouTube awards|publisher=CNN|date=4 november 2013|accessdate=23 maj 2016}}</ref> medtem ko je modni strokovnjak David Yi skupino opisal kot edini dejavnik, zaradi katerega je [[K-pop]] postal ogromen fenomen.<ref>{{navedi novice|url=http://www.harpersbazaar.com/culture/art-books-music/a10772/k-pop-for-beginners/|title=The Beginner's Guide To K-pop|first=Julie|last=Kosin|date=4 maj 2015|accessdate=23 maj 2016|work=Harper's Bazaar}}</ref> Tyler Brûlé iz britanskega časnika ''Financial Times'' je skupino izbral kot sedmi najbolj prepoznaven lik korejske kulture, edini glasbeni akt ki je prišel na seznam.<ref>{{navedi splet|url=http://www.ft.com/cms/s/2/ca8b7760-19e0-11e0-b921-00144feab49a.html|title=The secrets of my brilliant Korea|first=Tyler|last=Brûlé|date=7 januar 2011|accessdate=23 maj 2016|work=Financial Times}}</ref> [[File:Korea President Park KPOP cONCERT 20130628 01.jpg|thumb|right|Južnokorejska predsednica [[Park Geun-hye]] in Girls' Generation leta 2013 na Kitajskem]] Njihova neizmerna priljubljenost v Južni Koreji je skupini prinesla nazive kot so »državne pevke« in »državna dekliška skupina«.<ref name=nationGG>{{navedi splet|url=http://www.gallup.co.kr/gallupdb/reportContent.asp?seqNo=228&pagePos=1&selectYear=&search=&searchKeyword=|title=2010년 올해의 10대 가수와 가요|date=17 november 2010|accessdate=23 maj 2016|publisher=Gallup Korea|language=ko}}</ref> ''New York Daily News'' jih je izbral kot eno izmed treh najpomembnejših dekliških skupin zadnjega obdobja, skupaj z Fifth Harmony in Little Mix, kot edino južnokorejsko skupino.<ref>{{navedi splet|url=http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|title=After a decade of drought, girl groups are on the rebound|first=Jim|last=Farber|work=New York Daily News|date=20 oktober 2013|accessdate=23 maj 2016|archive-date=2013-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20131020100845/http://www.nydailynews.com/girl-groups-rebound-article-1.1486490|url-status=dead}}</ref> Njihov uspešen singel ''Gee'' je bil ključna točka v njihovi karieri. Melon Music je singel označil za »pesem desetletja« in kot eno izmed prvih K-Pop skladb, ki je pridobila mednarodno pozornost; študentje na univerzi [[Univerza Harvard|Harvard]] v [[Združene države Amerike|Združenih državah]] so skladbo posebej poudarili med njihovim študijem korejske kulture.<ref>{{navedi novice|author=Kim Do-yeon|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/11/135_97862.html|title=Girls' Generation featured on Yale School of Art website|date=2 november 2011|accessdate=23 maj 2016|work=The Korea Times}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.naver.com/main/read.nhn?mode=LSD&mid=sec&sid1=106&oid=108&aid=0001978524|date=21 marec 2009|accessdate=23 maj 2016|publisher=Naver|title=[단독]소녀시대,하버드大로스쿨 학생들에 '지' 가르친다|language=ko}}</ref> Skladba je bila tudi ključen dejavnik, zaradi katere se je povečalo poizvedovanje za K-pop na spletnem iskalniku [[Google]] od leta 2009 naprej.<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20130813000905|title=Then & Now: A look back at the changing tides of K-pop|work=The Korea Herald|date=13 avgust 2013|accessdate=23 maj 2016|first=Julie|last=Jackson}}</ref> Skupina se tudi redno uvršča na ''Forbes''-ov seznam najvplivnejših korejskih zvezdnikov; v letih 2011, 2012, in 2014 so končale na prvem mestu, v letih 2010 in 2013 pa na drugem.<ref name="forbes11">{{navedi novice|url=http://www.forbes.com/global/2011/0411/life-park-ji-sung-yuna-kim-2pm-korea-top-celebrities.html|title=Korea's Top Celebrities in 2011|work=Forbes|date=31 marec 2011|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=https://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|title=Forbes Korea's Top 'Power Celebrity 40' ranking|publisher=Yahoo!|date=28 februar 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20130820214913/http://ph.news.yahoo.com/forbes-koreas-top-power-celebrity-40-ranking-035615921.html|archivedate=2013-08-20|accessdate=2016-05-23|url-status=live}} *{{navedi splet|url=http://www.forbes.com/sites/forbesasia/2013/04/03/forbes-koreas-top-10-celebs|title=Forbes Korea's Top 10 Celebs|work=Forbes|date=3 april 2013|accessdate=23 maj 2016}} *{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/5923104/girls-generation-bigbang-top-psy-tumbles-down-forbes-koreas|title=Girls' Generation & BIGBANG Top, PSY Tumbles Down Forbes Korea's Celebrity List|work=Billboard|date=4 marec 2014|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V obdobju 2009–2011 je skupina ustvarila 68.8 milijard južnkorejskih wonov prihodkov (51 milijonov [[evro]]v), od tega je imela 21.7 milijard wonov (16 milijonov evrov) čistega dobička.<ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_107914.html|title=SM sells treasury stocks to own performers|author=Kwon Mee-yoo|date=28 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/4461/how-much-did-sms-top-groups-earn-for-sm|title=Who Generates the Most Profit for SM?|first=Stewart|last=Ho|publisher=CJ E&M|date=19 marec 2012|accessdate=23 maj 2016}}</ref> V prvi polovici leta 2014 je skupina imela 30.3 milijard wonov dobička (23 milijonov evrov).<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20150112000858|title=K-pop stars see earnings rocket|first=Julie|last=Jackson|publisher=The Korea Herald|date=12 januar 2015|accessdate=23 maj 2016}}</ref> Na Japonskem je skupina v letih 2010, 2011, in 2012 pridelala 12 milijard, 71 milijard oz. 55 milijard wonov.<ref>{{navedi novice|url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010122011452509617|title=Kara, Girls' Generation most successful new artists in Japan this year|first=Jessica|last=Kim|date=20 december 2010|work=The Asian Economic|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/biz/2012/03/602_106756.html|title=Japan presence affects agencies‘ shares|author=Kwon Mee-yoo|date=12 marec 2012|work=The Korea Times|accessdate=23 maj 2016}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|title=소녀시대, 日 오리콘 연간매출 '550억' 종합 7위·한국가수 1위|date=20 december 2012|publisher=CJ E&M|accessdate=23 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-10-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20161021051819/http://enews24.interest.me/news/article.asp?nsID=86308|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so nabrale številne nagrade in dosežke. Do leta 2012 so prodale preko 30 milijonov digitalnih singlov in 4.4 milijone albumov.<ref name="Sales_Guardian">{{navedi splet|last=McCurry|first=Justin|title=After Psy's Gangnam Style, here come Korea pop princesses Girls' Generation|url=http://www.guardian.co.uk/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|work=The Guardian|date=17 november 2012|archiveurl=https://web.archive.org/web/20140317114036/http://www.theguardian.com/music/2012/nov/17/girls-generation-psy-gangnam-k-pop|archivedate=17 marec 2014}}</ref> Njihove K-pop skladbe so splošno priznane kot najprepoznavnejše: ''Pitchfork Media'' je skladbi ''I Got a Boy'' in ''Gee'' uvrstil na seznam dvajsetih ključnih K-pop skladb.<ref name="PitchforkGee">{{navedi splet|url=http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|title=20 Essential K-Pop Songs: page 3|publisher=Pitchfork Media|first=Jakob|last=Dorof|date=7 avgust 2014|archiveurl=https://web.archive.org/web/20141011135250/http://pitchfork.com/features/starter/9475-20-essential-k-pop-songs/3/|archivedate=11 oktober 2014}}</ref><ref name=PitchforkIGAB/> ''Spin Magazine'' je skladbi ''Run Devil Run'' in ''Gee'' označil kot enajsto oz. peto najpomembnejšo K-pop skladbo,<ref>{{navedi splet|url=http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|title=The 21 Greatest K-Pop Songs of All Time|work=Spin|accessdate=24 maj 2016|date=1 junij 2012|first=Chuck|last=Eddy|first2=David|last2=Bevan|archive-date=2016-05-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20160505192302/http://www.spin.com/2012/06/21-greatest-k-pop-songs-all-time/4/|url-status=dead}}</ref> medtem ko je ''WatchMojo.com'' skladbo ''Gee'' uvrstil na drugo mesto na seznamu desetih najbolj ikoničnih K-pop skladb.<ref>{{cite video|title=Top 10 Iconic K-Pop Songs|publisher=WatchMojo.com|url=http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|first=Matt|last=Campbell|accessdate=24 maj 2016|archive-date=2015-11-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20151126042459/http://www.watchmojo.com/video/id/14395/|url-status=dead}}</ref> Girls' Generation so edina dekliška skupina na svetu, ki je prejela več kot 100 milijonov ogledov za štiri različne videospote na [[YouTube]].<ref>{{navedi novice|author1=Lee Sung-eun|title=GG’s ‘The Boys’ hits 100M on YouTube|url=http://koreajoongangdaily.joins.com/news/article/Article.aspx?aid=2995418|accessdate=24 maj 2016|work=Korea JoongAng Daily|date=29 september 2014}}</ref><ref>{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/foreign/starViewEng.html?no=2014072811100837679|title=‘Girls Generation’s 'I Got a Boy' MV Passes 100 million views on Youtube|author=Yun Seong Yeol|date=29 julij 2014|accessdate=24 maj 2016|publisher=Star News}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://news.donga.com/rel/3/all/20150413/70663900/4|work=DongA Ilbo|title=100,000,000뷰×4…‘유튜브의 여왕’ 소녀시대|date=13 april 2015|trans-title=Girls' Generation achieve four videos with over 100,000,000 views|accessdate=24 maj 2016|language=ko}}</ref> Po ''Billboardovi'' statistiki so Girls' Generation dekliška skupina z največ nastopi na koncertnih turnejah; med leti 2013 in 2016 so imele 65 nastopov, njihova druga japonska turneja pa je prinesla največji dobiček med vsemi korejskimi dekliškimi skupinami.<ref>{{navedi novice|url=http://www.billboard.com/articles/columns/k-town/7350481/international-k-pop-concerts-growth-infographic|title=K-Pop Concerts Continue to Grow Outside Asia: Exclusive Infographic|first=Jeff|last=Benjamin|work=Billboard|date=3 maj 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref> Skupina je dvakrat osvojila nagrado Digital Daesang in enkrat Disk Daesang na podelitvi ''Golden Disc Awards''; s tem so postale edina dekliška skupina, ki je glavno nagrado osvojila tri leta zapovrstjo.<ref>{{navedi novice|url=http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|title=Girls’ Generation Wins Digital Grand Prize at Golden Disk Awards|first=Nancy|last=Lee|date=13 januar 2012|accessdate=24 maj 2016|publisher=CJ E&M|archive-date=2016-05-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20160506155401/http://mwave.interest.me/enewsworld/en/article/2751/girls-generation-wins-digital-grand-prize-at-golden-disk-awards|url-status=dead}}</ref> Dvakrat so osvojile tudi nagrado Daesang na ''Seoul Music Awards'', leta 2011 pa so bile izbrane za azijskega izvajalca leta na ''Asian Music Awards''.<ref>{{navedi novice|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20160115000536|title=EXO wins third consecutive Grand Prize at Seoul Music Awards|work=The Korea Herald|date=15 januar 2016|accessdate=24 maj 2016}}</ref><ref name=mama2011>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/culture/2012/11/135_125189.html|title=MAMA loses Asian touch|first=Rachel|last=Lee|work=The Korea Times|date=21 november 2012|accessdate=24 maj 2016}}</ref> ==Članice== {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Taeyeon ||style="text-align:center;"|태연 |style="text-align:center;"|Kim Tae-yeon ||style="text-align:center;"|김태연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|3|9}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Džeondžu |- |style="text-align:center;"|Sunny ||style="text-align:center;"|써니 |style="text-align:center;"|Lee Soon-kyu<ref>{{navedi novice|url=http://www.allkpop.com/article/2007/12/girls-generations-sunny-lee-is-talented|title=Girls' Generation's Sunny Lee is Talented|publisher=allkpop.com|accessdate=21 maj 2016|date=30 december 2007}}</ref> ||style="text-align:center;"|이순규 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|5|15}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} Orange County |- |style="text-align:center;"|Tiffany ||style="text-align:center;"|티파니 |style="text-align:center;"|Stephanie Young Hwang<ref name="r1">{{navedi splet | title = [Past And Present] Bright Like A Diamond, Tiffany | last = Ahn | first = Woorim | work = BNT News | date = 18 november 2014 | accessdate = 21 maj 2016 | url = http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | archive-date = 2016-08-28 | archive-url = https://web.archive.org/web/20160828164503/http://www.bntnews.co.uk/app/news.php?nid=14870 | url-status = dead }} *{{navedi splet|title=Person details for Stephanie Young Hwang, 'California, Birth Index, 1905-1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VLTB-6LV|publisher=FamilySearch|accessdate=21 maj 2016}} * {{navedi splet|title=Stephanie Young Hwang (@xolovestephi)|url=https://instagram.com/xolovestephi/|publisher=Instagram|accessdate=21 maj 2016}}</ref><br />Hwang Mi-young<ref name=r2>{{navedi novice|url=http://www.newsen.com/news_view.php?uid=200902282024551001|title=Tiffany's Korean name: Hwang Mi-young|language=ko|publisher=Newsen.com|date=1 marec 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> ||style="text-align:center;"|스테파니 황<br />황미영<ref name=r2/> |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|8|1}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]] |- |style="text-align:center;"|Hyoyeon ||style="text-align:center;"|효연 |style="text-align:center;"|Kim Hyo-yeon ||style="text-align:center;"|김효연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|9|22}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Inčeon |- |style="text-align:center;"|Yuri ||style="text-align:center;"|유리 |style="text-align:center;"|Kwon Yu-ri ||style="text-align:center;"|권유리 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|12|5}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gojang |- |style="text-align:center;"|Sooyoung ||style="text-align:center;"|수영 |style="text-align:center;"|Choi Soo-young ||style="text-align:center;"|최수영 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|2|10}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} Gvangdžu |- |style="text-align:center;"|Yoona ||style="text-align:center;"|윤아 |style="text-align:center;"|Im Yoon-ah ||style="text-align:center;"|임윤아 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1990|5|30}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |- |style="text-align:center;"|Seohyun ||style="text-align:center;"|서현 |style="text-align:center;"|Seo Joo-hyun ||style="text-align:center;"|서주현 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1991|6|28}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|South Korea}} [[Seul]] |} === Nekdanje članice === [[File:Sunny and Jessica Jung at the Yakult Korea Festival 01.jpg|thumb|right|Jessica (desno) je skupino zapustila leta 2014.]] {|class="wikitable" |- style="color:#fcf;"| ! colspan="2" style="text-align:center;"|Umetniško ime ! colspan="2" style="text-align:center;"|Polno ime ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Datum rojstva ! rowspan="2" style="text-align:center;"|Kraj rojstva |- ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul ! style="text-align:center;"|Romanizirano ! style="text-align:center;"|Hangul |- |style="text-align:center;"|Jessica ||style="text-align:center;"|제시카 |style="text-align:center;"|Jessica Sooyoun Jung<ref>{{navedi splet|title=Person details for Jessica Sooyoun Jung, 'California, Birth Index, 1905–1995'|url=https://familysearch.org/ark:/61903/1:1:VGHX-FNS|publisher=FamilySearch|accessdate=6 junij 2016}}</ref><br />Jung Soo-yeon<ref name="sica_name">{{navedi novice|url=http://www.ibtimes.co.in/jessica-jung-turns-27-fun-facts-photos-ice-princess-former-girls-generation-member-teases-675138|title=Jessica Jung turns 27: Fun facts, photos of Ice Princess; former Girls' Generation member teases going solo with pop covers|author=Mangala Dilip|accessdate=23 maj 2016|date=18 april 2016|publisher=ibtimes.co.in}}</ref>||style="text-align:center;"|정수연 |style="text-align:center;"|{{Birth date and age|1989|4|18}} |style="text-align:center;"|{{flagicon|USA}} [[San Francisco]]<ref name="sica_name"/> |} ===Kronologija=== <timeline> ImageSize = width:500 height:275 PlotArea = width:405 height:200 left:70 bottom:65 Alignbars = justify DateFormat = mm/dd/yyyy Period = from:2007 till:2016 TimeAxis = orientation:horizontal format:yyyy #Colors = ScaleMajor = unit:year increment:1 start:2007 gridcolor:black PlotData = color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Taeyeon from:start till:end color:red width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Jessica from:start till:09/30/2014 color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sunny from:start till:end bar:Tiffany from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Hyoyeon from:start till:end bar:Yuri from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Sooyoung from:start till:end bar:Yoona from:start till:end color:blue width:15 textcolor:black align:left anchor:from bar:Seohyun from:start till:end </timeline> ==Diskografija== {{col-begin}} {{col-2}} ;Korejski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2007) * ''Oh!'' (2010) * ''The Boys'' (2011) * ''I Got a Boy'' (2013) * ''Lion Heart'' (2015) * ''Holiday Night'' (2017) ;[[Extended play]] (EP-ji) * ''Gee'' (2009) * ''Tell Me Your Wish (Genie)'' (2009) * ''Hoot'' (2010) * ''Mr.Mr.'' (2014) {{col-2}} ;Japonski studijski albumi * ''Girls' Generation'' (2011) * ''Girls & Peace'' (2012) * ''Love & Peace'' (2013) ;Greatest hits albuma * ''Best Selection Non Stop Mix'' (2013) * ''The Best'' (2014) {{col-end}} ==Koncertne turneje== {{col-begin}} {{col-2}} ====Azijske turneje==== * Into the New World (2009–2010)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2009/12/143_57662.html|title=Girls' Generation Impresses Fans With First Concert|author=Han Sang-hee|work=The Korea Times|date=21 december 2009|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * 2011 Girls' Generation Asia Tour (2011–2012)<ref>{{navedi splet|url=https://www.koreatimes.co.kr/www/news/art/2011/07/143_91680.html|title=Girls' Generation ― it's the girls' time!|work=The Korea Times|date=26 julij 2011|author=Kwon Mee-yoo|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation World Tour Girls & Peace (2013–2014)<ref>{{navedi splet|url=http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|archiveurl=https://web.archive.org/web/20131212215158/http://entertainment.xin.msn.com/en/hallyu/girls%E2%80%99-generation-to-rock-singapore-on-october-12-1|title=Girls' Generation to rock Singapore on October 12|publisher=MSN|date=15 avgust 2013|archivedate=12 december 2013}}</ref> * Girls' Generation's Phantasia (2015–2016)<ref>{{navedi splet|url=http://kpopherald.koreaherald.com/view.php?ud=201602011526598767646_2|title=Girls' Generation concert in Bangkok|date=1 februar 2016|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016|author=Kim Soo-hyang}}</ref> ====Japonske turneje==== * The First Japan Arena Tour (2011)<ref name="GG_JP_Tour">{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/3|title=Girls' Generation Events|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls & Peace: 2nd Japan Tour (2013)<ref>{{navedi splet|url=http://www.girls-generation.jp/gg/category/live/page/2|title=Events: Page 2|publisher=Girls' Generation uradna japonska spletna stran|language=ja|accessdate=20 maj 2016}}</ref> * Girls' Generation Japan 3rd Tour 2014 (2014)<ref name="3rd_Japan_Tour"/> ====Posebni koncerti==== * Girls' Generation "The Best Live" at Tokyo Dome (2014)<ref>{{navedi splet|url=http://www.koreaherald.com/view.php?ud=20140825000777|title=SNSD holding first Tokyo Dome concert in December|date=25 avgust 2014|work=The Korea Herald|accessdate=20 maj 2016}}</ref> == Nagrade == Seznam glavnih nagrad, ki jih je prejela skupina Girls' Generation. {| Class = "wikitable" ! Leto ! Nagrada ! Kategorija ! Delo |- | 2008 | rowspan="3"|Asia Song Festival | The Best Asian Artist Award | rowspan="3"| Girls' Generation |- | 2009 | Asian Best Group |- | 2011 | Asian Best Group |- | 2007 | rowspan="10"|Golden Disc Awards | Rookie Award | Girls' Generation |- | rowspan="2"| 2009 | Digital Daesang Award<ref name=24golden>{{navedi splet|url=http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|title=Golden Disk Awards: 수상자 (''Golden Disk Awards Winners List'')|publisher=Golden Disk Awards|accessdate=21 maj 2016|language=ko|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303172841/http://isplus.joins.com/goldendisk/winner/winner_2009.html|url-status=dead}}</ref><ref name=goldendisk>{{navedi novice|url=http://koreatimes.co.kr/www/news/people/2009/12/178_57143.html|title=Super Junior, Girls’ Generation Shine|publisher=The Korea Times|date=11 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"| ''Gee'' |- | Digital Bonsang Award<ref name="24golden"/><ref name=goldendisk/> |- | rowspan="2"| 2010 | Disk Bonsang Award<ref name=25golden>{{navedi novice|url=http://sports.chosun.com/news/news.htm?id=201012100100082300005093&ServiceDate=20101209|title=소녀시대-2AM, 골든디스크 대상 수상에 폭풍눈물|date=9 december 2010|accessdate=21 maj 2016|language=ko}}</ref> | rowspan="2"| ''Oh!'' |- | Disk Daesang Award<ref name="25golden"/> |- | rowspan="2"| 2012 | Digital Bonsang Award<ref name=26thGDA>{{navedi novice|url=http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|title=The 26th Golden Disk Awards Announces Its Nominees|publisher=Soompi|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2016-03-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20160303205647/http://www.soompi.com/2011/11/29/the-26th-golden-disk-awards-announces-its-nominees/|url-status=dead}}</ref> | rowspan="2"| ''The Boys'' |- | Digital Daesang Award<ref name=26thGDA/> |- | 2014 | Disk Bonsang Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins "Disk Bonsang Award" at the 28th Golden Disk Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2014011614155492431&type=3 |accessdate=21 maj 2016|date=16 januar 2014|language=ko}}</ref> | ''I Got a Boy'' |- | 2015 | Disk Bonsang Award<ref name=29thGDA>{{navedi splet|url=http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|title=''29th Golden Disk Awards'' Winners List|date=januar 2015|accessdate=21 maj 2016|archive-date=2015-02-07|archive-url=https://web.archive.org/web/20150207091527/http://isplus.live.joins.com/award/29goldendisc/en/winner29.aspx#main_menu|url-status=dead}}</ref> | ''Mr.Mr.'' |- | 2016 | Digital Bonsang Award | ''Lion Heart'' |- | rowspan="2"|2011 | rowspan="4"|Mnet Asian Music Awards | Artist of the Year<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2>{{navedi novice|url=http://www.asiatoday.co.kr/view.php?key=562746|title=소녀시대, 올해의 가수상 비롯 ‘2관왕’…지금은 소녀시대|publisher=Asia Today|language=ko|date=29 november 2011|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="4"|Girls' Generation |- | Best Female Group<ref name=mama2011/><ref name=mama2011v2/> |- | 2013 | Best Female Group<ref>{{navedi novice|url=http://www.cnn.com/2013/12/10/business/gallery/k-pop-business/index.html|title=The stars of K-pop|publisher=CNN|date=10 december 2013|accessdate=21 maj 2016}}</ref> |- | 2015 | Best Female Group<ref name=mama2015>{{navedi splet|title=Big Bang, EXO top 2015 Mnet Asian Music Awards |last=Hicap | first=Jonathan M. |website=Manila Bulletin |url=http://www.mb.com.ph/big-bang-exo-top-2015-mnet-asian-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=3 december 2015}}</ref> |- | rowspan="3"|2009 | rowspan="7"|Melon Music Awards | Artist of the Year<ref name="Melon 2009">{{navedi novice|url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2009121613353601250&type=3 |title=Girls' Generation wins 6 awards at the Melon Music Awards |language=ko |publisher=Star News |date=16 december 2009|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2009 Top 10 Artists<ref name="Melon 2009"/> |- | 2009 Song of the Year<ref name="Melon 2009"/> | ''Gee'' |- | rowspan="2"|2010 | Artist of the Year<ref name=melon2010>{{navedi splet |url=http://www.asiae.co.kr/news/view.htm?idxno=2010121611070930916|title=Girls' Generation wins best artist at 2010 MelOn MUSIC AWARDS |publisher=Asia Economic Today|date=16 december 2010|accessdate=21 maj 2016}}</ref> | rowspan="2"|Girls' Generation |- | 2010 Top 10 Artists<ref name=melon2010/> |- | 2011 | Global Star Award<ref>{{navedi novice|title=Girls' Generation wins the "Global Artist Award" at the 2011 Melon Music Awards |publisher=Star News (Korean) |url=http://star.mt.co.kr/stview.php?no=2011112416092600338&type=3 |accessdate=21 maj 2016 |date=24 november 2011}}</ref> | Girls' Generation |- | 2015 | 2015 Top 10 Artists<ref>{{navedi splet |title=2015 Melon Music Awards: BIGBANG, EXO Take Home The Big Prizes |website=Soompi |url=http://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |accessdate=21 maj 2016 |date=7 november 2015 |archive-date=2017-07-01 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170701124000/https://www.soompi.com/2015/11/07/live-2015-melon-music-awards/ |url-status=dead }}</ref> | Girls' Generation |- | 2013 | YouTube Music Awards | Video of the Year<ref name="youtube"/> | ''I Got a Boy'' |} ==Sklici== {{sklici|30em}} ==Zunanje povezave== {{Commons category}} * {{Allmusic|class=artist|id=girls-generation-mn0001687279|label=Girls' Generation}} [[Kategorija:K-pop skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2007]] [[Kategorija:Južnokorejske glasbene skupine]] {{normativna kontrola}} 9u806zc17x3uj1f354qkdxk38ni0gvp 0 421004 6679944 6287499 2026-05-23T16:51:57Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679944 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Reka | name = Tokantins | native_name ={{native name|pt|Rio Tocantins}} | name_other = ''Pyti'' (jezik Parkatêjê)<ref name="Romanço-Parkatêjê"/>{{rp|59}} | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Flavio Andre PonteFernandoHenriqueCardoso Palmas TO.jpg | image_size = 300 | image_caption = Reka Tocantins in most Fernando Henrique Cardoso | map = Tocantins watershed.png | map_size = 300 | map_caption = Karta Araguaia/porečje Tocantins | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Brazilija]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 2640 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= ustje | discharge1_min = | discharge1_avg = 11.796 m³ | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Serra da Mesa Dam | source1_location = Minaçu, Goiás | source1_coordinates= {{coord|13|50|03|S|48|18|16|W|type:landmark|display=inline}} | source1_elevation = 443 m | mouth = zaliv Marajó | mouth_location = Igarapé-Miri, Pará | mouth_coordinates = {{coord|1|45|S|49|10|W|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = porečje reke Tocantins | basin_size = 764.183 km² | tributaries_left =Paranã, Do Sono | tributaries_right =Aragvaja, Itacaiúnas | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Tokantins''' ({{jezik-pt|Tocantins}}; {{IPA-pt|ˈʁi.u tokɐ̃ˈtʃĩs, tu-}}, narečje Parkatêjê: ''Pyti'' [pɨˈti])<ref name="Romanço-Parkatêjê">{{navedi knjigo |last=Araújo |first=Leopoldina |date=2019 |title=Romanço Parkatêjê |location=Belém |isbn=978-85-910871-4-3}}</ref>{{rp|59}}) je reka v [[Brazilija|Braziliji]], osrednja rečna arterija države. V jeziku Tupi njeno ime pomeni 'tukanov kljun' (''Tukã'' za 'tukan' in ''Ti'' za 'kljun'). Od juga proti severu teče približno 2450 km. V resnici ni krak reke Amazonke, saj njene vode tečejo v Atlantski ocean skupaj z Amazonko. Teče skozi štiri brazilske zvezne države (Goiás, Tocantins, Maranhão in Pará) in daje ime eni najnovejših brazilskih zveznih držav, ustanovljeni leta 1988 iz do takrat severnega dela Goiása. Tocantins je ena največjih čistih rek v Južni Ameriki.<ref>{{navedi novice | author=Perez, M.S. | url=https://www.americanscientist.org/article/where-the-xingu-bends-and-will-soon-break | title=Where the Xingu Bends and Will Soon Break | publisher=American Scientist | access-date=1 October 2017 }}</ref> == Potek == Izvira v goratem okrožju, znanem kot Pirenej, zahodno od [[Zvezno okrožje Brazilija|zveznega okrožja Brazilija]], vendar ima njen zahodni pritok, reka [[Aragvaja]], svoj skrajni južni izvir na pobočjih Serra dos Caiapós. Aragvaja teče 1670 km pred sotočjem z reko Tokantins, ki ji je skoraj enaka po prostornini. Poleg glavnega pritoka, Rio das Mortes, ima Aragvaja dvajset manjših krakov, ki ponujajo veliko km plovbe s kanujem. Pri iskanju poti do nižin se pogosto razbije v [[slap]]ove in brzice ali pa se močno vije skozi skalnate soteske, dokler na točki približno 160 km nad stičiščem s Tocantins ne zagleda svoje poti skozi 20 km kamniti [[dajk]] v hrumeči katarakt. Skupni tok se nato zahodno od mesta [[Belém]] združi z delto [[Amazonka|Amazonke]], zato nekateri avtorji Tokantins obravnavajo kot pritok Amazonke.<ref name="Provete">{{navedi knjigo |last=Provete |first=Diogo B. |year=2013 |chapter=Tocantins River |chapter-url=http://diogoprovete.weebly.com/uploads/1/7/3/6/17367099/tocantins_river.pdf |editor=Howarth, R. W. |title=Biomes & Ecosystems |pages=1237–1239 |location=New Jersey |publisher=Salem Press}}</ref> [[File:Rio Tocantins e embarcações.JPG|thumb|Čolni na reki Tocantins]] Dva druga pritoka, imenovana Maranhão in Paranatinga, zbirata ogromno količino vode iz visokogorja, ki ju obdaja, zlasti na jugu in jugovzhodu. Med slednjim in sotočjem z Aragvajo Tocantins občasno ovirajo skalnate pregrade, ki ga prečkajo skoraj pod pravim kotom. == Živalstvo == Porečje Tocantins (ki vključuje reko Aragvaja) je dom številnih velikih vodnih sesalcev, kot so amazonske morske krave, [[Inia araguaiaensis|aragvajski rečni delfin]] in tucuxi, ter večjih plazilcev, kot so [[črni kajman]] (''Melanosuchus niger''), [[kajman očalar]] (''Caiman crocodilus'') in rumenopikčasta amazonska želva (''Podocnemis unifilis''). Porečje reke Tocantins je zelo bogato po ribjih vrstah, čeprav je razmeroma revno glede na standarde Amazonskega porečja. Registriranih je več kot 350 vrst rib, vključno z več kot 175 endemiti.<ref name=FEW>Hales, J., and P. Petry: ''[http://www.feow.org/ecoregions/details/324 Tocantins - Araguaia]''. Freshwater Ecoregions of the World. Retrieved 26 May 2014</ref> Zvrstno najbolj bogate družine so ''Characidae'' (tetre in sorodnice), ''Loricariidae'' (pleco somi in sorodnice) in ''Rivulidae'' (južnoameriške ribe krapovci). Medtem ko je večina vrst v bistvu amazonskega izvora, obstajajo tudi nekatere, ki kažejo povezavo z rekama Paraná in São Francisco. Tocantins in ti dve reki tečeta v različnih smereh, vendar imata vse svoj izvir na brazilski planoti v regiji, kjer nizko porečje omogoča nekaj izmenjave med njima.<ref>Garavello, J.C.; Garavello, J.P.; and Oliveira, A.K. (2010). ''[http://www.scielo.br/pdf/bjb/v70n3/14.pdf Ichthyofauna, fish supply and fishermen activities on the mid-Tocantins River, Maranhão State, Brazil.]'' Braz. J. Biol., vol. 70(3): 575-585</ref> Obstaja več vrst rib, ki migrirajo vzdolž Tocantins, da se drstijo, vendar je bilo to omejeno z jezovi. Po izgradnji ogromnega [[Jez Tucurui |jezu Tucuruí]] se je tok reke spremenil. Nekatere vrste so bile prizadete in bogastvo vrst v delih reke se je znatno zmanjšalo.<ref>Lambert de Brito Ribeiro, M. C.; Petrere Junior, M.; and Juras, A. A. (2006). "Ecological integrity and fisheries ecology of the Araguaia—Tocantins River Basin, Brazil." ''Regulated Rivers: Research & Management'', vol. 11(3-4): 325–350</ref> [[Kras]] São Domingos v zgornjem bazenu Tocantins je dom nenavadno velikega števila vrst jamskih rib (več kot katera koli druga regija v Ameriki): ''Ancistrus cryptophthalmus'', več vrst ''Ituglanis'', ''Pimelodella spelaea'', ''Aspidoras mephisto'', neopisana vrsta ''Cetopsorhamdia'' in ''Eigenmannia vicentespelaea''.<ref name=Romero2001>Romero, Aldemaro, editor (2001). ''The Biology of Hypogean Fishes.'' Developments in Environmental Biology of Fishes. {{ISBN|978-1402000768}}</ref><ref>Caserta Tencatt; L. F.; and M. Elina Bichuette (2017). Aspidoras mephisto, new species: The first troglobitic Callichthyidae (Teleostei: Siluriformes) from South America. PLoS ONE 12(3): e0171309.</ref> Zadnji je edina znana jamam prilagojena noža in ena od le dveh znanih ne-somov v jamah južnoameriške celine (druga je karacid ''Stygichthys typhlops''). V spodnjem toku Tocantins ločuje ekoregijo vlažnih gozdov Tocantins–Araguaia–Maranhão na vzhodu od ekoregije vlažnih gozdov Xingu–Tocantins–Araguaia na zahodu. Deluje kot ovira, ki preprečuje širjenje flore in favne med temi ekoregijami.<ref>{{citation |title=South America: Eastern extreme of the Amazon basin in Brazil (NT0170) |last=Sears |first=Robin |publisher=WWF: World Wildlife Fund |url=http://www.worldwildlife.org/ecoregions/nt0170|access-date=2017-03-25}}</ref> == Jezovi == Nizvodno od sotočja Aragvaje, v zvezni državi Pará, je imela reka veliko kataraktov in brzic, ki pa jih je v začetku 1980-ih poplavilo umetno jezero, ki ga je ustvaril jez Tucuruí, eden največjih na svetu. Ko je bila 30. novembra 2010 zaključena druga faza projekta Tucuruí, je bil vzpostavljen sistem zapornic, imenovan Eclusas do Tucuruí, s ciljem, da bo dolg podaljšek reke postal ploven. Skupno je na reki sedem jezov (jez Serra da Mesa, jez Cana Brava, jez São Salvador, jez Peixe Angical, jez Luiz Eduardo Magalhães (Lajeado), jez Estreito in jez Tucuruí), od katerih so največji Tucuruí in jez Serra da Mesa. == Geologija == Ravne, široke doline, sestavljene iz peska in gline, tako Tocantins kot njene veje Aragvaja so prepredene s strmimi pečinami. So robovi velikih planot iz [[peščenjak]]a, od 300 do 600 metrov nadmorske višine, skozi katere so reke erodirale svoje globoke struge. Okoli izliva reke Tocantins je velika planota izginila, da bi dala mesto delu z gozdom pokrite, napol potopljene [[aluvialna ravnica|aluvialne ravnice]], ki se razteza daleč proti severovzhodu in zahodu. Reka Pará, na splošno imenovana eno od ustij Amazonke, je le spodnji tok Tocantinsa. Če kateri koli del voda Amazonke teče okrog južne strani velikega otoka [[Marajó]] v reko Para, je to samo skozi vijugaste naravne kanale, ki nikakor niso iztočni kanali Amazonke. == Pretok== Reka Tocantins beleži povprečni pretok 13.598 m³/s in specifični pretok 14,4 L/s/km². Podbazena imajo naslednje specifične stopnje pretoka: Tocantins (11 L/s/km²), Aragvaja (16 L/s/km²), Pará (17 L/s/km²) in Guamá (21 L/s/km²). [[File:Tocantins River.jpg|thumb|Bregovi Tocantins so ponekod skalnati]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki|Tocantins River|Tokantins}} * [https://web.archive.org/web/20060519081942/http://www.transportes.gov.br/bit/mapas/mapclick/hidro/bctoca.htm ''Basin map (in Portuguese)''] *{{GEOnet2|32FA87CBE1D93774E0440003BA962ED3|Rio Tocantins }} [[Kategorija:Reke v Braziliji]] {{normativna kontrola}} r352h1d2eigkwqz8jq3mxx5ab9chcca 0 424456 6680089 5832673 2026-05-23T23:27:21Z ~2026-13659-49 255600 6680089 wikitext text/x-wiki {{avtobiografija}} {{BŽO brez virov}} {{Infopolje Oseba}} '''Janez Pelko''', [[Slovenci|slovenski]] [[fotograf]], [[elektrotehnik]], gorski kolesar in član kultne zasedbe [[Ensemble Ankaran]] * [[29. julij]] [[1968]], [[Kranj]] je najbolj znan po upodabljanju portretov in ženskih [[Akt (upodobitev)|aktov]], ustvarjanju infrardečih pokrajin, koncertnih reportaž in eksperimentalne fotografije. Sodeloval je na mnogih skupinskih razstavah doma in po svetu in priredil več kot 30 samostojnih. V devetdesetih letih je sodeloval z Gorenjskim glasom in občasno tudi z drugimi tiskanimi mediji. V zadnjem času se posveča predvsem avtorski fotografiji, sodeluje z glasbeniki in predava na fotografskih delavnicah. Je samouk, ki uporablja različne pristope in tehnike in ob uporabi digitalnih tehnologij ostaja zvest črnobelemu filmu različnih formatov. V zadnjem času je njegovo primarno orodje [[Camera obscura]]. == Viri == * [http://4d.rtvslo.si/arhiv/aritmija/174425059 Prispevek v oddaji Aritmija] * [https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/fotograf-aktov-janez-pelko-ko-delam-povsem-izklopim-eroticna-custva.html?fbclid=IwAR16M2A6Ed5S3rmbgGxA66ZMY50hS0NaFJwaLqqSd3g0eVGHNWlTfgAw3VQ Intervju na 24ur.com] * [https://sokolskidom.si/objava/236776 Razstava "Stroboskopske regresije", Sokolski dom Škofja Loka] * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20200115/C/200119853/1082/1168/velik--da-bi-bil-majhen Članek o razstavi "Stroboskopske regresije"] * [https://tam-tam.si/janez-pelko-dim-in-kri/ Ulična galerija Ljubljana, razstava "Dim in kri", posvečena Alešu Češnovarju] * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190919/C/190919765/1082/1168/ob-slutnji-slovesa-prijatelju-v-spomin "Dim in kri" v Gorenjskem glasu] *[http://www.gorenjskiglas.si/article/20190201/C/190209995/1168/gledamo-njegovo-cutenje Zatemnjena razodetja v Gorenjskem glasu] *[http://cultartes.com/smoke-and-blood-poetry-in-images/ Prispevek v romunskem art webzinu Cvltartes] * [https://www.youtube.com/watch?v=13bCFdgVqeA Oddaja Preverjeno] * [https://www.youtube.com/watch?v=gw-97R8Fuho&fbclid=IwAR2laWgv9GS-hyTqai4xR2XrFaesNRZiD7EPbxdy85lbvCBIZYJO6eSjuoE&t=1551s Kulturni kolač: Art Kum 2019] *[http://revijazarja.si/clanek/ljudje/592c0854b3f9b/ali-mladim-kdo-pove-da-zelja-ni-dovolj Intervju v reviji Zarja] * [http://www.mladina.si/58716/15-05-2002-razstava_janeza_pelka_in_antonia_zivkovica/?utm_source=dnevnik%2F15-05-2002-razstava_janeza_pelka_in_antonia_zivkovica%2F&utm_medium=web&utm_campaign=oldLink Članek v Mladini] * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20151104/C/151109918/1040/March Članek o razstavi Laibach : Škofja Loka] * [https://www.loski-muzej.si/arhiv-razstav_2/janez-pelko-zatemnjena-razodetja Razstava "Zatemnjena razodetja"] * [https://radioprvi.rtvslo.si/2019/02/priimkovna-delavnica-126/ Priimkovna delavnica na Radiu Prvi] * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20161110/C/161119995/1168/pelkove-subjektivno-brezobjektivne- Članek o razstavi Subjektivno brezobjektivne] * [http://www.gorenjskiglas.si/article/20140302/C/140309985/1040/June Članek o razstavi "V teminah tišine"] *[https://www.vecer.com/foto-festival-fotografije-za-dnevno-objavo-ne-za-vecno-6314614 Prispevek v časopisu Večer]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} * [https://www.youtube.com/watch?v=Iph9H7gHzs8&feature=youtu.be Video Same babe] == Zunanje povezave == * {{official|https://www.janez-pelko.com}} * [http://www.ensembleankaran.com Ensemble Ankaran] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20211203023843/http://ensembleankaran.com/ |date=2021-12-03 }} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih fotografov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Pelko, Janez}} [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Slovenski fotografi]] [[Kategorija:Slovenski elektrotehniki]] [[Kategorija:Slovenski gorski kolesarji]] 1l691wgs4qp5a8p3s3xuct2sx166jfi 0 424787 6679924 6572629 2026-05-23T16:15:34Z Yerpo 8417 /* Zapuščina */ pp 6679924 wikitext text/x-wiki {{Infobox music genre | name = New wave | native_name = | etymology = | other_names = | bgcolor = skyblue | stylistic_origins = {{hlist|[[glam rock]]|[[punk rock]]{{sfn|Cateforis|2011|pp=9–12}}|[[power pop]]|[[disko]]<ref>{{navedi splet| url= http://www.synthpunk.org/units/keyboard1.html| title= Keyboard Magazine, June 1982| publisher= Synthpunk.org| accessdate= 15. maj 2011}}</ref><ref name= discoinferno/><ref>[http://www.nytimes.com/1996/04/22/arts/bernard-edwards-43-musician-in-disco-band-and-pop-producer.html Bernard Edwards, 43, Musician In Disco Band and Pop Producer The New York Times 22 April 1996] "As disco waned in the late 70s, so did Chic's album sales. But its influence lingered on as new wave, rap and dance-pop bands found inspiration in Chic's club anthems"</ref>|[[Pub rock (United Kingdom)|pub rock]]|[[bubblegum pop]]<ref>Cooper, Kim, Smay, David, ''Bubblegum Music is the Naked Truth'' (2001), page 248 "Nobody took the bubblegum ethos to heart like the new wave bands"/</ref><ref>{{navedi splet|url= http://www.allmusic.com/explore/essay/new-wave-t727 |first= Stephen Thomas |last= Erlewine |authorlink= Stephen Thomas Erlewine |archiveurl= https://web.archive.org/web/20101025110745/http://allmusic.com/explore/essay/new-wave-t727 |work= [[AllMusic]] |publisher= [[Rovi Corporation]] |archivedate= 25. oktober 2010 |title= New Wave |accessdate= 4. maj 2014}}</ref>}} | cultural_origins= pozna 1970-ta, ZDA in Združeno kraljestvo | instruments = {{hlist|[[električna kitara]]|[[bas kitara]]|[[bobni]]|[[sintesajzer]]}} | derivatives = {{hlist|[[finski rock]]<ref name=SuomiRock>{{navedi novice|url=http://www.hs.fi/english/article/Born+in+1959+The+last+happy+generation+/1135261341930 |title=Born in 1959: The last happy generation |newspaper=[[Helsingin Sanomat]] |date=10 November 2010 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20140717213902/http://www.hs.fi/english/article/Born+in+1959+The+last+happy+generation+/1135261341930 |archivedate=17 July 2014 }}</ref>|[[dance-pop]]<ref>{{navedi splet|url=http://avxsearch.se/avaxhome_search?page=6&q=i+want+new+wave+mp3|title=i want new wave mp3|publisher=}}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref>|[[chillwave]]<ref>{{navedi novice| last= Pirnia| first= Garin | url= http://blogs.wsj.com/speakeasy/2010/03/13/is-chillwave-the-next-big-music-trend| title= Is Chillwave the Next Big Music Trend?| work= The Wall Street Journal| date= 13. 3. 2010 | accessdate= 15. 5. 2011}}</ref>}} | fusiongenres = {{hlist|[[electroclash]]|[[new rave]]|[[Neue Deutsche Welle]]}} | regional_scenes = {{hlist|Filipini<ref>[http://filipinojournal.com/our-columnist/sa-ugoy-ng-musika/a-tribute-to-the-%E2%80%9980s-philippine-new-wave-scene Filipinojournal.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140612135729/http://filipinojournal.com/our-columnist/sa-ugoy-ng-musika/a-tribute-to-the-%E2%80%9980s-philippine-new-wave-scene |date=2014-06-12 }} A Tribute to the '80s Philippine New Wave Scene</ref>|Jugoslavija<ref>{{cite journal|first= Jelena |last= Božilović |year= 2013 |title= New Wave in Yugoslavia-Socio-Political Context |journal= Facta Universitatis |series= Philosophy, Sociology, Psychology and History |volume= 12 |issue= 1 |pages= 69–83 |url= http://facta.junis.ni.ac.rs/pas/pas201301/pas201301-06.pdf}}</ref>}} | other_topics = {{hlist|[[post-punk]]|[[no wave]]|[[synthpop]]}} }} '''Novi val''' (uporablja se tudi angleški izraz '''new wave''') je [[glasbena zvrst]] [[pop glasba|pop]]/[[rock]] glasbe, ki je bila ustvarjena v obdobju od poznih 1970-ih do sredine 80-ih let. Njen razvoj je bil povezan z nastankom [[punk rock]] glasbe.<ref>{{harvnb|Cateforis|2011|pp=9–12}}</ref> Pojem se uporablja za kategorizacijo zelo raznovrstnih izvajalcev, zato okoli njega pogosto nastaneta zmeda in kontroverznost. Zvok novega vala poznih 70-ih let se je odmaknil od gladkega zvoka [[blues]]a in [[rock and roll]]a. Na njegovem mestu je nastala glasba z občutkom trzanja in razdraženosti, z odsekanimi melodijami na kitari in hitrimi tempi. Sprva je bil novi val – kakor tudi [[post-punk]] – obravnavan kot [[sopomenka]] za punk rock, nato pa se je razvejal v razločen, samostojen [[glasbeni slog]], ki je inkorporiral tudi [[elektronska glasba|elektronsko]], [[eksperimentalna glasba|eksperimentalno]], [[Mod (subkultura)|mod]], [[disko]] in pop glasbo. Posledično so se iz njega razvile podzvrsti in mešane zvrsti, kot so [[synthpop]], [[college rock]] in [[gothic rock]].{{citation needed|date=julij 2016}} Novi val se od ostalih gibanj, ki so izhajala iz prvega vala punk glasbe, razlikuje po tem, da kaže značilnosti, ki so sicer značilne za pop glasbo, v nasprotju z bolj "umetniškim" post-punkom<ref name="allmusic.com">{{navedi splet|url=http://www.allmusic.com/explore/style/new-wave-d381|title=Music Genres - AllMusic|work=AllMusic}}</ref> (čeprav vsebuje velik del zvoka in značaja originalnega punk rocka),<ref name=discoinferno>{{navedi novice|url=http://www.independent.co.uk/news/world/americas/disco-inferno-680390.html |title=Disco inferno |date=11 December 2004 |work=The Independent |location=UK |accessdate=15 May 2011}}</ref><ref name="Reynolds160">[[Simon Reynolds|Reynolds, Simon]] "Rip It Up and Start Again PostPunk 1978–1984" p160</ref> hkrati pa kaže večjo kompleksnost tako glasbe kot besedil. Poleg vpliva punka je novi val razpoznaven tudi po uporabi sintesajzerjev ter elektronske produkcije, po večjem pomenu stiliziranja in umetniškega vtisa in po večji raznolikosti.<ref name="allmusic.com"/> Novi val velja za eno od najznačilnejših zvrsti 1980-ih.<ref>{{navedi splet|url=http://80music.about.com/od/top10list1/tp/80snewwaveartists.htm|title=Top 10 New Wave Artists of the '80s|author=Steve Peake|work=About.com Entertainment|accessdate=2016-09-28|archive-date=2013-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20130329000906/http://80music.about.com/od/top10list1/tp/80snewwaveartists.htm|url-status=dead}}</ref> Ta status je pridobil po tem, ko so veliko pesmi te zvrsti predvajali na [[MTV]]-ju (videospot za pesem "Video Killed the Radio Star" skupine The Buggles je bil prvi predvajani videospot na svetu, z namenom promocije kanala),<ref name="allmusic.com"/> in s priljubljenostjo več novovalovskih izvajalcev, ki jim jo je MTV zagotovil z vrtenjem videospotov. Sredi 80-ih so se meje med novim valom in drugimi glasbenimi zvrstmi začele brisati.<ref name="allmusic.com"/> Novi val je bil od 90-ih naprej že večkrat obujen, po vzponu "nostalgije" za raznimi izvajalci, na katere je novi val vplival. Obuditve v 1990-ih in 2000-ih so bile majhne, a so do leta 2004 postale popularne, zato je novi val vplival na razvoj veliko drugih glasbenih slogov. V 2000-ih je več izvajalcev raziskovalo novovalovski in post-punkovski vpliv; to so bili npr. [[The Strokes]], [[Interpol (glasbena skupina)|Interpol]], [[Franz Ferdinand]] in [[The Killers]]. ==Novi val v Jugoslaviji== Novi val se je razvijal tudi v [[SFRJ|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]]. V [[hrvaščina|hrvaščini]] in [[slovenščina|slovenščini]] se je imenoval ''novi val'', v [[srbščina|srbščini]] ''novi talas'' (нови талас), v [[makedonščina|makedonščini]] pa kot ''nov bran''; vse troje pomeni "novi val". Glavni vpliv za sceno je bila, tako kot v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]] in [[ZDA]], glasba [[punk rock]]a, poleg tega pa tudi [[ska]], [[reggae]], [[2 tone]], [[power pop]] in mod glasba. Mnogo izvajalcev je pripadalo tudi jugoslovanski punk sceni, ki je obstajala že pred novim valom. Take izvajalce so označevali z obema pojmoma, ki sta sprva označevala isto vrsto glasbe. ===Pregled=== Novi val in punk glasba sta se kljub [[socializem|socialistični]] ureditvi države lahko razvila tudi v Jugoslaviji, saj (v primerjavi s [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]]) ni bila del [[Vzhodni blok|Vzhodnega bloka]] in je bila zato odprta vplivu zahodne glasbe (Velika Britanija in ZDA). Novovalovska scena je nastala v poznih 1970-ih letih in je imela močan vpliv na jugoslovansko kulturo. Glasbo, nastalo na splošno na jugoslovanski rock sceni, so krili mediji in bila je priljubljena. Novi val so še posebej oglaševale revije, kot sta ''Polet'' iz [[Zagreb]]a in ''Džuboks'' iz [[Beograd]]a, priljubljenost pa je širila tudi televizijska oddaja ''Rokenroler'', znana po umetniških videospotih. Kljub protidržavni naravi gibanja ga je, do neke mere, podpirala tudi [[Zveza komunistov Jugoslavije]], zlasti [[Zveza komunistične mladine Jugoslavije]]. Slednja je pogosto organizirala koncerte, festivale, zabave, razstave in druge kulturne dogodke. Besedila pesmi, ki so kritizirala in satirično obravnavala napake jugoslovanskega [[socializem|socializma]], so veljala za "koristno in prijateljsko kritiko" in so jih oblasti večinoma dopuščale (občasno s [[cenzura|cenzuro]]) – dober primer je [[zagreb]]ška skupina [[Azra]], znana po družbenokritičnih besedilih pesmi. Jugoslovanska novovalovska scena je sodelovala tudi z raznimi konceptualnimi ali umetniškimi gibanji: [[pop art]], [[avantgarda]] itd. Pomembnejši izvajalci jugoslovanskega novega vala so bili: [[Azra]], [[Šarlo akrobata]], [[Idoli]] (znani po pesmi "Maljčiki" in njenem videospotu, v katerem so se posmehovali sovjetskemu [[Socialistični realizem|socrealizmu]]), [[Pankrti]] (prva jugoslovanska punk skupina), [[Prljavo kazalište]], [[Električni orgazam]], [[Slađana Milošević]], [[Haustor]], [[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]], [[Laboratorija zvuka]], [[Film (glasbena skupina)|Film]], [[Lačni Franz]] in veliko drugih. Z vedno manjšo priljubljenostjo [[hard rock]]a in [[progresivni rock|progresivnega rocka]] pri mladini v poznih 70-ih in z večjo razširjenostjo punka in novega vala je celo kultna rock skupina [[Bijelo dugme]] spremenila svoj slog. [[kompilacijski album|Kompilacije]], ki pričajo o obsežni prisotnosti novega vala v Jugoslaviji, so ''[[Paket aranžman]]'', ''[[Novi punk val]]'', ''[[Artistička radna akcija]]'' in film ''[[Fant, ki obljublja]]'' (''Dečko koji obećava''). ===Upad=== [[File:Ekatarina_Velika_clani_skupine.jpg|thumb|Člani skupine Ekaterina Velika]] Do sredine 80-ih let je vpliv novega vala začel upadati in nekatere skupine so bodisi razpadle bodisi spremenile glasbeno usmerjenost. Obdobje okoli leta 1982 velja za posebej pomembno za upad novega vala v Jugoslaviji. Poleg splošnega upada novega vala po svetu je bilo še več razlogov: [[recesija|ekonomska kriza]] v prvi polovici 80-ih in politična nestabilnost, še posebej na območju [[SAP Kosovo|Socialistične avtonomne pokrajine Kosovo]] leta 1981 po smrti [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]]. Poleg tega so se glasbene zvrsti, kot so [[post-punk]], [[dark wave]], [[gothic rock]] in [[synthpop]], vztrajno širile po svetu, tudi po Jugoslaviji. Šarlo akrobata so spremenili svoj slog iz [[ska]]/[[reggae]] zvoka na globlji post-punk zvok. Nastopili so tudi kot predskupina na koncertu skupine [[Gang of Four]] v Zagrebu, nato pa 1981 razpadli. Milan Mladenović, njihov [[vokalist]] in [[kitarist]], je 1982 ustanovil kultno skupino [[Ekaterina Velika]], ki sta jo zaznamovala temačni, poetični post-punk pristop in intelektualni odnos do tematike. Istega leta je Dušan Kojić - Koja, basist Šarlo akrobata, ustanovil skupino [[Disciplina kičme]], ki je kasneje postala mednarodno znana (kot "Disciplin A Kitschme"). [[Idoli]], [[Prljavo kazalište]] in [[Film (glasbena skupina)|Film]] (slednji kasneje kot ''Jura Stublić i Film'') so postali [[pop glasba|pop]] ali [[pop rock]] izvajalci in vsi od njih so doživeli velik komercialni uspeh. [[Azra]] se je v 80-ih pomaknila proti [[rock]]u z občasnimi elementi [[folk rock]]a, a so bile pesniške opazke pevca Johnnyja Štulića še vedno prisotne v besedilih. [[Električni orgazam]] je postala komercialna rock skupina, navdih je črpala v glavnem v skupinah iz 60-ih, kot so, denimo, [[The Rolling Stones]]. ===Zapuščina=== Obdobje jugoslovanskega novega vala še vedno velja za "zlato dobo" pop in rock glasbe v državah, ki so nastale po [[Vojne v nekdanji Jugoslaviji|razpadu Jugoslavije]]. Jugoslovanska novovalovska scena je proizvedla nekatere izmed najpomembnejših jugoslovanskih glasbenih izvajalcev, odobravali pa so jo tudi [[Zahodni svet|zahodni]] mediji (predvsem revija ''[[Melody Maker]]''), trdeči, da je bila glasba izvirna in kvalitetna. Leta 2004 je Igor Mirković posnel film z naslovom ''[[Srečen otrok]]'' ("Sretno dijete") – naslov je vzet iz pesmi skupine Prljavo kazalište. Zgodba filma pokriva pomembnejše dogodke jugoslovanske scene novega vala. ===Seznam izvajalcev=== {{div col|3}} * [[Socialistična republika Slovenija|Slovenija]]: **[[Avtomobili]] ([[Nova Gorica]]) – zgodnje obdobje **[[Borghesia]] ([[Ljubljana]] - Reka) **[[Buldožer (glasbena skupina)|Buldožer]] (Ljubljana) **[[Lačni Franz]] ([[Maribor]]) **[[Pankrti]] (Ljubljana) **[[Videosex]] (Ljubljana) * [[Socialistična republika Hrvaška|Hrvaška]]: **[[Aerodrom (glasbena skupina)|Aerodrom]] ([[Zagreb]]) – samo na albumu ''Tango bango'' **[[Animatori]] (Zagreb) **[[Azra]] (Zagreb) **[[Boa (glasbena skupina)|Boa]] (Zagreb) **[[Denis & Denis]] (Reka) **[[Drugi način]] (Zagreb) **[[Film (glasbena skupina)|Film]] (Zagreb) **[[Haustor]] (Zagreb) **[[Mrtvi kanal]] (Reka) **[[Paraf]] ([[Reka, Hrvaška|Reka]]) **[[Parlament]] (Zagreb) **[[Parni valjak]] (Zagreb) – samo na albumu ''Vruće igre'' **[[Patrola]] (Zagreb) **[[Prljavo kazalište]] (Zagreb) **[[Problemi]] (Pula) **[[Stidljiva ljubičica]] (Vrbovec) **[[Termiti (glasbena skupina)|Termiti]] (Reka) **[[Xenia]] (Reka/Zagreb) – zgodnje obdobje **[[Zvijezde]] (Zagreb) * [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Bosna in Hercegovina]]: **[[Bijelo dugme]] ([[Sarajevo]]) – samo na albumu ''[[Doživjeti stotu]]'' **[[Kongres (glasbena skupina)|Kongres]] (Sarajevo) – na albumu ''Zarjavele trobente'' **[[Zabranjeno pušenje]] (Sarajevo) – samo na albumu ''[[Das ist Walter]]'' * [[Socialistična republika Makedonija|Makedonija]]: **[[Cilindar]] ([[Skopje]]) **[[Haos in Laos]] (Skopje) **[[Mizar (glasbena skupina)|Mizar]] (Skopje) – zgodnje obdobje **[[Badmingtons]] (Skopje) **[[Bastion (glasbena skupina)|Bastion]] (Skopje) **[[Padot na Vizantija]] (Skopje) – zgodnje obdobje **[[Aleksandar Makedonski]] (Skopje) **[[Fol jazik]] (Skopje) * [[Socialistična republika Srbija|Srbija]]: **[[Bezobrazno zeleno]] ([[Beograd]]) – zgodnje obdobje **[[Boye]] ([[Novi Sad]]) – zgodnje obdobje **[[Bulevar]] (Beograd) **[[Čista proza]] (Novi Sad) **[[Defektno efektni]] (Beograd) **[[Doktor Spira i ljudska bića]] (Beograd) **[[Električni orgazam]] (Beograd) **[[Grupa I]] (Beograd) **[[Gjurmët]] ([[Priština]]) **[[Idoli]] (Beograd) **[[Kontraritam]] (Novi Sad) **[[Kozmetika (glasbena skupina)|Kozmetika]] (Beograd) **[[Laki pingvini]] (Beograd) – zgodnje obdobje **[[La Strada (glasbena skupina)|La Strada]] (Novi Sad) – zgodnje obdobje **[[Luna (glasbena skupina)|Luna]] (Novi Sad) **[[Laboratorija zvuka]] (Novi Sad) – samo na albumu ''Duboko u tebi'' **[[Obojeni program]] (Novi Sad) – zgodnje obdobje **[[Pekinška patka]] (Novi Sad) **[[Pasta ZZ]] (Beograd) **[[Petar i zli vuci]] (Beograd) **[[Piloti (glasbena skupina)|Piloti]] (Beograd) **[[Profili profili]] (Beograd) **[[Propaganda (glasbena skupina)|Propaganda]] (Beograd) **[[Radnička kontrola]] (Beograd) **[[Slađana Milošević]] (Beograd) – samo na albumu ''Neutral Design'' **[[Šarlo akrobata]] (Beograd) **[[TV moroni]] (Beograd) **[[Urbana gerila]] (Beograd) **[[U škripcu]] (Beograd) – zgodnje obdobje **[[Talas]] (Beograd) **[[Zana]] (Beograd) – zgodnje obdobje {{div col end}} ==Sklici== {{sklici|2}} [[Kategorija:Rock glasba]] {{normativna kontrola}} sa8qfxw51yf325uy2or9jz03us2sz0e 0 425413 6679808 4710541 2026-05-23T12:40:40Z EmausBot 59654 Bot: Popravljanje dvojnih preusmeritev na [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] 6679808 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Bazilika sv. Družine, Barcelona]] sz0ozyne7n6b2cv08p85je09cedn7dy 0 429228 6679886 6544318 2026-05-23T15:20:06Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679886 wikitext text/x-wiki [[File:Administrative divisions of the Greek Catholic Church in Polish-Lithuanian Commonwealth in 1772.PNG|240px|thumb|right|<center>Zemljevid vseh grškokatoliških [[škofija|škofij]] <br><small> v [[Republika obeh narodov|Poljsko-litvanski zvezi]], ki so pristopile k polni [[krščanstvo|krščanski]] edinosti z [[Brestlitovska unija|Brestlitovsko unijo]] (stanje 1772); v sredi Lucko-ostroška škofija.]]</small></center> '''Brestlitovska unija''' ([[beloruščina|belorusko]]: ''Брэсцкая унія'', ''Берасьцейская унія'', [[ukrajinščina|ukrajinsko]]: ''Берестейська унія'', in [[poljščina|poljsko]]: ''Unia brzeska'') je bila odločitev v letih 1595–1596, ki jo je napravila Kijevsko-Halička metropolija, da bo pretrgala odnose s carigrajskim patriarhatom in priznala oblast [[Rim|rimskega]] [[papež]]a, da bi se izognila nadvladi na novo nastalega moskovskega patriarhata. V tem obdobju je ta Cerkev obsegala velik del današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in [[Belorusija|Belorusije]], pod oblastjo poljsko-litovske zveze. Voditelji Kijevske Cerkve so se zbrali na [[sinoda|sinodi]] v mestu ''Brestlitovsk'' (danes [[Brest, Belorusija|Brest]]) in sestavili 33 členov zedinjenja, ki jih je sprejel tudi rimski [[papež Klemen VIII.]]. Najprej je zedinjenje uspevalo, toda nastala so nasprotovanja in preganjanja s strani [[pravoslavje|pravoslavja]]. <ref>[http://books.google.com/books?ie=UTF-8&vid=ISBN0813507995&id=LACpYP-g1y8C&pg=PA347&lpg=PA347&dq=Union+of+Lublin&sig=jqbrgVMQMeBPzdorAMK3tuMHiFk Gli slavi nella storia e nella civiltà europea di Francis Dvornik]</ref> Najprej je nasprotoval uniji [[Ruski imperij]], pozneje pa zlasti [[Stalin]], ki je vse preostale grkokatoličane 1946 nasilno prevedel v pravoslavje. V [[Avstro-Ogrska|avstroogrskih]] področjih pa se je unija obdržala vse do danes, pa tudi v zahodnih delih [[Ukrajina|Ukrajine]]. == Zgodovina == [[File:marka2.jpg|right|thumb|180 px|Spominska znamka ob 350-letnici [[Brestlitovska unija|Brestlitovske unije]].]] [[File:Kuntsevich by Repin.jpg|thumb|180px|[[Jozafat Kuncevič]] spodbuja prebivalce [[Vitebsk]]a, naj sprejmejo zedinjenje.<ref>1893 je ruski slikar [[Ilija Repin]] "naslikal trenutek, ko jezuiski menih navdušuje prebivalce Vitebska za zedinjenje," v podobah o "pridiganju [[Jozafat Kunčevič|Kunčeviča]]"</ref>.<ref>{{navedi knjigo|year=1969|editor1-last=Brodskiĭ|editor1-first=Iosif|editor2-last=Moskvinov|editor2-first=V. N.|script-title=Новое о Репине : статьи и письма художника. Воспоминания учеников и друзей. Публикации|language=ru|location=Leningrad|publisher=Художник РСФСР|page=389|oclc=4599550|url=https://books.google.com/books?id=8BjFgNaJDkcC|quote=[...] 1893 года на тему 'Проповедь Кунцевича', посвященных одному из героических эпизодов в жизни белорусского народа. Художник изобразил момент, когда монах-иезуит призывает жителей Витебска примкнуть к унии, [...]}}</ref>]] [[File:Simmler Martyrdom of Josaphat Kuntsevych.jpg|thumb|180px|<center>Mučeništvo [[škof]]a [[Jozafat Kuncevič|Jozafata]]<br><small>[[Vitebsk]] [[1623]] naslikal [[Poljska|poljski]] [[slikar]] [[Józef Simmler|Simmler]] (1823-1868) [[1861]]]]</small></center> Po tridentinskem cerkvenem zboru se je poživilo versko življenje in gorečnost. Med [[Poljaki]] so jezuitje z veliko gorečnostjo delali za utrjenje in razširjenje katoliške vere. S slovesno službo božjo, z navdušenimi govori, v šolah in spisih so vnemali ljudstvo za katoliško vero. Duša vsega dela je bil največji poljski cerkveni govornik [[jezuiti|jezuit]] [[Peter Skarga|Skarga]] (1536-1612), ki je katoličane navdušil za apostolsko delo med razkolniki in za to delo pridobil duhovščino, plemstvo in kralja. <ref>{{navedi splet|url=httphttp://www.newadvent.org/cathen/14034a.htm |title=Peter Skarga |publisher=Catholic Encyclopedia New Advent|date=2012|accessdate=29. januar 2017}}</ref><br> Leta 1595. in 1596, je večina [[Malorusi|maloruskih]] <ref>Franc Grivec govori 1909 o Malorusih; danes jih navadno imenujemo Beloruse, Ukrajince in Rusine. Glede nazivov in verske ter narodnostne pripadnosti tudi danes ni popolne jasnosti, niti med njimi samimi; takrat so ''Malorusi'' pomenili razlikovanje od ''Velikorusov'' oziroma ''pravih Rusov''.</ref> škofov sprejela unijo (v Brestu). Sedanji [[Galicija|gališki]] [[Rusini]] so se šele 100 let pozneje zedinili <ref>Premisl 1691, Lvov 1700</ref>. Mnogo Rusinov je še ostalo v razkolu, posebno [[Kozaki]] so bili vedno fanatični nasprotniki unije. Vseh zedinjenih Rusinov je bilo gotovo okoli 10 milijonov. <br> Mlada unija pri Poljakih ni imela potrebne opore in pomoči; kljub vsem težavam se je unija še vzdrževala, ker je imela svojo podlago v prepričanju ljudstva in duhovščine. Maloruska unija je pokazala veliko žilavost in veliko življenjsko silo: niti najhujša ruska nasilja je niso mogla popolnoma uničiti. 1875. je bila končno formalno uničena zadnja uniatska škofija Holm, a v srcih uniatov se je edinost še ohranila. Ko je 1905 – po katastrofalnem porazu v [[rusko-japonska vojna |rusko-japonski vojni]] ruska vlada dovolila večjo versko svobodo, je okoli 200.000 bivših uniatov prestopilo v rimsko-katoliško Cerkev, ker grško-katoliški obred v Rusiji takrat še ni bil dovoljen. V Galiciji se je unija stanovitno ohranila; gotovo ne iz političnih ozirov, ampak iz prepričanja. — Takšno je bilo stanje v začetku 20. stoletja, kot ga opisuje sodobnik [[Franc Grivec]]. <ref>{{navedi splet|url=https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt |title=Vzhodno cerkveno vprašanje|publisher=Fran Grivec|date=1909|accessdate=20. januar 2014}}</ref> <ref>{{navedi knjigo|author=F. Grivec|title=Vzhodno cerkveno vprašanje|page=22.23}}</ref> == Današnje stanje == [[Brestlitovska unija]] pomeni torej zedinjenje pravoslavnih metropolitanskih področij, »Kijeva in cele Rutenije«, tedaj v sestavi Poljske (poljsko-litevska unija), s katoliško Cerkvijo. Zedinjenje je bilo vzpostavljeno v Rimu 1595, a potrjeno na sinodi v [[Brest-Litovsk]]u (danes [[Brest, Belorusija|Brest]]) 1596. Vrhovno oblast rimskega [[papež]]a in katoliške dogme je sprejel večji del pravoslavne duhovščine in manjši del vernikov. Unijatska Cerkev je ohranila lastno bogoslužje na [[cerkvenoslovanščina|cerkvenoslovanskem jeziku]], [[julijanski koledar]], svojo lastno hierarhijo, precejšnjo notranjo samostojnost in možnost poročenosti za duhovnike. V političnem smislu je [[Brestlitovska unija]] pomenila poskus zmanjšanja odvisnosti beloruskih in ukrajinskih dežel [[Republika obeh narodov|Poljsko-litovske zveze]] od ruskih carjev prek pravoslavne hierarhije, zlasti po ustanavljanju moskovske patriarhije v Moskvi 1589. Z razdelitvijo [[Poljska|Poljske]] 1793 so področja, ki so prišla pod Rusijo, pripojili Sveti sinodi v Peterburgu, a prostor vzhodne Galicije je ohranil unijo. 1946 si je grkokatoličane Ruska pravoslavna Cerkev pod [[Stalin]]om nasilno podredila. Razpad [[Sovjetska zveza |Sovjetske zveze ]] je 1990 omogočil uradno javno organiziranje ukrajinske grkokatoliške Cerkve (katoličani vzhodnega obreda). <ref>{{navedi splet|url=http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=9427|title=Brestlitovska unija|publisher= Leksikografski zavod Miroslav Krleža |date=|accessdate=29. januar 2017}}</ref> <br> Po ruskem vdoru v vzhodne dele [[Ukrajina|Ukrajine]] in zasedbi ter priključitvi [[Krim, Ukrajina|Krima]] [[Rusija|Rusiji]] 31. marca 2014 pa je preganjanje katoličanov obeh obredov – kakor tudi vseh drugih veroizpovedi pod vodstvom [[ruska pravoslavna Cerkev|ruskega pravoslavja]] – znova izbruhnilo. <ref>{{navedi splet|url=http://www.carsa.rs/ukrajinski-jezik-je-stvoren-vestackim-putem-1794-godine/|title=Украјински језик је створен вештачким путем 1794. године|publisher=Carsa|date=18. december 2015|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202081434/http://www.carsa.rs/ukrajinski-jezik-je-stvoren-vestackim-putem-1794-godine/|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url= http://www.novosti.rs/vesti/planeta.299.html:509006-Dr-Milorad-Ekmecic-Ukrajina-je-oduvek-Malorusija|title= Milorad Ekmečić: Ukrajina je oduvek Malorusija|publisher=Večernje novosti |date=7. September 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://fakti.org/rossiya/medija-menju/velikorusi-malorusi-i-belorusi-vode-zajednicku-borbu-za-kijev|title=Марија Петрова: Великоруси, Малоруси и Белоруси воде заједничку борбу за Кијев|publisher=Rossiya|date=22. avgust 2014|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20170202054702/http://fakti.org/rossiya/medija-menju/velikorusi-malorusi-i-belorusi-vode-zajednicku-borbu-za-kijev|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.ukrainianlondon.co.uk/en_GB/persecution-ukrainian-greek-catholic-church-ww2-26-09-2016/ |title= Persecution of the Ukrainian Greek Catholic Church after WW2|publisher=Educational|date=26. september 2016|accessdate=29. januar 2017}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/14330/Ukrainian-Catholics-fearful-of-persecution.aspx|title=John L. Allen Jr.: A great Catholic renaissance in Ukraine may be at risk|publisher=National Catholic Reporter|date=22. maj 2010|accessdate=29. januar 2017|archive-date=2017-02-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20170203090113/https://www.osv.com/OSVNewsweekly/Story/TabId/2672/ArtMID/13567/ArticleID/14330/Ukrainian-Catholics-fearful-of-persecution.aspx|url-status=dead}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.catholicnewsagency.com/news/ukrainian-catholics-experiencing-total-persecution-in-crimea/ |title= Sonya Bilocerkowycz and Sofia Kochmar: Ukrainian Catholics experiencing 'total persecution' in Crimea |publisher=Catholic News|date=18. marec 2014|accessdate=29. januar 2017}}</ref> == Glej tudi == {{krščanstvo}} * [[Tridentinski koncil]] * [[protireformacija]] in [[katoliška obnova]] * [[seznam papežev]] * [[grkokatoličani]] * [[ekumenizem]] == Sklici == {{sklici|2}} == Nadaljnje branje == ;{{ikona sl}} *Fran Grivec: ''Vzhodno cerkveno vprašanje''. Samozaložba, Maribor 1909. *Metod Benedik: ''Papeži od Petra do Janeza Pavla II.'', Mohorjeva družba Celje 1989. ;{{ikona en}} *Richard P. McBrien: ''Lives of the Popes''. San Francisco 2000. {{refend}} * {{navedi knjigo |last = O'Malley |first = John W |chapter = |editor-last = |editor-first = |title = A History of the Popes: From Peter to the Present |publisher = Government Institutes |url = https://books.google.com/books?id=H3Cs-1w5mucC&pg=PA202 |year = 2009 }} ;{{ikona fr}} *John Norman Davidson Kelly: ''Dictionaire des papes''. Brepols 1996. ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt–Klemens Löffler: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933. *''Päpste und Papsttum. Herder Lexikon'' (=HLP). Redaktion: Bruno Steimar. Herder, Freiburg – Basel – Wien 2016. ;{{ikona it}} *Francesco Gligora, Biagia Catanzaro, Edmondo Coccia: ''I papi della Chiesa. Da San Pietro a Francesco''. Armando Editore, Roma 2013. *Juan María Laboa: ''La storia dei papi. Tra il regno di Dio e le passioni terrene''. Jaca Book, Milano 2007. (''Historia de los Papas. Entre el reino de Dios y las pasiones terrenales''. Iz španščine prevedli: Antonio Tombolini, Emanuela Villa, Anna Serralunga). *Gaetano Moroni Romano: ''Dizionario di erudizione storico-ecclesiastica da San Pietro ai nostri giorni'', LIII. Tipografia Emiliana, Venezia 1852. ;{{ikona hu}} *Ferenc Chobot: ''A pápák története''. Pátria, Rákospalota 1909. * {{navedi knjigo |author=Jenő Gergely |year=1982 |title=A pápaság története |url=https://archive.org/details/ppasgtrtnete0000gerg |publisher=Kossuth könyvkiadó, Budimpešta |isbn=963 09 1863 3 |cobiss= |pages=}} *Konrád Szántó OFM: ''A katolikus Egyház története'' (1. in 2. del). Ecclesia, Budapest 1983 in 1985. ;{{ikona de}} * ''Die Union von Brest''. In: Joachim Bahlcke, Stefan Rohdewald, Thomas Wünsch (Hrsg.): ''Erinnerungsorte in Ostmitteleuropa''. Berlin 2013, S. [https://books.google.de/books?id=vJLoBQAAQBAJ&pg=PA897&lpg=PA897&dq=Metropolit+Kiew+Union+Brest+Rahoza&source=bl&ots=Ncdb8Z3-3o&sig=J4foW5YqZAN8P0F65dRwK7X3F9Y&hl=de&sa=X&ved=0ahUKEwiIw6meudbRAhVHshQKHYT1CJ4Q6AEICzAA#v=onepage&q=Metropolit%20Kiew%20Union%20Brest%20Rahoza&f=false 897ff.] * Ihor Harasim: ''Die Union von Brest. Voraussetzungen und Motive ihrer Entstehung.'' In: Johann Marte (Hrsg.): ''Internationales Forschungsgespräch der Stiftung Pro Oriente zur Brester Union'' (= ''Das östliche Christentum.'' NF Bd. 54). Augustinus-Verlag, Würzburg 2004, ISBN 3-7613-0209-6, S. 11–38. * Johann Marte, Oleh Turij, Ernst Christoph Suttner, Erzbischof Jeremiasz (Anchimiuk) (Hrsg.): ''Die Brester Union. Teil I: Vorgeschichte und Ereignisse der Jahre 1595/1596'' (= ''Das östliche Christentum''. NF Bd. 58). Echter Verlag Würzburg, 2010. ISBN 978-3-429-04179-3, 70 S. (interkonfessionelle Publikation) * Ernst Chr. Suttner, [[Klaus Zelzer]], [[Michaela Zelzer]]: ''Dokumente der Brester Union.'' In: ''[[Ostkirchliche Studien]].'' Bd. 56, 2007, S. 273–321. == Zunanje povezave == {{kategorija v Zbirki|Union of Brest}} {{Commons|Union of Brest}} ;{{ikona sl}} *[https://archive.org/stream/vzhodnocerkvenov00griv/vzhodnocerkvenov00griv_djvu.txt Fran Grivec: Vzhodno cerkveno vprašanje. Maribor 1909] *[http://www.druzina.si/ICD/spletnastran.nsf/clanek/BEDB02FE42681579C1257AAF00388866 Družina: Sveti Jozafat Kuncević] *[http://www.jezuiti.si/?page_id=3114 Sveti Andrej Bobola. Apostol Litve in zaščitnik Poljske] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170211082605/http://www.jezuiti.si/?page_id=3114 |date=2017-02-11 }} *[http://www.delo.si/sobotna/stoletja-katolisko-pravoslavnih-spopadov-in-sklenitev-miru-na-komunisticnem-otoku.html Stoletja katoliško-pravoslavnih spopadov in sklenitev miru na komunističnem otoku. Simon Malmenvall, Delo] ;{{ikona en}} *[http://www.newadvent.org/cathen/04027a.htm Pope Clement VIII, CE 1908] *[https://www.britannica.com/biography/Clement-VIII-pope Britannica: Clement VIII pope] ;{{ikona it}} *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Dizionario-Biografico%29/ Clemente VIII, papa. Dizionario Biografico degli Italiani - Volume 26 (1982) di Agostino Borromeo] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii_%28Enciclopedia-dei-Papi%29/ Enciclopedia dei Papi (2000) di Agostino Borromeo: Clemente VIII] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/papa-clemente-viii_%28Enciclopedia-Italiana%29/ Clemente VIII, papa. Enciclopedia Italiana (1931) di Carlo Capasso] *[http://www.treccani.it/enciclopedia/clemente-viii-papa/ Clemènte VIII papa. Enciclopedie on line] {{reli-stub}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina krščanstva]] [[Kategorija:Krščanstvo v Ukrajini]] ax216gkr182pokbe6p8tbgbrmj9ytjl 0 431279 6680104 6255108 2026-05-24T01:02:28Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680104 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Emirates | Type = [[studijski album]] | Artist = [[N'toko]] | Cover = n'toko_album_emirates.jpg | Released = 17. marec 2017 | Recorded = 2015–17 | Studio = Studio Metro in Earresistable Mastering, [[Ljubljana]] | Genre = [[alternativni hip hop]] | Length = | Language = angleščina | Label = Unique | Producer = [[Blaž Gracar|Blaž]] | Last album = ''[[Mind Business]]''<br />(2013) | This album = '''''Emirates'''''<br />(2017) | Next album = }} '''''Emirates''''' je šesti solističen [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[raper|raperja]] [[N'toko|N'toka]] in njegov tretji album v [[angleščina|angleškem]] jeziku. Izdan je bil 17. marca 2017 pri [[Nemci|nemški]] založbi Unique Records.<ref>{{navedi splet |url=https://ntoko.bandcamp.com/album/emirates |title=Emirates |work=Bandcamp |accessdate=19. marec 2017}}</ref> N'toko je opisal album kot "najbolj politično stvar, ki jo je naredil v angleščini". Besedila so družbenokritična, a v nasprotju z njegovimi prejšnjimi deli izhaja iz vizije "[[socializem|socialistične]] [[utopija|utopije]]" iz prihodnosti – z namenom, da bi dekonstruiral predstavo o "industrijski [[komunizem|komunistični]] podobi [[Vzhodna Evropa|Vzhodne Evrope]], ki jo vidimo na fotografijah iz obdobja [[hladna vojna|hladne vojne]]."<ref>{{navedi splet |url=http://www.ntoko.si/emirates-is-out/ |title=Emirates Is Out |work=ntoko.si |accessdate=19. marec 2017 |archive-date=2017-03-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170320052059/http://www.ntoko.si/emirates-is-out/ |url-status=dead }}</ref> Pri pisanju meteriala in snemanju je N'toko tesno sodeloval z [[Blaž Gracar|Blaž]]em, čigar vizija je bila "gonilna umetniška sila" pri nastanku albuma. Sodelovali so tudi bobnar Simon Intihar (iz zasedbe [[The Canyon Observer]]), pozavnist in producent elektronske glasbe [[Žiga Murko]] in [[DJ Borka]]. == Glasba == Pesem "Optimist" vsebuje zvočni posnetek govora [[Slavoj Žižek|Slavoja Žižka]]. == Kritični odziv == {{Ocene albuma |rev1 =''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score = {{Rating|4|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/179270/n-toko-emirates/ |title=N’toko: Emirates |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=24. marec 2017 |accessdate=25. marec 2017 |author=Kompoš, Goran}}</ref> }} Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Goran Kompoš zapisal: "O tem, da je mojster obračanja mnogoterih referenc, ni nobenega dvoma, bo pa zanimivo spremljati, kakšnega odziva bodo v angleščini odrapane rime deležne v tujini. Gresta tako neposredna političnost in glasba še skupaj?" Albumu je dodelil 4 zvezdice.<ref name="ml"/> Na ''[[Radio Študent|Radiu Študent]]'' je bil album uvrščen na 6. mesto, v spletni reviji ''Beehype'' pa na 5. mesto najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-leta-2017 |title=Naj Tolpe bumov leta 2017 |date=30. december 2017 |accessdate=16. januar 2018 |author= |work=[[Radio Študent]]}}</ref><ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2017/slovenia-3/ |title = Best of 2017 |accessdate = 23. januar 2018 |work = Beehype |archive-date = 2019-04-22 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190422144001/https://beehy.pe/best-of-2017/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 6. | Naj domača tolpa bumov 2017<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 5. | Best of 2017<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vso glasbo sta napisala [[N'toko]] in [[Blaž Gracar|Blaž]]. Vsa besedila je napisal N'toko. {{track listing |title1=Obey |length1=3:39 |title2=Emirates |length2=3:01 |title3=Yugoslavia |length3=4:01 |title4=Lumber Games |length4=3:16 |title5=Free Hugs |length5=3:46 |title6=HiHats |length6=3:49 |title7=Vultures |length7=2:42 |title8=Optimist |length8=3:17 |title9=Ikea Killer |length9=3:02 |title10=Filth Cop Greed |length10=2:59 |title11=Enter Sandman |length11=2:48 }} ==Zasedba== ;Glasbeniki * [[N'toko]] — izvedba, besedila * [[Blaž Gracar|Blaž]] — izvedba * Simon Intihar — bobni * [[Žiga Murko]] — [[pozavna]] * [[DJ Borka]] — scratchi ;Tehnično osebje * Jure Vlahovič — tehnik v Studiu Metro * Jernej Černilogar — tehnik v Studiu Metro * Igor Vuk — tehnik v studiu Earresistible Mastering, mastering, miks vokalov ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2017]] [[Kategorija:Albumi N'toka]] [[Kategorija:Albumi, posneti v Studiu Metro]] [[Kategorija:Slovenski hip-hop albumi]] {{album-stub}} {{italic title}} 7pm1o9gobiuwlwl3kmttmblkmjktx4r 0 433762 6680186 6410350 2026-05-24T10:26:54Z ~2026-13659-49 255600 /* Zasebno */ 6680186 wikitext text/x-wiki {{Brez virov}}{{Infopolje Oseba|name=Katja Krajnik|birth_date=|birth_place=|death_date=|death_place=|image=|caption=|alma_mater=Akademija za glasbo v Ljubljani}} '''Katja Krajnik''', por. '''Kralj''', [[Slovenci|slovenska]] [[Violinist|violi(ni)stka]], * [[26. junij]] [[1973]], [[Šempeter pri Novi Gorici|Šempeter pri Gorici]], † [[17. september]] [[2016]] Podiplomski študij je opravila na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu (Nemčija) pri prof. Nobuko Imai. Decembra 1999 je diplomirala z odliko. Izpopolnjevala se je na mnogih mednarodnih poletnih šolah po Evropi in v ZDA, ter povsod tudi nastopala. Od junija 2004 je bila solo violistka v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija kot prva ženska v Sloveniji. Leta 2016 je dobila priznanje za pomembna umetniška dela, ki je ekvivalent znanstvenemu nazivu doktorica znanosti in postala akademska glasbenica violistka, profesorica viole. Sodelovala je v različnih komornih skupinah, med drugim v ansamblu MD7, v godalnem kvartetu [[Rožmarinke]] in v ansamblu Neofonija. === Zasebno === Rojena je bila Bojani Kovač in Borisu Krajniku. Imela je mlajšo sestro Tino Krajnik poročeno Mozetič. Rodila je dva otroka. Vsi člani družine so profesionalni glasbeniki, mama je bila članica orkestra v [[Slovenska filharmonija|Slovenski Filharmoniji]], oče je bil, sestra pa je še članica [[Simfonični orkester RTV Slovenija|Simfoničnega orkestra RTV Slovenija]]. == Kronologija nastopov, snemanj in izidov albumov == {{Popravi|razdelek}} * 2013: Lipovškova nagrada za delo je v okviru MD7 * December 1999 diplomski koncert na Visoki šoli za glasbo v Detmoldu (Nemčija) * 2.marec 2002, W.A. Mozart: Sinfonia concertante v Es-duru za violino, violo in orkester * leta 2003 izid plošče Maje Kojc, skladba I.Štuhec: Duo za oboo in violo * leta 2004 izid plošče kvarteta Rožmarinke * december 2004 izid plošče »Spavaj, božje detece« (godalni kvartet Rožmarinke ) * 31.januar 2005, Koncertni atelje DSS, komorni koncert * 20.februar 2005 , M.Bruch : Koncert za klarinet, violo in orkester v e-molu * december 2005 izid prve zgoščenke Ansambla MD7 »Glasba našega časa« * 8.november 2006, koncert Ansambla MD7 na festivalu »Trieste prima« v Trstu * julij 2007, snemanje nove skladbe Igorja Štuheca: Koncert za violo in orkester, dirigent A.Nanut, SORS * 18.maj 2008, koncert Ansambla MD7 v Dublinu (Irska) * 14.junij 2008 koncert kvarteta Rožmarinke v Preddvoru * 22.april 2009 koncert Ansambla MD7 na zagrebškem Bienalu * 17.julij 2009, koncert Ansambla MD7 na Festivalu Ljubljana, N.Firšt: Violab za violo in ansambel * 11.september 2009, koncert Ansambla MD7 na Mednarodnem festivalu sodobne glasbe »Kogojevi dnevi« , N.Firšt: Violab za violo in ansambel * 28.oktober 2009 , koncert Ansambla MD7 v Celovcu, N.Firšt: Violab za violo in ansambel * december 2009 izid druge plošče Ansambla MD7 »Barvni krog« * januar 2010 izid tretje plošče Ansambla MD7 »Moderno« * 7.marec 2010 , koncert kvarteta Rožmarinke ob 15 letnici delovanja * maj 2010, turneja ansambla MD7 v Seulu (Koreja), N.Firšt: Violab za violo in ansambel * maj 2011, sodelovanje na festivalu »Predihano« * 21.april 2012, koncert Ansambla MD7 v Odesi (Ukrajina) * 10.september 2012, nastop na mednarodnem festivalu elektronske glasbe ICMC, F.C.Ciardi: Pa(e/s)saggi za violo in elektroniko * 6.november 2012, koncert Ansambla MD7 v Celju, N.Firšt: Violab * 19.november 2012, koncert Ansambla MD7 na festivalu »Trieste Prima«, N.Firšt: Violab za violo in ansambel * Februar 2013 izid plošče Peter Kopač »Alius alter« za klarinet in godalni kvartet * november 2013, Lipovškova nagrada Ansamblu MD7, za izjemen doprinos pri uveljavitvi slovenske glasbene ustvarjalnosti * 20.marec 2014, abonmajski koncert SORS , P.Mihelčič: Concerto grosso za violino, violo, violončelo in orkester * 21.marec 2014, snemanje P.Mihelčič: Concerto grosso * 24.marec 2014, koncert P.Mihelčič: Concerto grosso, v Novi Gorici * 11.maj 2014, koncert Mozartine, L.Spohr: Koncert za godalni kvartet in orkester * 25.avgust 2014, koncert Ansambla MD7 na Festivalu Lj. {{normativna kontrola}}{{Musician-stub}} {{DEFAULTSORT:Krajnik, Katja}} [[Kategorija:Slovenski violinisti]] [[Kategorija:Slovenski violisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Akademije za glasbo v Ljubljani]] h2v57y1v2mjgwxwbdvyzcvfxgur81g8 0 433956 6679780 6654905 2026-05-23T12:22:26Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679780 wikitext text/x-wiki {{Infobox officeholder | name = Bernie Sanders | image = Bernie Sanders in March 2020.jpg | caption = Sanders leta 2020 | jr/sr = Senator ZDA | state = [[Vermont]], skupaj s [[Peter Welch]] | term_start = January 3, 2007 | term_end = | predecessor = [[Jim Jeffords]]<!-- | successor = --> {{Collapsed infobox section begin | cont = yes | Položaji v odborih | titlestyle = border:1px dashed lightgrey;}} {{Infobox officeholder | embed = yes | office1 = Visoki član odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start1 = 3. januar 2025 | term_end1 = | predhodnik1 = [[Bill Cassidy]] | naslednik1 = | office2 = predsednik odbora senata Združenih držav za zdravje, izobraževanje, delo in pokojnine | term_start2 = 3. januar 2023 | termin_end2 = 3. januar 2025 | predhodnik2 = [[Patty Murray]] | naslednik2 = [[Bill Cassidy]] | office3 = predsednik odbora za demokratično usmerjanje in ozaveščanje senata senata Združenih držav Amerike | leader3 = [[Chuck Schumer]] | 1blankname3 = podpredsednik | 1namedata3 = [[Catherine Cortez Masto]] | term_start3 = January 3, 2017 | term_end3 = | predecessor3 = [[Amy Klobuchar]] | successor3 = | office4 = član odbora senata za budget | term_start4 = 3 februar, 2021 | term_end4 = 3 Januar, 2023 | predecessor4 = [[Mike Enzi]] | successor4 = [[Sheldon Whitehouse]] | office5 = Član odbora za zadeve veteranov | term_start5 = 3 Januar, 2013 | term_end5 = 3 Januar, 2015 | predecessor5 = [[Patty Murray]] | successor5 = [[Johnny Isakson]] {{Collapsed infobox section end}} }} | state6 = [[Vermont]] | district6 = {{ushr|VT|AL|at-large}} | term_start6 = 3 Januar 1991 | term_end6 = 3 Januar 2007 | predecessor6 = [[Peter Plympton Smith]] | successor6 = [[Peter Welch]] | office7 = Župan mesta Burlington | term_start7 = 6 April 1981 | term_end7 = 4 April 1989 | predecessor7 = [[Gordon Paquette]] | successor7 = [[Peter Clavelle]] | birth_name = Bernard Sanders | birth_date = {{birth date and age|1941|9|8}} | birth_place = New York City, U.S. | death_date = | death_place = | party = Neodvisen (1978–present) | spouse = {{ubl |{{marriage|Deborah Shiling|1964|1966|end=div}} |{{marriage|[[Jane Sanders|Jane O'Meara]]|1988}}}} | children = 4, od njih 3 priženjeni. | relatives = [[Larry Sanders (politician)|Larry Sanders]] (brother) | education = {{ubl |[[Brooklyn College]] |[[University of Chicago]] ([[Bachelor of Arts|BA]])}} | signature = Bernie Sanders signature.svg | signature_alt = uradni podpis - Bernie Sanders | website = {{ubl |{{url|sanders.senate.gov|Senate website}} |{{url|berniesanders.com|Campaign website}}}} |module = {{listen |embed = yes |title = Sandersov glas |filename = Bernie Sanders speaks out in opposition to the Iraq War.ogg |description = Sanders govofri proti vojni v Iraku.<br>Posneto 9. oktobra 2002}} }}'''Bernard Sanders''' (rojen {{nbsp}}9. septembra 1941) je ameriški politik in aktivist, senator Združenih držav za zvezno državo [[Vermont|Vermonta]], na jo zastopa leta 2007. Je neodvisen z najdaljšim stažem v zgodovini ameriškega kongresa,ohranja pa tesne stike z [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratično stranko]]. Sodeluje z demokrati tako v [[Kongres Združenih držav Amerike|Kongresu]] kot v [[Senat Združenih držav Amerike|Senatu]] večino svoje kongresne kariere. Tako je kandidiral za predsedniško nominacijo stranke v 2016 in 2020. Sanders je veljal za enega glavnih voditeljev sodobnega progresivnega gibanja v ZDA. Od leta 1991 do 2007 je bil član [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškega doma]]. Sanders je že prej kandidiral kot neodvisen kandidat na splošnih volitvah, bil je kandidat na primarnih volitvah [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]] za [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2016|predsedniške volitve leta 2016]] in si je pridobil podporo za svoje reformne ideje, zlasti med mladimi in [[Politična levica|levičarji]] v ZDA, vendar ga je po dolgi, odprti tekmi premagala [[Hillary Clinton]]. Na [[Volitve predsednika Združenih držav Amerike 2020|predsedniških volitvah leta 2020]] je Sanders ponovno kandidiral na [[demokratske primarne volitve v Združenih državah Amerike leta 2020|demokratskih primarnih volitvah]], vendar je umaknil svojo kandidaturo za [[Predsednik Združenih držav Amerike|predsednika ZDA,]] potem ko je po številu glasov delegatov znatno zaostajal za [[Joe Biden|Joejem Bidnom]]. <ref name=":0">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> Sanders svojo politično usmeritev opisuje kot ''{{Jezik|en|democratic socialism}}'' [[Demokratični socializem|socializem]]. <ref>{{Webarchive|url=https://berniesanders.com/democratic-socialism-in-the-united-states/}} In: ''BernieSanders.com'' (englisch); [https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ ''Here’s How Bernie Sanders Explained Democratic Socialism.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250520233821/https://time.com/4121126/bernie-sanders-democratic-socialism/ |date=2025-05-20 }} In: ''[[Time]]'', 19. November 2015 (englisch).</ref> Na splošno meni, da je hibrid [[tržno gospodarstvo|tržnega gospodarstva]] in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen in ga komentatorji uvrščajo v politični spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]] ali [[levi populizem|levega populizma]]. <ref name="dpasanders">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2019-02/bernie-sanders-usa-demokraten-praesidentschaft-kandidatur/seite-2|titel=Radikal erfolgreich - Ökonomischer Linkspopulismus statt Kulturkampf|werk=Zeit.de|hrsg=Zeit|datum=2019-02-19|zugriff=2020-04-01|sprache=de}}</ref> === Življenje === ==== Otroštvo ==== Bernard Sanders se je rodil v [[Brooklyn|Brooklynu]], vzhodno od [[New York|New Yorka]], kjer je preživel vso mladost. On in njegov starejši brat Lawrence "Larry" (* 25. april 1934) <ref>[https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2015/06/15/larry-sanders-on-stickball-and-breaking-bread-in-brooklyn U.S. Politics. ]</ref> sta bila sinova Elija (as) Sandersa (1904–1962) in njegove žene Dorothy "Dore" (rojene Glassberg; 1912–1960). Njegov oče, Eliasz Gitman, se je leta 1921 pri 17 letih iz vasi [[Słopnice]] (okrožje [[Powiat Limanowski|Limanowa]] ) na jugu Poljske ( [[Malopoljsko vojvodstvo]] ) priselil v Združene države Amerike. <ref>{{Webarchive|url=http://media-stream-pmd.rbb-online.de/content/336960d4-9846-4de4-af36-634674fa0b4b_f8a517bb-d3d6-4580-acf5-6313a85d1c45.mp4}}, [[Rundfunk Berlin-Brandenburg|RBB]]: Kowalski & Schmidt, 3. April 2016, abgerufen am 25. April 2016</ref> Njegova mati se je rodila v New Yorku judovskim staršem, ki so se okoli leta 1904 priselili v Združene države Amerike iz vzhodne Poljske ( [[Powiat Radzyński]] / [[Lublinsko vojvodstvo]], takrat še del [[Weichselland|carske Rusije]] ). Eli Sandersova služba prodajalca barv je preživljala njegovo majhno družino, vendar mu je dopuščala malo razkošja. Sanders pravi, da je to nanj trajno vplivalo in ga politiziralo: <ref>''Der falsche Sozialist'', Der Spiegel Nr. 7, 13. Februar 2016 (Printausgabe), S. 90ff.</ref> <ref name="autogenerated4">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="gaudiano">{{Navedi splet|last=Gaudiano|first=Nicole|date=2015-04-28|title=6 things to know about Bernie Sanders|website=OnPolitics|publisher=USA Today|url=http://onpolitics.usatoday.com/2015/04/28/6-things-to-know-about-bernie-sanders/|accessdate=2015-07-19}}</ref> <ref>{{Navedi časopis|last=van Zuylen-Wood|first=Simon|date=2014-06-21|title=I'm Right and Everybody Else Is Wrong. Clear About That?|url=http://www.nationaljournal.com/magazine/i-m-right-and-everybody-else-is-wrong-clear-about-that-20140618|journal=National Journal Magazine|access-date=2015-07-18}}</ref><blockquote>{{Citatni blok|text=Ne gre za to, da bi bili revni, ampak nenehen pritisk, da nikoli nimamo dovolj denarja. […] Vprašanje denarja je bilo zame vedno zelo globoko in čustveno.|author=Bernie Sanders|title=The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members (Kurt Stone)}}</blockquote>Sanders ohranja tesne vezi z očetovo domovino, [[Poljska|južnopoljsko]] skupnostjo Słopnice, ki jo je nazadnje obiskal z bratom leta 2013. <ref>{{Internetquelle|url=http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|titel=Słopnice – portal gminny|werk=slopnice.pl|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html|archiv-datum=2016-02-03|zugriff=2016-02-03}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160203233635/http://www.slopnice.pl/pl/10270/160313/SENATOR_BERNIE_SANDERS_I_JEGO_ZWIAZEK_ZE_SLOPNICAMI.html |date=2016-02-03 }}</ref> Njegova mati je umrla leta 1960 v starosti 48 let, kmalu po tem, ko je končal šolanje. ==== Izobraževanje in zgodnja leta ==== [[Slika:Bernie_Sanders_1959_High_School_Yearbook.jpg|levo|sličica|Bernie Sanders (1959)]] Sanders je obiskoval ''osnovno šolo PS 197'' <ref name="stone-483">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> in s svojo ekipo osvojil [[okraj|občinsko]] prvenstvo v [[Košarka|košarki]]. <ref name="autogenerated3">[https://www.washingtonpost.com/news/the-fix/wp/2016/01/29/the-untold-story-of-bernie-sanders-high-school-track-star/ The untold story of Bernie Sanders, high school track star], Washington Post, 29. Januar 2016</ref> Popoldne je obiskoval [[Hebrejščina|hebrejsko]] šolo in leta 1954 praznoval [[Bar in Bat micva|bar micvo.]] Nato se je prepisal na ''srednjo šolo James Madison'' v Midwoodu. Sanders je bil nadarjen tekač [[Tek na srednje proge|na srednje proge]] in [[kros]] (vključno z&nbsp;a. leta 1957 je na prvenstvu okrožja Brooklyn v [[tek na miljo|teku na miljo]] končal na tretjem mestu s časom 4:37 minute) in postal so-kapetan [[Atletika|atletskih ekip]] te šole. <ref name="autogenerated3" /> <ref>[http://www.sevendaysvt.com/vermont/bernies-bro-working-class-brooklyn-roots-shaped-my-brother/Content?oid=2627265 Bernie's Bro: Working-Class Brooklyn Roots Shaped My Brother], Seven Days, 27. Mai 2015</ref> Bernieja Sandersa je s politiko seznanil že v zgodnji mladosti njegov starejši brat Larry. Larry Sanders je bil predsednik Mladih demokratov Amerike, mladinske organizacije [[Demokratska stranka (Združene države Amerike)|Demokratske stranke]], na kolidžu Brooklyn in je mlajšega brata jemal s seboj na različna srečanja. <ref name="autogenerated42">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Sanders pravi, da ga je vzpon [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]] naučil pomena politike. <ref name="feldman2015">{{Navedi splet|last=Feldmann|first=Linda|date=2015-06-11|title=Bernie Sanders: ‘I’m Proud to be Jewish’|website=[[Christian Science Monitor]]|url=https://www.csmonitor.com/USA/Politics/monitor_breakfast/2015/0611/Bernie-Sanders-I-m-proud-to-be-Jewish|accessdate=2015-06-13}}</ref> <ref>{{Internetquelle|url=https://www.bustle.com/articles/107170-bernie-sanders-quote-about-hitler-winning-an-election-is-powerful-its-also-misleading|titel=Bustle|hrsg=bustle.com|zugriff=2016-02-03}}</ref> Leta 1959 je Sanders eno leto študiral [[Psihologija|psihologijo]] na Brooklyn Collegeu Mestne univerze v New Yorku, preden se je prepisal na [[Univerza v Chicagu|Univerzo v Chicagu]], kjer je študiral [[Sociologija|sociologijo]], [[Zgodovina|zgodovino]] in psihologijo. <ref name="autogenerated7">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> Vendar Sanders v svoji avtobiografiji ''Outsider in the House'' piše, da je zanemarjal redne univerzitetne tečaje in namesto tega požiral dela [[Thomas Jefferson|Jeffersona]], [[Abraham Lincoln|Lincolna]], [[Karl Marx|Marxa]], [[Friedrich Engels|Friedricha Engelsa]], [[Lev Trocki|Trockega]], [[Eugene V. Debs|Debsa]] in [[Sigmund Freud|Freuda]]. »Prebral sem vse, kar mi je prišlo pod roke – razen tistega, kar sem moral prebrati za pouk.« (Nemško: »Prebral sem vse, kar sem lahko dobil v roke – razen knjig, potrebnih za pouk.«) <ref name="autogenerated43">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> Navdušil se je nad [[Socializem|socializmom]], se pridružil Mladinski socialistični ligi, mladinski organizaciji Socialistične stranke ZDA, postal aktiven v Kongresu za rasno enakost (CORE), bil eden od pobudnikov Študentskega koordinacijskega odbora za nenasilje in leta 1962 organiziral [[Sit-in|protest]] proti [[Segregacija|rasni segregaciji]] v univerzitetnih domovih. Leta 1963 je sodeloval v pohodu na Washington za delovna mesta in svobodo. <ref name="autogenerated2">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Študij je financiral s krajšim delovnim časom, štipendijami in posojili. <ref name="autogenerated2" /> <ref name="autogenerated2" /> <ref name="Politico">{{Navedi novice|last=Kruse|first=Michael|date=2015-07-09|title=Bernie Sanders Has a Secret: Vermont, his son and the hungry early years that made him the surging socialist he is today|work=[[Politico]]|quote=After he graduated from James Madison High School in 1959, he went to Brooklyn College for a year before transferring to the University of Chicago, where he joined the Congress of Racial Equality, the Student Nonviolent Coordinating Committee, the Student Peace Union and the Young People’s Socialist League.|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|accessdate=2015-07-18|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170804091408/http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html|archivedate=2017-08-04}}</ref> Leta 1964 je diplomiral iz politologije. <ref name="autogenerated6">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-484">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> Istega leta se je v Baltimoru poročil s svojo prvo ženo Deborah Shiling, ki jo je spoznal med študijem. <ref name="autogenerated72">[https://www.newyorker.com/magazine/2015/10/12/the-populist-prophet ''The Populist Prophet. '']</ref> <ref name="autogenerated5">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Prav tako leta 1964 je z ženo preživel šest mesecev v [[Kibuc|kibucu]] Sha'ar HaAmakim, ki so ga leta 1935 ustanovili romunski in jugoslovanski judovski priseljenci, blizu Kiryat Tiv'ona v okrožju Haifa v severnem Izraelu. Povabilo ga je levičarsko [[Sionizem|sionistično]] gibanje [[:en:Hashomer_Hatzair|Hashomer Hatzair]]. <ref>[https://www.jewishvirtuallibrary.org/jsource/judaica/ejud_0002_0018_0_18110.html Sha’ar Ha-Amakim], Jewish Virtual Library</ref> <ref>[https://forward.com/news/israel/332946/revealed-at-last-inside-the-kibbutz-where-bernie-sanders-lived-and-learned/ Revealed at Last! ]</ref> <ref>[https://www.jta.org/2016/02/05/news-opinion/politics/sanders-in-1990-named-the-kibbutz-were-he-stayed-in-the-early-1960s Mystery solved: Sanders volunteered at kibbutz Shaar Haamakim], Jewish Telegraphic Agency, 5. Februar 2016</ref> <ref>[https://www.washingtonpost.com/news/post-politics/wp/2016/02/05/the-kibbutz-bernie-sanders-stayed-in-may-have-been-revealed/ The kibbutz Bernie Sanders stayed in may have been revealed], Washington Post vom 5. Februar 2016</ref> Njegovo bivanje v kibucu je bilo motivirano manj versko kot bolj [[Sionizem|sionistično]]. Sanders se je želel naučiti, kako voditi majhne skupnosti, in tam se je, kot je kasneje pripomnil, to tudi naučil: »... da lahko imaš skupnost, v kateri njeni člani sami nje lastniki. «(po nemško:».''.. … dass Menschen sich zu einer Gemeinschaft zusammenschließen könnten, in der ihnen [denjenigen, die die Gemeinschaft gegründet haben], diese Gemeinschaft tatsächlich auch gehört''.« - ). <ref name="autogenerated22">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> Po vrnitvi v Združene države Amerike sta se z ženo naselila v Vermontu in za 2500 dolarjev kupila približno 94 hektarjev veliko posest v Middlesexu v okrožju Washington (nekaj kilometrov severno od Montpelierja ). <ref name="stone-4832">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 483</ref> Sanders je nakup financiral z majhno dediščino, ki mu jo je zapustil oče, ki je umrl leta 1962. <ref name="autogenerated1">Harry Jaffe: ''Why Bernie Sanders matters.''</ref> Takrat so zelene gore Vermonta privlačile veliko število ljudi tako imenovanega "gibanja protikulture ", zlasti tako imenovane hipije, ki so se vračali k zemlji. John Pollack je ocenil, da se je leta 1970 v Vermont priselilo približno 36.000 hipijev – približno 33 odstotkov prebivalcev države, starih med 18 in 34 let. Yvonne Daley ( ''The Hippie Legacy'', 1983) je med letoma 1968 in 1974 v Vermontu naštela skupno 75 občin <ref>[http://vermonthistory.org/research/research-resources-online/green-mountain-chronicles/back-to-the-land-communes-in-vermont-1968 Back to the Land: Communes in Vermont], Vermont Historical Society.</ref> <ref>[https://www.salon.com/2015/12/29/bernie_sanders_hippie_20s_drugs_free_love_and_vietnam/ ''Bernie Sanders’ hippie 20s: Drugs, free love and Vietnam!'']</ref> Sanders je imel rad življenje na podeželju: {{Citatni blok|text=Kot otrok sem vedno imel močan občutek za življenje na podeželju. Nisem imel rad velikih mest. Po poroki ... sva kupila nekaj zemlje v Vermontu. Tja sva šla iz v bistvu istega razloga, mislim, da so se tja odselili mnogi drugi: to je čudovita država.|author=Bernie Sanders|title=''The Jews of Capitol Hill: A Compendium of Jewish Congressional Members'' (Kurt F. Stone)}} Posledično sta z ženo živela v dotrajani hiši na posestvu, ki so jo prej uporabljali za uparjanje javorjevega soka v sirup oziroma javorjev sladkor. Ni bilo elektrike ali tekoče vode. <ref name="autogenerated52">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> Vendar pa je Sanders v intervjuju za revijo Atlantic opisal, kako se je takrat počutil: {{Citatni blok|text=Bilo je preprosto fantastično. ... Hočem reči,, odraščal sem v triinpolsobnem stanovanju, nikoli nisem imel ničesar svojega - in imeti kos zemlje, po katerem se lahko sprehajaš, je bilo preprosto neverjetno! Ta potok je moj potok! To drevo je moje drevo!}}V tem času je Sanders delal kot tesar, dokumentarni filmar, svobodni pisatelj in direktor Ameriškega ljudskega zgodovinskega društva. Leta 1979 je posnel dokumentarec o ameriškem socialistu in večkratnem predsedniškem kandidatu Eugenu V. Debsu, v katerem je recitiral Debsove govore. <ref>[http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Trade Unionist, Socialist, Revolutionary, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (Audioarchiv)</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf}}</ref> Ko se je njegov zakon brez otrok z Deborah Shiling leta 1966 končal z ločitvijo, se je Sanders sprva vrnil v New York in opravljal priložnostna dela, vključno z delom za dobrodelno organizacijo z imenom "Otroci naroda".&nbsp;Delal je kot pomočnik v [[Psihiatrija|psihiatrični bolnišnici]] in kratek čas poučeval predšolske otroke za program Head Start. <ref name="autogenerated44">[http://www.tabletmag.com/jewish-news-and-politics/192931/bernie-sanders-story Straight Outta Brooklyn, by Way of Vermont: The Bernie Sanders Story], Tablet Magazine o.&nbsp;D.</ref> <ref name="autogenerated44" /> Leta 1968 pa se je vrnil v Vermont in med drugim delal v psihiatrični bolnišnici.&nbsp;Delal je kot raziskovalec za ''davčni oddelek Vermonta'' in za [[Nevladna organizacija|nevladno organizacijo]] ''Bread and Law Task Force'', ustanovljeno leta 1974 z namenom izboljšanja prehrane ljudi z nizkimi dohodki. V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v okrožju Caledonia v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated23">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4842">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated53">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> V New Yorku je Sanders spoznal Susan Campbell Mott. Kupil je nepremičnino v 200-članski skupnosti Stannard v [[Caledonia County|okrožju Caledonia]] v severovzhodnem Vermontu, da bi živel z Mott. Njun sin Levi Noah se je rodil 21. marca 1969. Par se je ločil leta 1971 in Sanders se je s sinom preselil v Burlington. <ref name="autogenerated24">[https://www.chicagomag.com/Chicago-Magazine/Felsenthal-Files/May-2015/Bernie-Sanders-University-of-Chicago/ ''Bernie Sanders Found Socialism at the University of Chicago.'']</ref> <ref name="stone-4843">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> <ref name="autogenerated54">{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/story/2015/07/bernie-sanders-vermont-119927_full.html#.Vcf7UxNVikp}}, Politico, 9. Juli 2015.</ref> <ref>{{Webarchive|url=http://www.politico.com/magazine/gallery/2015/07/bernie-sanders-the-early-years/002279-032662.html#.VZ8KovlVhBc}}</ref> === Politična kariera === ==== Liberty Union (LU) ==== V zgodnjih sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je Sanders postal član mlade [[Liberty Union Party|stranke Liberty Union Party]] (LU), veje [[Pacifizem|protivojnega gibanja]] v Vermontu. Za stranko je kandidiral na več volitvah: leta 1972 za sedež [[Senat Združenih držav Amerike|v ameriškem senatu,]] ki ga je zapustila smrt [[Winston L. Prouty|Winstona L. Proutyja]] ; in tudi leta 1972 za guvernerja Vermonta, ki ga je zmagal demokrat [[Thomas P. Salmon]], medtem ko je Sanders prejel le 1,5 odstotka glasov. Leta 1974 je ponovno kandidiral za ameriški senat in prejel 4,1 odstotka glasov, medtem ko je zmagal demokrat [[Patrick Leahy]]. Leta 1976 je ponovno kandidiral za guvernerja, a je izgubil proti demokratu [[Richard A. Snelling|Richardu A. Snellingu]] s 6,1 odstotka glasov. <ref name="autogenerated62">[https://bioguide.congress.gov/scripts/biodisplay.pl?index=s000033 ''Bernard Sanders''], Biographical Directory of the United States Congress</ref> <ref name="stone-4844">Kurt F. Stone: ''The Jews of Capitol Hill – A Compendium of Jewish Congressional Members'', S. 484.</ref> V tem obdobju je Sanders zagovarjal socialistična stališča, kot je zahteva po obsežni socializaciji ključnih industrij in finančnih institucij ter najvišja stopnja dohodnine v višini 100 odstotkov, vendar je za razliko od drugih levičarskih aktivistov tistega časa zavračal politično nasilje in kritiziral protidemokratično naravo komunističnih držav, kot je [[Sovjetska zveza]]. <ref>Andrew Kaczynski, Nathan McDermott: [https://edition.cnn.com/2019/03/14/politics/kfile-bernie-nationalization/index.html ''Bernie Sanders in the 1970s urged nationalization of most major industries.'']</ref> Leta 1977 je Sanders zapustil LU in delal kot pisatelj in direktor [[Neprofitna organizacija|neprofitne organizacije]] ''Ameriško ljudsko zgodovinsko društvo'' . ==== Župan Burlingtona ==== [[Slika:Bernie_Sanders_104th_Congress.jpg|sličica|Bernie Sanders (1991)]] Leta 1981 se je Sanders – tokrat kot neodvisni kandidat – potegoval za županski položaj [[Burlington|Burlingtona]], največjega mesta v Vermontu, in po štirih krogih glasovanja z izjemno tesno večino dvanajstih glasov premagal demokrata Gordona H. Paquetteja, ki je to funkcijo opravljal od leta 1971. <ref>[http://www.nytimes.com/1981/03/05/us/around-the-nation-socialist-candidate-defeats-burlington-s-5-term-mayor.html Socialist Candidate Defeats Burlington’s 5-Term Mayor], New York Times, 5. März 1981; [https://rangevoting.org/BurlMayors.txt A list of Burlington VT’s mayors]</ref> Na ta položaj je bil ponovno izvoljen trikrat. Leta 1987 ga je časopis The ''[[The New York Times|New York Times]]'' imenoval za enega od 20 najboljših županov v Združenih državah Amerike; ''časopis U.S. News and World Report'' je izpostavil njegove dosežke pri ohranjanju cenovno dostopnih stanovanj in nizkih davkov na nepremičnine ter njegovo predanost lokalni samoupravi. <ref>Katharine Q. Seelye: [http://www.nytimes.com/2015/11/26/us/politics/as-mayor-bernie-sanders-was-more-pragmatic-than-socialist.html ''As Mayor, Bernie Sanders Was More Pragmatist Than Socialist.'']</ref> Leta 2015 je ''[[The Nation|časopis The Nation]]'' pohvalil Sandersa, ker je vodil Burlington na poti do tega, da postane mesto, ki danes velja za [[okolje|okolju prijazno]] in prijetno za življenje, z močnim gospodarstvom in nizko brezposelnostjo. <ref>Peter Dreier, Pierre Clavel: {{Webarchive|url=http://www.thenation.com/article/bernies-burlington-city-sustainable-future/}}</ref> ==== Predstavniški dom ==== Leta 1988 se je sprva neuspešno potegoval za sedež v [[Predstavniški dom ameriškega kongresa|Predstavniškem domu Združenih držav Amerike]]. Šele na volitvah leta 1990 je Sanders s podporo [https://home.nra.org/ Nacionalnega združenja za strelsko orožje Amerike (NRA)] <ref>{{Internetquelle|autor=David A. Fahrenthold|url=https://www.washingtonpost.com/politics/how-the-nra-helped-put-bernie-sanders-in-congress/2015/07/19/ed1be26c-2bfe-11e5-bd33-395c05608059_story.html|titel=How the National Rifle Association helped get Bernie Sanders elected|werk=The Washington Post|hrsg=WP Company LLC|datum=2015-07-19|zugriff=2019-05-01|sprache=en}}</ref> uspel doseči večino in premagal Petra P. Smitha, proti kateremu je izgubil dve leti prej. Sanders je bil član Predstavniškega doma od leta 1991 do 2007 in je bil takrat edini nestrankarski predstavnik, pa tudi tisti z najdaljšim skupnim mandatom kot neodvisni poslanec. Zastopal je zvezno državo Vermont, ki ima v Predstavniškem domu le en sedež. Sanders je bil ponovno izvoljen šestkrat (1992: 57,8). %, 1994: 49,9 %, 1996: 55,2 %, 1998: 63,4 %, 2000: 69,2 %, 2002: 64,3 %, 2004: 68,8 %). ==== Senat ==== Na volitvah v senat ZDA 7. novembra 2006 je kandidiral za sedež neponosnega neodvisnika [[Jim Jeffords]], ki je bil registriran kot [[Republikanska stranka (Združene države Amerike)|Republikanci]] do leta 2001. Osvojil je neodvisnost proti republikanskemu kandidatku Richard Tarrant s 65,4 odstotkom glasov.<ref>{{Webarchive|url=http://vermont-archives.org/govhistory/elect/results2/pdf/senator.pdf}}, Vermont State archives (PDF; 318&nbsp;kB).</ref> Sanders je začel mandat v senatu ZDA 3. januarja 2007 in je član tamšnjega demokratskega frakcije. Na volitvah 6. novembra 2012 je bil ponovno izvoljen z 71 odstotki glasov proti republikancu John MacGovern. Od januarja 2013 do konca večine v senatu demokratskih vojakov v januarju 2015 je vodil predsedovanje Odboru za vojne veterane. Maja 2018 je Sanders napovedal svojo ponovno izvolitev na svoj trenutni senatski sedež na [[volitve v Senat Združenih držav Amerike leta 2018|volitvah leta 2018.]] <ref>Taylor Dobbs: [https://www.sevendaysvt.com/OffMessage/archives/2018/05/21/sanders-announces-run-for-reelection-to-us-senate ''Bernie Sanders to Seek Reelection to U.S. Senate.'']</ref> Na volitvah je zmagal s 64,4 odstotka. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|titel=Vermont electoral results, 2018|hrsg=Vermont Secretary of State|datum=2018-11|archiv-url=https://web.archive.org/web/20190108053637/https://www.sec.state.vt.us/media/914457/2018-ge-winnerlisting.pdf|archiv-datum=2019-01-08|zugriff=2019-08-24|format=PDF|sprache=en}}</ref> Ponovno je kandidiral tudi na volitvah leta 2024, ki so potekale od 6. maja 2024. <ref>https://www.youtube.com/watch?v=iRMICNBXp2Q</ref> Svoj sedež si je znova pridobil s 63,3 glasovi. % obrambe. <ref>https://www.nytimes.com/interactive/2024/11/05/us/elections/results-vermont-us-senate.html</ref> ==== Predsedniška kandidatura 2016 ==== [[Slika:SandersSmiles.jpg|sličica|Bernie Sanders (2016)]]30. aprila 2015 je Sanders napovedal svojo kandidaturo na demokratskih primarnih volitvah za predsedniške volitve leta 2016 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]]. <ref>{{Internetquelle|autor=Alan Rappeport|url=http://www.nytimes.com/2015/04/30/us/politics/bernie-sanders-campaign-for-president.html|titel=Bernie Sanders, Long-Serving Independent, Enters Presidential Race as a Democrat|hrsg=New York Times|datum=2015-04-29|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Svojo kampanjo je začel 26. maja 2015 v Burlingtonu. <ref>{{Internetquelle|autor=Russell Berman|url=https://www.theatlantic.com/politics/archive/2015/05/bernie-sanders-launches-his-run-for-president-in-2016/394118/|titel=Bernie Sanders Launches His Vermonster Campaign|hrsg=The Atlantic|datum=2015-05-26|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Sanders se je izkazal za resnega kandidata proti [[Hillary Clinton|Hillary Clinton,]] ki je prej veljala za skoraj nepremagljivo. Glede na anketo republikanskega anketarja Franka Luntza je februarja 2016 dosegel 31 odstotkov glasov. % mladih, starih od 18 do 26 let, je politikov, ki jih imajo najraje in spoštujejo (v primerjavi z Barackom Obamo: 18 %, Hillary Clinton: 11 %, Donald Trump: 9 %). <ref>{{Internetquelle|autor=Kenneth T. Walsh|url=http://www.usnews.com/news/blogs/ken-walshs-washington/2016/02/19/young-people-favor-bernie-sanders-socialism|titel=Young People Favor Bernie Sanders, Socialism|werk=US News & World Report|datum=2016-02-19|zugriff=2016-04-05}}</ref> Njegova kampanja je bila bolj osredotočena na platforme družbenih medijev, kot so Instagram, Facebook in Twitter, kot pri drugih kandidatih. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.politico.com/blogs/on-media/2016/03/social-media-2016-elections-220286|titel=Sanders bests Clinton on social media|werk=Politico|zugriff=2016-04-05}}</ref> [[Slika:Bernie_Sanders_before_a_crowd_in_Conway,_NH,_on_August_24,_2015_(20876809366).jpg|sličica|Sanders pred množico političnih podpornikov (2015)[[Slika:Bernie_Sanders_at_the_2016_Memorial_Day_Ceremony,_Presidio_of_San_Francisco.jpg|sličica|Sanders med slovesnostjo [[spominski dan (ZDA)|ob dnevu spomina]] leta 2016 v [[Presidio (San Francisco)|Presidiu v San Franciscu]]]]]] Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej Združene države proti Združenim državljanom ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Sanders je 2. julija 2015 sporočil, da je od 30. aprila 2015 prejel približno 15 milijonov dolarjev donacij za kampanjo, od katerih je bilo 99 odstotkov manj kot 250 dolarjev na osebo. <ref>{{Internetquelle|autor=Dan Merica|url=https://edition.cnn.com/2015/07/02/politics/bernie-sanders-fundraising|titel=Bernie Sanders’ campaign raises $15 million in his first quarter as candidate|hrsg=CNN|datum=2015-07-02|zugriff=2015-08-12|sprache=en}}</ref> Njegovo kampanjo so v veliki meri financirali zasebniki, večinoma iz srednjega razreda. Vzdržal se je sprejemanja donacij od velikih korporacij ali velikih bank, da ne bi postal odvisen od njih. Kritiziral je financiranje kampanj s strani poslovne skupnosti ali zasebnih, bogatih donatorjev in se zavzemal za spremembo zakona, ki bi podjetjem in posameznikom omogočila, da kandidatu po svoji izbiri donirajo neomejene zneske denarja (glej [[:en:Citizens_United_v._FEC|Združeni državljani proti Združenim državam]] ). Te pogoje je večkrat označil za oligarhične. Kandidate, kot je njegova tekmica znotraj stranke Hillary Clinton in številni republikanci, ki so izkoristili to možnost za donacije za kampanjo v višini 1 % najvišje zaslužkarjev in njihovi interesi. <ref>{{Internetquelle|autor=Jon Sopel|url=https://www.bbc.com/news/world-us-canada-34530649|titel=Bernie Sanders is the ‘no filter’ candidate|hrsg=BBC News|datum=2015-12-22|zugriff=2015-12-22|sprache=en}}</ref> Potem ko se je prej nestrankarski Sanders novembra 2015 registriral kot demokrat, kar je predpogoj za sodelovanje na različnih demokratskih primarnih volitvah, <ref>Linda Qiu: [http://www.politifact.com/truth-o-meter/article/2016/feb/23/bernie-sanders-democrat/ ''Is Bernie Sanders a Democrat?'']</ref> je na konvenciji Demokratske stranke konec julija 2016 napovedal, da se bo v senat vrnil kot neodvisni kandidat. <ref>[http://blogs.wsj.com/washwire/2016/07/26/bernie-sanders-to-return-to-senate-as-an-independent/ ''Bernie Sanders to Return to Senate as an Independent.'']</ref> Da bi še naprej zbiral svoje podpornike, je avgusta 2016 ustanovil organizacijo Naša revolucija. <ref>Nicole Gaudiano: [https://www.usatoday.com/story/news/politics/onpolitics/2016/08/03/bernie-sanders-seeks-contributions-our-revolution/88038338/ ''Bernie Sanders seeks contributions for ‘Our Revolution’.'']</ref> Med primarno kampanjo je Sanders podpiral Clintonovo in pozival svoje podpornike, naj volijo zanjo. Jeseni 2016 se je večkrat srečal s Clintonovo. Prav tako je večkrat svaril pred glasovanjem za republikanskega kandidata [[Donald Trump|Donalda Trumpa]], ki ga je označil za neprimernega za predsedniški položaj. ==== Predsedniška kandidatura 2020 ==== 19. februarja 2019 je Sanders v elektronskem sporočilu svojim podpornikom napovedal svojo kandidaturo za predsedniške volitve leta 2020. <ref>{{Internetquelle|autor=Lauren Gambino und Tom McCarthy|url=https://www.theguardian.com/us-news/2019/feb/19/bernie-sanders-announces-2020-run-presidency|titel=Bernie Sanders announces run for presidency in 2020|hrsg=The Guardian|datum=2019-02-19|zugriff=2019-02-19|sprache=en}}</ref> Sanders ne sprejema donacij za kampanjo od superbogatih in ne prireja zasebnih večerij za zbiranje sredstev. <ref>{{Internetquelle|autor=Jörg Wimalasena|url=https://www.zeit.de/politik/ausland/2020-02/vorwahl-new-hampshire-pete-buttigieg-bernie-sanders/komplettansicht|titel=Vorwahl in New Hampshire: Zweikampf um die Zukunft der Demokratischen Partei|werk=[[zeit.de]]|datum=2020-02-10|zugriff=2024-01-27}}</ref> V enem tednu po objavi je Sanders zbral 10 milijonov dolarjev od 359.914 donatorjev; donatorjev, ki niso prispevali k njegovi kampanji leta 2016, je bilo 39. % donacij. Med donatorji je bilo 12.000 registriranih republikancev. <ref>{{Navedi splet|url=https://www.nytimes.com/2019/02/25/us/politics/bernie-sanders-10-million.html|title=Bernie Sanders raises $10 million in less than a week|first=Shane|last=Goldmacher|publisher=The New York Times|date=2019-02-25|accessdate=2019-02-26}}</ref> V začetku oktobra 2019 je Sanders doživel [[Miokardni infarkt|srčni napad]] ; prestal je operacijo, da so mu vstavili dva stenta, <ref>[https://www.derstandard.at/story/2000109524866/bernie-sanders-hatte-einen-herzinfarkt ''Bernie Sanders hatte einen Herzinfarkt.'']</ref> in si hitro opomogel. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=Q8XdL1nZrIU Bernie Sanders on Weed, AOC & Cardi B]'', Desus & Mero on Showtime, 31. Oktober 2019</ref> Sandersova kampanja je v četrtem četrtletju 2019 zbrala 34,5 milijona dolarjev. Na prvem demokratskem glasovanju, na volilnem zboru v Iowi 3. februarja 2020, je Sanders osvojil največ glasov, vendar je po številu enakovrednih delegatov v posameznih zveznih državah izgubil proti [[Pete Buttigieg|Petu Buttigiegu]]. <ref>Paul Waters-Smith: ''[https://www.currentaffairs.org/2020/02/the-bernie-sanders-movement-is-achieving-things-we-thought-impossible The Bernie Sanders Movement is Achieving Things We Thought Impossible]'', Current Affairs, 7. Januar 2020</ref> Sanders je zmagal tudi na naslednjih primarnih volitvah v New Hampshiru. <ref>''[https://www.youtube.com/watch?v=fnCnCqekZdg Bernie Sanders declares victory in New Hampshire]'', CNN, 12. Februar 2020</ref> <ref>''[https://www.theguardian.com/us-news/live/2020/feb/11/new-hampshire-primary-results-exit-poll-live-bernie-sanders-pete-buttigieg-latest-2020-updates Bernie Sanders declares victory in New Hampshire primary – as it happened]'', The Guardian, 12. Februar 2020</ref> Po nadaljnji zmagi na volilnem zboru v Nevadi 23. februarja so portali za napovedi, kot je FiveThirtyEight, Sandersa imeli za jasnega favorita za demokratsko predsedniško nominacijo. <ref>Sarah Frostenson: [https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ ''Bernie Sanders Is The Front-Runner.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20201115174803/https://fivethirtyeight.com/features/bernie-sanders-is-the-front-runner/ |date=2020-11-15 }}</ref> Vendar pa se je [[Joe Biden]] na super torek 3. marca 2020 presenetljivo dobro odrezal in na nadaljnjih glasovanjih marca še povečal svojo prednost po številu delegatov. Zmagal je tudi v zveznih državah, kot sta [[Michigan]] in [[Washington (zvezna država)|Washington]], ki sta leta 2016 pretežno glasovali za Sandersa. Po primarnih volitvah v Wisconsinu, ki so potekale kljub [[Pandemija covida-19|pandemiji koronavirusa]], je 8. aprila 2020 umaknil svojo kandidaturo za predsednika ZDA, ker je na primarnih volitvah v Združenih državah Amerike leta 2020 brezupno zaostajal za Joejem Bidnom. <ref name=":02">{{Internetquelle|autor=tagesschau.de|url=https://www.tagesschau.de/eilmeldung/eilmeldung-4945.html|titel=Bernie Sanders steigt aus US-Präsidentschaftsrennen aus|zugriff=2020-04-08|sprache=de}}</ref> <ref>Geoffrey Skelley: [https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ ''Election Update: Biden’s Delegate Lead Is Now Nearly Insurmountable.''] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250903210339/https://fivethirtyeight.com/features/election-update-bidens-delegate-lead-is-now-nearly-insurmountable/ |date=2025-09-03 }}</ref> === Politična stališča === Osrednjega pomena za Sandersova stališča je širjenje socialnega sistema Združenih držav. To vključuje zlasti koncept univerzalnega zdravstvenega zavarovanja, javno financiranega visokošolskega izobraževanja, pa tudi minimalno pravico do dopusta in splošno volilno pravico . Sanders je leta 2003 glasoval proti invaziji ameriških vojakov na Irak in velja za ostrega kritika zakona USA PATRIOT Act, ki omejuje državljanske pravice ter vladni in komercialni vpliv v medijski in telekomunikacijski industriji. Med predsedovanjem Baracka Obame je podpiral njegov načrt reforme zdravstvenega varstva za uvedbo univerzalnega zdravstvenega zavarovanja ("Obamacare") in se zavzemal tudi za državljansko zavarovanje. Sanders poziva k odpravi šolnin, zvišanju pokojnin in boljšemu varstvu otrok. Ženske bi morale imeti možnost, da se same odločajo o splavu, ne pa država. Skandinavske države vidi kot vzornike na teh področjih. Da bi financiral te politične cilje v ZDA, želi uvesti višje davke za korporacije in bogate, zlasti milijarderje.[1][2][3] Sanders je bil med manjšino članov Kongresa, ki so leta 1996 glasovali proti Zakonu o obrambi zakonske zveze, ki je nasprotoval priznavanju istospolnih porok. <ref>https://clerk.house.gov/evs/1996/roll316.xml</ref> Sanders nasprotuje [[smrtna kazen v Združenih državah Amerike|smrtni kazni]] in podpira odpravo zasebnih zaporov. <ref>{{Internetquelle|url=https://berniesanders.com/issues/criminal-justice-reform/|titel=Justice and Safety for All|zugriff=2021-10-14|sprache=en}}</ref> Sanders je glasoval proti reformi socialnega varstva, ki jo je leta 1996 sprejel Bill Clinton. <ref>[https://www.bloomberg.com/politics/articles/2015-08-06/bernie-sanders-takes-on-clinton-welfare-legacy-as-he-woos-iowa-unions ''Bernie Sanders Takes on Clinton Welfare Legacy as He Woos Iowa Unions''], Bloomberg, 6. August 2015</ref> Zakon ''o usklajevanju osebne odgovornosti in delovnih priložnosti'' je omejil izplačilo zveznih socialnih prejemkov na največ pet let na družino. <ref>[https://aspe.hhs.gov/report/personal-responsibility-and-work-opportunity-reconciliation-act-1996 ''The Personal Responsibility and Work Opportunity Reconciliation Act of 1996''], U.S. Department of Health & Human Services – die wichtigsten Bestimmungen des Gesetzes auf der Seite des US-Gesundheitsministeriums</ref> Sanders nasprotuje [[Čezpacifiško strateško gospodarsko partnerstvo|Transatlantskemu]] gospodarskemu sporazumu (TPP), saj meni, da škoduje lokalni delovni sili in se boji izgube delovnih mest. Želi zagotoviti pot do ameriškega državljanstva za približno enajst milijonov nezakonitih priseljencev. Sanders želi zmanjšati število vojaških napotitev v tujino. ZDA bi morale prenesti vodstvo koalicije proti ISIS na države v regiji. Vojni veterani bi morali prejemati boljšo podporo. <ref name="dpasanders3">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Bernie Sanders|url=http://www.huffingtonpost.com/rep-bernie-sanders/the-tpp-must-be-defeated_b_7352166.html|titel=The TPP Must Be Defeated|hrsg=Huffington Post|datum=2015-05-21|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Priznava pravico do nošenja orožja in je v preteklosti pogosto glasoval proti strožjim zakonom o prodaji orožja. Vendar pa želi razširiti vladni nadzor nad prodajalci in kupci orožja. V razpravi o zakonodaji o nadzoru orožja je opozoril, da obstajajo znatne razlike v nasilju z orožjem med podeželskimi območji in velikimi mesti ter da je zato treba v razpravi razlikovati. <ref name="dpasanders4">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Eric Badner|url=https://edition.cnn.com/2015/07/05/politics/bernie-sanders-gun-control/|titel=Bernie Sanders wants to 'bring us to the middle' on guns|datum=2015-07-05|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> <ref>{{Internetquelle|autor=Max Ehrenfreud|url=https://www.washingtonpost.com/news/wonk/wp/2015/05/13/why-the-most-liberal-candidate-for-president-opposes-strict-gun-control/|titel=Why the most liberal candidate for president opposes strict gun control|datum=2015-05-13|zugriff=2015-07-26|sprache=en}}</ref> Sandersov neprekinjen osem in pol ur [[filibuster|dolg]] govor pred ameriškim senatom 10. decembra 2010, v katerem je kritično preučil ameriško politiko v zadnjih desetletjih, je pritegnil večjo nacionalno pozornost. Povod je bil kompromis med Obamovo administracijo in republikanci o ohranitvi davčnih olajšav za zelo visoke dohodke, ki jih je uvedel [[George Walker Bush|George W. Bush]]. Sanders je to kritiziral in upravičil svoje predloge za alternativno davčno politiko. Govoril je tudi o neenakomerni porazdelitvi dohodka, vplivu lobiranja in predpisov ter deregulaciji. Govor, ki ga je sprva predvajala le parlamentarna televizijska postaja [[C-SPAN|C-SPAN,]] je bil široko deljen na [[Internet|internetu]] in so ga nato prevzeli mediji. Poleg tega Sanders meni, da je "[[vojna proti drogam]]" propadla, in je pozitiven glede legalizacije [[kanabis|konoplje]] in [[Marihuana|marihuane]]. <ref>[https://www.latimes.com/politics/la-pol-sac-skelton-bernie-sanders-donald-trump-hillary-clinton-campaign-trail-roundup-20160602-snap-story.html ''Campaigning on legalizing marijuana: Is Bernie Sanders smoking something?'']</ref> <ref>[https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html shareribs.com] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20250313014548/https://www.shareribs.com/rohstoffe/soft-commodities/news/article/cannabis_report_biden_rueckzug_sorgt_fuer_erleichterung_id104992.html |date=2025-03-13 }}, [https://www.heise.de/tp/features/Der-Twitter-Praesident-3387937.html Der Twitter-Präsident], Telepolis, 14. Dezember 2010</ref> <ref>[http://mediadecoder.blogs.nytimes.com/2010/12/10/with-filibuster-c-span-has-a-hit-on-its-hands/?scp=1&sq=Bernie%20Sanders%20Twitter&st=cse With Filibuster, C-SPAN Has a Hit on Its Hands], New York Times, 10. Dezember 2010</ref> Leta 2015 je v kongresu predstavil zakon, ki bi od zveznih držav zahteval samodejno registracijo volivcev, razen če se izrecno ne odločijo za to. <ref>[https://www.congress.gov/bill/114th-congress/senate-bill/1970 ''Raising Enrollment with a Government Initiated System for Timely Electoral Registration (REGISTER) Act of 2015''], der Gesetzentwurf auf der Website des US-Kongresses</ref> Če bi zmagal na predsedniških volitvah, je želel nadaljevati Obamovo politiko uporabe predsedniških ukazov za preprečevanje deportacije staršev ameriških državljanov ali nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA prišli kot otroci. <ref>[https://www.desertsun.com/story/news/politics/elections/2016/06/04/bernie-sanders-talk-immigration-la/85372012/ ''Bernie Sanders to talk immigration in LA''], The Desert Sun, 4. Juni 2016</ref> Ena od Sandersovih osrednjih tem je naraščajoča vrzel med bogatimi in revnimi ter posledično krčenje srednjega razreda. Da bi se s tem spopadel, predlaga zvišanje davkov za bogate in davek na špekulacije na borzi. Banke, ki so "prevelike, da bi šle po vodi", bi bilo treba razdružiti, da [[Bankenpleite|propad banke]] ne bi ogrozil stabilnosti celotnega finančnega trga. Sanders se zavzema tudi za prestrukturiranje ameriške infrastrukture, da bi hkrati ustvarili delovna mesta z dostojnim plačilom. Je tudi močan podpornik socialne varnosti in brezplačnega izobraževanja. Predložil je zakon, po katerem bi moralo biti štiriletno univerzitetno izobraževanje brezplačno za vsakega študenta; stroške bi si morale deliti zvezna vlada in posamezne države. <ref>[http://college.usatoday.com/2015/05/19/bernie-sanders-issues-bill-to-make-4-year-colleges-tuition-free/ ''Bernie Sanders issues bill to make 4-year colleges tuition-free''], USA Today, 19. Mai 2015</ref> Na splošno meni, da je hibrid tržnega gospodarstva in socialnih storitev, ki jih zagotavlja država, zaželen, zato so ga nemški novinarji občasno uvrstili v spekter klasične [[Socialna demokracija|socialne demokracije]]. <ref name="dpasanders5">{{Internetquelle|url=http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|titel=Was will Bernie Sanders?|hrsg=[[Deutsche Presse-Agentur|dpa]]|datum=2016-02-01|offline=1|archiv-url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders|zugriff=2016-02-21}} {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20160221120734/http://www.greenpeace-magazin.de/tickerarchiv/was-will-bernie-sanders |date=2016-02-21 }}</ref> <ref name="berliner-zeitung.de2">[http://www.berliner-zeitung.de/us-wahlkampf-bernie-sanders--der-amerikanische-oskar-lafontaine-23569926 ''US-Wahlkampf: Bernie Sanders, der amerikanische Oskar Lafontaine''], Berliner Zeitung, 8. Februar 2016</ref> Zavzema se za prepoved tehnologije [[Hidravlično drobljenje|hidravličnega lomljenja]] po vsej državi. <ref>[https://abcnews.go.com/Politics/bernie-sanders-proposes-national-ban-fracking/story?id=38321370 ''Bernie Sanders Proposes National Ban on Fracking''], ABC News, 11. April 2016</ref> Glede na ''indeks dvostranske zastopanosti'' Lugarjevega centra, ki meri, kako dvostranski so člani Kongresa in senatorji, je bil Sanders najmanj dvostrankarski senator v 115. kongresu. <ref>[https://www.thelugarcenter.org/newsroom-pressreleases-67.html ''The Lugar Center and Georgetown University’s McCourt School Unveil Bipartisan Index Rankings for 115th Congress''], The Lugar Center, 19. März 2019 (abgerufen: 30. Januar 2020)</ref> V zunanji politiki Bernie Sanders podpira obrambno zavezništvo [[NATO]] in čeprav nasprotuje vojni, je podprl tudi ameriško vojaško posredovanje v vojni na Kosovu. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.zeit.de/wirtschaft/2016-04/bernie-sanders-sozialisten-demokraten/seite-2|titel=Linke gegen Sanders|werk=Die Zeit|datum=2016-04-02|zugriff=2021-05-02}}</ref> V primeru kitajske invazije bi branil tudi [[Republika Kitajska (Tajvan)|Tajvan]], ki ni član zavezništva NATO. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.cbsnews.com/news/bernie-sanders-democratic-presidential-candidate-military-intervention-60-minutes-2020-02-23/|titel=Bernie Sanders says he would intervene if China took military action against Taiwan|hrsg=cbsnews|datum=2020-02-23|zugriff=2021-05-02}}</ref> Po volitvah leta 2020, na katerih so demokrati dobili večino tako v senatu kot v predstavniškem domu, je Sanders pozval k odpravi filibusterja, ki nasprotni stranki v senatu daje možnost, da ustavi zakonodajo. Ker pa je demokratski senator iz [[Zahodna Virginija|Zahodne Virginije]] Joe Manchin to zavrnil in se zato do ukinitve ne bo zgodilo, ga je Sanders kritiziral, čeprav se je Sanders sam odločno zavzemal za filibuster, da bi preprečil republikansko zakonodajo, ko so se republikanci leta 2017 znašli v enakem položaju kot demokrati. <ref>{{Internetquelle|url=https://www.youtube.com/watch?v=ANT3JsLjx4A|titel=Senate Democrats who supported the filibuster now oppose it|zugriff=2021-09-24|sprache=de-DE}}</ref> === Publikacije === ==== Spisi ==== * Bernie Sanders: ''[[Bernie Sanders Guide to Political Revolution|Bernie Sandersov vodnik po politični revoluciji]]''. Henry Holt and Company (BYR), 2017, ISBN 978-1-250-13891-0 ( eingeschränkte Vorschau ) ). * Dokumentarni film: [http://www.folkways.si.edu/bernard-sanders/eugene-v-debs-trade-unionist-socialist-revolutionary-1855-1926/oral-history-biography/album/smithsonian Bernard Sanders: ''Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926''], Smithsonian Folkways (zvočni arhiv), 1979, [http://media.smithsonianfolkways.org/liner_notes/folkways/FW05571.pdf Eugene V. Debs: Sindikal, socialist, revolucionar, 1855–1926, zgodovinska pripoved, ki jo je napisal in produciral Bernard Sanders], prepis dokumentarnega filma o Debs (datoteka PDF) * ''Govor. Zgodovinski filibuster o korporativni pohlepi in zatonu našega srednjega razreda'', New York 2011. * z Huck Gutman: ''Outsider in the White House'', London – New York 2015 (Verso) (recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: Bernie Sanders in predsedniške volitve v ZDA, v: hpd.de, 5. november 2015). * ''[[Unsere Revolution|Naša revolucija: Prihodnost, v katero moramo verjeti]]'', New York 2016, ISBN 978-1-250-13292-5 . ** ''[[Unsere Revolution: Wir brauchen eine gerechte Gesellschaft|Naša revolucija: potrebujemo pravično družbo]]'', Ullstein, Berlin 2017, ISBN 978-3-550-05007-7 . * ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'', Macmillan ZDA 2018, ISBN 978-1-250-16326-4 . * z Johnom Nicholsom ''V redu je biti jezen na kapitalizem'', Crown 2023, ISBN 978-0-593-23871-4 . ** ''[[Es ist okay, wütend auf den Kapitalismus zu sein|V redu je biti jezen na kapitalizem]]'', Tropen, Berlin 2023, ISBN 978-3-608-50220-6 . ==== Zvočne knjige ==== * 2016: ''Naša revolucija: Prihodnost, v katero verjamemo'' (v soavtorstvu z [[Mark Ruffalo|Markom Ruffalom]] ), Macmillan Audio, ISBN 978-1-4272-8533-1 . * 2018: ''Kam gremo od tu: Dve leti v odporu'' (avtorjevo branje), Macmillan Audio, ISBN 978-1-250-29909-3 . ==== Literatura ==== * John Davis: ''Bernie Sanders za predsednika 2016: Politična revolucija.'' Old Town Publishing, 2015. * Chamois Holschuh (ur.): ''Bernie Sanders z lastnimi besedami. 250 citatov iz knjige Ameriška politična revolucija.'' New York 2015. * Harry Jaffe: ''Zakaj je Bernie Sanders pomemben.'' New York 2015. * Marc James Léger: ''Bernie Bros Gone Woke: Razred, identiteta, neoliberalizem.'' Brill, Leiden 2022, ISBN 978-90-04-50712-8 . * [[Armin Pfahl-Traughber]] : ''demokratični socialist v ZDA.'' ''Fenomen Bernieja Sandersa.'' V: ''Neue Gesellschaft/Frankfurter Hefte'' št. 11, november 2015, str. 13–16. * Armin Pfahl-Traughber: ''"Politična revolucija": Bernie Sandersov demokratični socializem.'' ''Zgodovinski temelji idej in praktični politični modeli.'' V: ''Perspektive ds'', letnik 32, št. 2/2015, str. 100–106. * Armin Pfahl-Traughber: ''Kako narediti Ameriko bolj skandinavsko.'' ''Kandidat za predsednika ZDA Bernie Sanders in njegova nenavadna stališča.'' V: ''Mut'' št. 575, februar 2016, str. 35–40. * Darcy G. Richardson: ''Bernie.'' ''Vseživljenjska križarska vojna proti Wall Streetu in bogastvu.'' 2015. * Jonathan Tasini: ''Bernie Sanders in njegova vizija za Ameriko.'' White River Junction, Vermont 2015 (Chelsea Green Publishing, recenzija v nemščini: Pfahl-Traughber, Armin: [https://hpd.de/artikel/12229 Bernie Sanders' Vision for a Better USA], 30. september 2015). * [[Jeff Weaver]] : ''Kako je Bernie zmagal: V revoluciji, ki nam jemlje nazaj državo – in kam gremo od tu naprej'', Thomas Dunne Books 2018, ISBN 978-1-250-14475-1 . === Sklici === {{sklici}} {{USSenVT}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Sanders, Bernie}} [[kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Ameriški politiki]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Rojeni leta 1941]] [[Kategorija:Politiki v 21. stoletju]] [[Kategorija:Politiki v 20. stoletju]] [[Kategorija:Člani Demokratske stranke (ZDA)]] [[Kategorija:Kongresniki Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Senatorji Združenih držav Amerike iz Vermonta]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Chicagu]] kngkjncajs2hgst1k09t1xxdvp88v3b 0 441840 6679878 5155411 2026-05-23T15:09:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679878 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Bratstvo in estradstvo | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Mito]] | Cover = mito_album_bratstvo.jpg | Released = 29. september 2017 | Recorded = | Studio = YoureUp Radio (GT22), [[Maribor]] | Genre = [[hip hop]] | Length = | Label = [[Beton Records]] | Producer = Nite, Šuljo, YNGFirefly, Wrong Idea, Tamau | Last album = ''[[Egon (album)|Egon]]''<br />(2011)| This album = '''''Bratstvo in estradstvo'''''<br />(2017) | Next album = ''[[Skurjen spomin]]''<br />(2018) {{Singles |Name = Bratstvo in estradstvo |Type = studio |Background = #E5AA70 |single 1 = Bratstvo in estradstvo | |single 1 date = 29. oktober 2017<ref>{{YouTube|uVHGNoIT2oA}}</ref> | |single 2 = Vlagam ljubezen v denar | |single 2 date = 30. maj 2018<ref>{{YouTube|qVXR-eZOW5o}}</ref> | }}}} '''''Bratstvo in estradstvo''''' je drugi [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[raper]]ja [[Mito|Mita]], ki je izšel 29. septembra 2017 na [[YouTube]]u.<ref name="yt">{{YouTube|MKiDvh89a9A}}</ref> Album je izšel tudi v fizični obliki v nakladi 500 izvodov pri založbi [[Beton Records]]. == Kritični odziv == {{Ocene albuma |rev1 = ''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score = {{Rating|5|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/182724/mito-bratstvo-in-estradstvo/ |title=Mito: Bratstvo in estradstvo |date=10. november 2017 |accessdate=11. november 2017 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |author=Kompoš, Goran}}</ref> }} Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Goran Kompoš napisal: "Mito v šestnajstih komadih – pol časa kritično, pol humorno – tolče po mariborskih kvazi elitah, političnih voditeljih, se sprašuje o medgeneracijskih napetostih, vijuga med [[Aleksander Čeferin|čeferini]], [[cigan]]i, domoljubi, [[migranti]], pidžiji, [[Zoran Predin|predini]], kendricki (kalamarji), kanyeji, hipsterji, milficami, šampanjci na strehah, diplomanti v henklu, napove štajerski plebiscit ... Z mojstrskim občutkom za drzne, avanturistične, sodobne raperske beate, ki mu jih ukrojijo YNGFirefly, Tamau, Nite, Wrong Idea in Šuljo." Albumu je podelil 5 zvezdic in poleg tega še rekel, da gre "še en nesporen favorit za ploščo leta."<ref name="ml"/> Za ''[[Radio Študent]]'' je Dušan Bulajić prav tako pohvalil album: "Mito je torej povsem sam, brez gostovanj dostavil album, ki presega okvirje zadnjih treh, morda celo petih let slovenske scene in iz nje izraslih izdelkov. ''Bratstvo in estradstvo'' je domači rap album leta."<ref>{{navedi splet |url = https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/mito-bratstvo-in-estradstvo |title = MITO: BRATSTVO IN ESTRADSTVO |date = 12. oktober 2017 |accessdate = 11. november 2017 |author = Bulajić, Dušan |work = [[Radio Študent]]}}</ref> Na ''Radiu Študent'' je bil album uvrščen na 7. mesto, v spletni reviji ''Beehype'' pa na 6. mesto najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/dj-grafiti/naj-tolpe-bumov-leta-2017 |title=Naj Tolpe bumov leta 2017 |date=30. december 2017 |accessdate=16. januar 2018 |author= |work=[[Radio Študent]]}}</ref><ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2017/slovenia-3/ |title = Best of 2017 |accessdate = 23. januar 2018 |work = Beehype |archive-date = 2019-04-22 |archive-url = https://web.archive.org/web/20190422144001/https://beehy.pe/best-of-2017/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 7. | Naj domača tolpa bumov 2017<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 6. | Best of 2017<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vsa besedila je napisal [[Mito|Andrej Janžekovič]].<ref name="yt"/> {{track listing |extra_column=Glasba in produkcija |title1=Škatljiva zadeva |length1=2:48 |extra1=Nite (Tine Šrekl) |title2=Cigarilo |length2=2:39 |extra2=[[YNGFirefly]] (Urban Senekovič) |title3=Rodi odri |length3=4:30 |extra3=Wrong Idea (Teraš Joran) |title4=Nova vrsta spišis |length4=2:29 |extra4=YNGFirefly |title5=Vsepovsod |length5=2:48 |extra5=Tamau (Jure Plešic) |title6=Bratstvo in estradstvo |length6=3:29 |extra6=Nite |title7=Volkodlaka |length7=2:44 |extra7=Šuljo (Andrija Šulić) |title8=Vlagam ljubezen v denar |length8=3:12 |extra8=YNGFirefly, Nite |title9=Anotha |length9=3:07 |extra9=YNGFirefly |title10=Mikice |length10=3:18 |extra10=YNGFirefly |title11=Črni Tona |length11=3:57 |extra11=YNGFirefly, Nite |title12=Vetrnice |length12=2:51 |extra12=YNGFirefly |title13=Nadaura |length13=3:34 |extra13=Šuljo |title14=Janez Novak |length14=2:54 |extra14=YNGFirefly |title15=57KillaMilf |length15=2:56 |extra15=YNGFirefly |title16=Penzija |length16=3:10 |extra16=Tamau }} == Zasedba == *[[Mito]] – vokal, besedila *Nite (Tine Šrekl) – beati, aranžmaji, produkcija, miks, snemanje vokalov *Šuljo (Andrija Šulić) – beati, aranžmaji, produkcija, miks *[[YNGFirefly]] (Urban Senekovič) – beati, aranžmaji, produkcija, miks *Wrong Idea (Teraš Joran) – beati, aranžmaji, produkcija, miks *Tamau (Jure Plešic) – beati, aranžmaji, produkcija, miks * Igor Vuk – mastering * Nenad Cizl – oblikovanje ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2017]] [[Kategorija:Albumi Mita]] [[Kategorija:Slovenski hip-hop albumi]] {{album-stub}} {{italic title}} 9f1nnniub7lqnq3pqqb3ey7z5q4jhr7 0 441844 6679866 6534721 2026-05-23T14:49:45Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6679866 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Mateja Gomboc''' [matêja gómboc], [[Slovenci|slovenska]] [[pisateljica]], [[prevajalka]], avtorica učbenikov za [[slovenščina|slovenski jezik]] in [[profesorica]],<ref>{{Citat|title=MATEJA GOMBOC. DSP predstavlja avtorice in avtorje za otroke in mladostnike|url=https://www.youtube.com/watch?v=LTD-_ZyeCOk|date=2022-05-23|accessdate=2024-11-11|last=Društvo slovenskih pisateljev}}</ref> * [[25. marec]] [[1964]], [[Postojna]].  == Življenje in delo == Mateja Gomboc, rojena Fornazarič, je diplomirala iz slovenskega in [[italijanščina|italijanskega]] jezika na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti v Ljubljani]]. Najprej je poučevala slovenščino na Srednji ekonomski in trgovski šoli v Novi Gorici, v letih 2000–2025 pa na [[Škofijska klasična gimnazija, Ljubljana|Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani]]. Sodeluje pri otroških revijah ''[[Mavrica (revija)|Mavrica]], Cicido, Cicibanin Galeb.'' Je članica uredniškega odbora pri literarni reviji ''Zvon''. Na Ministrstvu za šolstvo in šport deluje kot spraševalka za slovenski jezik pri strokovnih izpitih. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole.<ref>{{Navedi splet|title=Mateja Gomboc – Društvo slovenskih pisateljev|url=https://drustvo-dsp.si/pisatelji/mateja-gomboc/|accessdate=2022-12-31|language=sl-SI|archive-date=2022-12-31|archive-url=https://web.archive.org/web/20221231104322/https://drustvo-dsp.si/pisatelji/mateja-gomboc/|url-status=dead}}</ref> Ukvarja se tudi s prevajanjem iz italijanskega jezika, prevaja mladinsko leposlovje in poljudno-strokovno literaturo. Je pisateljica za otroke, mladino in odrasle. Od leta 2012 je izdala sedemnajst knjig za otroke in mladino, med njimi romane, zbirke kratkih zgodb in slikanice. Leta 2022 je prejela za knjigo [[Balada o drevesu|''Balada o drevesu'']] nagrado [[Desetnica (nagrada)|desetnica]], ki jo za najboljše delo otroške in mladinske književnosti podeljuje Društvo slovenskih pisateljev. Roman je bil izbran tudi v projektu Rastem s knjigo za 1. letnik srednjih šol v letu 2022/23, prav tako tudi roman ''Sposojena babica Štefi'' za 7. razred osnovnih šol v letu 2024/25. Otroška knjiga ''Vse živali družine Cmok'' je v šolskem letu 2025/25 bila izbrana za tekmovanje za Cankarjevo priznanje za 4. in 5. razred. Za odrasle sta leta 2014 pod njenim imenom izšla zbirka kratke proze za odrasle ''Pozneje se pomeniva'' in roman za odrasle [[Dantejeva hiša|''Dantejeva hiša'']]. Zelo odmeven je njen roman ''Gorica'', ki je izšel konec leta 2023, saj je bil istega leta nominiran na Slovenskem knjižnem sejmu za knjigo leto, leta 2024 pa za Cankarjevo nagrado. V šolskem letu 2024/25 je bil izbran za tekmovanje za Cankarjevo priznanje za 1. in 2. letnik srednjih šol. Pri Slovenski matici je leta 2024 izšla zbirka kratke proze ''Zavladati vetru''. Za mladinski socialnopsihološki roman ''Preveč zvezd'', ki je 2025 izšel pri založbi Miš, je prejela [[Nagrada Desetnica|nagrado Desetnica]] (2026). Je članica Društva slovenskih pisateljev, Društva slovenskih književnih prevajalcev. PEN-a, Bralne značke Slovenije in IBBY Sekcije za mladinsko književnost.<ref>{{Navedi splet|title=dLib.si - Klic je postal poklic|url=http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUCXKLH4|website=www.dlib.si|accessdate=2024-11-11}}</ref> == Bibliografija == === Leposlovje za odrasle === * [[Dantejeva hiša|''Dantejeva hiša'']], 2014. * ''Pozneje se pomeniva'', 2014. *''Gorica'', 2023. *''[[Zavladati vetru]]'', 2024. === Mladinsko leposlovje === * ''Matic in Meta vsepovsod'', 2012. * ''Ime mi je Jon'', 2013. * ''Polonca, mala in velika'', 2013. * ''Kdo si pa ti?'', 2014. * ''Tinka na kvadrat'', 2014. * ''Drobni koraki velikih junakov'', 2015. * ''Na potep v naravo'', 2016. * ''[[Matic in Meta za ohranitev planeta]]'', 2017.  * Balada o drevesu, 2021. * ''Sposojena babica Štefi'', 2022. * ''Ovčka Saja v božični noči'', 2022. * Maks, 2023 * Skrivnosti Neli Smrkolj, 2024. * Vse živali družine Cmok, 2024. * Preveč zvezd, 2025. * Stric pes, 2025. === Prevodi === * ''Kaj sploh veš o ljubezni'', 2013. * ''V Božji igri'', 2016. * ''Ne pustim te čakati'', 2016. * ''Sinaj'', 2017. * ''Gospodična Evforbija'', 2017. * ''Sonce med prsti'', 2017. *''Nova slaščičarna Evforbija'', 2018. *''Detektiv Črkovalnik'', 2019. *''Drobtinice veselja'', 2020. *''Velika knjiga babic in dedkov'', 2021. *''Svetniki in zavetniki'', 2022. *Klic, 2023. *Presenečenje za Evforbijo, 2024. *Fantastični tečaj slaščičarstva, 2024. *Vsaka zgodba je zgodba o ljubezni, 2025. === Učbeniki === * ''Pisno in ustno sporazumevanje'', 1999. * ''Preproste besede'', 2000. * ''Besede 1–5'' (učbeniki in delovni zvezki), 2001–2016. * prenova Besed ''1–5,'' 2020–2025. * ''Mala slovnica slovenskega jezika, Mala vadnica slovenskega jezika'', 2009–2010. * ''Obvladam 1–2'', 2012.  *''Slovenščina - po korakih do odličnega znanja,'' 2019''.'' *''Mala slovnica slovenskega jezika, Mala vadnica slovenskega jezika'' (prenovljeni), 2020. *''Slovenski poslovni jezik'', 2021. == Sklici == <references /> == Zunanje povezave == * [https://prvi.rtvslo.si/podkast/kulturomat/12295162/174786264 Kulturomat na temo Balade o drevesu] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Gomboc, Mateja}} [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Slovenski prevajalci]] [[Kategorija:Predavatelji na Škofijski klasični gimnaziji, Ljubljana]] 2tad9w6zgo28ko52wkktjriu43ezpgh 0 443114 6679823 6507600 2026-05-23T13:03:57Z Makenzis 158308 6679823 wikitext text/x-wiki {{Football club infobox | | clubname = Beşiktaş JK | | Slika = | | image = [[Slika:BesiktasJK-Logo.svg|150px|logo]] | | fullname = Beşiktaş Jimnastik Kulübü | | nickname = ''Kara Kartallar'' (Orli) | | founded = [[1903]] | | ground = [[Vodafone Park]],<br />[[İstanbul]], [[Turčija]] | | capacity = 41,903 | | chairman = {{ikonazastave|Turčija}} [[Ahmet Nur Çebi]] | coach = {{ikonazastave|Turčija}} [[Sergen Yalçın]] | season= 2025/26 | position= 4. }} '''Beşiktaş Jimnastik Kulübü''', oziroma na kratko '''Beşiktaş J.K.''', '''BJK''' ali '''Beşiktaş''' je [[Turčija|turški]] [[nogomet]]ni klub iz [[Carigrad]]a. Ime nosi po Carigrajski mestni četrti " Beşiktaş ", ki se nahaja tik ob [[Bospor|Bosporju]], kjer je bil ustanovljen [[4. marec|4. marca]] [[1903]] kot prvi turški športni klub nasploh. in trenutno igra v [[Süper Lig]], 1. turški nogometni ligi. Je eden izmed treh največjih, najuspešnejših in najpriljubnejših turških klubov, ki še nikoli ni izpadel v nižji rang tekmovanj. Klub tekmuje tudi v drugih panogah, med drugim v košarki , odbojki , rokometu , atletiki , boksu , rokoborbi , šahu , bridžu , gimnastiki , veslanju , namiznem tenisu , paraportu , športu in nogometu na mivki . == Zgodovina == Ustanovljen je bil 1903, še v časih [[Osmansko cesarstvo|turškega cesarstva]]. Najuspešnejše obdobje Beşiktaşa je obdobje pod povdstvom angleškega stratega Gordona Milneja v devedesetih letih, kjer se je posebej izkazala trojica Metin Tekin, Ali Gültekin in Feyyaz Uçar, kot kratica "MAF". Ravno pod vodstvom Milneja se je tudi zgodil edini trikratni naslov v sezonah 1989–90, 1990–91 in 1991–92, kjer je Beşiktaş tudi postal prvi in ​​edini neporaženi prvak v zgodovini ligaških tekmovanj. === Zadnja leta === Beşiktaş je osvojil prvenstvo tudi v sezoni 1994–95 z nemškim trenerjem Christophom Daumom. Po daljšem premoru je naslednji naslov prvaka prišel v sezoni 2002–2003 za 100. obletnico kluba pod vodstvom romunskega treneja Mircea Lucescuja, prav tako so se uvrstili v četrtfinale pokala UEFA 2002–2003 . Naslednji naslov je prišel v sezoni 2008–2009 z trenerjem Mustafo Denizlijem.. Kasneje je Beşiktaş še trikrat osvojil ligo v letih 2015–16 2016–17 in v letih 2020–21 .Poleg tega se je drugič uvrstili v četrtfinale Lige Evrope 2016–17, in prvič v svoji zgodovini v osmino finala Lige prvakov 2017–18 kot neporažen in prvi iz skupine. . Z domačih tekmovanj ima Beşiktaş 16 naslovov državnega prvaka in 14 naslovov državnega podprvaka, 10 naslovov prvaka in 6 naslovov podprvaka turškega pokala ter 8 naslovov prvaka in 12 naslovov podprvaka turškega superpokala. Z evropskih tekmovanj pa so vidnejši uspehi Beşiktaşa uvrstitev v četrtfinale [[Evropska liga|Evropske lige]] v sezoni [[1986]]/[[1987|87]], kjer je bil nato boljši [[Ukrajina|ukrajinski]] (tedaj sovjetski) [[Dinamo Kijev]] [0-2, 0-5] in dvakratna uvrstitev v četrtfinale [[Nogometna Liga prvakov|Lige prvakov]] in sicer v sezoni [[2002]]/[[2003|03]], kjer je bil nato boljši [[Italija|italijanski]] [[S.S. Lazio|Lazio]] [0-1, 1-2] ter v sezoni [[2016]]/[[2017|17]], kjer je bil nato po [[enajstmetrovka]]h boljši [[Francija|francoski]] [[Olympique Lyonnais|Lyon]] [1-2, 2-1 / 6-7]. Ekipa je letos osvojila dvojno krono (naslov prvaka turške Super Lige in turški pokal sezone 2020–21). . == Stadion == Domači stadion Beşiktaşa je [[Vodafone Park]], ki sprejme 41.903 gledalcev in se nahaja poleg palače Dolmabahçe. == Navijači in Rivalstvo == Slovi kot eden izmed najbolj popularnih klubov v Turčiji ter v turški diaspori. Barvi dresov sta črna in bela. Nadimka nogometašev pa sta ''Kara Kartallar'' ("Črni orli") in ''Siyah Beyazlılar'' ("Črni in Beli"). Rivala Beşiktaşa sta še druga najuspešnejša turška kluba in hkrati mestna tekmeca, [[Fenerbahçe SK|Fenerbahçe]] in [[Galatasaray]]. '''Navijači''' Navijaška skupina se imenuje "'''çArşı'''" (''čarši''), ustanovljena v 80tih letih kot prva organizirana navijaška skupina v Turčiji nasploh. Po družbenih in političnih komentarjih, aktivizmu, koreografijah in pristnemu načinu skandiranja je daleč najbolj prepoznavna in popularna turška navijaška skupina, katero cenijo tudi rivali Beşiktaşa. "''çArşı, her şeye karşı!''" (V slovenščini: <nowiki>''</nowiki> ''çArşı je proti vsem!'' <nowiki>''</nowiki>) Je njeno najbolj znano geslo. Leta 2013 je bila çArşı osrednja mobilizacijska sila za protiterdoganske proteste v parku Gezi. Leta 2007, med domačo tekmo proti Liverpoolu so navijači Beşiktaşa z navijanjem dosegli neverjetnih 140dB glasnosti, kar velja za enega izmed rekordov na športnih prireditvah. == Uspehi == ==== Državno prvnestvo ==== * '''Turška Super Liga''' ** '''Prvaki (16):''' 1956–57, 1957–58, 1959–60, 1965–66, 1966–67, 1981–82, 1985–86, 1989–90, 1990–91, 1991–92, 1994–95, 2002–03, 2008–09, 2015–16, 2016–17, 2020–21 ** Podprvakiprvaki (14): 1962–63, 1963–64, 1964–65, 1967–68, 1973–74, 1983–84, 1986–87, 1987–88, 1988–89, 1992–93, 1996–97, 1998–99, 1999–2000, 2006–07 ==== Pokal ==== * '''Turški Pokal''' ** '''Zmagovalci (10):''' 1974–75, 1988–89, 1989–90, 1993–94, 1997–98, 2005–06, 2006–07, 2008–09, 2010–11, 2020–21 ** Finalisti (6): 1965–66, 1976–77, 1983–84, 1992–93, 1998–99, 2001–02 * '''Turški Superpokal''' ** '''Zmagovalci (8):''' 1967, 1974, 1986, 1989, 1992, 1994, 1998, 2006 ** Finalisti (12): 1966, 1975, 1977, 1982, 1990, 1991, 1993, 1995, 2007, 2009, 2016, 2017 '''V Evropskih tekmovanjih''' * '''Evropski pokal / UEFA Liga prvakov''' ** Četrtfinale: 1986–87 * '''Pokal UEFA / Liga Evropa''' ** Četrtfinale: 2002–03 , 2016–17 == Moštvo sezone 2021/22 == {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vratarji (GK) </span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 30||{{ikonazastave|Turčija}} [[Ersin Destanoğlu|Ersan '''DESTANOĞLU''']] {{Birth date and age|2001|1|1| df=yes}} |- | 34|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Mert Günok|Mert '''GÜNOK''']] {{Birth date and age|1989|3|1| df=yes}} |- | 61|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Emre Bilgin|Emre '''BILGIN''']] {{Birth date and age|2004|2|26| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Branilci (DF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 2|| {{ikonazastave|Francija}} [[Valentin Rosier|Valentin '''ROSIER''']] {{Birth date and age|1996|8|19| df=yes}} |- | 3|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Rıdvan Yılmaz|Rıdvan '''YILMAZ''']] {{Birth date and age|2001|5|21| df=yes}} |- | 4|| {{ikonazastave|Španija}} [[Francisco Montero (nogometaš, rojen 1999)|Francisco '''MONTERO''']] {{Birth date and age|1999|1|14| df=yes}} |- | 23|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Welinton (nogometaš, rojen 1989)|'''WELINTON''']] {{Birth date and age|1989|4|10| df=yes}} |- | 24|| {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Domagoj Vida|Domagoj '''VIDA''']] {{Birth date and age|1989|4|29| df=yes}} |- | 37|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Kerem Kalafat|Kerem '''KALAFAT''']] {{Birth date and age|2001|3|9| df=yes}} |- | 46|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Serdar Saatçı|Serdar '''SAATÇI''']] {{Birth date and age|2003|2|14| df=yes}} |- | 77|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Umut Meraş|Umut '''MERAŞ''']] {{Birth date and age|1995|12|20| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Vezisti (MF)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 5|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Josef de Souza|'''SOUZA''']] {{Birth date and age|1989|2|11| df=yes}} |- | 7|| {{ikonazastave|Francija}} [[Georges-Kévin Nkoudou|Georges-Kévin '''NKOUDOU''']] {{Birth date and age|1995|2|13| df=yes}} |- | 10|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Oğuzhan Özyakup|Oğuzhan '''ÖZYAKUP''']] {{Birth date and age|1992|9|23| df=yes}} |- | 11|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Gökhan Töre|Gökhan '''TÖRE''']] {{Birth date and age|1992|1|20| df=yes}} |- | 12|| {{ikonazastave|Nemčija}} [[Can Bozdoğan|Can '''BOZDOĞAN''']] {{Birth date and age|2001|4|5| df=yes}} |- | 13|| {{ikonazastave|Kanada}} [[Atiba Hutchinson|Atiba '''HUTCHINSON''']] {{Birth date and age|1983|2|8| df=yes}} [[Image:Captain sports.svg|12px]] |- | 14|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Mehmet Topal|Mehmet '''TOPAL''']] {{Birth date and age|1986|3|3| df=yes}} |- | 15|| {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Miralem Pjanić|Miralem '''PJANIĆ''']] {{Birth date and age|1990|4|2| df=yes}} |- | 18|| {{ikonazastave|Alžirija}} [[Rachid Ghezzal|Rachid '''GHEZZAL''']] {{Birth date and age|1992|5|9| df=yes}} |- | 20|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Necip Uysal|Necip '''UYSAL''']] {{Birth date and age|1991|1|24| df=yes}} |- | 62|| {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Berkay Vardar|Berkay '''VARDAR''']] {{Birth date and age|2003|1|14| df=yes}} |- | 65|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Emirhan İlkhan|Emirhan '''İLKHAN''']] {{Birth date and age|2004|1|6| df=yes}} |- |} {| class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin: .30em; background-color:#FFFFFF;" !colspan="3" align=center style="background-color:#0000D2;"|<span style="color: white;">Napadalci (FW)</span> |- !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> !align=center style="background-color:#FFFFFF;"|<span style="color:#030C43;"></span> |- | 9|| {{ikonazastave|Belgija}} [[Michy Batshuayi|Michy '''BATSHUAYI''']] {{Birth date and age|1993|10|2| df=yes}} |- | 17|| {{ikonazastave|Kanada}} [[Cyle Larin|Cyle '''LARIN''']] {{Birth date and age|1995|4|17| df=yes}} |- | 28|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Kenan Karaman|Kenan '''KARAMAN''']] {{Birth date and age|1994|3|5| df=yes}} |- | 50|| {{ikonazastave|Turčija}} [[Güven Yalçın|Güven '''YALÇIN''']] {{Birth date and age|1999|1|18| df=yes}} |- | 90|| {{ikonazastave|Brazilija}} [[Alex Teixeira|Alex '''TEIXEIRA''']] {{Birth date and age|1990|1|6| df=yes}} |- |} {|class="toccolours" border="0" cellpadding="2" cellspacing="0" align="left" style="margin:0.5em;" !colspan="2" align=center bgcolor="#DDDDDD"|<span style="color:#000000;">Trener</span> |- |{{ikonazastave|Francija}} ||[[Valérien Ismaël|Valérien '''ISMAËL''']] {{Birth date and age|1975|9|28| df=yes}} |- |} {{-}} [[Kategorija:Turški nogometni klubi]] [[Kategorija:Športna moštva, ustanovljena leta 1903]] [[Kategorija:Šport v Carigradu]] [[Kategorija:Beşiktaş JK|*]] {{normativna kontrola}} pl6jc4qcwy9kf0y88l2tism583ph41i 0 443730 6680112 6255672 2026-05-24T05:05:01Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680112 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name= Belgija |map =Be-map.png |continent =[[Evropa]] |region =Zahodna Evropa |coordinates ={{coord|50|50|N|4|00|E|type:country}} |area ranking =139. |km area =30528 |percent land= 89 |km coastline =66,5 | borders =dolžina meje: 1297&nbsp;km |highest point= Signal de Botrange 694 m |lowest point= De Moeren –3 m |longest river=[[Šelda]] 200&nbsp;km |largest lake= | }} '''Belgija''' je zvezna država v zahodni Evropi, ki meji na [[Severno morje]]. Meje deli s [[Francija|Francijo]] (556 km), [[Nemčija|Nemčijo]] (133 km), [[Luksemburg]]om (130 km) in [[Nizozemska|Nizozemsko]] (478 km). Sestavljajo jo regije [[Flandrija]], [[Valonija]] in [[Bruselj|Bruselj glavno mesto]]. == Splošno == Skupni obnovljivi vodni viri: 18,3 km³ (2011) Odvajanje sladke vode (domače/industrijske/kmetijske): *skupaj: 6,22 km³/leto (12 %/88 %/1 %) *na prebivalca: 589,8 m³/leto (2007) Naravne nevarnosti: poplave so grožnja na območjih rekreacijskih obalnih kopališč, zaščitenih pred morjem z betonskimi nasipi Geografija – opomba: križišče zahodne Evrope; večina zahodnoevropskih prestolnic je 1000 km od Bruslja, ki je sedež Evropske unije in Nata Najdaljša razdalja: 280 km JV–SZ/222 km SV–JZ == Območje == [[Image:Belgium RegProv.png|300px|thumb|Karta belgijskih regij in provinc]] Belgija ima površino 30.528 kvadratnih kilometrov <ref>{{Navedi splet |url=http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/filing_card_belgium/index.jsp |title=arhivska kopija |accessdate=2017-12-30 |archive-date=2011-01-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110112031912/http://www.belgium.be/en/about_belgium/country/belgium_in_nutshell/filing_card_belgium/index.jsp |url-status=dead }}</ref> s 16.844 kvadratnih kilometrov za Valonijo, 13.522 kvadratnih kilometrov za Flandrijo ter 161 kvadratnih kilometrov za glavno mesto – regijo Bruselj. Po provincah je območje razdeljeno takole: * Luksemburg: 4440 km² * Liège: 3862 km² * Hainaut: 3786 km² * Namur: 3666 km² * Zahodna Flandrija: 3144 km² * Vzhodna Flandrija: 2982 km² * Antwerpen: 2867 km² * Limburg: 2422 km² * Flandrijski Brabant: 2106 km² * Valonski Brabant: 1091 km² Da bi dobili celotno površino Belgije, bi bilo treba na seznam dodati površino Bruseljske regije (tudi regija Bruselj glavno mesto), saj ni več v nobeni belgijski pokrajini, ker je bila pokrajina Brabant razdeljena. Belgija ima tudi 3462 kvadratnih kilometrov morskih ozemelj v Severnem morju. 29. maja 2000 je Nizozemska dala 2000 kvadratnih metrov Belgiji (kos zemlje v Zelzatu ob kanalu Gent-Terneuzen). V primerjavi z drugimi državami je Belgija 1,5-krat večja kot [[Wales]] v [[Združeno kraljestvo|Združenem kraljestvu]]. Navadno se Belgija uporablja kot merska enota pri primerjavi z velikostjo držav. <ref>{{navedi splet |url=http://www.sizeofbelgium.com/pmwiki.php |title=Archived copy |accessdate=2010-04-04 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20100221223914/http://www.sizeofbelgium.com/pmwiki.php |archivedate=2010-02-21 |df= }}</ref> Novembra 2016 sta se Belgija in Nizozemska strinjali, da Nizozemska prepusti Belgiji majhno, nenaseljeno zemljišče zaradi spremembe toka reke [[Meuse|Moze]] (ali Maas v nizozemščini). Zemljiška zamenjava bo začela veljati leta 2018. <ref>{{navedi novice|url=https://www.theguardian.com/world/2016/nov/29/belgium-and-the-netherlands-agree-to-swap-land-to-restore-border|title=Belgium and Netherlands agree to swap land to simplify border|agency=Reuters|date=2016-11-29|work=The Guardian|access-date=2017-08-04|language=en-GB|issn=0261-3077}}</ref> == Fizična geografija == [[File:Régions naturelles de Belgique.jpg|thumb|350px|Naravne regije Belgije]] [[Image:Hautes-Fagnes.jpg|thumb|200px|Pokrajina v višavju Hautes Fagnes v Ardenih]] [[Image:Hoge-Blekker.Koksijde.jpg|thumb|right|200px|Sipine v Koksijdu ob Severnem morju]] Belgija ima tri glavne geografske regije: obalno ravnico na severozahodu, osrednjo planoto in ardensko višavje na jugovzhodu. Obalna ravnina je sestavljena predvsem iz peščenih [[sipina|sipin]] in [[polder]]jev. Polderji so območja kopnega blizu morske gladine ali pod njo, pridobljeni iz morja, zaščiteni z nasipi ali v notranjosti z območji, izsušenimi s kanali. Druga geografska regija, osrednja planota, leži naprej v notranjosti. To je gladko, počasi naraščajoče območje, ki ima veliko rodovitnih dolin in ga namaka veliko vodnih poti. Tu lahko najdemo tudi jame in majhne soteske. Tretja geografska regija so [[Ardeni]], bolj skalnati kot prvi dve. To je močno gozdnata planota, zelo skalnata in ni primerna za gojenje, razteza se v severno Francijo in Nemčijo, kjer se imenuje Eifel. Tu najdemo veliko živalskega sveta. Najvišja točka v Belgiji, Signal de Botrange, je na tem območju z le 694 metri. V Belgiji je sorazmerno malo naravnih jezer in nobeno ni veliko. Značilne naravne regije vključujejo Ardene, Campine in Hautes Fagnes. === Reke in jezera === Celotna Belgija se odmaka v [[Severno morje]], razen občine Momignies (Macquenoise), ki jo reka Oise odmaka v [[Rokavski preliv]]. V morje tečejo tri glavne reke: [[Šelda]] (200 km v Belgiji, 350 km v celoti), [[Meuse|Moza]] (183 km v Belgiji, skupaj 925 km) in [[Izer]] (50 km v Belgiji, skupaj 78 km). Druge reke so Rupel, Senne, Sambre, Lesse, Ourthe, Lys in Dijle. Glavna jezera so Genval, Bütgenbach, Eau d'Heure, Gileppe, Eupen in Robertville. === Umetne plovne poti === V Belgiji je tudi veliko umetnih plovnih poti ali kanalov, med drugim pomorski kanal Bruselj–Šelda, kanal Bruselj–Charleroi, osrednji valonski kanal (Canal du Centre) in Albertov kanal. === Podnebje === Belgijsko podnebje je tako kot v večini severozahodne Evrope <ref>{{cite journal | author1=Peel, M. C. | author2=Finlayson, B. L. | author3=McMahon, T. A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen–Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | pages=1633–1644 | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | issn=1027-5606 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | access-date=2017-12-30 | archive-date=2017-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170210144308/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | url-status=dead }} ''(direct: [http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf Final Revised Paper] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf |date=2012-02-03 }})''</ref> morsko zmerno z občutnimi padavinami v vseh letnih časih ([[Köppnova podnebna klasifikacija]]: Cfb, povprečna temperatura je 3 °C januarja in 18 °C julija, povprečna količina padavin je 65 mm januarja in 78 mm v juliju) [5]. Belgija ima običajno hladne zime, vendar pa so že bile temperature do –16 °C, poleti pa je udobno toplo, vendar pa se temperatura lahko občasno dvigne do 30 °C. === Gore in hribi === Najvišja točka v Belgiji je Signal de Botrange na nadmorski višini 694 m. Drugi hribi so Kemmelberg (159 m) in Koppenberg (77 m), ki sta znana kot del kolesarskih dirk Gent–Wevelgem in Tour of Flanders (dirka po Flandriji). === Skrajne točke === [[Image:Extreme points Belgium.png|right|250px|thumb|Skrajne točke Belgije]] Seznam skrajnih točk v Belgiji, točke, ki so dlje severno, južno, vzhodno, zahodno, visoko ali nizko od katere koli druge lokacije: * severna točka – Dreef, občina Hoogstraten, Antwerpen * najjužnejša točka – Torgny, občina Rouvroy, Luksemburg * zahodna točka – De Panne, Zahodna Flandrija * vzhodna točka – Krewinkel, občina Büllingen, Liège * najvišja točka – Signal de Botrange (694 m) * najnižja točka – De Moeren (–3 m) Belgijski nacionalni geografski inštitut je izračunal, da osrednja točka Belgije leži na koordinatah {{coord|50|38|28|N|4|40|05|E|region:BE_type:landmark}} v kraju Nil-Saint-Vincent-Saint-Martin v občini Walhain.<ref>{{navedi splet |url=http://www.walhain.be/template.asp?m=2&sm=3&smenu=Centre%20g%E9ographique&tmp=4 |title=Centre géographique - Le Site |language=fr |publisher=Municipality of Walhain |accessdate=2007-03-09 |archiveurl=https://www.webcitation.org/5msIVitEZ?url=http://www.walhain.be/template.asp?m=2 |archivedate=January 18, 2010 |url-status=dead |df= }}</ref> == Naravni viri == Naravni viri v Belgiji so gradbeni material, kremenčev pesek in karbonati. Belgija je imela rudnike [[premog]]a. Raba zemljišč leta 2012: * obdelovalna zemljišča: 26,49 % * stalni nasadi: 0,79 % * drugo: 72,72 % Leta 2007 je bila ocenjena površina namakanih zemljišč 233,5 km². == Okolje == Zaradi velike gostote prebivalstva in lege v središču zahodne Evrope ima Belgija resne okoljske težave. V poročilu iz leta 2003 [7] je bilo napisano, da je bila voda v belgijskih vodah najnižje kakovosti v Evropi, bila je na dnu lestvice 122 pregledanih držav. Okolje je izpostavljeno močnim pritiskom človekovih dejavnosti: urbanizacija, gosta prometna mreža, industrija, obsežna vzreja živali in pridelovanje kultur; onesnaževanje zraka in vode ima tudi posledice za sosednje države; negotovosti v zvezi z zveznimi in regionalnimi odgovornostmi (zdaj rešene) so upočasnile napredek pri reševanju okoljskih izzivov. == Mesta == Glavna mesta v Belgiji glede na število prebivalstva so [[Bruselj]], [[Antwerpen]], [[Gent]], [[Charleroi]] in [[Liège]]. Druga pomembna mesta so [[Brugge]], [[Namur]], [[Leuven]], [[Mons]] in [[Mechelen]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.lib.utexas.edu/maps/europe/belgium.jpg Map of Belgium] from lib.utexas.edu [[Kategorija:Geografija Belgije]] mweiz4u4obip4lyaitwqfjtvg0ezjnb 0 446286 6679970 6678577 2026-05-23T17:40:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679970 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Cesta | country = ISL | type = Primary | route = 1 | map = | map_notes = Potek krožne ceste z nekaterimi pomembnejšimi kraji, ki jih povezuje: 1) [[Reykjavík]]; 2) [[Borgarnes]]; 3) [[Blönduós]]; 4) [[Akureyri]]; 5) [[Egilsstaðir]]; 6) [[Höfn]]; 7) [[Selfoss]]. | length_km = 1322 | length_ref = <ref name=Distances>{{cite web|title=Vegalengdir (Distances between places)|url=http://www.vegagerdin.is/vegakerfid/vegalengdir/|publisher=Icelandic Road Administration|access-date=12 February 2014|language=is|archive-date=2016-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108192311/http://www.vegagerdin.is/vegakerfid/vegalengdir|url-status=dead}}</ref> | established = 1974 | direction_a = | terminus_a = | junction = | direction_b = | terminus_b = | maint = Icelandic Road Administration (Vegagerðin) }} '''Cesta 1''' ({{jezik-is|Þjóðvegur 1}}) ali '''krožna cesta''' (''Hringvegur'') je državna [[cesta]] na [[Islandija|Islandiji]], ki poteka okoli otoka in povezuje večino naseljenih delov države. Skupna dolžina ceste je 1332 kilometrov.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.vegagerdin.is/vegakerfid/vegalengdir/|title=Vegalengdir|date=|accessdate=11. 3. 2018|website=Vegagerðin|publisher=|last=|first=|language=is|archive-date=2016-01-08|archive-url=https://web.archive.org/web/20160108192311/http://www.vegagerdin.is/vegakerfid/vegalengdir|url-status=dead}}</ref> Nekatere najpriljubljenejše islandske turistične znamenitosti, kot so slapova [[Seljalandsfoss]] in [[Skógafoss]], [[Dyrhólaey]] in ledeniška laguna [[Jökulsárlón]], se nahajajo ob tej cesti. Krog je bil sklenjen leta 1974 z odprtjem [[most]]u čez reko [[Skeiðará]], najdaljšega mostu na Islandiji, na jugovzhodu države. == Značilnosti == [[Slika:Hringvegur.jpg|sličica|200x200_pik|Cesta 1]] Cesta je večidel dvopasovna, s po enim pasom za vsako smer. Kjer teče skozi večja mesta, je lahko število pasov večje, kot tudi v [[predor]]u [[Hvalfjarðargöng]]. Mnogi mostovi, posebej na vzhodnem delu, imajo samo en pas za obe smeri ter so zgrajeni iz lesa ali jekla. Cesta je skoraj v celoti [[asfalt]]irana; po spremembi številčenja cest novembra 2017<ref name=":0">{{Navedi novice|url=http://icelandreview.com/news/2017/11/09/changes-ring-road-weekend|title=Changes To Ring Road This Weekend|last=Finnsson|first=Geir|date=9. 11. 2017|newspaper=Iceland Review|accessdate=11. 3. 2018|language=en}}</ref> ostaja neasfaltiran le še nekaj kilometrov ceste ob obali fjorda [[Berufjörður]] na vzhodni Islandiji. Vzdrževanje in gradnja tako glavnih kot manjših cest je v pristojnosti islandske uprave za ceste ''Vegagerðin''. Omejitev hitrosti na večini ceste je 90 km/h in na neasfaltiranih odsekih 80 km/h. V zimskem času večina ceste 1 ostane odprta in očiščena snega, nekateri odseki pa se lahko zaprejo. Najočitnejši tak primer je bil odsek ceste med [[Breiðdalsvík]]om in [[Egilsstaðir]]jem (čez planoto [[Breiðdalsheiði]]) na vzhodu, zaradi česar so ga vozniki, ki so potovali med mestoma, morali obvoziti po ovinkasti obalni cesti preko [[Reyðarfjörður]]ja (nekdanjih cestah 96 in 92). Novembra 2017 je s spremembo številčenja cest ta odsek postal del ceste 1, pot čez Breiðdalsheiði pa je sedaj označena kot cesta 95.<ref name=":0" /> === Nevarnosti === Nekateri odseki ceste vsebujejo nepregledne ovinke in grebene, enopasovne mostove in ozke prelaze. Pozimi lahko voznike ogrožata tudi poledica in močan veter. Cesta 1 prečka nekatere nižine, zgrajene iz [[Ledenik|ledeniških]] naplavin (''sandur''), kar je oteževalo gradnjo ceste. Na teh mestih cesto ogrožajo tudi pogoste [[Ledeniška poplava|ledeniške poplave]] (''jökulhlaup'') med ali po izbruhih [[ognjenik]]ov. Mostove in druge odseke ceste, ki jih prizadenejo, je zato pogosto potrebno znova zgraditi. === Promet === Prometnost je na različnih odsekih po državi zelo različna: v [[Reykjavík]]u in njegovi okolici cesto dnevno uporabi 5000–10 000 vozil, medtem ko odseke, najbolj oddaljene od večjih mest, prevozi povprečno manj kot 100 vozil na dan.{{cn}} Krožna cesta je priljubljena med [[Turizem|turisti]], saj pokriva večino države in se v njeni bližini nahaja mnogo znamenitosti. Cesto že dolgo uporabljajo islandske družine za poletne izlete, v zadnjih letih pa je čedalje bolj priljubljena med tujimi turisti, ki za pot najamejo avtomobil ali s [[trajekt]]om pripeljejo svojega. === Pomembnejše zgradbe === Cesta 1 poteka čez številne [[most]]ove in skozi nekaj [[predor]]ov. Med največjimi so: * predor [[Hvalfjarðargöng]] (5770 m) * predor [[Almannaskarðsgöng]] (1300 m) * predor [[Fáskrúðsfjarðargöng]] (5900 m) * predor [[Vaðlaheiðargöng]] (v gradnji) == Naselja == [[Slika:Islande - Reykjavik du haut de la cathédrale.jpg|sličica|200x200_pik|Reykjavík]] [[Slika:Akureyri.JPG|sličica|200x200_pik|Akureyri]] [[Slika:Eggin í Gleðivík.jpg|sličica|200x200_pik|Djúpivogur]] Ob cesti 1 se nahajajo naslednja naselja (v smeri urinega kazalca od Reykjavíka): *[[Reykjavík]] *[[Mosfellsbær]] *[[Borgarnes]] *[[Bifröst]] *[[Blönduós]] *[[Akureyri]] *[[Reykjahlíð]] *[[Egilsstaðir]] *[[Reyðarfjörður]] *[[Eskifjörður]] *[[Fáskrúðsfjörður]] *[[Stöðvarfjörður]] *[[Breiðdalsvík]] *[[Djúpivogur]] *[[Höfn]] *[[Kirkjubæjarklaustur]] *[[Vík í Mýrdal]] (''Vík'') *[[Skógar]] *[[Hvolsvöllur]] *[[Hella]] *[[Selfoss (mesto)|Selfoss]] *[[Hveragerði]] == Slike == <gallery> Slika:Hringvegur in Borgarfjörður.jpg|Tipičen odsek ceste pri [[Borgarfjörður]]ju Slika:Road Iceland 02.jpg|Cesta 1 ob vzhodnih fjordih Highway 1 sign iceland.jpg|Prometni znaki Slika:Kilometerschild Hringvegur.JPG|Tabla z razdaljami pri [[Egilsstaðir]]ju Slika:Opi Hvalfjarðagöng.jpg|Vhod v predor [[Hvalfjarðargöng]] Slika:Katla bridge - panoramio.jpg|Enopasovni most Slika:Hringvegur-pjt.jpg|Neasfaltiran odsek med Egilsstaðirjem in Höfnom </gallery> == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons|Hringvegur}} {{wikivoyage|Route 1-Ring Road}} {{wikiatlas|Iceland}} [[Kategorija:Ceste na Islandiji]] fwnnl6yj9ecfuzrpcqtblwqcyjxy1q3 0 448505 6680083 6573224 2026-05-23T22:17:08Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680083 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Don't Listen to This | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Blaž Gracar|Blaž]] | Cover = blaz_album_dontlistentothis.jpg | Released = 17. marec 2016 | Recorded = | Studio = Glasbena šola Koper, [[Koper]] | Genre = [[IDM]], [[inštrumentalni hip hop]] | Length = | Label = [[Beton Records]] | Producer = Blaž Gracar | Last album = ''[[The b Of]]''<br />(2014)| This album = '''''Don't Listen to This'''''<br />(2016) | Next album = ''[[Steven]]''<br />(2018) {{Singles |Name = Don't Listen to This |Type = studio |Single 1 = Friendzone |Single 1 date = 13. marec 2016<ref>{{YouTube|NhJiqh1zYL0}}</ref> |Single 2 = Don't Listen to This |Single 2 date = 22. maj 2016<ref>{{YouTube|encT0eRAoIg}}</ref> }}}} '''''Don't Listen to This''''' je debitantski [[studijski album]] [[Slovenci|slovenskega]] [[elektronska glasba|elektronskega]] izvajalca [[Blaž Gracar|Blaža]], izdan 17. marca 2016 pri založbi [[Beton Records]].<ref name="bc">{{navedi splet |url = https://blazh.bandcamp.com/album/dont-listen-to-this |title=Don't Listen To This |work=Bandcamp |accessdate=9. maj 2018}}</ref> Bonus zadnja pesem na albumu je priredba pesmi "My Will" [[metal]] skupine [[The Canyon Observer]], ki je izšla na njihovem debitantskem [[EP|EP-ju]] ''[[Chapter I: The Current of Her Ocean Brings Me to My Knees]]'' (2011). ==Kritični odziv== {{Ocene albuma |rev1 =''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev1score = {{Rating|4|5}}<ref name="ml">{{navedi splet |url=http://www.mladina.si/173286/blaz-don-t-listen-to-this/ |title=Blaž: Don’t Listen to This |author=Borka |date=25. marec 2016 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |accessdate=26. april 2018}}</ref> }} Kritični odziv na album je bil pozitiven. Za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Borka album ocenila s 4 zvezdicami in pripomnila: "Je album, ki zveni kot posnet, angažiran, načrtno razdrobljen živi nastop z neštetimi učinki, nenadnimi spremembami in totalnimi šusi. Celo s kančkom akustike. In je zvočno nasičena natlačenka, shizofrenija, za katero se skriva izjemen občutek za skladanje. Brez predsodkov, bolj na strani IDM-a, a tudi s kakšnim trikom EDM-a."<ref name="ml"/> Za [[Radio Študent]] pa je Goran Kompoš o albumu rekel: "S svojo trendovsko podobo najprej nagovarja ljubitelje sodobne zvedave elektronske glasbe, ki cenijo izvirnost, drznost in preprosto izvrstno narejene komade."<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/bla%C5%BE-dont-listen-to-this |title=BLAŽ: DON'T LISTEN TO THIS |work=[[Radio Študent]] |date=15. marec 2016 |accessdate=9. maj 2018 |author=Kompoš, Goran}}</ref> Ob koncu leta je bil vključen na seznam Naj tolpa bumov 2016, in sicer na 7. mesto.<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=Naj (domače) tolpe bumov 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=28. december 2016 |author= |work=Radio Študent}}</ref> Ob koncu leta je bil s strani spletne revije ''Beehype'' album izbran za 3. najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |title = Best of 2016 |accessdate = 7. januar 2017 |work = Beehype |archive-date = 2020-11-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20201112040259/https://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | ''[[Radio Študent]]'' | align=center| 7. | Naj tolpa bumov 2016<ref name="rs"/> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 3. | Best of 2016<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisal [[Blaž Gracar|Blaž]], razen kjer je to navedeno. {{track listing |title1=Air Finally! |length1=2:26 |title2=Cloudboy |length2=3:02 |title3=Friendzone |length3=3:19 |title4=Droga |length4=3:07 |title5=Bring My Dogs Back |length5=5:01 |title6=Chantboy |length6=5:53 |note6=feat. Simon Intihar |title7=Don't Listen to This |length7=2:03 |title8== |length8=2:44 |note8=feat. Simon Intihar |title9= Adam's Fall |length9=4:07 |title10=Thank You for Ears |length10=1:47 |title11=My Will (Blaž Remix) |length11=4:05 |note11=bonus pesem; priredba skupine [[The Canyon Observer]] |total_length= }} == Zasedba == * [[Blaž Gracar]] — klaviature, klavir, kitara, vokal, produkcija, miks, mastering * Simon Intihar — dodatni aranžmaji, bobni ("Chantboy", "=") * Ivan Gracar — violončelo ("Friendzone") * Aleksandra Alavanja Drucker — asistentka pri snemanju * Jure Vlahović — inženiring * Nataša "Dot" Mušević — dodaten inženiring * Petra Bohinc — oblikovanje naslovnice * Gašper Letonja — dodaten miks * Gregor Bajc — dodaten miks ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2016]] [[Kategorija:Albumi Blaža]] {{italic title}} ogzogr1pxlhpp1juebda2gx5ndeb3zn 0 450457 6680127 5016543 2026-05-24T06:22:20Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680127 wikitext text/x-wiki '''Zastava občine Mirna Peč''' je sestavljena iz treh polj. Kadar visi pokončno si polja sledijo tako, da je na vrhu zeleno, v sredini rumeno, spodaj pa modro polje. Srednje rumeno polje je kvadratno, na njem pa so upodobljene tri [[čebela|čebele]] iz [[grb Občine Mirna Peč|grba občine]]. ==Viri== * {{navedi splet|url=https://www.mirnapec.si/objave/187|title=Grb in zastava|publisher=Občina Mirna Peč|accessdate=29. junija 2018}} {{Zastave-Občine-SLO}} {{flag-stub}} [[Kategorija:Zastave občin v Sloveniji|Mirna Peč]] [[Kategorija:Občina Mirna Peč]] [[Kategorija:Trobojnice|Mirna Peč]] 2t6v6pl5bi3gnj5uy0qnrxj4kuftug1 0 451669 6680084 6277370 2026-05-23T22:56:12Z Imranqazi90 198496 /* */ 6680084 wikitext text/x-wiki {{Infobox language | name = Kašmirščina | nativename = {{lang|ks|كٲشُر, कॉशुर, 𑆑𑆳𑆯𑆶𑆫𑇀}} | image = Kashmiri language.png|thumb| | imagesize = | imagecaption = beseda »Košur« v pisavah [[nastalik (pisava)|nastalik]], [[šarada (pisava)|šarada]] in [[devanagari]] | pronunciation = {{IPA|[kəːʃur]}} | states = [[Džamu in Kašmir]],[[Azad Kašmir]] | region = [[Kašmirska dolina]], [[Čenab dolina]] | ethnicity = [[Kašmirci]] | speakers = {{sigfig|6,922|1<!--1 fig cuz 120k from 2004, should be higher now-->}} milijonov<!--6798k+124k--> | date = 2011 census | ref = e22 | familycolor = Indo-European | fam2 = [[indoiranski jeziki|indoiranski]] | fam3 = [[indoarijski jeziki|indoarijski]] | fam4 = [[dardski jeziki|dardski]] | dia1 = Kaštavari (standard) | dia2 = Poguli | script = [[Nastalik (pisava)|perzijsko-arabska pisava]] (sodobna),<ref name="Mouton de Gruyter">{{navedi knjigo|url = https://books.google.com/books?id=LMZm0w0k1c4C&printsec=frontcover#v=onepage&q=&f=false|title = Sociolinguistics|publisher = Mouton de Gruyter|accessdate = 2009-08-30}}</ref><br> [[devanagari]] (sodobni),<ref name="Mouton de Gruyter"/><br> [[šarada (pisava)|šarada]] (antično/liturgičen)<ref name="Mouton de Gruyter"/> | nation = {{IND}}<ref name="Ethnologue2">{{navedi splet|url = http://www.koshur.org/contents.html|title = Kašmirščina: Jezik v Indiji |publisher = Ethnologue |accessdate = 2007-06-02}}</ref> | iso1 = ks | iso2 = kas | iso3 = kas | glotto = kash1277 | glottorefname = Kashmiri | notice = IPA }} '''Kašmirščina''' ({{lang|ks|{{Nastaliq|کأشُر}}, कॉशुर}}), ali '''košur''' (izgovori kọ̄šur ali kạ̄šur<ref name=":0">{{navedi novice|url=https://www.ethnologue.com/language/kas|title=Kašmirščina|work=Ethnologue|access-date=2018-02-26|language=en}}</ref>) je jezik iz [[Dardski jeziki|dardske podskupine]]<ref name="Britannica">{{navedi splet|url = http://www.britannica.com/eb/article-9044802/Kashmiri-language|title = Kašmirski jezik|publisher = Encyclopædia Britannica|accessdate = 2007-06-02}}</ref> [[indoarijski jeziki|indoarijskih jezikov]], ki se v glavnem govori v [[Kašmirska dolina|Kašmirski dolini]] in dolini [[Čenab]] v indijski zvezni državi [[Džamu in Kašmir]].<ref name="Koshur">{{navedi splet|url = http://www.koshur.org/contents.html|title = Košur: Uvod v pogovorno kašmirščino|publisher = Kashmir News Network: Language Section (koshur.org) |accessdate = 2007-06-02}}</ref><ref name="Vitasta">{{navedi splet|url = http://vitasta.org/2001/2.1.html|title = Kašmirska literatura|publisher = Kashmir Sabha, Kolkata|accessdate = 2007-06-02|url-status=dead|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070929074752/http://vitasta.org/2001/2.1.html|archivedate = 2007-09-29 |df = dmy-all}}</ref><ref name="KOA">{{navedi splet|url = http://www.koausa.org/Languages/Shashi.html|title = Kašmirski jezik: Korenine, razvoj in sorodstvo|author = S. S. Toshkhani|publisher = Kashmiri Overseas Association, Inc. (KOA)|accessdate = 2007-06-02|url-status=dead|archiveurl = https://web.archive.org/web/20070421212451/http://www.koausa.org/Languages/Shashi.html|archivedate = 2007-04-21 |df = dmy-all}}</ref> Kašmirščino govori preko 6 milijonov prebivalcev indijske zvezne države Džamu in Kašmir ter [[Kašmirska diaspora]] v drugih indijskih državah,<ref name=":0" /><ref name="Kabuli">[http://www.censusindia.gov.in/Census_Data_2001/Census_Data_Online/Language/Statement1.htm Izvleček po številu govorcev jezikov in materinih jezikov – 2001] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120206233628/http://www.censusindia.gov.in/Census_Data_2001/Census_Data_Online/Language/Statement1.htm |date= 2012-02-06 }}, ''Popis v Indiji'' (pridobljeno 17. marca 2008). Natančno število iz popisa leta 2001 je bilo 5.362.349 ljudi, ki so kašmirščino navedli kot »materni jezik« in 5.527.698 ljudi je navedlo kot »svoj jezik« (ki vključuje tudi manjše sorodne vezane dialekte/jezike).</ref> in okoli 350.000 ljudi v dolinah [[Neelam]] ter [[Leepa]] v [[Azad Kašmir]]ju, Pakistan.<ref>{{navedi splet|url=https://www.academia.edu/6485567/Languages_of_Erstwhile_State_of_Jammu_Kashmir_A_Preliminary_Study_?auto=download|title=Jeziki v prvotni državi Džamu in Kašmir (Preliminarna študija)|last=Shakil|first=Mohsin|date=2012|website=|publisher=|access-date=}}</ref> Kašmirski jezik je eden od [[Seznam_uradnih_jezikov_Indije|22 uradno priznanih jezikov]] v [[Indija|Indiji]],<ref name="Central Institute of Indian Languages">{{navedi splet|url = http://www.ciil.org/Main/languages/indian.htm|title = Uradno priznani jeziki Indije|publisher = Central Institute of Indian Languages|accessdate = 2007-06-02|archive-date = 2007-05-24|archive-url = https://web.archive.org/web/20070524104936/http://www.ciil.org/Main/Languages/indian.htm|url-status = dead}}</ref> in je naveden v ''osmi listi'' v ustavi države Džamu in Kašmir. Poleg drugih regionalnih jezikov, navedenih v ''Šesti listi'', kot sta tudi [[hindijščina]] in [[urdujščina]], je tudi kašmirščina jezik te države.<ref name="GAD">{{navedi splet|url=http://jkgad.nic.in/statutory/Rules-Costitution-of-J&K.pdf |title=The Constitution of Jammu and Kashmir (India) |publisher=General Administrative Department of the Government of Jammu & Kashmir (India) |accessdate=2007-06-02 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20120507200338/http://jkgad.nic.in/statutory/Rules-Costitution-of-J%26K.pdf |archivedate= 2012-05-07 |df= }}</ref> Večina kašmirsko govorečih uporablja tudi urdujščino ali [[Indijska angleščina|angleščino]] kot drugi jezik.<ref name="Ethnologue">{{navedi splet|url=http://www.ethnologue.com/show_language.asp?code=kas|title=Kašmirščina: Jezik Indije|publisher=Ethnologue|accessdate=2007-06-02}}</ref> Novembra 2008 je bila kašmirščina uvedena kot obvezen predmet v vseh državnih šolah v Kašmirski dolini do nivoja srednjih šol.<ref name="API-Compulsory">{{navedi splet|url = http://www.oneindia.com/2008/11/01/kashmiri-made-compulsory-subject-in-schools-1225558278.html|title = Kašmirski jezik uveden kot obvezni predmet v šolah|publisher = One India|accessdate = 2016-01-01}}</ref> ==Literatura== Leta 1919 je George Abraham Grierson zapisal, da je »kašmirščina edini dardijski jezik, v katerem obstaja tudi literatura«. Kašmirsko literaturo lahko sledimo več kot 750 let v preteklost. ==Sklici== {{sklici}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Indoarijski jeziki]] [[Kategorija:Jeziki Indije]] [[Kategorija:Jeziki Pakistana]] 672btfwb9n8zfzwj66ieye0657bkkhh 0 451745 6679945 6637287 2026-05-23T16:52:12Z Cajnik 75920 6679945 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Film | name = Izbrisana | image = Izbrisana_poster_si.jpg | caption = | director = [[Miha Mazzini]] | producer = Frenk Celarc (Gustav Film) | writer = [[Miha Mazzini]] | starring = [[Judita Franković Brdar]] (Ana), Sebastian Cavazza (ljubimec), Izudin Bajrović (oče), Doroteja Nadrah (Tanja), Silva Čušin (mama), Jernej Kogovšek (Senad), Marko Mandič (TV voditelj), Gregor Zorc (urednik), Jernej Šugman (inšpektor r), Branko Završan (zdravnik), Neda R. Bric (direktorica), Maja Gal Štromar (direktorica), Barbara Cerar (direktorica), Mojca Partljić (uradnica), Bojan Vister (vratar), Pia Zemljič (administratorka), Nina Skrbinšek (administratorka), Maruša Majer (administratorka), Tara Dušak (otrok) | music = Jura Ferina, Pavao Miholjević, [[:en:Vladimír Godár|Vladimír Godár]] | cinematography = Dušan Joksimović | editing = Tomislav Pavlić | distributor = | released = 2019 | runtime = 85 minut | country = Slovenija | language = slovenščina, srbščina }} '''''Izbrisana''''' je celovečerni film, ki ga je napisal in režiral [[Miha Mazzini]] po lastnem [[Izbrisana (Mazzini) | romanu]]. Svetovno premiero je imel na A festivalu Tallinn Black Nights Film Festival 2018, 25. novembra 2018, slovensko pa 25. februarja 2019 v Cankarjevem domu<REF>https://siol.net/trendi/film/premiera-celovecerca-siolovega-kolumnista-foto-491279</REF>. V svoj spored ga je uvrstila tudi televizijska mreža HBO<REF>https://siol.net/trendi/film/mazziniju-je-s-filmom-izbrisana-uspelo-priti-na-hbo-495349</REF>. Od leta 2024 pa je na voljo na Amazon Prime<REF>https://www.primevideo.com/detail/Erased/0JC3MZGJZL0P33H7SMDOORKUCP</REF> in Apple TV<REF>https://tv.apple.com/us/movie/erased/umc.cmc.1yu38acfm36g8ngtpsvjmoxy0</REF>. V redni kinematografski distribuciji je bil poleg Slovenije tudi na Hrvaškem<REF>https://www.art-kino.org/hr/film/izbrisana</REF>, kjer ga je časopis Jutarnji list izbral kot enega od petih najboljših filmov leta 2019 z ozemlja bivše Jugoslavije<REF>https://www.jutarnji.hr/kultura/film-i-tv/nenad-polimac-rangirao-je-petnaest-najboljih-filmova-u-svijetu-2019-na-trecem-je-mjestu-joker-a-na-prvom-prava-zanrovska-poslastica-craiga-zahlera/9796279/</REF>. Za leto 2019 si je delil prvo mesto med najbolj gledanimi domačimi filmi tega leta (brez mladinskih in otroških filmov)<REF>https://www.filmneweurope.com/news/slovenia-news/item/119352-successful-year-for-slovenian-films-at-local-box-office</REF>. Ko je bila leta 2023 Slovenija uradna gostja [[Frankfurtski_knjižni_sejem | knjižnega sejma v Frankfurtu]], je film izbrala televizija ZDF/Arte in ga ob tem dogodku predvajala ter na svoji pretočni platformi ponudila v 44 državah<REF> {{Navedi splet |url=https://www.arte.tv/en/videos/115100-000-A/erased-2018/ |title=arhivska kopija |accessdate=2023-10-27 |archive-date=2023-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231020171311/https://www.arte.tv/en/videos/115100-000-A/erased-2018/ |url-status=dead }} </REF>. Film se ukvarja s tematiko [[izbrisani | izbrisa]] velike skupine državljanov, ki ga je slovenska vlada izvedla leta 1992. Ob predvajanju filma na RTV Slovenija 4. novembra 2020, je minister za notranje zadeve [[Aleš Hojs]] na twitterju film komentiral s "Sramota kaj plačujemo!"<REF>https://twitter.com/aleshojs/status/1324088289289265152</REF> in naslednji dan ponovil: "SRAMOTA".<REF>https://twitter.com/aleshojs/status/1324353100895948802</REF> ==Vsebina== Izbrisana je zgodba o samski mamici Ani, ki v porodnišnici ugotovi, da je ni v računalniških sistemih, da uradno ne obstajata ne ona ne njen novorojenček. Je zgodba o tem, kaj se je dogajalo Slovencem, rojenim na napačnem koncu razpadle države, ki so jim v devetdesetih letih na upravnih enotah luknjali osebne izkaznice. Kaj se zgodi, če izpadeš iz sistema? Lahko te izženejo iz države, morda ti sosedje zasedejo stanovanje, ostaneš brez službe, zdravnika, celo otroka … Anino mrzlično iskanje rešitve se prelevi v napeto zgodbo, ki spotoma podrobno razišče anomalije slovenskega družbenega sistema. [[File:ErasedInternational.jpg|thumb|left|alt=[[Izbrisana|Izbrisana]], plakat za film, mednarodna verzija, 2018]] ==Recenzije== #"''Izbrisana'' je dobro napisana, neposredna zgodba, ki ji najbolj koristi igra Judite Franković Brdar, ki je obenem povsem predana in polna odtenkov na točno pravih mestih.", Vladan Petkovic, Cineuropa, november 2018.<REF>https://cineuropa.org/en/newsdetail/363865/</REF> #"Film dobro prikaže, kako dokončno človeka dotolče izguba državljanskega statusa. Koliko vrat se nenadoma zapre, v koliko zagatnih situacijah se človek znajde, kako praznega, ponižanega, ranljivega se počutiš, ko ti država najprej vzame identiteto, nato pa obrne hrbet.", Špela Barlič, Dnevnik, 26. februar 2019.<REF> {{Navedi splet |url=https://www.dnevnik.si/1042875426 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-02-26 |archive-date=2019-02-27 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190227033616/https://www.dnevnik.si/1042875426 |url-status=dead }} </REF> #"Zgodba je napeta in osredotočena", Kinorecenzija tedna, ocena 4/5, Igor Harb, Vikend magazin, 1. marec 2019. #"Prvi slovenski film o izbrisu ni slab - ni pa dober.", ocena "zadržan +", Marcel Štefančič, Mladina, 1. marec 2019.<REF>https://www.mladina.si/189837/izbrisana/</REF> #"Sicer pa je film Izbrisana izdelek, na katerega smo lahko ponosni tudi mi, ki z njim nimamo nič, razen da je v njem končal tudi kak naš davkoplačevalski evro. Kajti kinematografija, ki zna tudi kritično spregovoriti o tragedijah in neumnostih lasnega naroda, je res kaj vredna.", ocena 4/5, Zdenko Matoz, Delo, 6. marec 2019.<REF>https://www.delo.si/kultura/ocene/film-izbrisana-je-tematsko-drzno-zastavljen-157326.html</REF> #"fiasko", Matic Majcen, Večer, 16. marec 2019.<REF> https://www.vecer.com/eksploatacija-bolecine-6676716{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} </REF> #"spretno narejen film med trilerjem in dramo, Judita Franković je zares odlična", Nenad Polimac, Jutarnji list, 13. april 2019<REF>https://www.jutarnji.hr/kultura/film-i-tv/ekspresivan-kresimir-mikic-u-danskom-svrdlu-i-odlicna-judita-frankovic-u-slovenskoj-izbrisanoj/8729276/</REF> #"Moj osebni favorit med vsemi filmi, kar sem jih do sedaj videla na festivalu FIFF", ocena 10/10, Mehr News Agency, Iran, 22. april 2019<REF>https://en.mehrnews.com/news/144373/Do-not-go-gentle-into-that-good-night-FIFF-celebrates-free</REF> #"Čudovita igra glavne igralke v filmu, ki pove pomembno zgodbo in se konča zelo pametno in subtilno", Noah Charney, Balkanist, april 2019<REF>https://balkanist.net/new-film-yugoslavs-erased-slovenia/</REF> #"Miha Mazzini je napisal odličen in inteligenten scenarij", Marijana Jakovljević, Glas Koncila, Hrvaška, 1. maj 2019<REF>https://www.glas-koncila.hr/slovenska-drama-izbrisana-izbrisani-zbog-podrijetla/</REF> #"Izjemne stranske vloge in neprekosljiva glavna", Rafaela Rudelić, Ziher.hr, Hrvaška, 1. junij 2019<REF>http://www.ziher.hr/izbrisana-brisanje-dugo-zataskavane-nepravde-filmom-o-jednoj-od-izbrisanih/</REF> #"Priljubljena in odlična hrvaška igralka nosi film kot prava filmska zvezda", Marko Njegić, Slobodna Dalmacija, Hrvaška, 6. junija 2019<REF>https://slobodnadalmacija.hr/kultura/clanak/id/607515/izbrisana-zena-protiv-sistema-nijedan-film-iz-regije-nije-se-dosad-bavio-temom-ljudi-koji-su-nestankom-jugoslavije-ostali-bez-identiteta-nestali-iz-sustava-i-izgubili-sve-dokumente-drzavljanstvo-stalni-boravak</REF> ==Festivali== #San Sebastián International Film Festival 2017, Španija, sekcija Glocal in Progress (še nedokončani filmi), septembra 2017<REF>https://www.sansebastianfestival.com/2017/sections_and_films/glocal_cinema/7/654674/in</REF> #[[Festival slovenskega filma 2018]], septembra 2018 (štiri nagrade) #svetovna premiera Tallinn Black Nights Film Festival 2018, Estonija, sekcija prvenci, 25. novembra 2018<REF>https://mailchi.mp/poff/first_feature_competition_7films</REF> #Trieste Film Festival 30, 2019, Italija, tekmovalni program, 21. januarja 2019<REF> {{Navedi splet |url=http://www.triestefilmfestival.it/album/IZBRISANA/?lang=en |title=arhivska kopija |accessdate=2019-01-08 |archive-date=2019-01-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190108201139/http://www.triestefilmfestival.it/album/IZBRISANA/?lang=en |url-status=dead }} </REF> #FEST Beograd, Srbija, 2019, tekmovalni program, 1. marca 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://www.fest.rs/Filmovi/4454/IZBRISANA.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2019-01-29 |archive-date=2019-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190129235902/https://www.fest.rs/Filmovi/4454/IZBRISANA.shtml |url-status=dead }} </REF> (ena nagrada) #Festival International du Film d'Aubagne, Francija, 2019, tekmovalni program, 19. marca 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://festival2019.aubagne-filmfest.fr/fr/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-01-30 |archive-date=2019-03-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190329103717/https://festival2019.aubagne-filmfest.fr/fr/ |url-status=dead }} </REF> #LICHTER Filmfest Frankfurt International, Nemčija, Extra Regional program, 30. marca 2019<REF> https://lichter-filmfest.de/programm/filmprogramm-2019/izbrisana-erased/{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} </REF> #IFF Panamá, Festival Internacional de Cine de Panamá, Panama, 6. - 8. april 2019<REF> https://www.iffpanama.org/es/pelicula/erased{{Slepa povezava|date=september 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} </REF> #The Cleveland International Film Festival, ZDA, East Europe Competition, 3. - 6. april 2019, <REF> {{Navedi splet |url=https://www.clevelandfilm.org/films/2019/erased |title=arhivska kopija |accessdate=2019-03-15 |archive-date=2019-04-03 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190403023111/https://www.clevelandfilm.org/films/2019/erased |url-status=dead }} </REF> #Festival tolerancije - JFF Zagreb, Hrvaška, 13. april 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://festivaloftolerance.com/zagreb/izbrisana/2215 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-03-28 |archive-date=2019-03-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190328202950/https://festivaloftolerance.com/zagreb/izbrisana/2215 |url-status=dead }} </REF> #Fajr International Film Festival, Iran, april 2019, <REF> {{Navedi splet |url=https://www.fajriff.com/en/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-03-15 |archive-date=2024-11-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20241111080311/https://www.fajriff.com/en/ |url-status=dead }} </REF> #Neisse Filmfestival, Nemčija - Poljska - Češka, 12. april 2019<REF>https://www.neissefilmfestival.de/index.php?id=start</REF> #21114 – Film fest, Novi Sad, Srbija, 13. junij 2019<REF> {{Navedi splet |url=http://nsuzivo.rs/novi-sad/sutra-pocinje-21114-film-fest-na-novom-naselju |title=arhivska kopija |accessdate=2019-06-12 |archive-date=2019-06-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190614152834/http://nsuzivo.rs/novi-sad/sutra-pocinje-21114-film-fest-na-novom-naselju |url-status=dead }} </REF> #Valletta Film Fest Competition, Malta, 14. junij 2019<REF>https://www.filmneweurope.com/news/malta-news/item/118252-festivals-cee-films-dominate-valletta-film-fest-competition</REF> #Pulski filmski festival, Hrvaška, 15. julij 2019 <REF> {{Navedi splet |url=https://pulafilmfestival.hr/en/filmovi/3113 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-05-18 |archive-date=2019-05-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190518163051/https://pulafilmfestival.hr/en/filmovi/3113 |url-status=dead }} </REF> (dve nagradi) #Manarat IFF, Tunisia, 1. julij 2019<REF name=Pluto>http://www.plutofilm.de/films/erased/0033</REF> #Oostende IFF, Belgium, 6. september 2019<REF name=Pluto/> #Raindance IFF, Anglija, 26. do 28. september 2019 (ena nagrada) #Ravac IFF, Moldovia, 2. oktober 2019<REF name=Pluto/> #43ª Mostra internacional de cinema, Sao Paolo, Brazilija, oktober 2019<REF>http://43.mostra.org/br/conteudo/noticias-e-eventos/819</REF> #Crime & Panishment, Turčija, tekmovalni program, november 2019<REF> {{Navedi splet |url=http://www.icapff.com/en/screening-schedule |title=arhivska kopija |accessdate=2019-11-08 |archive-date=2019-11-08 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191108105814/http://www.icapff.com/en/screening-schedule |url-status=dead }} </REF> #Eastern Neighbours Film Festival, Nizozemska, 7. novembra 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://www.filmhuisdenhaag.nl/agenda/event/erased |title=arhivska kopija |accessdate=2019-10-17 |archive-date=2019-10-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191017203113/https://www.filmhuisdenhaag.nl/agenda/event/erased |url-status=dead }} </REF> #Zagreb FF, Hrvaška, 7. novembra 2019 #Balkan Film Festival Ulm, Nemčija, 8. novembra 2019 #20e Arras Film Festival, Francija, november 2019<REF>https://www.cineuropa.org/fr/newsdetail/379192</REF> #BASTAU IF, Almaty, Kazakhstan, 3. do 7. decembra 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://bastauiff.kz/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-11-12 |archive-date=2019-11-12 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191112140451/https://bastauiff.kz/ |url-status=dead }} </REF> (ena nagrada) #Valjevski filmski susreti, Valjevo, Srbija, 15. december 2019<REF>https://slokult.info/kalendar/2019/12/15/izbrisana-mihe-mazzinija-na-6-valjevskim-filmskim-susretima</REF> #Balkan Film Festival, Rim, Italija, 8. do 11. oktober 2020<REF>http://www.occhiobluannacenerinibova.com/2020/09/21/balkan-film-festival-ottobre-2020-4-giorni-ricchi-di-film-ed-eventi/</REF> #Gangneung International Film Festival 5-14 Nov. 2020, Južna Koreja (literatura in film)<REF> {{Navedi splet |url=http://www.giff.kr/ko/page/movie-view.php?ano=20&no=96 |title=arhivska kopija |accessdate=2020-10-19 |archive-date=2020-10-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201020084634/http://www.giff.kr/ko/page/movie-view.php?ano=20&no=96 |url-status=dead }} </REF> ==Nagrade== #[[Judita Franković Brdar]] za najboljšo glavno žensko vlogo, [[Festival slovenskega filma 2018]] #[[Judita Franković Brdar]], Zlata arena za najboljšo glavno žensko vlogo v sekciji manjšinskih koprodukcij, 66. puljski festival, Pula, Hrvaška, 2019<REF name=Pula> {{Navedi splet |url=https://pulafilmfestival.hr/hr/vijesti-2/1169-nagrade-66-pulskog-filmskog-festivala |title=arhivska kopija |accessdate=2019-07-20 |archive-date=2019-07-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190720145019/https://pulafilmfestival.hr/hr/vijesti-2/1169-nagrade-66-pulskog-filmskog-festivala |url-status=dead }} </REF> #[[Judita Franković Brdar]], posebna pohvala Federacije filmskih kritikov Evrope in Mediterana - FEDEORA, 66. puljski festival, Pula, Hrvaška, 2019<REF name=Pula/> #[[Judita Franković Brdar]] za najboljšo glavno žensko vlogo, BASTAU IF, Almaty, Kazakhstan, 2019 #Sanja Džeba za najboljšo kostumografijo, [[Festival slovenskega filma 2018]] #Jura Ferina, Pavao Miholjević, [[:en:Vladimír Godár|Vladimír Godár]] za najboljšo izvirno glasbo, [[Festival slovenskega filma 2018]] #Matjaž Pavlovec za najboljšo scenografijo, [[Festival slovenskega filma 2018]] #[[Miha Mazzini]] za najboljši scenarij, festival FEST, Beograd, 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://www.fest.rs/Vesti/4838/Filmovi-Divljina-i-Slucaj-Makavejev-ili-proces.shtml |title=arhivska kopija |accessdate=2019-03-03 |archive-date=2019-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190306044020/https://www.fest.rs/Vesti/4838/Filmovi-Divljina-i-Slucaj-Makavejev-ili-proces.shtml |url-status=dead }} </REF> #[[Miha Mazzini]] za najboljši scenarij, festival Raindance, London, 2019<REF>https://www.screendaily.com/news/the-planters-triumphs-at-raindance-film-festival/5143292.article</REF> #Ankica Jurić Tilić, hrvaška koproducentka, je dobila evropsko nagrado Eurimages Co-Production Award za koproduciranje pomembnih filmov novih režiserjev in v obrazložitvi je naveden tudi film Izbrisana, 2019<REF>https://cineuropa.org/en/newsdetail/381943</REF> ==Nominacije== #[[Judita Franković Brdar]] nominirana za najboljšo igralko leta za film Izbrisana, Jutarnji list, 29. december 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://www.jutarnji.hr/specijal/zlatni-studio-2020/najbolja-glumica/ |title=arhivska kopija |accessdate=2019-12-29 |archive-date=2020-01-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200129153831/https://www.jutarnji.hr/specijal/zlatni-studio-2020/najbolja-glumica/ |url-status=dead }} </REF> #Film nominiran za medijsko nagrado Žarometi 2018, junij 2019<REF> {{Navedi splet |url=https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/znani-so-nominiranci-za-zaromete-707264 |title=arhivska kopija |accessdate=2019-06-19 |archive-date=2019-06-19 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190619183240/https://odkrito.svet24.si/clanek/zabava/znani-so-nominiranci-za-zaromete-707264 |url-status=dead }} </REF> #Nominacija za najboljši scenariji na festivalu Raindance, Anglija, 2019.<REF>https://siol.net/trendi/film/film-izbrisana-mihe-mazzinija-nominiran-za-najboljsi-scenarij-na-festivalu-raindance-507449</REF> #George Gund III Memorial Central and Eastern European Film Competition, Cleveland International Film Festival 2019<REF name=ImdbN>https://www.imdb.com/title/tt9078014/awards?ref_=tt_awd</REF> #najboljši film, Trieste Film Festival 2019<REF name=ImdbN/> #najboljši film, Valletta Film Festival 2019<REF name=ImdbN/> ==Predstavitve== #III. dnevi novega slovenskega filma, Sarajevo, BIH, marec 2019<REF>http://www.sarajevo.veleposlanistvo.si/index.php?id=944&L=424&tx_ttnews%5Btt_news%5D=33942&cHash=12f2657776ceff51d89f81631e875f26</REF> #Venezia legge i Balcani, Benetke, Italija, 18. oktober 2019<REF>https://evenice.it/teatro-spettacolo/i-cancellati</REF> #Dani Slovenačkog Filma, Beograd, Srbija, 7. december 2019<REF>https://www.film-center.si/sl/novice/7844/dnevi-slovenskega-filma-v-srbiji/</REF> #Dani Slovenačkog Filma, Pančevo, Srbija, 4. do 7. december 2019<REF>https://epancevo.rs/dani-slovenackog-filma-u-apolu/</REF> #Četrti Dnevi slovenskega filma, Pula, Hrvaška, oktobra 2020<REF>https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/v-pulju-ze-cetrtic-potekajo-dnevi-prezeti-s-slovenskim-filmom/538957</REF> #European Film Week 2020, Teheran, Iran, 0d 7. do 16. novembra 2020<REF> {{Navedi splet |url=https://www.aecinema.org/the-fourth-european-film-week-will-be-held/ |title=arhivska kopija |accessdate=2020-11-01 |archive-date=2020-11-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20201106183837/https://www.aecinema.org/the-fourth-european-film-week-will-be-held/ |url-status=dead }} </REF> #Balkan Film Week 2021, Lepzig, Nemčija, 26. maj 2021<REF>https://traduki.eu/bfw21/</REF> == Zunanje povezave == *[https://www.imdb.com/title/tt9078014/ Imdb] *[https://www.youtube.com/watch?v=RrMTmFcBWII Pogovor z režiserjem in glavno igralko pred svetovno premiero na festivalu v Tallinnu, 2018] *[https://www.youtube.com/watch?v=S2FZAX2OZtQ Napovednik za film, narejen za festival v Tallinnu, 2018] *[https://www.youtube.com/watch?v=eaQJvhVXFvc Uradni slovenski napovednik za film, 2019] *[https://www.cineuropa.org/en/video/362858/ Uradni mednarodni napovednik za film, 2019] ==Reference == {{sklici|2}} {{Miha Mazzini}} [[Kategorija:Filmi leta 2018]] [[Kategorija:Filmi v režiji Miha Mazzinija]] [[Kategorija:Izbrisani]] izdlkd2qj0zbe2ne1dqg50gbhj1j6dr 0 456863 6679874 6665761 2026-05-23T15:02:13Z ~2026-30993-03 260408 slovnična napaka 6679874 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m³ <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m² (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m² (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savovih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606),ref name="Velikonja2003">{{cite book |last=Velikonja |first=Mitja |url=https://archive.org/details/religiousseparat0000veli |title=Religious Separation and Political Intolerance in Bosnia-Herzegovina |date=5 February 2003 |publisher=Texas A&M University Press |isbn=978-1-58544-226-3 |pages=[https://archive.org/details/religiousseparat0000veli/page/75 75] – |url-access=registration}}</ref> ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m², 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m². Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m². Podstavek je izdelan iz 80 m² črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m²,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m² cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF){{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m².<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m², v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m², v drugem pa galerijo s površino 120 m². Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m². Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] jwo7jwrt5x10i1p5n1244m3cil8k7v4 6679876 6679874 2026-05-23T15:03:21Z ~2026-30993-03 260408 6679876 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m³ <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m² (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m² (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savovih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606), ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m², 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerzo v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila kot [[ateist]]i in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m². Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m². Podstavek je izdelan iz 80 m² črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m²,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m² cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF){{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m².<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in kStolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m², v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m², v drugem pa galerijo s površino 120 m². Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m². Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis]] File:Chandelier St Sava.png|Bottom detail of the main chandelier of the Church of Saint Sava. File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy]], [[Christmas]], 7 January 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Interior decoration File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Icon on one of the four main pillars File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|[[Dome]] of the church (Completed) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] gci98qaqv68ca8fc4eydy6du9qqdbi8 6679887 6679876 2026-05-23T15:21:05Z ~2026-30993-03 260408 6679887 wikitext text/x-wiki {{Infobox church | name = Cerkev sv. Save | fullname = | other name = | native_name = {{lang|sr|{{lang|sr-Cyrl|Храм Светог Саве}} / {{lang|sr-Latn|Hram Svetog Save}}}} | native_name_lang = sr | image = Hram svetog save beograd 0005 (edited).jpg | image_size = 275px | caption = Pogled s sprednje strani na cerkev sv. Save | pushpin map = Srbija#Beograd | pushpin label position = | pushpin map alt = | pushpin mapsize = | relief = | map caption = Lega v Beogradu | coordinates = {{Coord|44|47|53|N|20|28|6.74|E|type:landmark_region:CS|display=inline,title}} | location = Krušedolska 2a, Vračar, [[Beograd]] | country = Srbija | denomination = [[Srbska pravoslavna cerkev]] | tradition = | attendance = | founded date = | founder = | dedication = | dedicated date = | consecrated date = 2004 | functional status = | heritage designation = | designated date = | architect = Bogdan Nestorović<br>Aleksandar Deroko<br>Branko Pešić | architectural type = Neobizantinska arhitektura (neosrbskobizantinska) | style = | years built = 1935–2004 | groundbreaking = 10- maj 1935 | completed date = | construction cost = | closed date = | capacity = 7000 {{refn|group=note|Uradna stran navaja, da lahko v ladji sprejme 7000 vernikov. Natančneje, 6300 vernikov v ladji in 700 v koru (na balkonih). V tempeljskih galerijah (pod zemljo) lahko sprejme tri tisoč vernikov. Uradna stran prav tako navaja, da lahko v ladji in podzemnih galerijah sprejme skupno 10.000 vernikov. Merilo za ladjo velja za standardno brez prizidkov. Tudi vrednost 10.000, vključno s prizidki, se lahko izpodbija, da se poveča vrednost.}}<ref>{{cite web |title=Организација унутрашњег простора Храма и његове функције |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |publisher=Hram Svetog Save |trans-title=Organization of the inner space of the Temple and its functions |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-02-09}}</ref><ref name="Arhitektura" /> | length = 91 m <ref name="Arhitektura">{{cite web |title=Храм у простору и бројевима |url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Temple in space and numbers |access-date=2019-08-03 |archive-date=2021-09-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima |url-status=live }}</ref> | width = 81 m <ref name="Arhitektura" /> | width nave = | height = 78,3 m (nad križiščem) {{refn|group=note|Nave floor - Top cross: 77.34 m<br />Stairs: 0.96 m}}<ref name="Arhitektura" /><br /> 68,5 m (vrh kupole)<br /> 64,85 m (strop kupole)<ref>{{cite web |title=Oбнова градње од 2000. до 2016. |url=http://hramsvetogsave.rs/obnova-gradnje-mart-2000/ |publisher=- Hram Svetog Save |trans-title=Renewal of construction from 2000 to 2016}}{{Dead link|date=May 2020 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> | height nave = 37,70 m (glavni obok) | diameter = | other dimensions = 170.000 m³ <ref name="Arhitektura" /> | floor count = | floor area = 4830 m² (zunanjost)<ref>Kadastre of the Republic of Serbia, Opstina Vracar, parcel 1891/2 http://katastar.rgz.gov.rs/eKatastarPublic/NepokretnostProperties.aspx?nepID=5Is3WC4zyPlvpFdijQC9oA=={{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> <br />3650 m² (notranjost) | dome quantity = | dome height outer = | dome height inner = | dome dia outer = 30,16 m (notranjost)<ref>{{cite web |title=Российская мозаика для белградского храма |url=http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |publisher=Vestnik.ru |trans-title=Russian mosaic for the Belgrade temple |access-date=2019-09-12 |archive-date=2022-04-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220404110510/http://e-vestnik.ru/files/10594/belgrad.pdf |url-status=live }}</ref><br />35,16 m (zunanjost) | dome dia inner = | spire quantity = | spire height = | materials = | bells = | bells hung = | bell weight = | parish = | archdiocese = | metropolis = | diocese = | province = | synod = | circuit = | district = | division = | subdivision = | archpriest = }} '''Cerkev sv. Save''' [svétega sáve] ([[Srbščina|srbsko]]: Храм светог Саве/Hram svetog Save) je [[Cerkev (zgradba)|cerkev]] [[Srbska pravoslavna Cerkev|Srbske pravoslavne cerkve]] in spada v [[Nadškofija Beograd-Sremski Karlovci|beograjsko-karlovško nadškofijo]]; stoji v četrti Vračar v [[Beograd]]u. Je ena največjih pravoslavnih cerkva na svetu in jo uvrščajo med največje cerkvene stavbe na svetu. Posvečena je [[Sveti Sava|svetemu Savi]], srbskemu menihu, nadškofu in pravoslavnem svetniku. Cerkev je bila sprva načrtovana kot [[Sobor (cerkev)|sobor]], posvečena svetemu Savi, prvemu srbskemu nadškofu in narodnemu zavetniku. Lokacija na Vračarju je bila simbolično izbrana zaradi osmanskega sežiga Savovih relikvij na grmadi leta 1594/95 po srbski vstaji. Gradnja se je začela leta 1935 po letih in desetletjih načrtovanja, vojn in političnih nemirov. Komisija se je odločila, da bo za osnovo vzela [[Hagija Sofija|Hagijo Sofijo]], splošno priznano cerkveno stavbo. Druga svetovna vojna in prihajajoče komunistično vodstvo sta ustavila gradnjo. Dovoljenje je socialistična srbska vlada končno izdala leta 1984, nakar se je gradnja nadaljevala s spremenjenimi gradbenimi tehnikami in arhitekturnim dosežkom dviga 4000-tonske kupole junija 1989. Maja 2021 je bila celotna Vračarska planota, ki obdaja in vključuje cerkev, razglašena za kulturno-zgodovinski spomenik in postavljena pod državno zaščito kot ''Plato svetega Save''. Utemeljitev je vključevala »simbolne, spominske, kulturno-zgodovinske, arhitekturno-urbane in umetniške vrednosti kraja, ki predstavlja spominsko mesto dveh prelomnic v srbski zgodovini: sežiganja relikvij svetega Save in prve srbske vstaje«.<ref>{{cite news | author = Daliborka Mučibabić | script-title=sr: Крунски венац и Светосавски плато - културна добра | trans-title = Krunski Venac and Santi Sava Plateau – cultural monuments | newspaper = Politika | page = 14 | language = sr | date = 22 May 2021}}</ref> == Lokacija == [[File:Црква светог Саве, Београд (Church of Saint Sava, 2023).jpg|thumb|200px|left|Cerkev svetega Save je znamenitost Beograda]] Cerkev stoji na planoti Vračar v Beogradu. Je na osi pomembne trgovske prometnice od starega mestnega jedra do jugovzhodnega obrobja. Vidna je z ulice Kralja Milana, med [[Terazije|Terazijami]] in [[Slavija (trg) |trgom Slavija]], ki je podaljšek te osi. Cerkev je končna točka in znamenitost predvidenega bulvarja v prvem urbanističnem načrtu Beograda, ki ga je iz druge polovice 19. stoletja izdelal Emilijan Josimović.<ref>Tanja Damljanovic Conley 2010: ''Belgrade''. In: Emily Gunzburger Makaš (Hrsg.) 2010: ''Capital Cities in the Aftermath of Empires: planning in central and southeastern Europe''. 45–60, Routledge, London. {{ISBN|0-415-45943-5}}</ref> Graditelji so upali, da se bo cerkev s svojo arhitekturno obliko, ki parafrazira bizantinsko Hagijo Sofijo, sčasoma razvila v univerzalno središče pravoslavja. Tudi Moskva je v tistem času izgubila pomembnost znotraj pravoslavja, saj je [[oktobrska revolucija]] v Rusiji odrinila religijo in je bila predvidena odškodnina. Tudi jugoslovanski komunisti so ovirali dela na cerkvi, saj so po drugi svetovni vojni prepovedali nadaljnjo gradnjo na tem mestu. Po dolgem odlašanju je bila cerkev postavljena leta 1985. Leta 2004 so bila vsa dela na zunanjosti končana, pričakovana posvetitev z dokončanim notranjim prostorom pa naj bi bila konec leta 2020. Cerkev leži na zahodnem rtu Vračarske planote na višini 134 m. Je 500 m južno od glavnega beograjskega trga Slavija. Podnožje cerkve je 18 m nad tradicionalnim geografskim središčem Beograda, trgom Terazije, in glavno pešpotjo, ulico Kneza Mihajlova. Prav tako je 10 m višja od parka [[Tašmajdan]], kjer sta druga največja cerkev v Beogradu, [[cerkev sv. Marka, Beograd|cerkev sv. Marka]] in [[Stavba Narodne skupščine Republike Srbije|srbski parlament]], ''Skupština''. Ker leži tudi 63 m nad izlivom reke [[Sava|Save]] v [[Donava|Donavo]], je cerkev sv. Save glavna naravna razgledna točka in s svoje masivne kupole vidna znamenitost mesta. Z javno dostopne galerije okoli kupole je mogoč pogled na urbano tkivo Beograda. Po končanih notranjih delih bo za vse obiskovalce cerkve nameščeno dvigalo. Pod temelji sv. Save potekajo dvojne cevi beograjskega železniško-primestnega omrežja BG Voz. To je zahtevalo prenovo prvotnega načrta kripte.<ref>Mirjana Lukić, Interview Biznis & Finansije, 9/10/2016 [http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ Mirjana Lukić, arhitekta: Prenaseljeni gradovi sele se u podzemlje] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220609194441/http://bif.rs/2016/10/mirjana-lukic-arhitekta-prenaseljeni-gradovi-sele-se-u-podzemlje/ |date=2022-06-09 }}</ref> == Zgodovina == === Ozadje === [[Sveti Sava]] (1175–1235), zavetnik in ustanovitelj srbskega ljudstva, se je rodil kot Rastko, srbski knez, sin [[Štefan Nemanja|Štefana Nemanje]] (vladal 1166–1196). Rastko je dal meniške zaobljube kot Sava in se mu je pridružil njegov oče (kot Simeon) v samostanskem središču, [[Atos (gora)|gori Atos]], kjer mu je bizantinski cesar podaril [[Hilandar]]. Sava se je po Simeonovi smrti vrnil v Srbijo in organiziral srbsko cerkev, kasneje pa ga je carigrajski patriarh Manuel I. (vladal 1216–1222) posvetil za prvega srbskega nadškofa. Sava je umrl leta 1236 po svojem drugem romanju. Kasneje je bil kanoniziran in imenovan za zavetnika srbskih šol in šolarjev. Leta 1594 so se Srbi med [[Avstrijsko-turška vojna (1593–1605)|dolgo vojno]] (1591–1606), ki se je bila na avstrijsko-osmanski meji na [[Balkan]]u, uprli osmanski oblasti v [[Banat]]u. Srbski patriarhat in uporniki so vzpostavili odnose s tujimi državami in v kratkem času zavzeli več mest, vključno Vršac, Bečkerek, Lipovo, Titel in Bečej, čeprav je bil upor hitro zadušen. Uporniki so v slogu svete vojne nosili vojne zastave z ikono svetega Save.<ref name="Velimirović1989">{{cite book |last=Velimirović |first=Nikolaj |url=https://books.google.com/books?id=L0-Or1eDv1wC |title=The Life of St. Sava |date=January 1989 |publisher=St Vladimir's Seminary Press |isbn=978-0-88141-065-5 |page=159}}</ref> Vojne zastave je posvetil patriarh Ivan I. Kantul, ki ga je osmanska vlada kasneje obesila v Konstantinoplu. Veliki osmanski vezir [[Sinan paša]] je ukazal, da se [[sarkofag]] in [[relikvija|relikvije]] svetega Save, ki so bile v samostanu Mileševa, z vojaškim konvojem pripeljejo v Beograd. Med potjo je osmanski konvoj dal pobiti ljudi na svoji poti, da bi uporniki v gozdovih izvedeli za to. Osmani so relikvije 27. aprila 1595 javno sežgali. Položili so jih na grmado in sežgali na planoti Vračar, plameni pa so se dvigali nad Donavo, pepel pa so raztresli. Ob 300. obletnici sežiga telesa svetega Save je skupina srbskih pravoslavnih vernikov ustanovila ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju'' z idejo, da bi na tem mestu zgradili cerkev. Sprva je bila zgrajena majhna cerkev, nato pa se je začelo iskanje ustrezne zasnove. Cerkev velja za pomemben simbol neobizantinske arhitekture, ki je v 19. in prvi polovici 20. stoletja prevladovala v cerkveni arhitekturi od Rusije do Balkana. Srbom je morala služiti kot simbol posmrtnega življenja srednjeveškega srbskega cesarstva. Še posebej v kontekstu Jugoslavije sta srbsko-bizantinsko kulturo podpirala tako jugoslovanski kralj [[Aleksander I. Karadžordževič]] kot patriarh Srbske pravoslavne cerkve. Sprejetje vzorca, ki je sledil prototipu Hagije Sofije v Carigradu, ponazarja idejo, da so Srbi legitimni dediči [[Bizantinsko cesarstvo|imperialnega Bizanca]]. Beograd je bil zamišljen kot novo imperialno središče pravoslavja, kar je imelo poseben odmev v kontekstu propada Moskve kot komunistične prestolnice, ko je bila cerkev načrtovana.<ref name="Academia:PDF">Aleksander Ignjatoviv 2018: Translatio Imperii Revisited in the Balkans: Interpretation of Serbian Past and Imperial Imagination, 1878–1941, Wouter Bracke et al. (eds.), Renovatio, Inventio, Absentia Imperii: From the Roman Empire to Contemporary Imperialism (Brussels and Rome: Academia Belgica, 2018), pp. 191–215. [https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 (Academia:PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134616/https://www.academia.edu/37244904/Translatio_Imperii_Revisited_in_the_Balkans_Interpretation_of_Serbian_Past_and_Imperial_Imagination_1878-1941_Wouter_Bracke_et_al._eds._Renovatio_Inventio_Absentia_Imperii_From_the_Roman_Empire_to_Contemporary_Imperialism_Brussels_and_Rome_Academia_Belgica_2018_pp._191-215 |date=2022-04-16 }}</ref> {{quote|»Ker je bila beograjska cerkev pred kratkim dokončana, je živ opomnik na dolgoživost srbsko-bizantinskega diskurza, vizualni simbol svojevrstne srbske adaptacije klasičnih doktrin ''renovatio in translatio'', ki je ostala ena najtrdnejših ''longue durée'' struktur srbske nacionalne zgodovine, politike in kulture.«|Aleksandar Ignjatović, 2018}} === Načrtovanje === Datum in lokacija sežiga relikvij svetega Save sta ostala sporna. Navedeni leti sta 1594 in 1595, predlagane lokacije pa, saj se je ime Vračar uporabljalo za veliko širše ozemlje, kot ga zaseda danes, vključujejo: Crveni krst, ki ga je predlagal Gligorije Vozarović, ki je na tem mestu postavil rdečkast Vozarev krst, ki je dal ime celotni soseski Crveni krst ("Rdeči križ"); gomila ''Čupina Humka'' v Tašmajdanu, prej znana kot Mali Vračar, ki je priljubljena lokacija sodobnih zgodovinarjev; Vračarska planota, ki je pritegnila najširše javno odobravanje.<ref>{{cite web |title=Pozdrav ispod Beograda |url=http://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |date=21 July 2008 |language=sr |trans-title=Greetings from beneath Belgrade |access-date=19 October 2019 |archive-date=29 September 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220929032032/https://www.vesti.rs/Vesti/POZDRAV-ISPOD-BEOGRADA.html |url-status=live }}</ref><ref name="hram">{{Cite news |last=Vesić |first=Goran |date=18 October 2019 |script-title=sr: Храм Светог Саве |language=Serbian |trans-title=Saint Sava Temple |page=14 |work=Politika}}</ref> Leta 1894, ki so takrat praznovali 300. obletnico sežiga, je bilo doseženo soglasje o gradnji cerkve na tretji lokaciji planote. Leta 1895 je bilo v Beogradu ustanovljeno ''Društvo za gradnjo cerkve svetega Save na Vračarju''. Večji del parcele, ki jo je daroval škotski misijonar Francis Mackenzie, je konec 19. stoletja kupil in razvil ta del mesta. Z ukazom kralja Aleksandra Obrenovića iz leta 1900 je bila načrtovana cerkev razglašena za ''državno stavbo''.<ref name=hram/> Na mestu bodočega templja je bila zgrajena majhna cerkev, ki so jo kasneje preselili, da bi se lahko začela gradnja templja. Leta 1906 je bil objavljen arhitekturni natečaj za bodočo cerkev. Za presojo projekta je bila pooblaščena Sanktpeterburška akademija znanosti, ki je vseh pet vlog zavrnila kot nezadostne. Medtem je o projektu potekala javna razprava, hrvaški kipar [[Ivan Meštrović]] pa je leta 1905 namesto tega predlagal gradnjo jugoslovanskega ''Vidovdanskega templja'' na [[Gazimestan]]u, katerega maketa je bila razstavljena v srbskem paviljonu na razstavi v Rimu leta 1911, maketa v naravni velikosti pa je bila razstavljena v Londonu leta 1915.<ref name=hram/> [[Balkanske vojne]] (1912–13) in [[prva svetovna vojna]] (1914–1918) sta ustavili vse gradbene dejavnosti. Po vojni je bilo društvo leta 1919 ponovno ustanovljeno. Po prvi svetovni vojni je bila Srbija vključena v novo jugoslovansko državo, zato se je ideja o spominski cerkvi preoblikovala v ambicioznejši projekt. [[File:Димитрије (Павловић).jpg|thumb|Patriarh Dimitrije, vodja komisije 1926–27]] Leta 1926 je bil objavljen še en natečaj. Smernice natečaja so določale, da naj bi bila cerkev s površino 60 x 60 m »največja in najbolj monumentalna stavba v državi ter naj bi imela največji umetniški pomen«.{{sfn|Milanović|2010|p=68}} Poleg same cerkve naj bi projekt vključeval stavbe patriarhata, ministrstva za vero, semenišča in velikega verskega sodišča. Zasnova cerkve naj bi bila v slogu srbsko-bizantinske arhitekture 14. stoletja. Drugo združenje za izgradnjo spominske cerkve sv. Save na Vračarju je vodil patriarh Dimitrije, ki si je zamislil cerkev, zgrajeno v poznobizantinskem »moravskem slogu«, s površino 3000 m², 80 m visokim stolpom, ki bi ponujal prostor za 6000 vernikov.{{sfn|Milanović|2010|p=67}} Dimitrijevo združenje je podpiralo neobizantinske srbske in ruske diplomante Dunajske akademije umetnosti, ki so se pomembno uvrstili na natečaj v letih 1926–27.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 128</ref> Na natečaj v letih 1926–27 so prispeli pomembni arhitekti v državi. Vse končne predloge je bilo treba oddati do maja 1927. Poleg Bogdana Nestorovića in Aleksandra Deroka so prispeli še Dragiša Brašovan, Milan Zloković, Milutin Borisavljević, Branko Krstić in Petar Krstić, Žarko Tatić, Aleksej Papkov, Miladin Prljević in drugi.<ref>Aleksandar Deroko: 195</ref> Komisijo so sestavljali patriarh Dimitrije, Jovan Cvijić, Andra Stevanović in Bogdan Popović, Pera Popović in Momir Korunović.<ref>NIN, Nr. 2696, 29. August 2002 [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html Ta, pocnite jednom stogod] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}</ref> Komisija ni želela imenovati zmagovalnega dela, saj nobeno od del ni izpolnjevalo razpisnih meril.{{sfn|Milanović|2010|p=69}} Komisija je kritizirala manjšo kakovost večine del in dejstvo, da nobeno od del ni zadovoljilo javnega in strokovnega mnenja. Večina predlaganih modelov je temeljila na modelih [[Samostan Gračanica|samostana Gračanica]] kot glavnega predstavnika nacionalne srbske srednjeveške arhitekture ali celo Hagije Sofije. Domneva se, da je žirija priporočila oba modela.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 128</ref> Tako kot katolikon v Gračanici je bila tudi njegova zasnova obravnavana kot vrhunec nacionalne arhitekture, natečaj pa se je izkazal kot izhodišče v razvijajočem se diskurzu o arhitekturi in nacionalni identiteti v srbski umetnosti.<ref>Tanja Damljanic 2005: S. 129</ref> Gračanica, ki ni bila spominski (pogrebni) samostan, je postala izbrani navdih za arhitekte, ki so jo videli kot sodoben vir navdiha v iskanju pravega nacionalnega sloga.<ref>Tanja Damljanovic 2005: S. 129</ref>{{sfn|Kadijević|2016|p=53}} [[File:Aleksandar_Deroko_2019_stamp_of_Serbia.jpg|left|thumb|200px|Aleksandar Deroko s tlorisom na znamki, 2019]] Brez razglašenega zmagovalca je projekt ostal v mirovanju, dokler ''Društvo za gradnjo cerkve sv. Save na Vračarju'' leta 1930 ni zaprosilo Univerze v Beogradu, naj delegira ''dva specialista'', ki bi se pridružila Društvu in Nestoroviću (2. mesto) pri nadaljnji razdelavi zasnove cerkve.{{sfn|Ignjatović|2016|p=?}} Fakulteta je predlagala dva profesorja arhitekture, Dragutina Đorđevića in Aleksandra Deroka, pri čemer se je Deroko pri projektu pridružil Nestoroviću. Nove skice so bile podobne Hagiji Sofiji in ne moravskemu slogu ali Gračanici kot prej, kar je ugotovil časopis ''Politika'', ki je skice objavil 1. in 2. januarja 1932, »spominjajoč na Hagijo Sofijo v Carigradu«. Društvo pod patriarhom patriarhom Varnavo je izbralo Hagijo Sofijo za novo osnovo in imenovalo Vojislava Zađina za glavnega inženirja. Pred in med to fazo načrtovanja je bilo nekaj razprav o projektu, s pritožbami, da bi moral biti tako ogromen spomenik jugoslovanski, glede na to, da je bil kult svetega Save v veliki meri srbska zapuščina.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=266-267}} Jugoslavija je bila v političnih nemirih, leta 1929 je bila razglašena diktatura, septembra 1931 pa je bila sprejeta nova jugoslovanska ustava. Med razpravo so nekateri celo zagovarjali gradnjo ''Vidovdanskega templja''. Še posebej glasen je bil umetnostni zgodovinar Kosta Strajnić, čigar podporniki so se odločili za »jugoslovanski, ne srbski panteon«. Zavračali so tudi bizantinsko zasnovo, saj je simbolizirala le »eno pleme«. Meštrović je podprl Strajnića in vztrajal, da je treba ustvariti nov »jugoslovanski slog« namesto sakralne arhitekture, ki bi ustrezala le eni od veroizpovedi. Kralj Aleksander Karađorđević javno ni podpiral nobene rešitve, ampak je zasebno zagovarjal Meštrovićev tempelj, saj je bil glavni zagovornik integralnega jugoslovanstva (po tem, ko je spremenil ime države v Jugoslavija), Meštrović pa kot najpomembnejši predstavnik jugoslovanske umetnosti njegov najljubši umetnik. V obdobju 1932–35 se je v političnem prostoru povečal nacionalni antagonizem in projekt je postal še bolj bizantinski (imperialistični) v zasnovi.{{sfn|Ignjatović|2016|p=269}} <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Skice"> File:Gračanica Monastary.jpg|Nestorovićev natečajni prispevek je temeljil na klasičnem primeru gračaniškega katolikona File:Sv Sava 1931 after Nestorovic-Deroko.jpg|Petar Arnautović je končni model Nestorovića/Deroka naslikal leta 1932. Tako je bil javno predstavljen v časopisih File:Gips Modelle Deroko Nesorovic Hram Svetog Save.jpg|Nestorović in Deroko sta izdelala svoje načrte v mavčnih modelih, ki jih je komisija ocenila leta 1931 File:Akvarel Bogdan Nestorovic Hram Svetog Save 1931.jpg|Študija Nestorovića, 1931, ki jo je komisija odobrila za nadaljnjo predelavo </gallery> Z Justinijanovo Hagijo Sofijo je bila velikost cerkve še večja od tiste, ki je bila zahtevana na začetnem natečaju. Med razvojem projekta sta Nestorović in Deroko odražala naraščajoče navdušenje dela prebivalstva, ki si je želelo, da bi Beograd imel eno največjih pravoslavnih cerkva na svetu. Velikost, višina in teža kupole naj bi presegle veličino Hagije Sofije. Cerkev je s prvotno načrtovanih 60 x 60 m zrasla na 80 x 90 m in je lahko namesto 6000 sprejela 10.000 vernikov. Povečan premer kupole naj bi konkuriral velikim kupolastim katedralam pozne antike, renesanse, baroka in historicizma. Edina referenca za sintetično prenovo Nestorović-Derokove zasnove je bila Hagija Sofija, ki je imela kupolo s prvotnim premerom 33 m.<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de">Helge Svenson 2010: DAS BAUWERK ALS »AISTHETON SOMA« – EINE NEUINTERPRETATION DER HAGIA SOPHIA IM SPIEGEL ANTIKER VERMESSUNGSLEHRE UND ANGEWANDTER MATHEMATIK. In: Falko Daim · Jörg Drauschke (Hrsg.) Byzanz – das Römerreich im Mittelalter Teil 2, 1 Schauplätze, Römisch-Germanisches Zentralmuseum Forschungsinstitut für Vor- und Frühgeschichte [http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf] {{Webarchive|url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://tuprints.ulb.tu-darmstadt.de/4483/1/Byzanz_Sonderdruck_Svenshon.pdf |date=2022-10-09 }}</ref> Ker je bila cerkev bizantinske prestolnice, je bila njena zasnova seveda vsiljena Beogradu, saj je bila bolj primerna za njegov urbani kontekst kot manjše samostanske cerkve na podeželju. S tem je bila opuščena ideja o orientaciji v nacionalno tradicijo. To odločitev je javno mnenje ostro kritiziralo, ne pa tudi strokovna javnost, ki ni našla veliko argumentov za predlog gradnje tako velike cerkve na podlagi nacionalne tradicije. Upoštevana je bila homogenost notranjega prostora, kar je bilo tako uspešno doseženo v univerzalno priznani Hagiji Sofiji. Z razvojem modela je Nestorović to sintetiziral s predlogom Deroka v končni model, ki je spominjal na dimenzije Hagije Sofije in parafraziral več njenih arhitekturnih dosežkov, a ustvaril svoj lastni notranji prostor. Imel je strogo centralno načrtovano zasnovo s štirimi apsidami, ki ustvarjajo zelo gosto, prostorno in hkrati intimno notranjost. Branko Pešić je leta 1988 notranjost opisal kot »najlepšo v sakralni arhitekturi. To ni le moje subjektivno mnenje, temveč so ga izrazili vsi, ki so prišli sem, in celo tisti, ki so jo le bežno videli«. {{quote|»Utilitaristični argument pri izbiri arhitekturnega koncepta, ki je bil uporabljen za sv. Sofijo, za sv. Savo ni bil posledica odločitve iz let 1931–1932 in nenadnega zanimanja za Justinijanovo cerkev zaradi njenega popolnega prostorskega ambienta in sistema za preoblikovanje prostora, temveč je izhajal iz dolge tradicije njenega dojemanja kot neprimerljive strukture, ki je bila aktivna v srbskem znanstvenem diskurzu.«|Aleksandar Ignjatović, 2016, U srpsko-vizantijskem kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941}} Vse od začetka razvoja znanstvene discipline arhitekturne zgodovine v Srbiji se Hagija Sofija omenja kot vrhunska realizacija, enakovredno po pomenu njene konstruktivne rešitve, strukture in prostorskih učinkov.{{sfn|Ignjatović|2016|pp=274-275}} To je bil upravičen odmev globalne predstavitve te cerkve, katere moderno življenje je od začetka sredine 19. stoletja postalo presenetljivo dinamično in kompleksno. Magnetna privlačnost njene arhitekturne rešitve se je okrepila proti koncu 19. stoletja in dosegla najvišjo amplitudo v Srbiji v medvojnih letih. Zaradi svoje arhitekturne edinstvenosti Hagija Sofija pogosto velja za strukturo brez zgledov in posnemanja,<ref>Jörg Lauster 2012: ''Warum gibt es Kirchen? Rom – Jerusalem – Konstantinopel.'' In: Thomas Erne 2012 (Hrsg.): ''Kirchenbau.'' 23–33, Vanderoeck & Ruprecht, Göttingen. {{ISBN|978-3-525-56852-1}}</ref> čeprav je Justinijanova cerkev ostala »arhetipska stavba« - in to ne v kontekstu svojega mesta v bizantinski arhitekturi, temveč kot simbol bizantinske kulturne avtentičnosti in deloma superiornosti - zaradi česar je pridobila na pomenu v pripovedih o odnosu med bizantinsko in srbsko identiteto ter v parentološki metafori povezave med Bizantom in srednjeveško srbsko državo. == Gradnja == Štirideset let po začetni zamisli se je gradnja cerkve začela 10. maja 1935, 340 let po sežigu posmrtnih ostankov svetega Save. Temeljni kamen je položil črnogorski metropolit [[Gavrilo Dožić]] (bodoči srbski patriarh Gavrilo V.). Projekt sta zasnovala Aleksandar Deroko in Bogdan Nestorović, pomagal pa jima je gradbeni inženir Vojislav Zađina. Dela so trajala do invazije sil osi na Jugoslavijo leta 1941. Temelji cerkve so bili dokončani, zidovi pa so bili postavljeni do višine 7 in 11 metrov. Po bombardiranju Beograda leta 1941 so se dela povsem ustavila. Okupacijska nemška vojska je nedokončano cerkev uporabljala kot parkirišče [[Wehrmacht]]a, leta 1944 pa jo je za isti namen uporabljala [[Rdeča armada]] in kasneje [[Jugoslovanska ljudska armada]]. Po tem so jo različna podjetja uporabljala za skladiščenje. Društvo za gradnjo cerkve je prenehalo obstajati in ni bilo več obnovljeno. Otroci, ki so odraščali v bližini, vključno s bodočim predsednikom Srbije [[Boris Tadić|Borisom Tadićem]], niso poznali namena nedokončane gradnje, zato so se igrali v notranjosti, misleč, da gre za ruševino starega gradu.<ref name="Politika">{{Citation |last=Apostolovski |first=Aleksandar |title=Legenda o Hramu Svetog Save |date=27 January 2013 |url=http://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |work=Politika |language=sr |access-date=4 August 2017 |archive-date=11 June 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220611145714/https://www.politika.rs/sr/clanak/247245/Legenda-o-Hramu-Svetog-Save |url-status=live }}</ref> Granitne plošče, namenjene gradnji cerkve, so bile leta 1948 uporabljene za gradnjo [[Grobnica narodnih herojev, Kalemegdan|Grobnice ljudskih herojev]] v delu Kalemegdan v [[Beograjska trdnjava|Beograjski trdnjavi]].<ref>{{Cite news |last=Vasiljević |first=Branka |date=10 December 2019 |title=Krivična prijava zbog skrnavljenja Grobnice narodnih heroja |language=Serbian |trans-title=Criminal charges for the vandalization of the Tomb of People's Heroes |page=14 |work=Politika |url=http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |archive-date=30 September 2020 |access-date=12 December 2019 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200930161748/http://www.politika.co.rs/sr/clanak/443657/Krivicna-prijava-zbog-skrnavljenja-Grobnice-narodnih-heroja |url-status=live }}</ref> {{multiple image | align = right | footer = Patriarh German je zaman poskušal dobiti dovoljenje za dokončanje cerkve. Končno je politik Dušan Čkrebić leta 1984 dovolil nadaljevanje gradnje. | width1 = 165 | image1 = Hram zidovi pre 1984.jpg | width2 = 125 | image2 = Patrijarh Srpski German by Stevan Kragujevic.JPG | width3 = 132 | image3 = Dušan Čkrebić (političar).jpg | direction = | total_width = | caption1 = | caption2 = }} Po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je bilo gradbišče zaprto zaradi spreminjajočih se političnih razmer in prevladujočega ideološkega položaja komunizma v socialistični Jugoslaviji. Kmalu po vojni so bile materialne in finančne možnosti za nadaljevanje gradnje majhne. Komunistična elita se je opredelila za [[ateist|ateistično]] in zavrnila prošnjo Srbske pravoslavne cerkve za gradnjo na tem mestu. Nedokončana stavba je bila preurejena v igrišče in celo različne cirkuške skupine so jo uporabljale za svoje namene. Patriarh German se je osebno zavzemal za to vprašanje in med njegovim mandatom je bila ena njegovih glavnih skrbi začetek gradnje. Več desetletij je različnim vladnim agencijam poslal 88 prošenj, ki so bile vse zavrnjene.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002">NIN, 2697, 5. September 2002. [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)]</ref> Odlok iz leta 1953, ki je zasegel vse premoženje združenja za gradnjo cerkve sv. Save, ni nikoli prispel do cerkvenih oblasti. Kljub temu je cerkev sprožila pravne postopke, da bi preprečila nacionalizacijo svojega premoženja. Leta 1962 jim je Urad za verske zadeve sporočil, da nacionaliziranega premoženja ni mogoče vrniti Cerkvi.<ref>NIN, 4 issues August–September 2002 on the History of the construction of Saint Sava and interview with Branko Pešić (22.08.2002, 29.08.2002, 05.09.2002, 12.09.2002) [http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html (1)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200927193020/http://www.nin.co.rs/2002-08/22/24616.html |date=2020-09-27 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html (2)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230407114728/http://www.nin.co.rs/2002-08/29/24720.html |date=2023-04-07 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24840.html (3a)], [http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html (3b)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220525064255/http://www.nin.co.rs/2002-09/05/24838.html |date=2022-05-25 }}, [http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html (4)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220523055037/http://www.nin.co.rs/2002-09/12/24940.html |date=2022-05-23 }}</ref> Leta 1966 je republiška vlada pretentala SPC, da se je strinjala s streho temeljnih zidov in preureditvijo cerkvenega muzeja, nato pa je razglasila prenos odločanja o projektu na izvršni dom SR Srbije. SPC je umaknila svoje soglasje in še naprej zahtevala gradnjo cerkve. Potem ko je bila pred vhodom v stavbo postavljena Srbska narodna knjižnica, je predsednik srbskega parlamenta Dragoslav Draža Marković cerkev prosil, naj preseli svoje premoženje.<ref name="NIN, 2697, 5. September 2002"/> Dovoljenje je bilo končno izdano leta 1984, ko je bil patriarh povabljen k Dušanu Čkrebiću, predsedniku predsedstva Srbije, ki se je odločil izkoristiti pravno vrzel, v kateri je odločitev o prepovedi gradnje prišla z vrha komunistične partije kot »politično stališče«, vendar je noben politični organ ni nikoli objavil niti natisnil v državnem listu. Zato ni bilo treba spreminjati ali razveljavljati starih odlokov ali sprejemati novih. Posvetoval se je s številnimi političnimi osebnostmi, vključno s predsednikom Skupščine Srbije Slobodanom Gligorijevićem, generalnim sekretarjem Zveze komunistov Srbije [[Ivan Stambolić|Ivanom Stambolićem]] in [[Slobodan Milošević|Slobodanom Miloševićem]], takratnim vodjo mestne komunistične organizacije. Nihče ni ugovarjal, razen podružnice veteranske organizacije na Vračarju.<ref name=zabrana>{{cite journal | author = Ljubomir Iv. Jović | title = Ko je zabranio gradnju Hrama Svetog Save (excerpts from ''Vreme'', 31 May 2012 | trans-title = Who banned construction of Saint Sava's Temple | newspaper = Politika | language = sr | date = 1 December 2020 | url = http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | archive-date = 18 January 2021 | access-date = 3 December 2020 | archive-url = https://web.archive.org/web/20210118053940/http://www.politika.rs/sr/clanak/467887/Ko-je-zabranio-gradnju-Hrama-Svetog-Save | url-status = live }}</ref> 19. junija 1985 je Čkrebić obvestil Germana in vse člane sinode, da ima cerkev polno pravico zgraditi cerkev po načrtih, kasneje pa je dejal, da meni, da je to njegova »civilizacijska obveznost« in »odstranitev sramu z njegove generacije«.<ref name=zabrana/> Čkrebić je predlagal, naj se njegova odločitev ne objavi, da bi se izognili morebitnim protiukrepom in naj se delo nadaljuje brez obveščanja javnosti. Nenadoma so vsi funkcionarji, tudi tisti na najvišjih položajih, ki so prej zavrnili gradnjo cerkve, implicitno tolerirali odločitev svojih mlajših tovarišev in jo še naprej podpirali. Seveda je bila ta odločitev sprejeta kot medijska bomba in je postala javna senzacija. 12. maja 1985 se je v Beogradu zbralo 100.000 ljudi, da bi skupaj s srbskim patriarhom in dvajsetimi škofi praznovali liturgijo znotraj obzidja Svetega Save. Dogodek, ki je bil še vedno del komunistične države, je zaznamoval eno od zgodovinskih prelomnic, ki so simbolizirale padec komunizma v Evropi.<ref name="criticalspatialpractice.org">Dunja Predić 2012: How big is all that, really? In: Cultures of Assembly – Architecture + Critical Architerctural Practice. Ständelschule Architecture Class, Frankfurt am Main. [http://criticalspatialpractice.org/wp-content/uploads/2013/02/CSP_Cultures_Of_Assembly_Newspaper_2012.pdf(PDF)]{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Dead link|date=May 2020|bot=InternetArchiveBot|fix-attempted=yes}}</ref> To ni bila prelomnica le za gradnjo Svetega Save, temveč tudi za propad političnega koncepta, ki je stal za državnim ateizmom komunistične Jugoslavije. Gradnja stavbe je zaznamovala tudi vrnitev religije v Jugoslavijo. Za novega arhitekta je bil izbran arhitekt Branko Pešić, ki je revidiral prvotne načrte, da bi bolje izkoristil nove materiale in gradbene tehnike. Gradnja se je nadaljevala 12. avgusta 1985. Prvotni projekt je predlagal konstrukcijo iz zidakov in delno armiranega betona. Štirje osrednji zvoniki so bili temeljeni na 532 pilotih ''Simplex'', globokih 6 m. Masivne obodne stene so položene na pasovne temelje, globoke 4 m. Različni uporabljeni materiali, tj. opeka, beton, armatura, marmor itd., so bili preverjeni glede kakovosti. Podroben pregled obstoječe konstrukcije, določeni so bili končni obrisi, ki so služili kot izhodišče za nadaljnje projektiranje in gradbena dela. Po nadaljevanju gradnje je bila stavba preurejena z uporabo zelo visoke ravni metod montaže vseh delov statičnega sistema, čeprav so kompleksne geometrijske oblike stavbe zahtevale uporabo nekaterih novih in edinstvenih metod. Ker je bila stavba zgrajena iz vnaprej sestavljenih betonskih plošč, je bilo treba uvesti tehnološki model, ki je zagotavljal vzporedna dela, kakovost in ekonomično gradnjo. Z inovacijami v gradbenem postopku se je lahko hitrost montaže stavbe močno izboljšala. Prvotna zasnova osnovne ravni iz opeke in betona je bila odpovedana. Te nižje ravni so bile ohranjene s temeljno konstrukcijo, ki jo je bilo treba popraviti. Štirikrilni del je bilo treba ločiti od osrednjega dela z dilatacijskimi spoji, med polkupolami in glavnimi loki ter navpično navzdol po zvonikih do temeljev. Armiranobetonski stebri in vezne grede so povezovale temelje in bodoče konstrukcije. Nadaljevanje gradnje je bilo zasnovano kot v celoti montažna armiranobetonska elementna konstrukcija. Iz geometrijsko zapletene oblike glede na njene strukturne točke je bilo treba posamezne elemente razdeliti na montažne komponente, ki so bile v največji možni meri obrisane z ravnimi črtami. Stene so bile zasnovane kot votle škatle, ki po sestavljanju dajejo stavbi masiven videz. Vse obokane oblike galerij in obokov so bile preoblikovane v sklope elementov, ukrivljenih v dve dimenziji, ki so po postavitvi tvorili tridimenzionalne oblike. Polkupole in kupola so bile linearizirane z načrtovanjem sistema obokanih rešetk in dveh slojev ukrivljene obloge. Montažni deli so bili povezani v celoto z na kraju samem ulitki konstrukcije, kar je zagotavljalo potrebno varnost in dolgo življenjsko dobo stavbe. Zvoniki so bili sprva kombinacija opeke in betonskih stebrov, nadaljevali pa so se kot betonske škatle, da bi zagotovili največjo možno odpornost stolpov in čim manjšo težo. Ta del stavbe je bil dokončan z uporabo metode drsnega opaža, s prednostmi montaže. Osrednji del stavbe vključuje štiri glavne [[lok (arhitektura)|loke]] med zvoniki in osrednjo [[kupola|kupolo]] s [[pendantiv]]om spodaj in kupolo na vrhu. Vsak lok se razteza 24 m, kar je eden najširših doseženih razponov obokov, saj večina velikih evropskih kupol stoji na 8 ali 16 stebrih. Le kupola Hagije Sofije stoji le na štirih stebrih, razpon med loki pa doseže 31 m (še vedno najširši razpon med loki katere koli zgodovinske sakralne stavbe in še vedno največja kupola, postavljena na štirih stebrih). Ugotovljeno je bilo, da vrsta temeljev, izbrana v prvotni zasnovi, ni imela zadostne trdnosti za prenašanje obremenitev celotne stavbe. Z novimi materiali in metodami načrtovanja se je teža zmanjšala za 30–40 %. Pred dvigom glavne kupole je bilo treba izboljšati pilote ''Simplex'' pod glavnim stolpom-stebrom za prenašanje gravitacije in drugih obremenitev. Temeljni pilot je bil delno zamenjan. Medtem ko so bili začetni temelji globoki le 6 m, so novi s premerom 1,4 m dosegli globino 17 m in segali do trdne skale. <gallery class="center" widths="180" heights="180" mode="packed-hover" classes="center" caption="Gradnja"> Branko Pešić's Legacy in Adligat04.jpg|Pešić z maketo Composite section plan Church of Saint Sava Belgrade.jpg|Kompozitni prerez, predelal Pešić Dome_lifting.jpg|Edinstveno dvigovanje kupole z metodo dvigovanja plošč v 20 dneh leta 1989 Time lapse dizanje kupole.jpg|Počasovni posnetek dvigovanja </gallery> Strukturne analize so bile opravljene z dinamičnimi računskimi modeli z uporabo modela ''TABS'' Univerze Berkeley. Vse dimenzioniranje elementov je bilo opravljeno v skladu z evropskimi in jugoslovanskimi predpisi. Za postopke dvigovanja so bili v konstrukcije nameščeni instrumenti za izračun zbranih podatkov, ki so jih analizirali računalniki. Vsi pomembni podatki so bili med dvigovanjem težkih sestavljenih elementov glavnih lokov, pendantiva in glavne kupole spremljani v živo. Analizirani so bili upogibi, dvigalke, niveliranje nosilcev, deformacije in napetosti glavnih elementov. Največji dosežek gradbenega procesa je bilo dvigovanje 4000-tonske osrednje kupole, ki je bila zgrajena na tleh skupaj z bakreno ploščo in križem ter kasneje dvignjena na obokane loke. To je bil prelomni dosežek v gradbeništvu.<ref>Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134615/https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 |date=2022-04-16 }}</ref> Po kupoli je bilo nameščenih več kot 280 elektronskih elastomerov, njeni elementi, vse hidravlične komponente, pa so bili napajani z merilnimi instrumenti, ki so se prenašali v računalnik za nadzor samodejnega dvigovanja. Po dvigu kupole je bil pendantiv nameščen na tleh pod glavno kupolo in ponovno dvignjen z verigami. Delo je trajalo 20 dni s posebej izdelanimi hidravličnimi stroji in končano 26. junija 1989. S tem delom je bil dokončan konstrukcijski del cerkve. Po Natovem bombardiranju Srbije leta 1999 so bila dela ponovno ustavljena. Patriarh Pavle, znan po svojem [[askeza|asketizmu]], je menil, da so tako draga dela neprimerna, ko so ljudje pretepeni in osiromašeni. Potem ko je leta 2001 postal premier, se je Zoran Đinđić pogovoril s patriarhom in ga prepričal, naj nadaljuje dela.<ref name="Politika" /> Leta 2017 je bila zunanjost cerkve dokončana. [[Zvon]]ovi in ​​okna so bili nameščeni, fasada pa dokončana. Ruska akademija umetnosti pod vodstvom Nikolaja Aleksandroviča Muhina dela na notranji dekoraciji.<ref>{{cite web |title=ОФОРМЛЕНИЕ ВНУТРЕННЕГО УБРАНСТВА ХРАМА СВЯТОГО САВВЫ В БЕЛГРАДЕ |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140034/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=29124 |url-status=live }}</ref> 22. februarja 2018 je bila med predstavitvijo nove notranje dekoracije okrašena kupola podarjena Srbski pravoslavni cerkvi.<ref>{{cite web |title=Торжественная церемония передачи Сербской Православной церкви мозаичного убранства главного купола Храма Святого Саввы в Белграде. |url=https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |website=rah.ru |access-date=2020-05-01 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140052/https://rah.ru/exhibitions/detail.php?ID=33666 |url-status=live }}</ref> Po preureditvi Hagije Sofije v mošejo julija 2020 sta srbski patriarh Irinej in srbski predsednik [[Aleksandar Vučić]] avgusta 2020 izrazila željo, da bi cerkev svetega Save simbolično nadomestila Hagijo Sofijo, po kateri je bila zgrajena in postala ''Nova Hagija Sofija''.<ref>RTS, 20. August 2020 [https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html Vucic Patriarh Irenej Hram Svetog Save ce biti nova Sveta Sofija] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220416134121/https://www.rts.rs/page/stories/ci/story/124/drustvo/4054523/vucic-patrijarh-irinej-hram-svetog-save.html |date=2022-04-16 }}</ref> == Financiranje == Financiranje cerkve je spremljalo veliko težav. V začetni gradbeni fazi od leta 1935 do 1941 je bilo financiranje zagotovljeno prek javnega združenja in donacij kralja. Od leta 1985 do 1999 so bili javni prispevki in zbiranja edini razpoložljivi viri. Leta 2001 je [[Zoran Đinđić]] ponovno ustanovil združenje za gradnjo cerkve, ki je delovalo od leta 2002 naprej. Leta 2004 je bila dokončana zunanjost cerkve. Grške donacije so financirale fasado, za katero so bile nameščene marmorne plošče iz iste države.<ref>{{cite web |title=ПУТИН ОДЛУЧИО: Руси сређују Храм Светог Саве |url=https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |website=www.intermagazin.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.intermagazin.rs/putin-odlucio-rusi-sredjuju-hram-svetog-save/ |url-status=live }}</ref> Leta 2004 je Boris Tadiċ prevzel predsedovanje združenju, konec leta 2004 pa so zaprosili za pomoč Rusko pravoslavno cerkev za dokončanje notranjosti. V [[Cerkev Kristusa Odrešenika, Moskva|cerkvi Kristusa Odrešenika]] v [[Moskva|Moskvi]] je potekal dogodek za zbiranje sredstev, kjer je ruski patriarh Alesej II. sprejel srbskega predsednika Tadića in patriarha Pavla.<ref>{{cite web |title=SRBI SU RUSIMA NAROD NAJBLIŽI |url=https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |website=www.novosti.rs |access-date=2019-12-31 |archive-date=2022-04-22 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422135628/https://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:163848-SRBI-SU-RUSIMA-NAROD-NAJBLIZI |url-status=live }}</ref> O konkretizaciji notranjih del so se pogovarjali z Zurabom Ceretelijem leta 2009.<ref name="Cereteli oslikava Hram Sv. Save">Danas, 3. Mai 2010 [http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 Cereteli oslikava Hram Sv. Save?] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20171009092552/http://www.danas.rs/danasrs/kultura/cereteli_oslikava_hram_sv_save.11.html?news_id=189387 |date=2017-10-09 }}</ref> Leta 2009 je cerkev obiskal ruski predsednik [[Dmitrij Medvedev]] in ga vprašal ali je Rusija pripravljena financirati del notranje opreme, ta pa je odgovoril: »Zakaj le del, ko lahko naredimo vse?» [[Vladimir Putin]] je ob svojem prvem obisku cerkve marca 2011 pridobil osebno pokroviteljstvo nad mozaičnimi deli. Patriarh Irenj je na Putinovo vprašanje, kdo bo okrasil notranjost, odgovoril: »Z Božjo pomočjo bomo to storili in z Vašo podporo« – Putin je odgovoril ''budet'' ('bo'). Državni sporazum je bil podpisan v Moskvi 19. marca 2012, predsedniški odlok Pr-1197 z dne 9. aprila 2011 pa je omogočil izvedbo natečaja za mozaike.<ref name="rah.ru">http://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220422135635/https://rah.ru/konkursy/detail.php?ID=29327 |date=2022-04-22 }} Выставка конкурсных работ на проект оформления внутреннего убранства мемориального храма Святого Саввы в Белграде.</ref> Od leta 2005 je Pošta Srbije zbirala sredstva z dobrodelnimi znamkami v vrednosti 10 dinarjev za vsako pošiljko korespondence.<ref>{{cite web |title=Finansiranje izgradnje Hrama preko poštanskih markica |url=https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |website=B92.net |date=23 July 2018 |access-date=31 December 2019 |archive-date=2 March 2021 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210302213024/https://www.b92.net/video/vesti.php?yyyy=2018&mm=07&dd=23&nav_id=1422366 |url-status=live }}</ref> Srbska vlada je dela financirala tudi s proračunskimi sredstvi.<ref>{{cite web |title=Zaradiš 76, a dobiješ 116 miliona: Kako država finansira Srpsku pravoslavnu crkvu |url=https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |last=srpskom |first=Piše: BBC News na |website=Dnevni list Danas |date=7 November 2019 |access-date=31 December 2019 |archive-date=22 April 2022 |archive-url=https://web.archive.org/web/20220422140035/https://www.danas.rs/bbc-news-serbian/zaradis-76-a-dobijes-116-miliona-kako-drzava-finansira-srpsku-pravoslavnu-crkvu/ |url-status=live }}</ref> Leta 2019 je bilo za cerkev porabljenih približno 100 milijonov evrov: za [[mozaik]]e 40 milijonov evrov, za druga dela v notranjosti 10 milijonov, za zunanjo gradnjo pa približno 50 milijonov. Skupaj je to znašalo približno 100 milijonov. Od tega je 40 milijonov prišlo iz vladnih sredstev, Rusija je donirala 10 milijonov, preostanek pa je bil plačan z zasebnimi donacijami.<ref>{{cite web |title=HRAM SVETOG SAVE GOTOV NA JESEN 2020! Srbi posle 125 godina završavaju borbu za podizanje spomenika jednom princu, monahu i prvom arhiepiskopu srpskom Savi Nemanjiću! |url=https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |website=INFORMER |access-date=2019-12-31 |archive-date=2019-12-31 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191231122015/https://informer.rs/vesti/beograd/477176/hram-svetog-save-gotov-jesen-2020-srbi-posle-125-godina-zavrsavaju-borbu-podizanje-spomenika-jednom-princu-monahu-prvom-arhiepiskopu-srpskom-savi-nemanjicu |url-status=live }}</ref> == Arhitektura == === Zunanjost === Cerkev je centralno zasnovana zgradba v obliki [[grški križ|grškega križa]]. Ima veliko osrednjo kupolo, ki jo podpirajo štirje [[pendantiv]]i, in jo na vsaki strani podpira nižja polkupola nad [[apsida|apsido]]. Pod vsako polkupolo je galerija, ki jo podpira [[arkada]]. Splošni koncept močno temelji na Hagiji Sofiji. Njena glavna konstrukcijska ideja izhaja iz osrednjega prostora pod kupolo in je tesno povezana z geometrijo, ki sta jo uporabljala [[Izidor iz Mileta]] in [[Antemij iz Trala]]. Osrednji prostor v obeh cerkvah ima stranice dolžine 31 m, kar ima za posledico kupole s približno enakim premerom (kupola Hagije Sofije je nekoliko večja, saj se razteza za približno 0,5 osrednjega prostora). Glavni razliki v strukturi kupole sta visok [[tambur]] v cerkvi sv. Save in dvoslojna lupina. Nizka kupola Hagije Sofije je bila zasnovana kot [[kalota]], v kateri je bilo vgrajenih 40 oken. Ker sta obe kupoli zgrajeni na pendantivih na višini 40 m, je kupola svetega Save približno 10 m višja (54 do 67 m). Naos cerkve je širok 46 m in dolg 46 m. ​​Notranjost cerkve ima na treh straneh [[narteks]], od katerih imata dva globino 9 m in širino 31,70 m. V severnem in južnem narteksu bosta zgrajeni dve majhni kapeli. Narteks do glavnega vhoda na zahodu je 2 m daljši in ima štiri stebre več kot druga dva. Nad narteksi so tri galerije, od katerih je galerija na zahodni strani namenjena cerkvenemu zboru. Od leta 2019 je v delu marmorni [[ikonostas]], ki bo imel šest glavnih [[ikona|ikon]] in troja vrata. Na levi in ​​desni strani ikonostasa so škofijski sedeži. Fasada cerkve je bila večinoma izdelana iz belega [[marmor]]ja. Pokriva 12.000 m². Vgradnja poliranega grškega volakaškega marmorja iz Kavalle je trajala 14 mesecev. Karnise so izdelane iz rdečega balmoralskega [[granit]]a iz Finske. Kupola in polkupole pokrivajo 120 m². Podstavek je izdelan iz 80 m² črnega jablaniškega granita iz Bosne. Kamni v fasadi tehtajo 3000 ton. Kupola je visoka 70 m, glavni pozlačeni križ pa je visok še 12 m, kar pomeni, da je cerkev svetega Save skupaj visoka 82 m. Vrh je 134 m nad morsko gladino (64 m nad reko Savo), zato ima cerkev prevladujoč položaj v beograjski mestni podobi in je vidna z vseh pristopov do mesta. Cerkev je od vzhoda proti zahodu dolga 91 m, od severa proti jugu pa 81 m. Visoka je 70 m, glavni pozlačeni križ pa se razteza še 12 m. Kupole imajo še 18 pozlačenih križev različnih velikosti, zvoniki pa imajo 49 zvonov avstrijske livarne zvonov Grassmayr. Cerkev ima večjo površino kot cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, ki pokriva 3980 m²,<ref>Dmitri Sidorov 2000: National Monumentalization and the Politics of Scale: The Resurrections of the Cathedral of Christ the Savior in Moscow. Annals of the Association of American Geographers, Vol. 90, No. 3 (Sep., 2000), pp. 548–572 [https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20220610020822/https://www.jstor.org/stable/1515528?Search=yes&resultItemClick=true&searchText=Dmitri&searchText=Sidorov&searchUri=%2Faction%2FdoBasicSearch%3FQuery%3DDmitri%2BSidorov%26amp%3Bacc%3Don%26amp%3Bwc%3Don%26amp%3Bfc%3Doff%26amp%3Bgroup%3Dnone&ab_segments=0%2Fbasic_SYC-4929%2Fcontrol&refreqid=search%3A6381680e7f31a1ca4fc040bad4bbb5e7&seq=1#metadata_info_tab_contents |date=2022-06-10 }}</ref> v primerjavi s 4500 m² cerkve svetega Save. Sveti Sava je tudi daljša (91 m v primerjavi s 77,7 m) in širša (81 m v primerjavi s 72,42 m), ima pa tudi večji premer kupole (30,5 m v primerjavi s 25 m). Kupola moskovske cerkve je višja, torej 77,37 m v primerjavi s 103,4 m. Zanimivo je, da obe cerkvi po svoji konstrukcijski zasnovi spominjata na Hagijo Sofijo, saj sta bili zasnovani na podlagi ureditve osrednjega prostora v Hagiji Sofiji.<ref>https://marhi.ru/AMIT/2013/3kvart13/sergeev/sergeev.pdf(PDF){{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} {{Dead link|date=February 2022}}</ref> Tako ponazarjajo pomen cesarske bizantinske cerkve za glavne stavbe v pravoslavni sakralni arhitekturi. [[File:Size_comparison_church_of_st_sava_st_sophie.jpg|thumb|Primerjava s Hagijo Sofijo]] Deroko je glede navdiha, ki ga je črpal iz Hagije Sofije, opozoril, da sta bila pri načrtovanju cerkve svetega Save upoštevane dve vodilni načeli – imperativ funkcionalnosti načrtovanja ter monumentalnost prostora in oblike. Deroko se je ozrl na začetek gradnje in komentiral izzive načrtovanja funkcionalnega prostora za 10.000 ljudi, kar je bilo narejeno s sklicevanjem na podatke arhitektov, temeljni priročnik Ernsta Neuferta. Omenil je tudi podatke o tridesetmetrskem premeru kupole, kar je očitno pomembno primerjavo s kupolo Hagije Sofije.<ref>Aleksandar Deroko 1985: ''Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save''. Godinjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }}</ref> Čeprav velikost svetega Save po Derokovem mnenju ni nujno povezana z monumentalnostjo, sta bila videz in velikost cerkve svetega Save zelo pomembna, saj naj bi bila spomenik nacionalnega pomena. <gallery class="center" widths="170" heights="170" mode="packed-hover" classes="center" caption="Detajl zunanjosti"> File:Hram Svetog Save na Bozic.jpg|Pogled z zraka na Vračarsko planoto in kupole cerkve svetega Save File:Serbia, Belgrade, Sait Sava Temple, cross on the top, 07.12.2011.jpg|Edinstvena zasnova križa na cerkvi simbolizira srbski heraldični križ File:Свјетлопис западних врата храма Св. Саве, Врачар, Биоград.jpg|Zahodni vhodi z mozaiki sv. Save, Jezusa Kristusa in sv. Simeona </gallery> === Kupola === Kupola svetega Save je zgrajena v klasičnem slogu kot sestavljena kupola s štirimi pendantivi iz krogle večjega polmera kot kupola. Ima notranji premer 30,50 m<ref>{{cite web |title=Hram u prostoru i brojevima |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824092929/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/hram-u-prostoru-brojevima/ |archive-date=2017-08-24 |access-date=2019-11-23}}</ref> in zunanji premer 35,15 m, kar spominja na dimenzije Hagije Sofije (prvotno je imela realiziran premer 33 m).<ref name="tuprints.ulb.tu-darmstadt.de" /> Kupola stoji na štirih 40 m visokih obokih, kvadrat osrednjega prostora pod kupolo je širok 39,72 m in zaseda 1578 m².<ref>{{cite web |title=Organizacija unutraasnjeg prostora hrama i njegove funkcije |url=http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |access-date=2019-02-09 |archive-date=2017-08-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20170824054301/http://hramsvetogsave.rs/gradnja-hrama/arhitektura-hrama/unutrasnje-uredjenje/organizacija-unutrasnjeg-prostora-hrama-i-njegove-funkcije/ |url-status=dead }}</ref> Dvoslojna kupola je visoka 27 m in na zunanji strani doseže 67 m, na notranji strani pa 64,56 m višine. Tako je kupola svetega Save nekoliko višja od svojega arhetipa Hagije Sofije (56 m).<ref name="Vecerni">[http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti Branko Pešić] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20140502003407/http://de.scribd.com/doc/61842537/Sjaj-Hrama-Svetog-Save-Feljton-Novosti |date=2014-05-02 }}, Feuilleton der ''Večernje novosti'', 9. Mai 2004.</ref> Kupola podpira križ, ki sta ga zasnovala Nebojša Mitrić in Pešić, visok 12 m in širok 5 m.<ref>{{cite web |title=Blista zlatni krst |url=http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |website=91.222.7.189 |access-date=2019-12-20 |archive-date=2020-06-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20200604040058/http://91.222.7.189/dodatni_sadrzaj/clanci.119.html:276531-Blista-zlatni-krst |url-status=dead }}</ref> Po Hagiji Sofiji je kupola svetega Save največja v kateri koli pravoslavni cerkvi. Slavna kupola Hagije Sofije, ki sta jo zgradila Izidor iz Mileta in matematik Antemij iz Trala, je bila prvotno visoka 33 m, nato pa je bila rekonstruirana po matematičnih formulah, ki so jih uporabljali bizantinski arhitekti.<ref>Helge Svenshon: Das Bauwerk als „aistheton soma“: eine Neuinterpretation der Hagia Sophia im Spiegel antiker Vermessungslehre und angewandter Mathematik. In: Falko Daim, Jörg Drauschke (Hrsg.): Byzanz – Das Römerreich im Mittelalter. Monographien des RGZM. 84,2,1. Mainz 2010, {{ISBN|978-3-88467-154-2}}, S. 59–95.</ref> Danes ima po treh prenovah eliptično obliko s premeroma 31,24 m in 30,86 m. {{multiple image | align = right | footer = Tloris cerkve svetega Save (levo) temelji na tlorisu Hagije Sofije | width1 = 208 | image1 = Sv. Sava osnova.jpg | width2 = 208 | image2 = Hram Svetog Save und Hagia Sophia Überlagerunng der Pläne leg P.Cikovac.jpg | direction = | total_width = | alt1 = | caption1 = | caption2 = }} Med vsemi krščanskimi verskimi stavbami imajo pendentivne kupole Hagije Sofije (33 m, prvotno realiziran premer), [[stolnica sv. Pavla, London]] (30,8 m), [[Firenška stolnica]] (43 m), [[Bazilika sv. Petra, Vatikan]] (42 m), [[berlinska stolnica]] (30,7 m) in [[Estergomska stolnica]] (33 m) večji ali približno enak notranji premer kot kupola svetega Save. Razen Hagije Sofije nobena od njih ni bila zgrajena na štirih stebrih in s štirimi oboki. Med omenjenimi kupolami ima kupola svetega Save 24 m široke oboke, prekaša jo le Hagija Sofija (31 m).<ref>Hans Staub 2013: Die Geschichte der Bauingenierukunst: ein Überblick von der Antike bis in die Neuzeit. Springer. S. 114 {{ISBN|978-3-0348-4109-2}}</ref> Veliko večja kupola bazilike sv. Petra ima glavne oboke le 23 m.<ref>{{Cite web |url=http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |title=Dome Arches – 44.8 m high, 23 m wide |access-date=2020-07-19 |archive-date=2021-05-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210514233519/http://stpetersbasilica.info/Interior/Nave/Nave.htm#largest |url-status=live }}</ref> V primerjavi z največjimi kupolami, realiziranimi v pravoslavju, svetega Save močno presega cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi, katere kupola ima premer 29,8 m (zunanji) in 25 m (notranji), [[kronštatska pomorska cerkev]] s premerom 29,8 m (zunanji) in 26,7 m (notranji) ter [[Stolnica sv. Izaka, Sankt Peterburg]] s premerom 25,8 m (zunanji) in 21,8 m (notranji).<ref>Купол храма Христа Спасителя в Москве. М., издание Б.Аванцо, 1890-е г.г. Фотография, наклеенная на паспарту. Раскраска акварелью. Отличная сохранность.</ref><ref>Нагорский Н. Исаакиевский собор. СПб.: П-2, 2004. {{ISBN|5-93893-160-6}}.</ref> Poleg velikega premera ima kupola svetega Save tudi znatno notranjo višino. S 65 m (od tal do stropa)<ref>{{cite web|title=Храм у простору и бројевима|url=http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|access-date=2020-07-05|website=hramsvetogsave.rs|archive-date=2021-09-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210924223836/http://hramsvetogsave.rs/O-Hramu/Gradnja-Hrama/Hram-u-prostoru-i-brojevima|url-status=live}}</ref> je četrta najvišja kupola (po notranji višini) pravoslavnega krščanstva, prekašajo jo le kupole [[cerkev Ljudskega odrešenja, Bukarešta]] (104 m),<ref>{{cite web|title=INTERVIU: "Se vor face multe teze de doctorat" despre construcția Catedralei Mântuirii Neamului|url=https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|access-date=2020-07-05|website=www.digi24.ro|date=7 October 2016|language=ro|archive-date=2020-09-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20200926120809/https://www.digi24.ro/stiri/actualitate/social/interviu-se-vor-face-multe-teze-de-doctorat-despre-constructia-catedralei-583785|url-status=live}}</ref> cerkev Kristusa Odrešenika v Moskvi (69,5 m) in Stolnica sv. Izaka v Sankt Peterburgu (69 m). Kupola svetega Save se uvršča tudi med najvišje kupole na svetu. === Notranjost === Notranjost z naosom, tremi stranskimi kraki in oltarjem ima v pritličju površino 3600 m², v prvem nadstropju pa tri galerije s površino 1500 m², v drugem pa galerijo s površino 120 m². Cerkev lahko sprejme 10.000 vernikov. Galerija kora sprejme 800 pevcev. V kleti so [[kripta]], zakladnica svetega Save in grobna cerkev svetega Lazarja, hieromučenca, s skupno površino 1800 m². Cerkev bo ponujala stalno razstavo o gradnji cerkve, galerijo z informacijami o zvonu in galerijo, ki obvešča o življenju svetega Save. Na severovzhodnem in jugovzhodnem stebru bosta nameščeni dve dvigali, ki vodita do kupolnih galerij. Severna in južna vhodna dvorana imata [[krstilnik|krstne kamne]], tretji na galerijskem nivoju pa je na severni strani oltarja. Material šestnajstih velikih stebrov v [[kor (erhitektura)|koru]] je bil uvožen iz Italije leta 1939. [[Kapitel]]i so izdelani iz [[Carrarski marmor|carrarskega marmorja]], stebri pa iz zelenega marmorja iz Bavena. Motive kapitelov je zasnoval Aleksandar Deroko, večinoma pa jih je pred drugo svetovno vojno izvedel Josif Grassi. Glavni ikonostas je izdelan iz železnih rešetk, na katere bodo nameščene plošče iz kararskega marmorja. Celotna konstrukcija približno 20 metrov širokega ikonostasa bo tehtala 100 ton. Okrašena bo z mozaičnimi ikonami.[62] Dela na ikonostasu so bila 20. avgusta 2020 v teku. Sestavljen bo iz ene vrste ikon.[63] Veliki osrednji kolesni lestenec (horos) je glavna krožna razsvetljava cerkve, ulit iz brona s premerom 20 m. Je največji in najtežji horos na svetu.[potreben citat] Zasnoval ga je Nikolaj Mukhin in spominja na srbski primerek Dečanov in Markovega samostana. <gallery class="center" widths="210" heights="210" mode="packed-hover" classes="center" caption="Notranjost"> File:Иконостас_храма_Светoг_Саве_Сербског_у_Биограду,_Сербија.jpg|[[Iconostasis|Ikonostas]] File:Chandelier St Sava.png|Glavni lestenec od spodaj File:Прва_Литургија_у_завршеном_храму_Св.Саве_у_Биограду,_Божић_7.1.2021.jpg|[[Divine liturgy|Božansk]]<nowiki/>a liturgija, [[Christmas|božič]], 7 januar 2021 File:Gallery_wiht_colonade_and_mullion_window_in_the_Church_of_Saint_Sava.jpg|Notranja okrasitev File:Icon_Church_of_Saint_Sava.jpg|Ikona na enem izmed štirih glavnih stebrov File:Temple of Saint Sava interior 03.jpg|Kupola cerkve (zaključena) </gallery> == Glej tudi == *[[Beograjska krščanska arhitektura med vojnama]] *[[Seznam cerkva v Srbiji]] *[[Varnava Rosić|Patriarh Varnava]] == Opombe == {{Reflist|group=note}} == Sklici == {{sklici|2}} == Viri == * Aleksandar Deroko 1985: Nastavak radova na zidanju crkve Svetoga Save. Godisnjak grada Beograda, 32: 193–198. [http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf (PDF)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20200701172112/http://www.mgb.org.rs/images/godisnjaci/GodisnjakXXXII/Godisnjak%20grada%20Beograda%201985-187-.pdf |date=2020-07-01 }} * Dušan Arbajter 1992: Saint Sava Temple: heavy building assembly application. IABSE, Congress Report. [https://www.e-periodica.ch/cntmng?pid=bse-cr-002:1992:14::170 (PDF)] * Pier Paolo Tamburelli 2006: ''Hram Svetog Save, the Concrete Cathedral''. Domus, 898, December 2006, 68–71. *{{cite journal |last=Milanović |first=Ljubomir |year=2010 |title=Materializing authority: the church of Saint Sava in Belgrade and its architectural significance |journal=Serbian Studies |publisher=NASSS |volume=24 |issue=1-2 |pages=63–81|doi=10.1353/ser.2012.0018 |s2cid=144270672 }} * {{cite book|last=Kadijević|first=Aleksandar|year=2016|title=Byzantine architecture as inspiration for Serbian New Age architects|publisher=SANU, Serbian Committee for Byzantine Studies|location=Belgrade|isbn=978-86-7025-694-1}} * {{citation |first=Aleksandar |last=Ignjatović |date=2016 |title=U srpsko-vizantijskom kaleidoskopu: arhitektura, nacionalizam i imperijalna imaginacija 1878–1941. |publisher=Architektonische Fakultät Belgrad, Orion Art |location=Belgrade |isbn=978-86-6389-038-1 }} * Milica Ceranic 2005: Neovizantijski elementi u arhitekutri Hrama sv. Save na Vracaru. Misa Rakocija, Nis I Vizantija: zbornik radova, III, 397–412 [http://www.nisandbyzantium.org.rs/doc/zbornik3/PDFIII/Ceranic.pdf (PDF)] * Ljubica Jelisavac 2019: Institucionalni aspekti konkursa za Hram Sv. Save (1926) i njihove konsekvence. pp 82–83 [https://webmail2.f.bg.ac.rs/imp/attachment.php?id=5df018f2-ee54-4a74-87ab-1c4e935b4b0f&u=akadijev (PDF)] * Documentary from RTV – "Hram za blagoslov srpski" – Director: Marina Zorić, 2019 [http://media.rtv.rs/sr_lat/dokumentarni-program/43917 (52:17 min)]{{Dead link|date=December 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }} == Zunanje povezave == {{Commons category|Temple of Saint Sava|Church of Saint Sava}} * Angleško govoreči dokumentarni film jugoslovanskih »Filmskih novosti« (1989) o dvigovanju kupole s pomočjo dvižne plošče, ki ga je izvedlo podjetje IMG »Trudbenik«. [https://www.youtube.com/watch?v=xC8thhJOqhw] *[https://hramsvetogsave.rs/ Uradna stran] {{in lang|sr}} *[http://www.prodevcon.ch/hram-svetog-save-webcam/?lang=en Webcam ] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Cerkve sv. Save|Beograd]] [[Kategorija:Pravoslavne cerkve v Beogradu|Sava]] [[Kategorija:Neobizantinska arhitektura v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 2004]] [[Kategorija:Romarska središča v Srbiji]] f2fin0g065wd3gwzvzoxwxj1hsubdsl 10 456923 6680086 5257410 2026-05-23T23:14:57Z Sportomanokin 14776 6680086 wikitext text/x-wiki {{Infobox | bodyclass = vcard | abovestyle = color:#000000be;" style="text-align: center; font-size: large;" class="fn" | aboveclass = fn | above = {{{name|{{PAGENAME}}}}} | image = {{wikidata/p18|{{{image|}}}|size={{#if:{{{image_size|}}}|{{{image_size|}}}|280}}px}} | caption = {{{caption<includeonly>|</includeonly>}}} | headerstyle = background-color: #000000; color:white;" | header1 = Tehnični podatki | label2 = Otvoritev | data2 = {{{otvoritev<includeonly>|</includeonly>}}} | label3 = Ustanovitelj | data3 = {{{ustanovitelj<includeonly>|</includeonly>}}} | label4 = Kraj | data4 = {{{kraj<includeonly>|</includeonly>}}} | label5 = Večje mesto | data5 = {{{najbližje_mesto<includeonly>|</includeonly>}}} | label6 = Višinska razlika | data6 = {{{višinska_razlika<includeonly>|</includeonly>}}} | label7 = Najvišja točka | data7 = {{{najvišja_točka<includeonly>|</includeonly>}}} | label8 = Najnižja točka | data8 = {{{najnižja_točka<includeonly>|</includeonly>}}} | label9 = Površina | data9 = {{{površina<includeonly>|</includeonly>}}} | label10 = Kapaciteta | data10 = {{{kapaciteta<includeonly>|</includeonly>}}} | label11 = Skupna dolžina | data11 = {{{skupna_dolžina<includeonly>|</includeonly>}}} | label12 = Težavnost | data12 = {{{težavnost<includeonly>|</includeonly>}}} | label13 = Najdaljša proga | data13 = {{{najdaljša_proga<includeonly>|</includeonly>}}} | label14 = Število vlečnic | data14 = {{{število_vlečnic<includeonly>|</includeonly>}}} | label15 = Snežni park | data15 = {{{snežni_park<includeonly>|</includeonly>}}} | label16 = Nočno smučanje | data16 = {{{nočno_smučanje<includeonly>|</includeonly>}}} | belowstyle = color:darkslategray; font-size:82% | below = {{#if:{{{updated|}}}|posodobljeno {{{updated}}}.}} }}<includeonly>{{#if:{{NAMESPACE}}||{{#if:{{{nocat|}}}||{{#switch:{{wikidata/p18|{{{image|}}}|plain=1}}|=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image male.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|Replace this image female.svg=[[Kategorija:Wikipedija infopolje Smučar brez slike]]|#default=}}}}}}</includeonly><noinclude>{{dokumentacija}}</noinclude> fw07sc78cpc5vvlpw8sjgxo259rwho0 10 456928 6680087 5256955 2026-05-23T23:15:43Z Sportomanokin 14776 6680087 wikitext text/x-wiki == Uporaba == <pre> {{Infopolje Smučišče | otvoritev = | ustanovitelj = | kraj = | image = | caption = | najbližje_mesto = | višinska_razlika = | najvišja_točka = | najnižja_točka = | površina = | kapaciteta = | skupna_dolžina = | težavnost = | najdaljša_proga = | število_vlečnic = | snežni_park = | nočno_smučanje = }} </pre> 6c3libp8g9lar5f0bn4qn13765bwcd8 10 462051 6679858 6511857 2026-05-23T14:37:42Z Pinky sl 2932 6679858 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{discharge|}}}{{{loc|}}}{{{min|}}}{{{avg|}}}{{{max|}}}|{{infopolje | child=yes | label1 = Pretok | rowstyle1 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data1 = {{#if:{{{discharge|}}}|{{{discharge}}}|{{#if:{{{loc|}}}{{{min|}}}{{{avg|}}}{{{max|}}}|&nbsp;}}}} | label2 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&#8259;&nbsp;lokacija</span> | rowstyle2 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data2 = {{{loc|}}} | label3 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&#8259;&nbsp;povprečje</span> | rowstyle3 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data3 = {{{avg|}}} | label4 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&#8259;&nbsp;minimum</span> | rowstyle4 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data4 = {{{min|}}} | label5 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&#8259;&nbsp;maksimum</span> | rowstyle5 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data5 = {{{max|}}} }}}}<noinclude> {{Documentation}} </noinclude> 3zxagrlkq4nxoc7pgkwt4qq2yjrlmue 10 462053 6679865 6511865 2026-05-23T14:49:19Z Pinky sl 2932 posodobitev 6679865 wikitext text/x-wiki {{#if:{{{source|}}}{{{loc|}}}{{{coord|}}}{{{len|}}}{{{elev|}}}|{{Infopolje | child=yes | label1 = {{#if:{{{1|}}}|{{{1}}}|Izvir}} | data1 = {{#if:{{{source|}}}|{{{source}}}|{{#if:{{{loc|}}}{{{coord|}}}{{{len|}}}{{{elev|}}}|&nbsp;}}}} | label2 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;lokacija</span> | rowstyle2 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data2 = {{{loc|}}} | label3 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;koordinati</span> | rowstyle3 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data3 = {{{coord|}}}{{{coord_ref|}}} | label4 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;dolžina</span> | rowstyle4 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data4 = {{{len|}}} | label5 = <span style="font-weight:normal">&nbsp;&bull;&nbsp;nadm. višina</span> | rowstyle5 = {{Infopolje Reka/row-style}} | data5 = {{{elev|}}} }}}} ja7jpspkdxe8emsoyuyljroxj6vzz1h 10 462055 6679880 6679309 2026-05-23T15:10:32Z Pinky sl 2932 /* Test 1 */ 6679880 wikitext text/x-wiki {{Testcases notice <!--|toc=on-->}} == Krka == {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_caption = Lokacija reke | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37|N|15|36|3|E}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_size = 400px | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37|N|15|36|3|E}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_size = 400px | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_size = 80px | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37|N|15|36|3|E}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | pushpin_map_relief = 0 | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37|N|15|36|3|E}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = {{koord|45|53|37|N|15|36|3|E}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] | source1_coordinates = {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] | mouth_coordinates = | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} {{Testcase table | name = Krka | image = Gornji Kot - Glavanov mlin in žaga.jpg | image_caption = Krka, Gornji Kot | pushpin_map = Slovenija | source1 = Kraški izvir pod [[Krška jama|Krško jamo]] pri vasi [[Gradiček]] {{koord|45|53|23|N|14|46|17|E}} | mouth = [[Sava]], [[Brežice]] {{koord|45|53|37.20|N|15|36|2.90|E|region:RS_type:waterbody|display=inline}} | basin_countries = [[Slovenija]] | length = 94 km | basin_size = 2315 km² | source1_elevation = 272 m | mouth_elevation = 145 m | discharge1 = 51,9 m³/s ([[Podbočje]]) }} == Sava == {{Testcase table | name = Sava | image = PanoramskaRadeceinSplav.jpg | image_caption = Sava v [[Radeče|Radečah]] | pushpin_map = Slovenija | source1 = [[Sava Dolinka]] | source1_location = [[Zelenci]] pri [[Podkoren]]u | source1_coordinates = {{koord|46|29|32.20|N|13|44|16.65|E|region:SI_type:waterbody|display=inline}} | source1_elevation = 2000 m | source2 = [[Sava Bohinjka]] | source2_location = iztok iz [[Bohinjsko jezero|Bohinjskega jezera]] | source2_coordinates = {{koord|46|16|41.38|N|13|53|11.55|E|region:SI-003_type:river}} | source2_elevation = 777 m | source_confluence = | source_confluence_location = [[Radovljica]] | source_confluence_coordinates = {{koord|46|20|39|N|14|9|19|E|region:SI-003_type:river|display=inline,title}} | source_confluence_elevation = 555 m | mouth_type = Naključna točka | mouth = | mouth_location = Zagreb | mouth_coordinates = {{koord novi|45|48|47|N|15|58|38|E|region:HR_type:river|display=inline}} | mouth_elevation = 0 m | basin_countries = [[Slovenija]], [[Hrvaška]], [[Bosna in Hercegovina]], [[Srbija]], | length = 947 km (s [[Sava Dolinka|Savo Dolinko]]), od tega v Sloveniji 221 km in 4 km po meji <ref name="SURS2002">{{navedi splet|url=http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|title=Reke, dolge nad 25 km, in njihova padavinska območja|year=2002|publisher=Statistični urad Republike Slovenije|accessdate=2013-12-14|archive-date=2007-10-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20071020155040/http://www.stat.si/letopis/1998/01_98/01-10-98.asp?jezik=en|url-status=dead}}</ref> | basin_size = 95.719 km² (v Sloveniji 10.724 km²) <ref name="SURS2002"/> | source1_elevation = 833 m | mouth_elevation = 67 m | discharge1 = 271,7 m³/s (Čatež) <ref name="vodna-bilanca">[http://www.arso.gov.si/vode/poro%c4%8dila%20in%20publikacije/vodna%20bilanca/Preglednica_10.xls Vodna bilanca Slovenije 1971-2000, Preglednica 10: Karakteristični pretoki].</ref> }} == Test 1== {{Testcase table | name = Amazon River (dummy data) | name_native = Amazônia | name_native_lang = pt | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | etymology = (to be discussed) | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Aerial view of the Amazon River | image_alt = Alt text for image | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Map of the Amazon basin | map_alt = Alt text for map | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Brazil]], [[Colombia]], [[Peru]], [[Ecuador]] | subdivision_type2 = Zvezne države | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas (Colombian department)|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Mesta | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- BASIN --> | source1 = Name of source 1 | source1_location = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_coordinates = {{coord|15|31|05|S|71|45|55|W|region:PE}} | source1_elevation = {{Convert|5170|m|ft|abbr=on}} | source2 = Name of source 2 | source2_location = Source 2 location | source2_coordinates = {{coord|1|2|5|S|1|2|3|W|region:PE}} | source2_elevation = {{Convert|1234|m|ft|abbr=on}} | source_confluence = River1 & River 2 | source_confluence_location = Some location | source_confluence_coordinates = {{coord|1|5|6|S|1|9|9|W|region:PE}} | source_confluence_elevation = {{Convert|9999|m|ft|abbr=on}} | mouth = Name of River Mouth | mouth_location = [[Atlantic Ocean]] | mouth_coordinates = {{coord|00|42|28|S|50|05|22|W|region:BR}} | mouth_elevation = {{Convert|0|m|ft|abbr=on}} | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size = {{Convert|7050000|km2|mi2|abbr=on}} | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1.234.567 <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = {{Convert|6992|km|mi|abbr=on}} | width_min = {{Convert|4|km|mi|abbr=on}} | width_avg = {{Convert|6|km|mi|abbr=on}} | width_max = {{Convert|8|km|mi|abbr=on}} | depth_min = {{Convert|3|m|ft|abbr=on}} | depth_avg = {{Convert|15|m|ft|abbr=on}} | depth_max = {{Convert|30|m|ft|abbr=on}} | discharge1 = Some River | discharge1_location = [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = {{Convert|109000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} | discharge1_avg = {{Convert|209000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} | discharge1_max = {{Convert|309000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} <!---------------------- FEATURES --> | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = ''(optional content at the bottom - centred)'' }} ==Test 2== {{Testcase table | name = Amazon River (dummy data) | name_native = Amazônia | name_native_lang = pt | name_other = Apurímac, Ene, Tambo, Ucayali, Amazonas, Solimões | etymology = (to be discussed) | image = Aerial view of the Amazon Rainforest.jpg | image_size = 300px | image_caption = Aerial view of the Amazon River | image_alt = Alt text for image | map = Amazonrivermap.svg | map_size = 300px | map_caption = Map of the Amazon basin | map_alt = Alt text for map | subdivision_type1 = Countries | subdivision_name1 = [[Brazil]], [[Colombia]], [[Peru]], [[Ecuador]] | subdivision_type2 = States | subdivision_name2 = [[Loreto Region|Loreto]] (Peru);<br />[[Amazonas (Colombian department)|Amazonas]] (Columbia);<br />[[North Region, Brazil|North Region]] (Brazil) | subdivision_type3 = Cities | subdivision_name3 = [[Iquitos]] (Peru); [[Leticia, Amazonas|Leticia]] (Colombia);<br /> [[Tabatinga]] (Brazil); [[Tefé]] (Brazil);<br /> [[Itacoatiara, Amazonas|Itacoatiara]] (Brazil); [[Parintins]] (Brazil);<br /> [[Óbidos, Pará|Óbidos]] (Brazil); [[Santarém, Pará|Santarém]] (Brazil);<br /> [[Almeirim, Pará|Almeirim]] (Brazil); [[Macapá]] (Brazil) <!---------------------- BASIN --> | source1 = Name of source 1 | source1_location = [[Nevado Mismi]], [[Peru]] | source1_coordinates = {{coord|15|31|05|S|71|45|55|W}} | source1_elevation = {{Convert|5170|m|ft|abbr=on}} | mouth_location = [[Atlantic Ocean]] | mouth_coordinates = {{coord|00|42|28|S|50|05|22|W}} | mouth_elevation = {{Convert|0|m|ft|abbr=on}} | progression = [[Apurímac River|Apurímac]]—[[Solimões River|Solimões]]—[[Marañón River|Marañón]] | river_system = [[Amazon Basin]] | basin_size = {{Convert|7050000|km2|mi2|abbr=on}} | basin_landmarks = [[Arena da Amazônia|Amazon Arena]] | basin_population = 1,234,567 <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = {{Convert|6992|km|mi|abbr=on}} | width_min = {{Convert|4|km|mi|abbr=on}} | width_avg = {{Convert|6|km|mi|abbr=on}} | width_max = {{Convert|8|km|mi|abbr=on}} | depth_min = {{Convert|3|m|ft|abbr=on}} | depth_avg = {{Convert|15|m|ft|abbr=on}} | depth_max = {{Convert|30|m|ft|abbr=on}} | discharge1 = Name of discharge 1 | discharge1_location = [[Santarém, Pará]] | discharge1_min = {{Convert|109000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} | discharge1_avg = {{Convert|209000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} | discharge1_max = {{Convert|309000|m3/s|ft3/s|abbr=on}} <!---------------------- FEATURES --> | tributaries_left = {{hlist|[[Marañón River|Marañón]]|[[Japurá River|Japurá]]|[[Rio Negro (Amazon)|Rio Negro]]|[[Putumayo River|Putumayo]]}} | tributaries_right = {{hlist|[[Ucayali River|Ucayali]]|[[Purus River|Purus]]|[[Madeira River|Madeira]]|[[Tapajós]]|[[Xingu River|Xingu]]}} | waterbodies = [[Lawriqucha|Lake Lawriqucha]] | waterfalls = [[Noel Kempff Mercado National Park|Ahlfeld Waterfall]] | bridges = [[Manaus–Iranduba Bridge]] | ports = [[Port of Manaus]] | custom_label = '''''Custom label''''' | custom_data = ''Custom data'' | extra = ''(optional content at the bottom - centred)'' }} == Test 3 == {{Testcase table | name = Mill Creek | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Mill Creek Ripley.jpg | image_size = 300 | image_caption = Mill Creek in [[Ripley, West Virginia|Ripley]] in 2007 | map = Mill Creek (western WV) map.png | map_size = 300 | map_caption = Map of Mill Creek and its watershed | pushpin_map = | pushpin_map_size = 300 | pushpin_map_caption= Location of the [[river mouth]] in West Virginia <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[United States]] | subdivision_type2 = State | subdivision_name2 = [[West Virginia]] | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = {{convert|29.4|mi|km|abbr=on}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Elk Fork | source1_location = western [[Roane County, West Virginia|Roane County]] | source1_coordinates= {{coord|38|45|18|N|81|28|55|W|display=inline}}<ref name=GNISef>{{cite web |url={{Gnis3|1538623}} |title=Geographic Names Information System entry for Elk Fork (Feature ID #1538623) |author=Geographic Names Information System |authorlink=Geographic Names Information System|accessdate=2007-03-27}}</ref> | source1_length = {{cvt|15.4|mi|km}}<ref name=EPA>{{cite web |url=http://iaspub.epa.gov/waters10/attains_watershed.control?p_state=WV&p_huc=05030202&p_cycle=2008&p_report_type= |title=Watershed Assessment, Tracking & Environmental Results: Assessment Summary for Reporting Year 2008, West Virginia, Upper Ohio-Shade Watershed |author=United States Environmental Protection Agency |authorlink=United States Environmental Protection Agency |archiveurl=https://www.webcitation.org/62PyXjw2t?url=http://iaspub.epa.gov/waters10/attains_watershed.control?p_state=WV&p_huc=05030202&p_cycle=2008&p_report_type= |archivedate=2011-10-14 |accessdate=2011-10-13 |url-status=dead |df= }}</ref> | source1_elevation = {{convert|1021|ft|abbr=on}}<ref name=GE>[[Google Earth]] elevation for [[GNIS]] source coordinates. Retrieved on 2007-03-22.</ref> | source2 = Little Mill Creek | source2_location = northwestern [[Roane County, West Virginia|Roane County]] | source2_length = {{cvt|11.1|mi|km}}<ref name=EPA/> | source2_coordinates= {{coord|38|49|15|N|81|29|36|W|display=inline}}<ref name=GNISlmc>{{cite web |url={{Gnis3|1542173}} |title=Geographic Names Information System entry for Little Mill Creek (Feature ID #1542173) |author=Geographic Names Information System |authorlink=Geographic Names Information System|accessdate=2007-03-27}}</ref> | source2_elevation = {{convert|976|ft|abbr=on}}<ref name=GE/> | source_confluence = | source_confluence_location = east of [[Ripley, West Virginia|Ripley]] | source_confluence_coordinates= {{coord|38|48|18|N|81|38|19|W|display=inline}}<ref name=GNIS>{{cite web |url={{Gnis3|1543321}} |title=Geographic Names Information System entry for Mill Creek (Feature ID #1543321) |author=Geographic Names Information System |authorlink=Geographic Names Information System|accessdate=2007-03-27}}</ref> | source_confluence_elevation = {{convert|610|ft|abbr=on}}<ref name=GNISlmc/> | mouth = [[Ohio River]] | mouth_location = [[Millwood, West Virginia|Millwood]] | mouth_coordinates = {{coord|38|53|04|N|81|51|43|W|display=inline}}<ref name=GNIS/> | mouth_elevation = {{convert|554|ft|abbr=on}}<ref name=GNIS/> | progression = | river_system = | basin_size = {{convert|234|sqmi|abbr=on}} | tributaries_left = Tug Fork | tributaries_right = | custom_label = | custom_data = | extra = }} ==Test 4== {{Testcase table | name = Chu | name_native = {{native name list|tag1=kk|name1=Шу|tag2=ky|name2=Чүй|tag3=ru|name3=Чу}} | name_other = | name_etymology = <!--------------------- IMAGE & MAP --> | image = E8115-Chu-Valley.jpg | image_size = 250 | image_caption = In the Chüy Valley below [[Tokmok]] | map = | map_size = | map_caption = | pushpin_map = Kazakhstan#Kyrgyzstan | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = <!--------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[Kyrgyzstan]], [[Kazakhstan]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = | subdivision_name5 = <!--------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = {{convert|1067|km|mi|abbr=on}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!--------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = Confluence of [[Joon Aryk]] and [[Kochkor (river)|Kochkor]] | source1_location = [[Kochkor District]], [[Naryn Region]], [[Kyrgyzstan]] | source1_coordinates = {{coord|42|13|15.60|N|75|44|29|E|display=inline}} | source1_elevation = {{convert|1802|m|abbr=on}} | mouth = [[Betpak-Dala]] desert | mouth_location = [[Turkistan Region]], [[Kazakhstan]] | mouth_coordinates = {{coord|44|59|N|67|43|E|display=inline}} | mouth_elevation = {{convert|135|m|abbr=on}} | progression = | river_system = | basin_size = {{convert|62500|km2|abbr=on}} | tributaries_left = [[Ysyk-Ata]], [[Alamüdün (river)|Alamüdün]], [[Ala-Archa]], [[Ak-Suu (Chu)|Ak-Suu]] | tributaries_right = [[Chong-Kemin]], [[Kichi-Kemin (river)|Kichi-Kemin]] | custom_label = | custom_data = | extra = }} ==Irtysh== {{Testcase table | name = Irtysh | image = Irtysh river basin map.png | image_caption = Irtysh watershed | source1 = [[Altai Mountains]] | source1_location = [[Altay Prefecture]], [[China]] | source1_coordinates = {{coord|47|52|39|N|89|58|12|E|}} | source1_elevation = {{convert|2960|m|abbr=on}} | mouth = [[Ob (river)|Ob]] | mouth_location = Khanty-Mansiysk, Russia | mouth_coordinates = {{coord|61|04|52|N|68|49|49|E|type:river_region:RU|display=i}} | mouth_elevation = {{convert|20|m|abbr=on}} | progression = {{ROb}} | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[Mongolia]], [[China]], [[Kazakhstan]], [[Russia]] | length = {{convert|4248|km|mi|abbr=on}} | discharge1_avg = {{convert|2150|m3/s|cuft/s|abbr=on}} (near [[Tobolsk]]) | basin_size = {{convert|1643000|km2|sqmi|abbr=on}} |subdivision_type2=Cities|subdivision_name2=[[Oskemen]], [[Semey]], [[Pavlodar]], [[Omsk]], [[Tobolsk]], [[Khanty-Mansiysk]] | extra = {{Infobox mapframe |id=Q128102 |wikidata=yes|height=250 | stroke-width=1.5 }} }} ==Irtysh with mapframe embedded natively instead of through extra== {{Testcase table | name = Irtysh | image = Irtysh river basin map.png | image_caption = Irtysh watershed | source1 = [[Altai Mountains]] | source1_location = [[Altay Prefecture]], [[China]] | source1_coordinates = {{coord|47|52|39|N|89|58|12|E|}} | source1_elevation = {{convert|2960|m|abbr=on}} | mouth = [[Ob (river)|Ob]] | mouth_location = Khanty-Mansiysk, Russia | mouth_coordinates = {{coord|61|04|52|N|68|49|49|E|type:river_region:RU|display=i}} | mouth_elevation = {{convert|20|m|abbr=on}} | progression = {{ROb}} | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[Mongolia]], [[China]], [[Kazakhstan]], [[Russia]] | length = {{convert|4248|km|mi|abbr=on}} | discharge1_avg = {{convert|2150|m3/s|cuft/s|abbr=on}} (near [[Tobolsk]]) | basin_size = {{convert|1643000|km2|sqmi|abbr=on}} |subdivision_type2=Cities|subdivision_name2=[[Oskemen]], [[Semey]], [[Pavlodar]], [[Omsk]], [[Tobolsk]], [[Khanty-Mansiysk]] | mapframe = yes | mapframe-wikidata=yes | mapframe-id = Q128102 | mapframe-height=250 | mapframe-stroke-width=1.5 }} ==Seine== {{Testcase table | name = Seine | native_name = {{nativename|fr|la Seine}} | name_other = | name_etymology = | image = Bercy, Paris 01.jpg | image_size = 250 | image_caption = The Seine in [[Paris]] | map = {{Infobox mapframe |wikidata=yes |zoom=6 |frame-height=300 | stroke-width=2 |coord=<!-- {{Coord|format=dms|display=i}} -->|point = none|stroke-color=#0000FF |id=Q1471 }} | map4 = {{hidden begin|title=Topographical map|ta1=center}}[[File:Bassin Seine.png|thumbnail]]{{hidden end}} | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = 250 | pushpin_map_caption= | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[France]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = {{convert|777|km|mi|abbr=on}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= [[Le Havre]] | discharge1_min = | discharge1_avg = {{convert|560|m3/s|cuft/s|abbr=on}} | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Source-Seine]] | source1_coordinates= | source1_elevation = | mouth = [[English Channel]] ({{langx|fr|la Manche}}) | mouth_location = [[Le Havre]]/[[Honfleur]] | mouth_coordinates = {{coord|49|26|02|N|0|12|24|E|display=inline}} | mouth_elevation = {{convert|0|m|abbr=on}} | progression = | river_system = Seine basin | basin_size = {{convert|79000|km2|abbr=on}} | tributaries_left = [[Yonne (river)|Yonne]], [[Loing]], [[Eure (river)|Eure]], [[Risle]] | tributaries_right = [[Ource]], [[Aube (river)|Aube]], [[Marne (river)|Marne]], [[Oise (river)|Oise]], [[Epte]] }} ==Seine with mapframe embedded natively and topo map moved to map== {{Testcase table | name = Seine | native_name = {{nativename|fr|la Seine}} | name_other = | name_etymology = | image = Bercy, Paris 01.jpg | image_size = 250 | image_caption = The Seine in [[Paris]] | mapframe = yes | mapframe-wikidata=yes | mapframe-zoom=6 | mapframe-frame-height=300 | mapframe-stroke-width=2 | mapframe-coord={{Coord|qid=Q1471|format=dms|display=i}} | mapframe-point = none | mapframe-stroke-color=#0000FF | mapframe-id=Q1471 | map = {{hidden begin|title=Topographical map|ta1=center}}[[File:Bassin Seine.png|thumbnail]]{{hidden end}} | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = 250 | pushpin_map_caption= | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[France]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = {{convert|777|km|mi|abbr=on}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= [[Le Havre]] | discharge1_min = | discharge1_avg = {{convert|560|m3/s|cuft/s|abbr=on}} | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Source-Seine]] | source1_coordinates= | source1_elevation = | mouth = [[English Channel]] ({{langx|fr|la Manche}}) | mouth_location = [[Le Havre]]/[[Honfleur]] | mouth_coordinates = {{coord|49|26|02|N|0|12|24|E|display=inline}} | mouth_elevation = {{convert|0|m|abbr=on}} | progression = | river_system = Seine basin | basin_size = {{convert|79000|km2|abbr=on}} | tributaries_left = [[Yonne (river)|Yonne]], [[Loing]], [[Eure (river)|Eure]], [[Risle]] | tributaries_right = [[Ource]], [[Aube (river)|Aube]], [[Marne (river)|Marne]], [[Oise (river)|Oise]], [[Epte]] }} ==Seine with mapframe embedded natively and topo map shown as map== {{Testcase table | name = Seine | native_name = {{nativename|fr|la Seine}} | name_other = | name_etymology = | image = Bercy, Paris 01.jpg | image_size = 250 | image_caption = The Seine in [[Paris]] | mapframe = yes | mapframe-wikidata=yes | mapframe-zoom=6 | mapframe-frame-height=300 | mapframe-stroke-width=2 | mapframe-coord={{Coord|qid=Q1471|format=dms|display=i}} | mapframe-point = none | mapframe-stroke-color=#0000FF | mapframe-id=Q1471 | map = [[File:Bassin Seine.png|thumbnail|center|Topographical map]] | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = 250 | pushpin_map_caption= | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[France]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | length = {{convert|777|km|mi|abbr=on}} | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= [[Le Havre]] | discharge1_min = | discharge1_avg = {{convert|560|m3/s|cuft/s|abbr=on}} | discharge1_max = | source1 = | source1_location = [[Source-Seine]] | source1_coordinates= | source1_elevation = | mouth = [[English Channel]] ({{langx|fr|la Manche}}) | mouth_location = [[Le Havre]]/[[Honfleur]] | mouth_coordinates = {{coord|49|26|02|N|0|12|24|E|display=inline}} | mouth_elevation = {{convert|0|m|abbr=on}} | progression = | river_system = Seine basin | basin_size = {{convert|79000|km2|abbr=on}} | tributaries_left = [[Yonne (river)|Yonne]], [[Loing]], [[Eure (river)|Eure]], [[Risle]] | tributaries_right = [[Ource]], [[Aube (river)|Aube]], [[Marne (river)|Marne]], [[Oise (river)|Oise]], [[Epte]] }} ==Schwalm - no other map, mapframe on by default== {{Testcase table | name = Schwalm | name_other = Swalm | image = Schwalm 1 gross.jpg | image_caption = Near [[Hariksee]], Germany | source1_location = near [[Wegberg]] | mouth_location = [[Meuse]] near [[Swalmen]] | mouth_coordinates = {{coord|51.2486|6.0102|name=Meuse-Schwalm|display=inline}} | progression = {{RMeuse}} | subdivision_type1 = Countries | subdivision_name1 = {{ubl|[[Germany]]|[[Netherlands]]}} | length_km = 45.3 | length_ref = {{GeoQuelle|DE-NW|GSK3C}} | source1_elevation = ±{{convert|85|m|ft|abbr=on}} | discharge1_avg = | basin_size_km2 = 269 | basin_size_ref = {{GeoQuelle|DE-NW|GSK3C}} | mapframe-id = Q697777 }} ==Huebra - mapframe zoom based only on basin_size_km2 == {{Testcase table | name = Huebra | image = El río Huebra en Moraleja de Huebra.jpg | mouth_location = [[Duero]] | source1_location = [[Escurial de la Sierra]] and [[Hondura de Huebra]] | subdivision_type1 = Country | subdivision_name1 = [[Spain]] | discharge1_avg = | basin_size_km2 = 2881 | mapframe = yes | mapframe-id = Q14770 }} {{reflist}} c68bwxkc069f0axxcoz25gu70sbe72a 14 462103 6679906 5144635 2026-05-23T15:56:10Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Reka z neznanimi parametri]] na [[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodotok z neznanimi parametri]] brez preusmeritve 5144635 wikitext text/x-wiki {{Unknown params category|Infopolje Reka}} s499zll3qa1evw9ebj9sctmxbifxzs6 6679907 6679906 2026-05-23T15:56:31Z Pinky sl 2932 6679907 wikitext text/x-wiki {{Unknown params category|Infopolje Vodotok}} 8k9de2qwxytlh5hjkt5uw8hpps979fr 0 462189 6680117 6636528 2026-05-24T05:38:42Z ~2026-30806-26 260432 Dodali novejše podatke 6680117 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba|name=Darko Nikolovski|birth_date=|birth_place=|death_place=|image=|caption=|education=[[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|Srednja elektrotehniška šola Ljubljana]]}} '''Darko Nikolovski''', [[Slovenci|slovenski]] [[raper]], [[producent]], [[Igralec (umetnik)|igralec]], [[aktivist]] in [[politik]], * [[23. julij]] [[1978]], [[Ljubljana]]<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Pogovorni večer z raperjem Darkom Nikolovskim|url=http://www.obala.net/dogodki/970/pogovorni-vecer-z-raperjem-darkom-nikolovskim|website=www.obala.net|accessdate=2020-04-01}}</ref> Dokončal je [[Elektrotehniško-računalniška strokovna šola in gimnazija Ljubljana|srednjo elektrotehniško šolo v Ljubljani]].<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Darko Nikolovski|url=https://www.zares.si/4-volilna-enota-2/darko-nikolovski/|accessdate=2020-04-01|language=sl|date=|website=zares.si|publisher=|first=}}</ref> == Glasba == Bil je član skupin Nedotakljivih (Nikolovski, Murat, Jose in DJ Maestro), Samih Norcev (Nikolovski, Zlatko in Plan B) in produkcijske skupine Radyoyo. Njegov prvi samostojni album je ''Vse ob svojem času''.<ref name=":1" /><ref>{{Navedi splet|title=Nikolovski: Vse ob svojem času|url=https://www.rtvslo.si/kultura/poslusamo/nikolovski-vse-ob-svojem-casu/138653|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-01|language=sl|date=21. avgust 2005|publisher=|last=Jesih|first=Dušan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sanje v Medani: Goran Vojnović, Stanka Hrastelj, Darko Nikolovski, Jani Kovačič|url=http://festival.sanje.si/dogodki/sanje-v-medani-vojnovic-hrastelj-novakovic-nikolovski/|website=Festival Sanje|date=2013-08-07|accessdate=2020-04-01|language=sl-SI|archive-date=2020-08-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20200803234651/http://festival.sanje.si/dogodki/sanje-v-medani-vojnovic-hrastelj-novakovic-nikolovski/|url-status=dead}}</ref><ref name=":2" /> == Politično udejstvovanje in simpatiziranje z NOB == Bil je član zdaj že nekdanje stranke [[Zares]].<ref name=":0" /><ref>{{Navedi splet|title=Svet24.si - Golobičev Zares politični mrlič|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/56158aac80bc2/se-en-politicni-mrlic|website=Svet24.si - Vsa resnica na enem mestu|accessdate=2020-04-01|language=sl}}</ref> Leta [[2011]] je na predčasnih parlamentarnih volitvah na njeni listi kandidiral za položaj poslanca.<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatne liste je do večera vložilo 19 strank|url=https://www.dnevnik.si/1042486571|website=Dnevnik|accessdate=2020-04-01|date=10. november 2011|publisher=|last=Roglič|first=Meta|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011839/https://www.dnevnik.si/1042486571|url-status=dead}}</ref> Na parlamentarnih volitvah leta 2026 je kandidiral tudi na listi Gibanja Svoboda. Po volitvah je vložil ustavno pritožbo glede domnevnega vplivanja iz tujine na volilni proces, pri čemer so nekateri mediji pritožbo obravnavali kot nestrankarsko pobudo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Nikolovski ustavnemu sodišču predlaga razveljavitev izida volitev|url=https://www.sta.si/3557755/nikolovski-ustavnemu-sodiscu-predlaga-razveljavitev-izida-volitev|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-24}}</ref> Uglasbil je poezijo [[Partizani|partizanskega]] pesnika [[Karel Destovnik - Kajuh|Karla Destovnika - Kajuha]].<ref name=":1" /> Je avtor namizne igre ''Postani partizan.'' Je scenarist in režiser partizanskega filma ''Stari pisker'', pojavil se je v partizanskem filmu Dejana Baboska ''Preboj.''<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Darko Nikolovski: Boljši ko si tovariš, zanimivejša je igra|url=https://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/darko-nikolovski-boljsi-ko-si-tovaris-zanimivejsa-je-igra/505964|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-04-01|language=sl|date=29. november 2019|publisher=|last=Štok|first=Katja}}</ref><ref>{{Citat|title=Stari pisker (2012)|url=https://bsf.si/sl/film/stari-pisker/|accessdate=2020-04-01|language=sl}}, bsf.si</ref><ref>{{Citat|title=Preboj (2019)|url=https://bsf.si/sl/film/preboj/|accessdate=2020-04-01|language=sl}}, bsf.si</ref> == Bibliografija == * ''Drug drugemu drug''. Kocjan, Matej; Nikolovski, Darko. Posebna izdaja revije ''Stripburger''. 2018. Ljubljana ISBN 978-961-6553-90-2 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/297589248 COBISS] * ''Partizan''. Sitar, Iztok ; Nikolovski, Darko. Larso. 2019. Ljubljana ISBN 978-961-94815-0-9 [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/301932288 COBISS] == Diskografija == * ''Vse ob svojem času''. CD. [[Menart Records|Menart]]. 2005. Ljubljana [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/2470291 COBISS] == Sklici == {{sklici|30em}} == Zunanje povezave == * [https://bsf.si/sl/ime/darko-nikolovski/ Darko Nikolovski] v Bazi slovenskega filma {{normativna kontrola}} {{bio-stub}} {{DEFAULTSORT:Nikolovski, Darko}} [[Kategorija:Ljubljančani]] [[Kategorija:Slovenski raperji]] [[Kategorija:Slovenski glasbeni producenti]] [[Kategorija:Slovenski aktivisti]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Slovenski igralci]] 2ae2y4u6zjccyuqnumyhiy0rlktlgiz 10 466173 6679980 6145421 2026-05-23T18:15:50Z Pinky sl 2932 posodobitev, +Infobox mapframe 6679980 wikitext text/x-wiki {{infopolje | child = {{lc:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}}} | bodyclass = vcard | bodystyle = {{#ifeq:{{{align}}}|left|float: {{{align}}}; clear: {{{align}}}; margin-left:0; margin-right: 1em; }} | headerstyle = border-bottom: #cedeff 1px solid | abovestyle = background-color: #cedeff; font-size: 125%; color:black; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{name|}}}{{{lake_name|}}}|{{{lake_name|{{{name}}}}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} <!-- The following is only activated when child = yes or embed = yes --> | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{lc:{{{child|{{{embed|}}}}}}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}} | subheaderclass = nickname | subheaderstyle = font-size:100%; border-bottom: 1px solid #cedeff; | subheader = {{{other_name|}}} | subheader2 = {{native name checker|{{{native_name|}}}}} | imagestyle = line-height: 1.2; border-bottom: 1px solid #cedeff; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|{{{image_lake|}}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=264px|maxsize=296px|alt={{{alt|}}} }} | caption = {{{caption|{{{caption_lake|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{map_size|{{{image_size|}}}}}}|sizedefault=256px|maxsize=296px|alt={{{alt_map|}}}}} | caption2 = {{{caption_map|}}} | image3 = {{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{#property:P625}} }}| {{location map|{{{pushpin_map|}}} |coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |float = center |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 250 |relief= {{yesno|{{{pushpin_relief|yes}}}|yes=yes|no=}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{ifempty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} |marksize =6 |mark = Blue 0080ff pog.svg |position = {{{pushpin_label_position|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_bathymetry|}}}|size={{{bathymetry_size|{{{image_size|}}}}}}|maxsize=296px|sizedefault=256px|border=yes|alt={{{alt_bathymetry|}}}}} | caption4 = {{{caption_bathymetry|}}} | rowclass1 = adr | label1 = Lega | class1 = region | data1 = {{{location|}}} | label2 = Skupina | data2 = {{{group|}}} | class2 = category | label3 = <span title="Geographical coordinates">Koordinate</span> | data3 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}} | {{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{if empty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:waterbody}}{{{coordinates_footnotes|}}} }} | label4 = {{if empty|{{#if:{{{lake_type|}}}|[[Jezero#Vrste jezer|Tip jezera]]}} |{{#if:{{{ocean_type|}}}|[[Ocean#Delitev|Tip oceana]]}} |[[Vodno telo|Tip]]}} | data4 = {{if empty|{{{lake_type|}}}|{{{ocean_type|}}}|{{{type|}}}}} | class4 = category | label6 = Etimologija | data6 = {{{etymology|}}} | label7 = Del | data7 = {{{part_of|{{{parent|}}}}}} | label8 = [[Dotok (hidrologija)|<span title="Glavni dotoki: reke, potoki, padavine">Glavni dotoki</span>]] | data8 = {{{inflow|}}} | label9 = Rečni viri | data9 = {{{rivers|}}} | label10 = [[Odtok (hidrologija)|<span title="Glavni odtoki: reke, potoki, izhlapevanje">Glavni odtoki</span>]] | data10 = {{{outflow|}}} | label11 = <span title="Glavni odtoki: oceani, morja, straights">Oceanski/morski viri</span> | data11 = {{{oceans|}}} | label12 = [[Porečje|Površina porečja]] | data12 = {{{catchment|}}} | label13 = Države&nbsp;porečja | data13 = {{{basin_countries|{{{countries|}}}}}} | label14 = Upravljalec | data14 = {{{agency|}}} | class14 = agent | label15 = Oznake | data15 = {{{designation|}}} | class15 = category | label16 = Zgrajeno | data16 = {{{date-built|}}} | label17 = Gradbeni inženir | data17 = {{{engineer|}}} | label18 = Prvič napolnjeno | data18 = {{{date-flooded|}}} | header21 = {{#if:{{{length|}}}{{{width|}}}{{{area|}}}{{{depth|}}}{{{max-depth|}}}{{{volume|}}}{{{residence_time|}}}{{{salinity|}}}{{{shore|}}}{{{elevation|}}}|{{#ifeq:{{lc:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}}}|yes||<nowiki />}}}} | label22 = Maks.&nbsp;dolžina | rowclass22 = note | data22 = {{{length|}}} | label23 = Maks.&nbsp;širina | rowclass23 = note | data23 = {{{width|}}} | label24 = Min.&nbsp;širina | rowclass24 = note | data24 = {{{min_width|}}} | label25 = Površina | rowclass25 = note | data25 = {{{area|}}} | label26 = Povp. globina | rowclass26 = note | data26 = {{{depth|}}} | label27 = Maks. globina | rowclass27 = note | data27 = {{{max-depth|}}} | label28 = Količina vode | rowclass28 = note | data28 = {{{volume|}}} | label29 = [[Zadrževalni čas vode]] | rowclass29 = note | data29 = {{#if:{{{residence_time|}}}|{{#iferror:{{#expr:{{{residence_time}}}}} |{{{residence_time}}} |{{{residence_time}}} let{{#ifeq:{{{residence_time}}}|1||s}} }}}} | label30 = [[Slanost]] | rowclass30 = note | data30 = {{{salinity|}}} | label31 = Dolžina&nbsp;obale¹ | rowclass31 = note | data31 = {{{shore|}}} | label32 = Gladina ([[nadmorska višina|n.m.]]) | rowclass32 = note | data32 = {{{elevation|}}} | header36 = {{#if:{{{temperature_high|}}}{{{temperature_low|}}}{{{frozen|}}}{{{islands|}}}{{{sections|}}}{{{cities|}}}{{{website|}}}{{{reference|}}}|<nowiki />}} | label37 = Maks. temperatura | rowclass37 = note | data37 = {{{temperature_high|}}} | label38 = Min. temperatura | rowclass38 = note | data38 = {{{temperature_low|}}} | label39 = Zmrznjeno | data39 = {{{frozen|}}} | label40 = Jez | data40 = {{{dam_name|}}} | label41 = {{#if:{{{islands_category|}}} |[[:Kategorija:{{{islands_category}}}|Otoki]] |{{#if:{{{lake_type|}}} | [[:Kategorija:Jezerski otoki|Otoki]] | {{#if:{{{ocean_type|}}} | [[:Kategorija:Otoki po oceanu ali morju|Otoki]] | [[:Kategorija:Otoki po vodnem telesu|Otoki]] }} }} }} | data41 = {{{islands|}}} | label42 = Odseki/pod-porečja | data42 = {{{sections|}}} | label43 = Jarki | rowclass43 = note | data43 = {{{trenches|}}} | label44 = Ograde | rowclass44 = note | data44 = {{{benches|}}} | label45 = Naselja | data45 = {{if empty|{{{settlements|}}}|{{{cities|}}}}} | label46 = Spletna stran | data46 = {{{website|}}} | label47 = Sklici | class47 = note | data47 = {{{reference|}}} | header48 = {{{extra|}}}{{{nrhp|}}}{{{embedded|}}}{{{module|}}} | header50 = {{if either | {{{mapframe|}}} | {{#if:{{{image_map|}}}{{{pushpin_map|}}}||{{{coordinates|}}}}} | Location }} | data51 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption | onByDefault={{#if:{{{image_map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} | mapframe-frame-width = 264 | mapframe-marker = water | mapframe-type = waterbody | mapframe-stroke-color = #0000ff | mapframe-stroke-width = 2 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | belowstyle = font-size: smaller; border-bottom: 1px solid #cedeff; border-top: 1px solid #cedeff | below = {{#if:{{{shore|}}}|¹ Dolžina obale [[Paradoks dolžine obale|ni vedno enako izmerjena]].}} }}{{#invoke:Infobox body of water tracking|tracking}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodno telo z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodno telo]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y| agency | align | alt | alt_bathymetry | alt_map | area | basin_countries | bathymetry_size | benches | caption | caption_lake | caption_bathymetry| caption_map | catchment | child | cities | coordinates | coordinates_footnotes | coords | countries | dam_name | date-built | date-flooded | depth |designation | elevation | embed | embedded | engineer | etymology | extra | frozen | group | image | image_lake | image_bathymetry | image_map | image_size | inflow |islands | islands_category | lake_type | type |length | location | map_size | max-depth | min_width | name | lake_name | native_name | native_name_lang | nrhp | ocean_type |oceans | other_name | outflow | parent | part_of | pushpin_image | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt |pushpin_map_caption | pushpin_mapsize | pushpin_relief | reference | residence_time | rivers | salinity | sections | settlements | shore | temperature_high| temperature_low | trenches | type | volume | website | width }}<noinclude> {{Documentation}} <!--Please add this template's categories to the /doc subpage, not here - thanks!--> </noinclude> mw485g96zhbehp4ftfg2o2jcd1pt79d 6679982 6679980 2026-05-23T18:19:39Z Pinky sl 2932 6679982 wikitext text/x-wiki {{infopolje | child = {{lc:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}}} | bodyclass = vcard | bodystyle = {{#ifeq:{{{align}}}|left|float: {{{align}}}; clear: {{{align}}}; margin-left:0; margin-right: 1em; }} | headerstyle = border-bottom: #cedeff 1px solid | abovestyle = background-color: #cedeff; font-size: 125%; color:black; | aboveclass = fn org | above = {{#if:{{{name|}}}{{{lake_name|}}}|{{{lake_name|{{{name}}}}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}} <!-- The following is only activated when child = yes or embed = yes --> | titleclass = fn org | title = {{#ifeq:{{lc:{{{child|{{{embed|}}}}}}}}|yes|{{#if:{{{name|}}}|{{{name}}}|<includeonly>{{PAGENAMEBASE}}</includeonly>}}}} | subheaderclass = nickname | subheaderstyle = font-size:100%; border-bottom: 1px solid #cedeff; | subheader = {{{other_name|}}} | subheader2 = {{native name checker|{{{native_name|}}}}} | imagestyle = line-height: 1.2; border-bottom: 1px solid #cedeff; | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image|{{{image_lake|}}}}}}|size={{{image_size|}}}|sizedefault=264px|maxsize=296px|alt={{{alt|}}} }} | caption = {{{caption|{{{caption_lake|}}}}}} | image2 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_map|}}}|size={{{map_size|{{{image_size|}}}}}}|sizedefault=256px|maxsize=296px|alt={{{alt_map|}}}}} | caption2 = {{{caption_map|}}} | image3 = {{#if:{{both| {{{pushpin_map|}}} | {{{coordinates|}}}{{{coords|}}}{{#property:P625}} }}| {{location map|{{{pushpin_map|}}} |coordinates = {{ifempty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}} |border = infobox |alt = {{{pushpin_map_alt|}}} |caption = {{{pushpin_map_caption|}}} |float = center |width = {{{pushpin_mapsize|}}} |default_width = 250 |relief= {{yesno|{{{pushpin_relief|yes}}}|yes=yes|no=}} |AlternativeMap = {{{pushpin_image|}}} |label = {{#ifeq: {{lc: {{{pushpin_label_position|}}} }} | none | | {{ifempty|{{{pushpin_label|}}}|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}} }} }} |marksize =6 |mark = Blue 0080ff pog.svg |position = {{{pushpin_label_position|}}} }}}} | image4 = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{image_bathymetry|}}}|size={{{bathymetry_size|{{{image_size|}}}}}}|maxsize=296px|sizedefault=256px|border=yes|alt={{{alt_bathymetry|}}}}} | caption4 = {{{caption_bathymetry|}}} | rowclass1 = adr | label1 = Lega | class1 = region | data1 = {{{location|}}} | label2 = Skupina | data2 = {{{group|}}} | class2 = category | label3 = <span title="Geographical coordinates">Koordinate</span> | data3 = {{#if:{{{coordinates|}}}{{{coords|}}} | {{#invoke:Coordinates|coordinsert|{{if empty|{{{coordinates|}}}|{{{coords|}}}}}|type:waterbody}}{{{coordinates_footnotes|}}} }} | label4 = {{if empty|{{#if:{{{lake_type|}}}|[[Jezero#Vrste jezer|Tip jezera]]}} |{{#if:{{{ocean_type|}}}|[[Ocean#Delitev|Tip oceana]]}} |[[Vodno telo|Tip]]}} | data4 = {{if empty|{{{lake_type|}}}|{{{ocean_type|}}}|{{{type|}}}}} | class4 = category | label6 = Etimologija | data6 = {{{etymology|}}} | label7 = Del | data7 = {{{part_of|{{{parent|}}}}}} | label8 = [[Dotok (hidrologija)|<span title="Glavni dotoki: reke, potoki, padavine">Glavni dotoki</span>]] | data8 = {{{inflow|}}} | label9 = Rečni viri | data9 = {{{rivers|}}} | label10 = [[Odtok (hidrologija)|<span title="Glavni odtoki: reke, potoki, izhlapevanje">Glavni odtoki</span>]] | data10 = {{{outflow|}}} | label11 = <span title="Glavni odtoki: oceani, morja, straights">Oceanski/morski viri</span> | data11 = {{{oceans|}}} | label12 = [[Porečje|Površina porečja]] | data12 = {{{catchment|}}} | label13 = Države&nbsp;porečja | data13 = {{{basin_countries|{{{countries|}}}}}} | label14 = Upravljalec | data14 = {{{agency|}}} | class14 = agent | label15 = Oznake | data15 = {{{designation|}}} | class15 = category | label16 = Zgrajeno | data16 = {{{date-built|}}} | label17 = Gradbeni inženir | data17 = {{{engineer|}}} | label18 = Prvič napolnjeno | data18 = {{{date-flooded|}}} | header21 = {{#if:{{{length|}}}{{{width|}}}{{{area|}}}{{{depth|}}}{{{max-depth|}}}{{{volume|}}}{{{residence_time|}}}{{{salinity|}}}{{{shore|}}}{{{elevation|}}}|{{#ifeq:{{lc:{{if empty|{{{child|}}}|{{{embed|}}}}}}}|yes||<nowiki />}}}} | label22 = Maks.&nbsp;dolžina | rowclass22 = note | data22 = {{{length|}}} | label23 = Maks.&nbsp;širina | rowclass23 = note | data23 = {{{width|}}} | label24 = Min.&nbsp;širina | rowclass24 = note | data24 = {{{min_width|}}} | label25 = Površina | rowclass25 = note | data25 = {{{area|}}} | label26 = Povp. globina | rowclass26 = note | data26 = {{{depth|}}} | label27 = Maks. globina | rowclass27 = note | data27 = {{{max-depth|}}} | label28 = Količina vode | rowclass28 = note | data28 = {{{volume|}}} | label29 = [[Zadrževalni čas vode]] | rowclass29 = note | data29 = {{#if:{{{residence_time|}}}|{{#iferror:{{#expr:{{{residence_time}}}}} |{{{residence_time}}} |{{{residence_time}}} let{{#ifeq:{{{residence_time}}}|1||s}} }}}} | label30 = [[Slanost]] | rowclass30 = note | data30 = {{{salinity|}}} | label31 = Dolžina&nbsp;obale¹ | rowclass31 = note | data31 = {{{shore|}}} | label32 = Gladina ([[nadmorska višina|n.m.]]) | rowclass32 = note | data32 = {{{elevation|}}} | header36 = {{#if:{{{temperature_high|}}}{{{temperature_low|}}}{{{frozen|}}}{{{islands|}}}{{{sections|}}}{{{cities|}}}{{{website|}}}{{{reference|}}}|<nowiki />}} | label37 = Maks. temperatura | rowclass37 = note | data37 = {{{temperature_high|}}} | label38 = Min. temperatura | rowclass38 = note | data38 = {{{temperature_low|}}} | label39 = Zmrznjeno | data39 = {{{frozen|}}} | label40 = Jez | data40 = {{{dam_name|}}} | label41 = {{#if:{{{islands_category|}}} |[[:Kategorija:{{{islands_category}}}|Otoki]] |{{#if:{{{lake_type|}}} | [[:Kategorija:Jezerski otoki|Otoki]] | {{#if:{{{ocean_type|}}} | [[:Kategorija:Otoki po oceanu ali morju|Otoki]] | [[:Kategorija:Otoki po vodnem telesu|Otoki]] }} }} }} | data41 = {{{islands|}}} | label42 = Odseki/pod-porečja | data42 = {{{sections|}}} | label43 = Jarki | rowclass43 = note | data43 = {{{trenches|}}} | label44 = Ograde | rowclass44 = note | data44 = {{{benches|}}} | label45 = Naselja | data45 = {{if empty|{{{settlements|}}}|{{{cities|}}}}} | label46 = Spletna stran | data46 = {{{website|}}} | label47 = Sklici | class47 = note | data47 = {{{reference|}}} | header48 = {{{extra|}}}{{{nrhp|}}}{{{embedded|}}}{{{module|}}} | header50 = {{if either | {{{mapframe|}}} | {{#if:{{{image_map|}}}{{{pushpin_map|}}}||{{{coordinates|}}}}} | Lokacija }} | data51 = {{#invoke:Infobox mapframe |autoWithCaption | onByDefault={{#if:{{{image_map|}}}{{{pushpin_map|}}}|no|yes}} | mapframe-frame-width = 264 | mapframe-marker = water | mapframe-type = waterbody | mapframe-stroke-color = #0000ff | mapframe-stroke-width = 2 | mapframe-wikidata = yes | mapframe-caption = Interaktivni zemljevid: {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAMEBASE}}}} }} | belowstyle = font-size: smaller; border-bottom: 1px solid #cedeff; border-top: 1px solid #cedeff | below = {{#if:{{{shore|}}}|¹ Dolžina obale [[Paradoks dolžine obale|ni vedno enako izmerjena]].}} }}{{#invoke:Infobox body of water tracking|tracking}}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Vodno telo z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Vodno telo]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| agency | align | alt | alt_bathymetry | alt_map | area | basin_countries | bathymetry_size | benches | caption | caption_lake | caption_bathymetry| caption_map | catchment | child | cities | coordinates | coordinates_footnotes | coords | countries | dam_name | date-built | date-flooded | depth |designation | elevation | embed | embedded | engineer | etymology | extra | frozen | group | image | image_lake | image_bathymetry | image_map | image_size | inflow |islands | islands_category | lake_type | type |length | location | map_size | max-depth | min_width | name | lake_name | native_name | native_name_lang | nrhp | ocean_type |oceans | other_name | outflow | parent | part_of | pushpin_image | pushpin_label | pushpin_label_position | pushpin_map | pushpin_map_alt |pushpin_map_caption | pushpin_mapsize | pushpin_relief | reference | residence_time | rivers | salinity | sections | settlements | shore | temperature_high| temperature_low | trenches | type | volume | website | width }}<noinclude> {{Documentation}} <!--Please add this template's categories to the /doc subpage, not here - thanks!--> </noinclude> fsagajyepu1es3v1nhbpcjy6iy1wn58 10 473258 6680053 6443385 2026-05-23T20:32:02Z Upwinxp 126544 +2026 6680053 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Palme d'Or | title = Prejemniki [[zlata palma|zlate palme]] | state = {{{state|autocollapse}}} | nowrapitems = yes | bodyclass = hlist | group1 = 1939–1969 | list1 = * ''[[Union Pacific (film)|Union Pacific]]'' (1939) * ''[[Mučenje (film, 1944)|Mučenje]]'' (1946) * ''[[Pokvarjeni izlet]]'' (1946) * ''[[De røde enge]]'' (1946) * ''[[Bežno srečanje]]'' (1946) * ''[[María Candelaria]]'' (1946) * ''[[Neecha Nagar]]'' (1946) * ''[[Velikij perelom]]'' (1946) * ''[[La Symphonie pastorale (film)|La Symphonie pastorale]]'' (1946) * ''[[Die letzte Chance]]'' (1946) * ''[[Možje brez kril]]'' (1946) * ''[[Rim, odprto mesto]]'' (1946) * ''[[Tretji človek]]'' (1949) * ''[[Fröken Julie]]'' (1951) * ''[[Miracolo a Milano]]'' (1951) * ''[[Othello (film, 1951)|Othello]]'' (1951) * ''[[Due soldi di speranza]]'' (1952) * ''[[Plačilo za strah]]'' (1953) * ''[[Vrata pekla (film)|Vrata pekla]]'' (1954) * ''[[Marty (film)|Marty]]'' (1955) * ''[[Nemi svet]]'' (1956) * ''[[Vabljiva skušnjava]]'' (1957) * ''[[Letijo žerjavi]]'' (1958) * ''[[Črni Orfej]]'' (1959) * ''[[Sladko življenje]]'' (1960) * ''[[Tudi po letu dni]]'' (1961) * ''[[Viridiana]]'' (1961) * ''[[O Pagador de Promessas]]'' (1962) * ''[[Leopard (film)|Leopard]]'' (1963) * ''[[Cherbourški dežniki]]'' (1964) * ''[[Umetnost ugajanja]]'' (1965) * ''[[Un homme et une femme]]'' (1966) * ''[[Signore & Signori]]'' (1966) * ''[[Povečava (film)|Povečava]]'' (1967) * ''[[if....]]'' (1969) | group2 = 1970–1999 | list2 = * ''[[M.A.S.H. (film)|M.A.S.H.]]'' (1970) * ''[[The Go-Between (1971 film)|The Go-Between]]'' (1971) * ''[[La classe operaia va in paradiso]]'' (1972) * ''[[The Mattei Affair]]'' (1972) * ''[[The Hireling]]'' (1973) * ''[[Ptičje strašilo (film)|Ptičje strašilo]]'' (1973) * ''[[Prisluškovanje (film)|Prisluškovanje]]'' (1974) * ''[[Kronika žarečih let]]'' (1975) * ''[[Taksist (film)|Taksist]]'' (1976) * ''[[Moj oče, moj gospod]]'' (1977) * ''[[Drevo cokel]]'' (1978) * ''[[Apokalipsa zdaj]]'' (1979) * ''[[Pločevinasti boben (film)|Pločevinasti boben]]'' (1979) * ''[[Ves ta jazz]]'' (1980) * ''[[Bojevnikova senca]]'' (1980) * ''[[Človek iz železa]]'' (1981) * ''[[Pogrešan]]'' (1982) * ''[[Pot (film)|Pot]]'' (1982) * ''[[Balada o Narayami (film, 1983)|Balada o Narayami]]'' (1983) * ''[[Pariz, Teksas]]'' (1984) * ''[[Oče na službenem potovanju]]'' (1985) * ''[[Misija (film)|Misija]]'' (1986) * ''[[Satanovo sonce]]'' (1987) * ''[[Pele Osvajalec]]'' (1988) * ''[[Seks, laži in videotrakovi]]'' (1989) * ''[[Divji v srcu]]'' (1990) * ''[[Barton Fink]]'' (1991) * ''[[Najboljši nameni]]'' (1992) * ''[[Zbogom, konkubina]]'' (1993) * ''[[Klavir (film)|Klavir]]'' (1993) * ''[[Šund (film)|Šund]]'' (1994) * ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]'' (1995) * ''[[Skrivnosti in laži]]'' (1996) * ''[[Okus češnje]]'' (1997) * ''[[Jegulja (film)|Jegulja]]'' (1997) * ''[[Večnost in dan]]'' (1998) * ''[[Rosetta (film)|Rosetta]]'' (1999) | group3 = 2000–danes | list3 = * ''[[Plesalka v temi]]'' (2000) * ''[[Sinova soba]]'' (2001) * ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' (2002) * ''[[Slon (film)|Slon]]'' (2003) * ''[[Fahrenheit 9/11]]'' (2004) * ''[[Otrok (film, 2005)|Otrok]]'' (2005) * ''[[Veter, ki trese ječmen]]'' (2006) * ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' (2007) * ''[[Razred (film, 2008)|Razred]]'' (2008) * ''[[Beli trak (film)|Beli trak]]'' (2009) * ''[[Stric Boonmee se spominja]]'' (2010) * ''[[Drevo življenja (film)|Drevo življenja]]'' (2011) * ''[[Ljubezen (film, 2012)|Ljubezen]]'' (2012) * ''[[Adelino življenje]]'' (2013) * ''[[Zimsko spanje (film)|Zimsko spanje]]'' (2014) * ''[[Dheepan]]'' (2015) * ''[[Jaz, Daniel Blake]]'' (2016) * ''[[Kvadrat (film, 2017)|Kvadrat]]'' (2017) * ''[[Tatiči]]'' (2018) * ''[[Parazit (film, 2019)|Parazit]]'' (2019) * ''[[Titane]]'' (2021) * ''[[Trikotnik žalosti]]'' (2022) * ''[[Anatomija padca]]'' (2023) * ''[[Anora (film)|Anora]]'' (2024) * ''[[Preprosta nesreča]]'' (2025) * ''[[Fjord (film)|Fjord]]'' (2025) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Predloge za filmske nagrade]] </noinclude> cpph19mgc4xhkuvfmwewvb2vzqwie0s 6680057 6680053 2026-05-23T20:36:55Z Upwinxp 126544 Preprosta nesreča -> Bila je samo nesreča (uveljavljen slovenski naslov); tn 6680057 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Palme d'Or | title = Prejemniki [[zlata palma|zlate palme]] | state = {{{state|autocollapse}}} | nowrapitems = yes | bodyclass = hlist | group1 = 1939–1969 | list1 = * ''[[Union Pacific (film)|Union Pacific]]'' (1939) * ''[[Mučenje (film, 1944)|Mučenje]]'' (1946) * ''[[Pokvarjeni izlet]]'' (1946) * ''[[De røde enge]]'' (1946) * ''[[Bežno srečanje]]'' (1946) * ''[[María Candelaria]]'' (1946) * ''[[Neecha Nagar]]'' (1946) * ''[[Velikij perelom]]'' (1946) * ''[[La Symphonie pastorale (film)|La Symphonie pastorale]]'' (1946) * ''[[Die letzte Chance]]'' (1946) * ''[[Možje brez kril]]'' (1946) * ''[[Rim, odprto mesto]]'' (1946) * ''[[Tretji človek]]'' (1949) * ''[[Fröken Julie]]'' (1951) * ''[[Miracolo a Milano]]'' (1951) * ''[[Othello (film, 1951)|Othello]]'' (1951) * ''[[Due soldi di speranza]]'' (1952) * ''[[Plačilo za strah]]'' (1953) * ''[[Vrata pekla (film)|Vrata pekla]]'' (1954) * ''[[Marty (film)|Marty]]'' (1955) * ''[[Nemi svet]]'' (1956) * ''[[Vabljiva skušnjava]]'' (1957) * ''[[Letijo žerjavi]]'' (1958) * ''[[Črni Orfej]]'' (1959) * ''[[Sladko življenje]]'' (1960) * ''[[Tudi po letu dni]]'' (1961) * ''[[Viridiana]]'' (1961) * ''[[O Pagador de Promessas]]'' (1962) * ''[[Leopard (film)|Leopard]]'' (1963) * ''[[Cherbourški dežniki]]'' (1964) * ''[[Umetnost ugajanja]]'' (1965) * ''[[Un homme et une femme]]'' (1966) * ''[[Signore & Signori]]'' (1966) * ''[[Povečava (film)|Povečava]]'' (1967) * ''[[if....]]'' (1969) | group2 = 1970–1999 | list2 = * ''[[M.A.S.H. (film)|M.A.S.H.]]'' (1970) * ''[[The Go-Between (1971 film)|The Go-Between]]'' (1971) * ''[[La classe operaia va in paradiso]]'' (1972) * ''[[The Mattei Affair]]'' (1972) * ''[[The Hireling]]'' (1973) * ''[[Ptičje strašilo (film)|Ptičje strašilo]]'' (1973) * ''[[Prisluškovanje (film)|Prisluškovanje]]'' (1974) * ''[[Kronika žarečih let]]'' (1975) * ''[[Taksist (film)|Taksist]]'' (1976) * ''[[Moj oče, moj gospod]]'' (1977) * ''[[Drevo cokel]]'' (1978) * ''[[Apokalipsa zdaj]]'' (1979) * ''[[Pločevinasti boben (film)|Pločevinasti boben]]'' (1979) * ''[[Ves ta jazz]]'' (1980) * ''[[Bojevnikova senca]]'' (1980) * ''[[Človek iz železa]]'' (1981) * ''[[Pogrešan]]'' (1982) * ''[[Pot (film)|Pot]]'' (1982) * ''[[Balada o Narayami (film, 1983)|Balada o Narayami]]'' (1983) * ''[[Pariz, Teksas]]'' (1984) * ''[[Oče na službenem potovanju]]'' (1985) * ''[[Misija (film)|Misija]]'' (1986) * ''[[Satanovo sonce]]'' (1987) * ''[[Pele Osvajalec]]'' (1988) * ''[[Seks, laži in videotrakovi]]'' (1989) * ''[[Divji v srcu]]'' (1990) * ''[[Barton Fink]]'' (1991) * ''[[Najboljši nameni]]'' (1992) * ''[[Zbogom, konkubina]]'' (1993) * ''[[Klavir (film)|Klavir]]'' (1993) * ''[[Šund (film)|Šund]]'' (1994) * ''[[Podzemlje (film, 1995)|Podzemlje]]'' (1995) * ''[[Skrivnosti in laži]]'' (1996) * ''[[Okus češnje]]'' (1997) * ''[[Jegulja (film)|Jegulja]]'' (1997) * ''[[Večnost in dan]]'' (1998) * ''[[Rosetta (film)|Rosetta]]'' (1999) | group3 = 2000–danes | list3 = * ''[[Plesalka v temi]]'' (2000) * ''[[Sinova soba]]'' (2001) * ''[[Pianist (film)|Pianist]]'' (2002) * ''[[Slon (film)|Slon]]'' (2003) * ''[[Fahrenheit 9/11]]'' (2004) * ''[[Otrok (film, 2005)|Otrok]]'' (2005) * ''[[Veter, ki trese ječmen]]'' (2006) * ''[[4 meseci, 3 tedni in 2 dneva]]'' (2007) * ''[[Razred (film, 2008)|Razred]]'' (2008) * ''[[Beli trak (film)|Beli trak]]'' (2009) * ''[[Stric Boonmee se spominja]]'' (2010) * ''[[Drevo življenja (film)|Drevo življenja]]'' (2011) * ''[[Ljubezen (film, 2012)|Ljubezen]]'' (2012) * ''[[Adelino življenje]]'' (2013) * ''[[Zimsko spanje (film)|Zimsko spanje]]'' (2014) * ''[[Dheepan]]'' (2015) * ''[[Jaz, Daniel Blake]]'' (2016) * ''[[Kvadrat (film, 2017)|Kvadrat]]'' (2017) * ''[[Tatiči]]'' (2018) * ''[[Parazit (film, 2019)|Parazit]]'' (2019) * ''[[Titane]]'' (2021) * ''[[Trikotnik žalosti]]'' (2022) * ''[[Anatomija padca]]'' (2023) * ''[[Anora (film)|Anora]]'' (2024) * ''[[Bila je samo nesreča]]'' (2025) * ''[[Fjord (film)|Fjord]]'' (2026) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Predloge za filmske nagrade]] </noinclude> 3z2yvshk12a7h3te94t7vk92vqbuwkm 0 474619 6680182 6642306 2026-05-24T09:50:28Z VidicK01 193275 /* Ob nastopu vlade */ np na MDŽ manjšinca 6680182 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 14. vlada Republike Slovenije |former_members_number = |previous = [[13. vlada Republike Slovenije]] |outgoing_formation = |incoming_formation = |budget = |legislature_term = [[8. državni zbor Republike Slovenije|8. državni zbor]] |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2018|Volitve 2018]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Marjan Šarec]] (LMŠ)<br>[[Dejan Židan]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Alenka Bratušek]] (SAB)<br>[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] (SNS)<br>[[Ljubo Jasnič]] (DeSUS) |opposition_party = [[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]<br>[[Socialni demokrati|SD]]<br>[[Levica (politična stranka)|Levica]]<br>[[Stranka Alenke Bratušek|SAB]]<br>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]] (od 2020)<br> [[Slovenska nacionalna stranka|SNS]] |legislature_status = [[Desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|38|90|grey}} |political_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]]<br>[[Konkretno]]<br>[[Nova Slovenija|NSi]] |total_number = 16 |members_number = Premier + 16 ministrov |cabinet_type = |state_head = [[Predsednik Slovenije|Predsednik]] [[Borut Pahor]] |deputy_government_head = Podpredsednika vlade<br>[[Zdravko Počivalšek]] (SMC)<br>[[Matej Tonin]] (NSi)<br>[[Aleksandra Pivec]] ([[DeSUS]], do 2020) |government_head_history = |government_head = [[Predsednik vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] [[Janez Janša]] (SDS) |date_dissolved = 1. junij 2022 |date_formed = 13. marec 2020 |caption = |image_size = |image = 124. redna seja Vlade Republike Slovenije 01.jpg |incumbent = |flag_border = true |flag = Flag_of_Slovenia.svg |jurisdiction = |cabinet_number = |successor = [[15. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet=Brez}} '''14. vlada Republike Slovenije''' je bila [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po tem, ko je predsednik [[13. vlada Republike Slovenije|13. vlade]] [[Marjan Šarec]] ([[Lista Marjana Šarca|LMŠ]]) januarja 2020 odstopil, sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijo so poleg [[Slovenska demokratska stranka|Slovenske demokratske stranke]] sestavile še [[Stranka modernega centra]], [[Nova Slovenija]] in [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 13. marca 2020, v času začetka epidemije koronavirusa. Brez članov podpornih strank je imela koalicija 48 glasov podpore, ki se je zaradi odhoda dveh poslancev iz [[Stranka modernega centra|Stranke modernega centra]] zmanjšala na 46.<ref>{{Navedi splet|title=SMC zapustil tudi poslanec Gregor Židan|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/smc-zapustil-tudi-poslanec-gregor-zidan/524239|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-05-19|language=sl}}</ref> Vlado je v začetku sestavljalo sedemnajst ministrov. Predsedniki koalicijskih strank [[Zdravko Počivalšek]], [[Matej Tonin]] in [[Aleksandra Pivec]] so ob imenovanju vlade postali podpredsedniki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=O vladi {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vlada/o-vladi/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strokovnjaki razmišljajo o zaostritvi ukrepov, Krek: Smo med rdečimi državami|url=https://www.24ur.com/novice/korona/zaradi-velikega-porasta-okuzb-strokovnjaki-razmisljajo-o-zaostritvi-ukrepov.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-09-13|language=sl}}</ref> Pivčeva je po odhodu z vrha stranke in odstopu z mesta ministrice, podpredsedniški položaj izgubila. Stranko DeSUS je decembra 2020 prevzel [[Karl Erjavec]], ki pa je zavrnil svoje sodelovanje v vladi.<ref name=":22">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-ce-se-bo-ponavljalo-in-bo-situacija-nevzdrzna-potem-pac-ne-sodelujes/544762|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-07|title=Erjavec: Če se bo ponavljalo in bo situacija nevzdržna, potem pač ne sodeluješ|date=7. december 2020}}</ref> Slaba dva tedna po njegovi vrnitvi v stranko sta bila sklicana izvršni odbor in svet stranke DeSUS, ki je s 17. decembrom izstopila iz vlade. Svoja ministra so pustili na položaju, dokler ju predsednik vlade ne bo razrešil.<ref>{{Navedi splet|title=Svet DeSUS-a podprl predlog o odhodu iz koalicije: "Ne želimo orbanizacije države"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-desus-a-podprl-predlog-o-odhodu-iz-koalicije-ne-zelimo-orbanizacije-drzave/545962|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-17|language=sl}}</ref> Zdravstveni minister Tomaž Gantar je odstopil naslednji dan.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-gantar-odstopil-s-polozaja-ministra-za-zdravje/546133|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-18|title=Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje|date=18. december 2020}}</ref> Ob izstopu DeSUS iz vlade je vlada formalno postala manjšinska, a je s podporo iz opozicije na glasovanjih še vedno dosegala večino. 26. marca 2021 so iz poslanske skupine Stranke modernega centra izstopili poslanci [[Janja Sluga]], [[Branislav Rajić]] in predsednik državnega zbora [[Igor Zorčič]], s čimer je formalna moč koalicije padla na 38 poslancev. Zorčič s funkcije predsednika DZ ni želel odstopiti, kot to veleva tradicija, zato je koalicija vložila predlog za njegovo razrešitev in za predsednika DZ predlagala [[Jožef Horvat|Jožefa Horvata]].<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija naj bi zbrala 47 podpisov za Zorčičevo razrešitev; kandidat za naslednika Jožef Horvat|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicija-naj-bi-zbrala-47-podpisov-za-zorcicevo-razresitev-kandidat-za-naslednika-jozef-horvat/578994|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: koalicija ima dovolj glasov za zamenjavo Zorčiča|url=https://siol.net/novice/slovenija/koalicija-zatrjuje-da-ima-zagotovljenih-47-glasov-za-razresitev-zorcica-551458|website=siol.net|accessdate=2021-05-04|language=sl}}</ref> Zamenjava v treh poskusih ni uspela. 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti Nove Slovenije.<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič imenovan za ministra brez listnice, pristojnega za digitalno preobrazbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mark-boris-andrijanic-imenovan-za-ministra-brez-listnice-pristojnega-za-digitalno-preobrazbo/587808|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-20|language=sl}}</ref><ref name=":11">{{Navedi splet|title=Mark Boris Andrijanič novi minister za digitalno preobrazbo|url=https://www.24ur.com/novice/svet/mark-boris-andrijancic-novi-minister-za-digitalno-preobrazbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-07-20}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=Andrijanič z glasom razlike potrjen za novega ministra, zanj glasovala tudi Jurša in Simonovič|url=https://www.vecer.com/slovenija/spremljamo-glasovanje-za-ali-proti-vladi-kaj-bodo-storili-poslanci-desus-10247920|website=www.vecer.com|date=2021-07-16|accessdate=2021-07-20|language=sl-si}}</ref> Decembra 2021 se je vladna stranka SMC preimenovala v [[Konkretno]]. V času 14. vlade Republike Slovenije je potekalo [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|drugo slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije]], ki je potekalo med 1. julijem in 31. decembrom 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada predstavila slogan, logotip in spletno stran slovenskega predsedovanja Svetu EU-ja|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/eu-2021/vlada-predstavila-slogan-logotip-in-spletno-stran-slovenskega-predsedovanja-svetu-eu-ja/582886|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> V sklopu predsedovanja je bilo izvedenih 222 dogodkov, od tega 57 odstotkov v fizični obliki, ki se jih je skupaj udeležilo 1682 ljudi.<ref>{{Navedi splet|title=Slovensko predsedovanje v številkah - Slovensko predsedovanje Svetu EU 2021|url=https://slovenian-presidency.consilium.europa.eu/sl/novice/slovensko-predsedovanje-v-stevilkah/|website=Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|accessdate=2022-01-26|language=sl}}</ref> Slovensko predsedovanje je vodilo 1413 sestankov delovnih skupin Sveta.<ref>{{Navedi splet|title=Ne/ja, razbijalka mitov|url=https://neja.sta.si/2056|website=neja.sta.si|accessdate=2022-01-26}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 13. maja 2022, ko je bil konstituiran [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Vlada je tekoče posle opravljala do 1. junija 2022, ko je prisegla [[15. vlada Republike Slovenije|vlada Roberta Goloba]]. Stranki Konkretno se na volitvah v parlament ni uspelo uvrstiti, [[Slovenska demokratska stranka]] in [[Nova Slovenija]] pa sta postali opozicijski stranki. == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="1%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Janez Janša]]''' |[[Slika:Zadnja seja vlade Janša Janez.jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]] * [[Vinko Gorenak]] * Igor Senčar * [[Žan Mahnič]] * [[Jelka Godec]] * Katja Triller Vrtovec * Marjan Dolinšek * [[Bojan Pograjc]] * [[Jelko Kacin]] *Polona Rifelj |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' |[[Slika:122. seja vlade Pocivalsek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=blue |'''{{Barva|white|Konkretno}}''' | * [[Simon Zajc]] * [[Andrej Čuš]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Matej Tonin]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 18 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Janez Žakelj * Tone Slak |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje zadeve]] |Minister |'''[[Anže Logar]]''' |[[Slika:124. seja Vlade RS dr Anže Logar.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Gašper Dovžan]] * Stanislav Raščan |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister |'''[[Andrej Šircelj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji Vlade RS (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Katja Lautar]] * Maja Hostnik Kališek |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Aleš Hojs]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 16 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Franc Kangler]] * Božo Predalič |- |[[Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Ministrstvo za šolstvo]] |Ministrica |'''[[Simona Kustec]]''' |[[Slika:Dosežki predsedovanja Simona Kustec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150_pik]] |bgcolor=blue |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''Konkretno''']] | * Damir Orehovec * [[Mitja Slavinec]] |- |[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje in prostor]] |Minister |'''[[Andrej Vizjak]]''' |[[Slika:Informal meeting of environment ministers Vizjak (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * Metka Gorišek * Bojan Purg |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' |[[Slika:Obisk Vlade RS v Zasavju Cigler Kralj (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|151x151_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Cveto Uršič * Mateja Ribič |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Minister |'''[[Jernej Vrtovec]]''' |[[Slika:Informal meeting Vrtovec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|150x150px|]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Aleš Mihelič |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Minister |'''[[Marjan Dikaučič]]''' |[[Slika:Obisk vlade na Primorskem - Marjan Dikaučič (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=blue |'''{{Barva|white|Konkretno}}''' | * Zlatko Ratej * Josip Lukenda |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Minister |'''[[Vasko Simoniti]]''' |[[Slika:123. redna seja vlade (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Ignacija Fridl Jarc]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Minister |'''[[Janez Poklukar]]''' |[[Slika:123. redna seja vlade - 52068062986 (cropped).jpg|150x150px|]] |bgcolor=grey |'''/''' | * Alenka Forte * Franc Vindišar |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Minister |'''[[Jože Podgoršek]]''' |[[Slika:Podgoršek 2022 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|186x186_pik]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Aleš Irgolič * Anton Harej |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Boštjan Koritnik]]''' |[[Slika:Obisk Evropske komisije Skupinska - Boštjan Koritnik.jpg|sredina|brezokvirja|150x150px]] |bgcolor=blue |[[Stranka modernega centra|<span style="color:white;">'''Konkretno''']] | * Boštjan Jambrovič * Urška Ban |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko]] |Minister brez resorja pristojen za področje razvoja, strateške projekte in kohezijo |'''[[Zvone Černač]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 19 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * [[Monika Kirbiš Rojs]] |- |[[Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Ministrica za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Helena Jaklitsch]]''' |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 07 (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=yellow |[[Slovenska demokratska stranka|<span style="color:black;">'''SDS''']] | * Dejan Valentinčič |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo]] |Minister brez resorja pristojen za digitalno preobrazbo |'''[[Mark Boris Andrijanič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca o paketu za digitalizacijo (cropped).jpg|150x150px]] |bgcolor=#34AAE0 |[[Nova Slovenija|<span style="color:white;">'''NSi''']] | * Peter Geršak |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" !Vodja kabineta ! colspan="9" |Državni sekretarji |- |[[Slika:Peter Šuhel 2022.jpg|sredina|brezokvirja|114x114px]] |[[Slika:124. redna seja Vlade Republike Slovenije 21 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Igor Senčar 2014.jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Zan Mahnic.jpg|sredina|brezokvirja|88x88px]] |[[Slika:Covid 19 januar 2022 Jelka Godec (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |[[Slika:Bojan Pograjc.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] |[[Slika:Jelko Kacin 2013 (2) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|119x119px]] |[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|80x80px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Vinko Gorenak|'''Vinko Gorenak''']]</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Senčar]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Žan Mahnič]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Jelka Godec]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Katja Triller Vrtovec]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Dolinšek]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Bojan Pograjc]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Jelko Kacin]]'''</div> ![[Polona Rifelj]] |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo med Vlado Republike Slovenije in Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo mednarodnih zadev in zadev EU</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje zdravstva</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje debirokratizacije</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za področje izobraževanja in športa</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za vojaške, obrambne in zunanje zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za koordinacijo množičnega cepljenja</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za področje malega gospodarstva, podjetništva in obrti</small></div> |} == Nekdanji ministri == {| class="wikitable" ! width="12%" |<blockquote>'''Ime'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Naziv'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Ministrstvo'''</blockquote> ! width="8%" |<blockquote>'''Odhod'''</blockquote> ! width="35%" |<blockquote>'''Razlog za odstop'''</blockquote> ! width="10%" |Naslednik |- |<div style="text-align: center;">'''[[Aleksandra Pivec]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Odstopila 5. oktobra 2020<ref>{{Navedi splet|title=Pivčeva odstopila kot ministrica in izstopila iz DeSUS #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/dan-d-za-pivcevo-bo-na-koncu-odstopila-sama-535796|website=siol.net|accessdate=2020-10-10|language=sl}}</ref>, funkcijo opravljala do 15. oktobra.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejema-peti-protikoronski-zakon-joze-podgorsek-imenovan-za-novega-kmetijskega-ministra/539171|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-10-15|title=DZ sprejel peti protikoronski zakon; Jože Podgoršek imenovan za novega kmetijskega ministra|date=15. oktober 2020}}</ref> |Po razhajanju v stranki, ki so mu kljubovali domnevni sporni obiski ministrice Pivec v Izoli in podjetju Vina Koper, je poslanska skupina Pivčevo pozvala, da odstopi z mesta predsednice stranke in ministrice za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pivčeva je 9. septembra 2020 sestopila z vrha stranke. Na poziv začasnega vodstva stranke in poslanske skupine po odstopu z ministrskega mesta, je premier Janez Janša v državni zbor poslal predlog razrešitve Pivčeve, ta je sama odstopila na dan glasovanja, 5. oktobra 2020. Janša se je Pivčevi zahvalil za njeno delo. |<div style="text-align: center;">'''[[Jože Podgoršek]]<ref name=":7" />'''</div> |- |<div style="text-align: center;">'''[[Tomaž Gantar]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |[[Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |18. december 2020 |Po izstopu stranke DeSUS iz koalicije je stranka predsedniku vlade Janši prepustila odločitev glede njenih ministrov. Gantar je dan po odločitvi stranke odstopil sam, začasno pa je njegov resor prevzel Janša sam.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Gantar odstopil z mesta ministra za zdravje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-gantar-odstopil-z-mesta-ministra-za-zdravje/546133|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-18|language=sl}}</ref> |<div style="text-align: center;">'''[[Janez Janša]]''' <small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Janez Poklukar]]''' |- |<div style="text-align: center;">'''[[Lilijana Kozlovič]]''' <small>[[Stranka modernega centra|SMC]]</small> </div> |Ministrica za pravosodje |Ministrstvo za pravosodje |27. maj 2021 |Ministrica je odstopila po tem, ko je vlada na seji razveljavila postopek imenovanja novih dveh slovenskih evropskih tožilcev. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Dikaučič]]'''</div> |- |<div style="text-align: center;">'''[[Jože Podgoršek]]''' <small>[[Nova Slovenija|NSi]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |Odstopil 20. aprila 2022, funkcijo opravljal do primopredaje poslov z naslednjo vlado |Minister Jože Podgoršek je odstopil po tem, ko so mediji objavili, da ni plačal računa za nastanitev v Hotelu Bohinj, kjer sta se z ženo mudila med 27. in 30. januarjem 2022. |<div style="text-align: center;">'''/'''</div> |} == Sestavljanje vladne koalicije == * 3. februarja 2020 je predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] vsem strankam, poslal vabilo na pogovore o novi koaliciji.<ref>{{navedi splet |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/smc-jezicek-na-tehtnici-275383.html |title=Janša poslal vabila za pogovore o novi koaliciji |accessdate= |date=3. februar 2020 |format= |work=Delo.si }}</ref> * 25. februarja 2020 je bila podpisana koalicijska pogodba.<ref>{{navedi splet |url= https://4d.rtvslo.si/arhiv/prvi-dnevnik/174674538 |title=Podpisana koalicijska pogodba |accessdate= |date= 26. februar 2020|format= |work=Prvi dnevnik |publisher=[[RTV Slovenija]] }}</ref> * 3. marca 2020 je bil [[Janez Janša]] z 52 glasovi potrjen za predsednika vlade Republike Slovenije.<ref>{{navedi splet |url= https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-decentralizacija-kot-strateski-projekt/516027|title=Janez Janša novi predsednik vlade, dobil je 52 poslanskih glasov |accessdate= |date=3. marec 2020 |format= |work=MMC RTV }}</ref> === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |3. marec 2020 |'''[[Janez Janša]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''52''' |31 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |13. marec 2020 |[[Janez Janša|'''Janez Janša''']] |'''52''' |31 |1 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Resor ! rowspan="2" |Ime ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan="2" |Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo | rowspan="2" |'''[[Zdravko Počivalšek]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/3ec3ee0efda086189945724ef902d8c0995e8d54808df9d97637016f152b5465|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |2 |5 |- | rowspan="2" |Minister za obrambo | rowspan="2" |'''[[Matej Tonin]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/7fc3eaf4fc398830611b72184913331a9dcf905e5f40c99b2a145d442155643c|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |6 |2 |- | rowspan="2" |Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano | rowspan="2" |'''[[Jože Podgoršek]]''' | rowspan="2" |'''<small>DeSUS</small>''' | colspan="3" |12. oktober 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|title=Podgoršku zelena luč matičnega odbora|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podgorsku-zelena-luc-maticnega-odbora/538843|access-date=2021-01-30|website=RTVSLO.si|language=sl}}</ref> |- |'''10''' |0 |9 |- | rowspan="2" |Ministrica za izobraževanje, znanost in šport | rowspan="2" |'''[[Simona Kustec]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ccc342b6501719a083d035e66bd102855ffea16e7937717ea7f1a8e9661b8ede|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024026/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/ccc342b6501719a083d035e66bd102855ffea16e7937717ea7f1a8e9661b8ede|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |6 |1 |- | rowspan="2" |Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | rowspan="2" |'''[[Janez Cigler Kralj]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4eb5c3f4cfa1079d198d50b14ec428c3317b555024cf29a1e68bc467a42994bd|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024030/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4eb5c3f4cfa1079d198d50b14ec428c3317b555024cf29a1e68bc467a42994bd|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''9''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za infrastrukturo | rowspan="2" |'''[[Jernej Vrtovec]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/88acfcc5d0c5bafb3a0a848b880ecf3323c01c9444eed65de8dd8571b7d038c7|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011928/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/88acfcc5d0c5bafb3a0a848b880ecf3323c01c9444eed65de8dd8571b7d038c7|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |7 |3 |- | rowspan="2" |Minister za notranje zadeve | rowspan="2" |'''[[Aleš Hojs]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/035c62c0e4f08d8c6cd351a5b816a83d1e9620e0e35103809628df83fa337da8|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2023-03-28|archive-url=https://web.archive.org/web/20230328011930/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/035c62c0e4f08d8c6cd351a5b816a83d1e9620e0e35103809628df83fa337da8|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za okolje in prostor | rowspan="2" |'''[[Andrej Vizjak]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |12. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/6ffc855bc5201cb45da0d4848dded1966858baee54b4d24c0ddcf19c3b57cec4|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024026/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/6ffc855bc5201cb45da0d4848dded1966858baee54b4d24c0ddcf19c3b57cec4|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''12''' |6 |3 |- | rowspan="2" |Minister za finance | rowspan="2" |'''[[Andrej Šircelj]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/af969de0de928729037d5a70a0fd6b52d60a90bcf15fbe51cda9cc793286ccb5|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si}}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |8 |0 |- | rowspan="2" |Minister za kulturo | rowspan="2" |'''[[Vasko Simoniti]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/405c6f817105ef0bcf35ddeb2d0a5efbc08fb8b87cd08315e6a7d6eb61ea7254|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-29|archive-url=https://web.archive.org/web/20220329174516/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/405c6f817105ef0bcf35ddeb2d0a5efbc08fb8b87cd08315e6a7d6eb61ea7254|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''12''' |5 |2 |- | rowspan="2" |Minister za zdravje | rowspan="2" |'''[[Janez Poklukar]]''' | rowspan="2" |'''<small>Neodvisni</small>''' | colspan="3" |17. februar 2021 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/svet/drzava-v-casu-epidemije-dobiva-novega-zdravstvenega-ministra.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-03-15}}</ref> |- | | | |- | rowspan="2" |Minister za javno upravo | rowspan="2" |'''[[Boštjan Koritnik]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |11. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/59d4c4b787214bb1d4051f0bd9149d1568891d2234724694b103702fbcbfc908|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024027/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/59d4c4b787214bb1d4051f0bd9149d1568891d2234724694b103702fbcbfc908|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''11''' |7 |1 |- | rowspan="2" |Minister za zunanje zadeve | rowspan="2" |'''[[Anže Logar]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |10. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4493d84b7a24ed8bfce0033cdb3518bba0ecbb83a7ae8245a014548cb7cc17da|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024033/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/4493d84b7a24ed8bfce0033cdb3518bba0ecbb83a7ae8245a014548cb7cc17da|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''13''' |7 |0 |- | rowspan="3" |Minister brez resorja pristojen za kohezijo | rowspan="3" |'''[[Zvone Černač]]''' | rowspan="3" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="3" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/7fc1c1f16f0823df91bc1cc0b9c93e4f65a716d240e525dbdd537164483bc22c|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024024/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/7fc1c1f16f0823df91bc1cc0b9c93e4f65a716d240e525dbdd537164483bc22c|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |6 |1 |- | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |2 |- | rowspan="2" |Ministrica brez resorja pristojna za Slovence v zamejstvu in po svetu | rowspan="2" |'''[[Helena Jaklitsch]]''' | rowspan="2" |'''<small>SDS</small>''' | colspan="3" |13. marec 2020 | rowspan="2" |<ref>{{navedi splet|url=https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/5dd84bf3db9c27484ac2b569bfb5833b305584d807ab9900b0f198dcd37f30fa|title=IMiS/NET servlet|website=imss.dz-rs.si|accessdate=2021-03-15|archive-date=2022-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20220314024024/https://imss.dz-rs.si/IMiS/ImisAdmin.nsf/ImisnetAgent?OpenAgent&2&DZ-MSS-01/5dd84bf3db9c27484ac2b569bfb5833b305584d807ab9900b0f198dcd37f30fa|url-status=dead}}</ref> |- | style="background:#9bf796;" |'''7''' |3 |3 |- | rowspan="2" |Minister za pravosodje | rowspan="2" |'''[[Marjan Dikaučič]]''' | rowspan="2" |'''<small>SMC</small>''' | colspan="3" |10. junij 2021 | rowspan="2" |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za pravosodnega ministra prepričal večino na pristojnem odboru DZ-ja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-pravosodnega-ministra-preprical-vecino-na-pristojnem-odboru-dz-ja/583643|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-11|language=sl}}</ref> |- |'''7''' |6 | |- | rowspan="2" |Minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo | rowspan="2" |'''[[Mark Boris Andrijanič]]''' | rowspan="2" |'''<small>NSi</small>''' | colspan="3" |16. julij 2021 | rowspan="2" | |- | | | |} === Odhod stranke DeSUS === Ob povratku [[Karl Erjavec|Karla Erjavca]] na mesto predsednika DeSUS je napovedal, da sam v Janševi vladi ne bo sodeloval zaradi slabih izkušenj iz preteklosti. Erjavec je v ponedeljek po kongresu opravil pogovor s [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslansko skupino]].<ref name=":22" /> Priznal je, da je vlada ustrezno uresničila zaveze iz koalicijske pogodbe, a da ga motijo stvari, ki nanjo niso vezane.<ref name=":22" /> V javnost so nekaj dni po Erjavčevi ponovni izvolitvi prišle informacije o njegovem aktivnem delu na izstopu iz koalicije, ki naj bi ga predlagal tudi poslanski skupini, a ga je ta zavrnila. [[Robert Polnar]] je naslednji dan potrdil, da imajo štirje poslanci pripravljene izstopne izjave iz DeSUS, če se Erjavčeve težnje ne bi umirile, saj so veljavne odločitve organov stranke velevale sodelovanje v vladi.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Polnar proti Erjavcu: Če se to ne bo končalo, gremo po svoje #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/polnar-proti-erjavcu-ce-se-to-ne-bo-koncalo-gremo-po-svoje-541097|website=siol.net|accessdate=2020-12-11|language=sl}}</ref><ref name=":42">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/slovenija/polnar-ce-se-to-ne-bo-koncalo-bomo-stirje-poslanci|title=Polnar: Če se to ne bo končalo, bomo štirje poslanci Desus ustanovili novo poslansko skupino|date=11. 12. 2020|accessdate=11. 12. 2020|website=www.primorske.si|publisher=Primorske novice|last=STA|first=}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dnevnik|url=https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnik/174738367|website=RTV 4D|accessdate=2020-12-10|language=sl|first=Multimedijski center RTV|last=Slovenija|date=9. december 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|url=https://twitter.com/bojanpozar/status/1336624450742198272|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Požar|first=Bojan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|url=https://twitter.com/mirko_mayer/status/1336718491223793665|website=Twitter|accessdate=2020-12-10|date=9. december 2020|last=Mayer|first=Mirko}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Erjavec predlagal odhod iz koalicije, poslanci so ga zavrnili #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/neuradno-erjavec-hoce-iz-janseve-koalicije-poslanci-proti-540836|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob tem bi poslanci ustanovili lastno poslansko skupino nepovezanih poslancev.<ref name=":32" /><ref name=":42" /> 17. decembra 2020 je Erjavec sklical izvršni odbor in svet stranke, ki sta se odločila za izstop iz vladne koalicije in sicer še tisti dan. Poleg tega sta organa potrdila predlog izključitve poslanca [[Robert Polnar|Roberta Polnarja]]. Strankina ministra [[Tomaž Gantar]] in [[Jože Podgoršek]] sta ostala na položaju in njuno usodo predala v roke predsednika vlade. Organi stranke so Erjavca podprli za mandatarja ''[[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]]''.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-desus-a-podprl-predlog-o-odhodu-iz-koalicije-ne-zelimo-orbanizacije-drzave/545962|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-12-17|title=Erjavec: Smo proti orbanizaciji. Janša: Kadri DeSUS-a naj se odločijo, kje so.|date=17. december 2020}}</ref> Gantar je s položaja zdravstvenega ministra sam odstopil dan kasneje, 18. decembra 2020. Njegov resor je začasno prevzel Janša sam. 12. marca 2021, dan pred prvo obletnico vlade, je premier Janez Janša povedal, da [[Jože Podgoršek]] ostaja kmetijski minister in da bo tako ostalo, dokler bo užival njegovo podporo in podporo [[Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev Slovenije|poslanske skupine DeSUS]].<ref>{{Navedi splet|title="Podgoršek lahko mirno dela naprej." Janša tudi o prišepetavanjih in navijanju stricev ali medijev, kaj naj počnejo poslanci|url=https://www.vecer.com/slovenija/jansa-podgorsek-lahko-mirno-dela-naprej-dokler-ima-mojo-podporo-in-podporo-poslancev-desusa-10237556|website=www.vecer.com|date=2021-03-12|accessdate=2021-03-15|language=sl-si}}</ref> Slednja je napovedala, da bo konstruktivna opozicija. Janša je tudi povedal, da je bilo dogovorjeno, da bo [[Podgoršek]] neformalna vez med vlado in poslansko skupino DeSUS.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Epidemija večja preizkušnja, kot je kazalo na začetku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-epidemija-vecja-preizkusnja-kot-je-kazalo-na-zacetku/572689|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-15|language=sl}}</ref> == Koalicijske stranke == === Ob nastopu vlade === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="6" | ! colspan="2" |Trenutno |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|16|#FFE721}} |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} |{{Composition bar|7|16|#FFE721}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Konkretno</small>''' |'''<small>[[Konkretno]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|8|90|#000099}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|16|#000099}} |{{Composition bar|5|90|#000099}} |{{Composition bar|4|16|#000099}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Matej Tonin]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|16|#009ac9}} |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} |{{Composition bar|3|16|#009ac9}} |- | align="center" |'''<small>DeSUS</small>''' |'''<small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije]]</small>''' |[[Aleksandra Pivec]] <small>(marec-september 2020)</small> ''[[Tomaž Gantar]] v. d. <small>(september-december 2020)</small>'' [[Karl Erjavec]] <small>(december 2020-marec 2021)</small> ''[[Anton Balažek]] v. d. <small>(marec 2021)</small>'' ''[[Brigita Čokl]] v. d. <small>(april-junij 2021)</small>'' Ljubo Jasnič <small>(junij 2021-)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#8ec63f}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|16|#8ec63f}} | |{{Composition bar|1|16|#8ec63f}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | align="center" |'''<small>SNS</small>''' |'''<small>[[Slovenska nacionalna stranka]]</small>''' |[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|black}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | |{{Composition bar|3|90|black}} |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |{{Composition bar|2|90|purple}} |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' | | |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|46|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|38|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|5|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} | colspan="2" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- |} === Po izstopu DeSUS === {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" |Stranka !Vodja !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|26|90|#FFE721}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|17|#FFE721}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Konkretno</small>''' |'''<small>[[Konkretno]]</small>''' |[[Zdravko Počivalšek]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#000099}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#000099}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Matej Tonin]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#009ac9}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#009ac9}} |- ! colspan="5" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | align="center" |'''<small>SNS</small>''' |'''<small>[[Slovenska nacionalna stranka]]</small>''' |[[Zmago Jelinčič Plemeniti]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|black}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferench Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|38|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |} === Spremembe števila poslancev === * 15. maja 2020, dva meseca po imenovanju vlade, je iz poslanske skupine Stranke modernega centra zaradi nestrinjanja izstopil poslanec Jani Möderndorfer in prestopil v opozicijsko stranko LMŠ. * 19. maja 2020 je iz [[Poslanska skupina Stranke modernega centra|poslanske skupine Stranke modernega centra]] izstopil nadomestni poslanec [[Gregor Židan]] in prestopil v opozicijsko [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslansko skupino SD]]. * 17. decembra 2020 je vlado zapustila stranka DeSUS, s čimer je vlada formalno izgubila pet poslancev. Podporo je vladi je kljub temu napovedal poslanec Robert Polnar, prav tako so z vlado večinoma glasovali ostali poslanci poslanske skupine DeSUS. * 26. marca 2021 so iz poslanske skupine SMC izstopili poslanci Janja Sluga, Branislav Rajić in predsednik DZ Igor Zorčič. Prav tako je iz poslanske skupine DeSUS izstopil Jurij Lep. Oblikovali so svojo poslansko skupino nepovezanih poslancev, ki je postala opozicijska, s čimer je vlada izgubila štiri glasove == Interpelacije, nezaupnice in ustavne obtožbe == === Interpelacije === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Navzočih ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZDRŽANI ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek, 11. junij 2020 |<center>'''[[Zdravko Počivalšek]]''' <small>[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|minister za gospodarski razvoj in tehnologijo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Robert Pavšič]], [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-vlozili-bomo-interpelacijo-zoper-ministra-pocivalska.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-06-12}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Opozicija vložila interpelacijo zoper ministra Počivalška|url=https://socialnidemokrati.si/opozicija-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-pocivalska/|website=SD|date=2020-05-04|accessdate=2020-06-12|language=sl-SI}}</ref> |Domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme med epidemijo koronavirusa. |<div align="center">'''''89'''''</div> |<div align="center">'''37'''</div> |<div align="center">'''51'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * DeSUS * SNS * manjšini |Gregor Židan, SD |<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek ostaja minister: za interpelacijo je glasovalo 37 poslancev, proti 51|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-ostaja-minister-za-interpelacijo-je-glasovalo-37-poslancev-proti-51/526752|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-06-12|language=sl}}</ref> |- |Petek, 18. september 2020 |<center>'''[[Aleš Hojs]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matjaž Nemec]], [[Socialni demokrati]]. |Naročanje in javno sugeriranje policiji o postopanju v določenih zadevah ter odprava prepovedi koncerta Thompsona |<div align="center">'''''85'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * DeSUS * SNS * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine |Nekateri poslanci DeSUS. |<ref>{{Navedi splet|title=Hojs ostaja minister, pogovor z Janšo o njegovi prihodnosti v ponedeljek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/hojs-ostaja-minister-pogovor-z-janso-o-njegovi-prihodnosti-v-ponedeljek/536408|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-09-19|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 15. marec 2021 |<center>'''[[Simona Kustec]]''' <small>[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrica za izobraževanje, znanost in šport]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matej Tašner Vatovec]], [[Levica (politična stranka)|Levica]]. |Dolgotrajno zaprtje šol, neustrezen načrt za pouk v trenutnih razmerah, neenaka obravnava otrok ter pomanjkanje dialoga |<div align="center">'''''80'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * Robert Polnar, DeSUS |En poslanec DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Simona Kustec ostaja ministrica|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-kustec-ostaja-ministrica/572968|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-16|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>18. marec 2021 |<center>'''[[Janez Cigler Kralj]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jerca Korče]], [[Lista Marjana Šarca]]. |Nezadostna priprava DSO-jev na drugi val covida 19, nepriprava predlog za zajezitev širjenja virusa na delovnih mestih, neustrezen dialog ter domnevno koruptivno ravnanje pri dodeljevanju sredstev zavodu Iskreni |<div align="center">'''''83'''''</div> |<div align="center">'''38'''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica | * SDS * SMC * NSi * nekateri poslanci DeSUS * manjšini |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Janez Cigler Kralj ostaja minister|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janez-cigler-kralj-ostaja-minister/573379|accessdate=2021-03-19|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>24. marec<br>Četrtek,<br>25. marec 2021 |<center>'''[[Vasko Simoniti]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|minister za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Matjaž Han]], [[Socialni demokrati]]. |Neučinkovito ukrepanje pri odpravi posledic blokade kulture, poskus omejevanja medijev, neizplačevanje sredstev za kulturo, kadrovanje v kulturnih ustanovah ter nepriprava nac. programa za kulturo |<div align="center">'''''83'''''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''40'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * nekateri poslanci SMC * nekateri poslanci DeSUS | * SDS * NSi * SNS * nekateri poslanci SMC * nekateri poslanci DeSUS |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Vasko Simoniti ostaja minister za kulturo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vasko-simoniti-ostaja-minister-za-kulturo/574233|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. november 2021 |<center>'''[[Simona Kustec]]''' <small>[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|ministrica za izobraževanje, znanost in šport]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani<br>[[Matej T. Vatovec]], [[Levica (politična stranka)|Levica]]. |Nejasnosti pred začetkom novega šolskega leta, ukinitev Šole za ravnatelje, domneven napačen odnos do sindikatov, znanstvene dejavnosti in družbe, očitek zanemarjanja športa in neobčutljivosti za duševno stanje mladih |<div align="center">'''''81'''''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''39'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * Nepovezani (NeP) | * SDS * NSi * SMC * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine * Robert Polnar, DeSUS |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simona Kustec tudi drugič prestala interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simona-kustec-tudi-drugic-prestala-interpelacijo/601780|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-20|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 22. november 2021 |<center>'''[[Marjan Dikaučič]]''' <small>[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|minister za pravosodje]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Tina Heferle]], [[Lista Marjana Šarca]]. |Ponovitev razpisa za izbiro dveh evropskih delegiranih tožilcev, odlašanje vlade pri imenovanju državnih tožilcev, predlogom novele zakona o nalezljivih boleznih |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''28'''</div> |<div align="center">'''7'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * Nepovezani (NeP) * Ivan Hršak, DeSUS | * SDS * NSi * SMC | * nekateri poslanci NSi * nekateri poslanci DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Dikaučič ostaja pravosodni minister, za nezaupnico glasovalo 42 poslancev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dikaucic-ostaja-pravosodni-minister-za-nezaupnico-glasovalo-42-poslancev/602092|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-11-22|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>17. december 2021 |<center>'''[[Andrej Vizjak]]''' <small>[[Minister za okolje in prostor Republike Slovenije|minister za okolje in prostor]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, v imenu predlagateljev [[Rudi Medved]], [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministra Vizjaka zaradi afere Glupi davki in Zakona o vodah čaka interpelacija |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministra-vizjaka-zaradi-afere-glupi-davki-in-zakona-o-vodah-caka-interpelacija.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-31}}</ref> |Očitki glede afere ''glupi davki'', sprejetja škodljivega in nevarnega Zakona o vodah, onemogočanja sodelovanja nevladnih organizacij in stroke pri pripravi zakonodaje ter gradbena zakonodaja |<div align="center">'''''81'''''</div> |<div align="center">'''43'''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''10'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * NeP | * SDS * SMC | * NSi * DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Vizjak ostaja minister za okolje in prostor|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/andrej-vizjak-ostaja-minister-za-okolje-in-prostor/605340|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-18|language=sl}}</ref> |- |Ponedeljek, 20. december 2021 |<center>'''[[Aleš Hojs]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, predlgatelj<br>[[Matej T. Vatovec]], [[Levica (politična stranka)|Levica]].<ref>{{Navedi splet|title=Nova interpelacija zoper Hojsa: bo pojasnil, zakaj ni naznanil Vizjakovih izjav?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/stiri-opozicijske-stranke-bodo-vlozile-interpelacijo-ministra-hojsa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-10-31}}</ref> |Očitki soustvarjanja izrednih razmer, policijskega nasilja na protestih, nezakonitega zaposlovanja v policiji, ponižujočega in nestrokovnega odnosa do splošne javnosti, protiustavnega omejevanja človekovih pravic ter neprijave kaznivega dejanja ministra Vizjaka |<div align="center">'''''82'''''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''37'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * SAB * Levica * NeP * Ivan Hršak, DeSUS | * SDS * NSi * SMC | * Robert Polnar, DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Aleš Hojs ostaja minister za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ales-hojs-ostaja-minister-za-notranje-zadeve/605636|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-12-21|language=sl}}</ref> |- |} === Nezaupnice === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum glasovanja ! rowspan="2" |Predlagani mandatar ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog interpelacije ! colspan="4" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank |- ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Ponedeljek, 15. februar 2021 |<center>'''[[Karl Erjavec]]''' <small>[[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|DeSUS]]</small> |Skupina desetih poslancev, prvopodpisani Brane Golubović, [[Lista Marjana Šarca]] |Očitanje neobvladovanja epidemije, napadov na novinarje, nespoštovanje delitve oblasti, človekovih pravic in pravne države.<ref>{{Navedi splet|title=Erjavec: "To pot soglasja h konstruktivni nezaupnici ne bom umaknil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/erjavec-to-pot-soglasja-h-konstruktivni-nezaupnici-ne-bom-umaknil/551910|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-12|language=sl}}</ref> |<div align="center">'''40'''</div> |<div align="center">'''7'''</div> |<div align="center">'''6'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * Levica * SAB * nekateri poslanci DeSUS | * SDS * SMC * NSi * SNS * nekateri poslanci DeSUS |/ |} === Ustavne obtožbe === {| class="wikitable sortable" ! rowspan="2" |Datum odločanja ! rowspan="2" |Obdolženi ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Razlog ustavne obtožbe ! colspan="4" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZDRŽANI ! style="width:10%" |Izid !'''PODPRLE''' !'''NASPROTOVALE''' !'''VZDRŽANE''' |- |26. maj 2021 |<center>'''[[Janez Janša]]''' <small>[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednik vlade]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani<br>[[Jani Möderndorfer]]. [[Lista Marjana Šarca]] |Država decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva BioNTecha in Pfizerja, ki bi pripadlo Sloveniji. |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''44'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|neizglasovana}} | * LMŠ * SD * Levica * SAB * skupina nepovezanih | * SDS * SMC * NSi * SNS * manjšini * nekateri poslanci DeSUS |Poslanec DeSUS |<ref>{{Navedi splet|title=Kdo sploh ima večino v parlamentu?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kdo-sploh-ima-vecino-v-parlamentu/581755|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-05-27|language=sl}}</ref> |} == Epidemija koronavirusa == [[Slika:Splošna bolnišnica Jesenice 20200403.jpg|sličica|217x217px|Pregrajen vhod v blok A Splošne bolnišnice Jesenice (začetek aprila 2020)]] {{glavni|Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji}} 14. vlada RS je uradno nastopila 13. marca 2020 zvečer. Ta dan je bilo v državi potrjenih 141 okužb obolelih s [[COVID-19|covidom-19]] (prva okužba v Sloveniji je bila potrjena 4. marca 2020). Že uro po imenovanju so se ministri sešli na prvi seji vlade, namenjeni predvsem konstruiranju in nujnim ukrepom za zajezitev virusa.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša prvo sejo nove vlade in sprejemanje ukrepov proti koronavirusu napovedal že uro po potrditvi v DZ|url=https://www.sta.si/2739263/jansa-prvo-sejo-nove-vlade-in-sprejemanje-ukrepov-proti-koronavirusu-napovedal-ze-uro-po-potrditvi-v-dz|website=www.sta.si|accessdate=2020-04-03}}</ref> Ustanovili so ''[[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji#Krizni štab RS|Krizni štab RS za zajezitev in obvladovanje epidemije COVID-19]]'', ki bi do popolne operativnosti vlade vodil koordinacijo ukrepov.<ref name=":2" /> Za vodjo štaba je bil postavljen premier Janša, uradni govornik pa je postal [[Jelko Kacin]]. Deloval je na dveh nivojih; prvega je sestavljala ministrska ekipa, v drugi pa so bili tudi odgovorni uslužbenci in strokovnjaki. Vlada je na seji imenovala tudi nekaj novih sekretarjev. Na vrhu Policije so razrešili generalno direktorico [[Tatjana Bobnar|Tatjano Bobnar]], ki jo je nadomestil Anton Travner, prav tako razrešena je bila generalmajorka Slovenske vojske [[Alenka Ermenc]], ki jo je začasno nadomestil [[Robert Glavaš]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Vlada ustanovila krizni štab in opravila menjave na čelu policije in vojske|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-ustanovila-krizni-stab-in-opravila-menjave-na-celu-policije-in-vojske-288822.html|website=www.delo.si|date=2020-03-14|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> 17. marca 2020 je vlada v dvorani Državnega sveta sklicala razširjen svet za nacionalno varnost.<ref>{{Navedi splet|title=FOTO:Janez Janša po svetu za nacionalno varnost: Vlada bo v prihodnjih dneh ukrepe stopnjevala|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/svet-za-nacionalno-varnost-v-najsirsi-zasedbi-a-brez-sefa-sove-289599.html|website=www.delo.si|date=2020-03-17|accessdate=2020-04-03|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Na večerni seji, dne 24. marca 2020, je vlada ukinila krizni štab, saj da je postala polno operativna.<ref>{{Navedi splet|title=vlada ukinila krizni štab - Iskanje Google|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/novi-koronavirus/vlada-ukinila-krizni-stab-za-obvladovanje-epidemije-koronavirusa/518184 |work=MMC RTV-SLO |date=2020-03-24 |accessdate=2022-09-11}}</ref> Različne raziskave so Slovenijo med prvim valom uvrstile med najuspešnejše države pri zajezitvi epidemije,<ref>{{Navedi splet|title=Vietnam, Slovenia, and 3 other overlooked coronavirus success stories|url=https://www.vox.com/2020/5/5/21247837/coronavirus-vietnam-slovenia-jordan-iceland-greece|website=Vox|date=2020-05-05|accessdate=2020-05-12|language=en|first=Alex|last=Ward}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Slovenija je trenutno med najuspešnejšimi državami v boju z epidemijo koronavirusa, zato je mogoča postopna odprava omejitev za predvidljivo prihodnost |url=https://www.gov.si/novice/2020-04-29-predsednik-vlade-janez-jansa-slovenija-je-trenutno-med-najuspesnejsimi-drzavami-v-boju-z-epidemijo-koronavirusa-zato-je-mogoca-postopna-odprava-omejitev-za-predvidljivo-prihodnost/ |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2020-05-12|language=sl}}</ref> v drugem valu jeseni 2021 pa je bil rezultat obraten.<ref>{{navedi novice |url=https://n1info.si/koronavirus/slovenija-obarvana-crno-po-stevilu-okuzb-prvi-v-evropi/ |title=Slovenija obarvana črno: po številu okužb prvi v Evropi |last=Neubauer |first=Sarah |date=2021-11-05 |accessdate=2022-09-11}}</ref> Med slabšimi je bila tudi po precepljenosti, ko je postalo dostopno [[cepivo proti covidu-19|cepivo]].<ref>{{navedi novice |url=https://www.vecer.com/slovenija/slovenija-od-prvakinje-do-cepilne-siromakinje-10243104 |title=Cepljenje proti bolezni covid-19: Slovenija od prvakinje do cepilne siromakinje |work=[[Večer (časopis)|Večer]] |date=2021-05-20 |accessdate=2022-09-11}}</ref> ==== Aplikacija #OstaniZdrav ==== ''Glavni članek: [[Pandemija koronavirusne bolezni 2019 v Sloveniji#Aplikacija #OstaniZdrav|Aplikacija #OstaniZdrav]]'' V juliju in avgustu se je število dnevnih okužb znova povečalo, na med 15 in 40 dnevno. Za nadzor okužb je vlada priredila nemško [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacijo]] za sledenje okužbam, ki uporabnikom sporoči, če so bili v stiku z okuženo osebo. [[Aplikacija (računalništvo)|Aplikacijo]] so poimenovali #OstaniZdrav, na voljo pa je bila od 17. avgusta 2020, za uporabnike [[iOS]] operacijskega sistema pa od konca avgusta.<ref>{{Navedi splet|title=Aplikacija #OstaniZdrav pomaga reševati življenja, a z njo želijo tudi protestirati proti vladi|url=https://www.domovina.je/aplikacija-ostanizdrav-pomaga-resevati-zivljenja-a-z-njo-zelijo-tudi-protestirati-proti-vladi/|website=Domovina|date=2020-08-18|accessdate=2020-08-22|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> [[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Minister za javno upravo]] [[Boštjan Koritnik]], ki je bdel nad razvojem aplikacije, je dejal, da bo uporaba aplikacije prostovoljna, glede na razvoj trenda okužb pa se lahko vlada odloči tudi za obvezno uporabo. V dveh dneh si je aplikacijo na svoj pametni telefon namestilo okoli 20.000 uporabnikov.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Število uporabnikov aplikacije #OstaniZdrav hitro raste|url=https://siol.net/digisvet/novice/stevilo-uporabnikov-aplikacije-ostanizdrav-hitro-raste-532385|website=siol.net|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Uvedba aplikacije je, predvsem v opozicijskih vrstah, sprožila pomisleke glede varovanja zasebnosti in osebnih podatkov.<ref name=":1" /> Aplikaciji so voditelji nekaterih opozicijskih strank nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=Promocija neodgovornosti: Kljub enormnemu porastu okužb Marjan Šarec, Tanja Fajon, Luka Mesec in Alenka Bratušek nočejo uporabljati aplikacije Ostani zdrav in se s tem celo javno hvalijo! - demokracija.si|url=http://www.demokracija.si/slovenija/promocija-neodgovornosti-kljub-enormnemu-porastu-okuzb-marjan-sarec-tanja-fajon-luka-mesec-in-alenka-bratusek-nocejo-uporabljati-aplikacije-ostani-zdrav-in-se-s-tem-celo-javno-hvalijo.html|website=www.demokracija.si|accessdate=2020-11-07|language=sl-si|first=Nina Žoher /|last=Nova24tv}}</ref> S šestim protikoronskim paketom je vlada uredila povezljivost aplikacije #OstaniZdrav s tovrstnimi aplikacijami članic [[Evropska unija|Evropske unije]].<ref name=":15">{{Navedi splet|title=Šesti paket ukrepov za omilitev posledic epidemije (#PKP6) {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/sesti-paket-ukrepov-za-omilitev-posledic-epidemije-pkp6/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-11-15|language=sl|archive-date=2020-11-21|archive-url=https://web.archive.org/web/20201121015607/https://www.gov.si/teme/koronavirus-sars-cov-2/odpravljanje-posledic-epidemije/sesti-paket-ukrepov-za-omilitev-posledic-epidemije-pkp6/|url-status=dead}}</ref> === Protikoronski paketi (PKP) === {{glavni|Protikoronski paket}} Vlada RS je z namenom soočanja z izzivi in posledicmi epidemije v državi sprejela vrsto zakonskih svežnjev (paketov ukrepov za omilitev posledic epidemije). Do pričetka marca 2021 je bilo sprejetih 8 takšnih paketov. == Vidnejše odločitve vlade == === Ustanovitev urada za demografijo === 20. avgusta 2020, na 28. redni seji, je vlada sprejela sklep o ustanovitvi [[Urad za demografijo Republike Slovenije|Urada za demografijo Republike Slovenije]], ki je bila ena od koalicijskih zavez [[Demokratična stranka upokojencev Slovenije|Demokratične stranke upokojencev Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=28. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-08-20-28-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Z obzirom na [[Decentralizacija|decentralizacijo]], ki je bila ena od postavka 14. vlade, je sedež urad predviden v [[Maribor]]u, vodil pa bi ga [[minister brez listnice]], kot sta [[Minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo Republike Slovenije|minister za razvoj, strateške projekte in kohezijo]] ter [[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|minister za Slovence v zamejstvu in po svetu]].<ref>{{Navedi splet|title=Urad za demografijo bo v Mariboru zaživel v začetku septembra #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/urad-za-demografijo-bo-v-mariboru-zazivel-v-zacetku-septembra-532447|website=siol.net|accessdate=2020-08-22|language=sl}}</ref> Po koalicijski pogodbi je ministrski sedež pripadel stranki DeSUS.<ref>{{Navedi splet|title=Desus bo dobil urad za demografijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/desus-bo-dobil-urad-za-demografijo-341734.html|website=www.delo.si|date=2020-08-20|accessdate=2020-08-22|language=sl-si|last=STA}}</ref> Na seji, 10. oktobra 2020, je vlada sprejela odločitev, da urada ne bo vodil minister brez listnice ampak direktor, ki bo odgovoren vladi.<ref>{{Navedi splet|title=Urad za demografijo bo vodil direktor in ne minister|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urad-za-demografijo-bo-vodil-direktor-in-ne-minister/538740|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-11|language=sl}}</ref> Državni zbor je opravil drugo obravnavo vladnega predloga 2. marca 2021.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Opozicija: Gre za nadzor nad državnim premoženjem, rešitve za pokojnine ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-gre-za-nadzor-nad-drzavnim-premozenjem-resitve-za-pokojnine-ne-bo/571359|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-04|language=sl}}</ref> Vlada je predvidela preoblikovanje Slovenskega državnega holding (SDH) v demografski sklad in bi tako pokrival večino državnih naložb. 40 % prejetih dividend in 40 % profita od prodaje naložb bi se tako prelilo v sklad, preostanek bi namenili ukrepom [[Družina|družinske politike]] in skrbi za ostarele.<ref name=":3" /> 10 % bi se na predlog vlade zlilo tudi v štipendiranje. Opozicija in sindikati so bili do predloga kritični, saj so menili, da vladni predlog ne prinaša omenjenih rešitev za pokrivanje pokojninskih vrzeli, temveč le koncentracijo moči na enem uradu pri upravljanju državnega premoženja. Prav tako je veliko prahu dvignil predlog zaradi prenosa [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]] na omenjeni sklad, s čimer bi lahko vlada po novem dobila vzvode za poseganje v neodvisne nadzorne organe družbe. Predlagali so tudi posvetovalni referendum.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/opozicija-bi-sta-izvzela-iz-demografskega-sklada/|title=Opozicija za posvetovalni referendum o demografskem skladu|date=2. 3. 2021|accessdate=4. 3. 2021|publisher=Delo|last=Grgič|first=Maja}}</ref> Urad je bil uradno odprt 12. aprila 2022 v Mariboru. Direktor je postal [[Danilo Lončarič]].<ref>{{Navedi splet|title=Odprtje Urada Vlade RS za demografijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-04-12-odprtje-urada-vlade-rs-za-demografijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=O Uradu vlade za demografijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/urad-vlade-za-demografijo/o-uradu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med zaposlenimi na uradu za demografijo večinoma kadri blizu SDS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/med-zaposlenimi-na-uradu-za-demografijo-vecinoma-kadri-blizu-sds/|website=N1|date=2022-04-14|accessdate=2022-06-19|language=sl-SI}}</ref> === Turistični boni === Vlada je v prvem valu epidemije koronavirusa sprejela odločitev o turističnih bonih oz. vavčerjih. Vsak polnoletni državljan je prejel bon v višini 200 €, mladoletni pa 50 €, ki so jih lahko unovčili pri slovenskih turističnih ponudnikih za nočitev z zajtrkom. Sprva je bila možnost unovčitve bonov planirana do konca leta 2020, a je vlada možnost njihove uporabe, zaradi znova razglašene epidemije, podaljšala do konca leta 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Podaljšanje veljavnosti turističnih bonov {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-03-podaljsanje-veljavnosti-turisticnih-bonov/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-03-15|language=sl}}</ref> [[Slovenija]] je bila tudi zavoljo vavčerjev pri [[Eurostat|Eurostatu]] izmerjena kot država z najvišjo rastjo nočitev domačih gostov med članicami [[Evropska unija|Evropske unije]]. Junija 2021 je vlada znova sklenila uvesti turistične bone, katerih možnost uporabe pa so razširili še na kulturo, šport in rekreacijo ter gostinstvo, vredni pa bodo 50 €.<ref>{{Navedi splet|title=Novi turistični boni vredni 50 evrov, nadaljnji ukrepi prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/ture-avanture/novi-turisticni-boni-vredni-50-evrov-nadaljnji-ukrepi-prihodnji-teden/582486|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-02|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novi-turisticni-boni-njihova-vrednost-bo-vsaj-polovico-nizja-kot-lani.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-02}}</ref> === Delo in sociala === '''Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2I)''' Državni zbor Republike Slovenije je Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/21 oz. ZPIZ-2I) sprejel 23. marca 2021. ZPIZ-2I skrajšuje prehodno obdobje izenačevanja odmerne lestvice za moške z žensko lestvico. Popolno izenačitev bi dosegli s 1. januarjem 2023. Prejemnikom starostne, predčasne ali invalidske pokojnine se z novim zakonom zagotovi minimalna pokojnina v višini 29,5 % najnižje pokojninske osnove, to je 279,56 € (od. 1. januarja 2021 je minimalna pokojninska osnova 947,67 evra). 31. maja 2021 je [[Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije]] 103.569 prejemnikom izplačal višje pokojnine. Zagotovljena vrednost navadne pokojnine po noveli je 620,00 €, znesek invalidske pokojnine 388,54 evra.<ref>{{Navedi splet|title=ZPIZ|url=https://www.zpiz.si/cms/content2019/novela-zpiz-2i|website=www.zpiz.si|accessdate=2021-06-02}}</ref> '''Minimalna plača''' Vlada je z januarjem 2021 minimalno plačo zvišala na 1024,24 € bruto. === Obramba === '''Zagotavljanje sredstev za investicije v Slovenski vojski''' Na seji, dne 24. junija 2020, je vlada sprejela Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]] v letih 2021 do 2026, ki v tem časovnem obdobju Slovenski vojski namenja finančna sredstva višini 780 milijonov [[Evro|evrov]]; od tega skupno 100 milijonov v prvih dveh letih, nato pa vsako nadaljnje leto po 145 milijonov evrov.<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Vlada sprejela Predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-06-24-vlada-sprejela-predlog-zakona-o-zagotavljanju-sredstev-za-investicije-v-slovenski-vojski-v-letih-2021-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Z zakonom bo vojska lahko sklepala večletne pogodbe, ki lahko presegajo časovni okvir letnega državnega proračuna, ne smejo pa presegati letnih omejitev zakona.<ref name=":18" /> Paket investicij vsebuje nakup dveh [[Helikopter|helikopterjev]] in [[Transportno letalo|transportnega leta]] z izgradnjo [[Hangar|hangarja]], nakup oklepnih vozil za prevoz [[Vojak|vojakov]], vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine ipd.<ref>{{Navedi splet|title=Bodo vojsko spet razorožili?|url=https://siol.net/novice/slovenija/pred-poslanci-danes-780-milijonov-za-opremo-vojske-533318|website=siol.net|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref name=":17">{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref> Obrambni minister [[Matej Tonin]] je večkrat poudaril, da se s to investicijo odloča o obstoju [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], saj od leta [[2008]] ta ni bila deležna investicij.<ref name=":17" /> Zakon je podprlo vodstvo Slovenske vojske, prav tako tudi [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]] in vrhovni poveljnik oboroženih sil [[Borut Pahor]], ki je več let zapored kondicijo Slovenske vojske za delovanje v vojni ocenil kot nezadostno.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska vojska padla na izpitu: cvek za pripravljenost v vojni in dvojka za pripravljenost v miru|url=https://www.dnevnik.si/1042882310|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Negativna ocena je do vojakov nepoštena"|url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenska-vojska-se-vedno-ni-pripravljena-na-delovanje-v-vojni-524278|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pripravljenost Slovenske vojske v vojni nezadostna, v miru dobra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pripravljenost-slovenske-vojske-v-vojni-nezadostna-v-miru-dobra/450456|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor za Radio Ognjišče o epidemiji: Ta kriza terja odziv slehernega od nas!|url=https://radio.ognjisce.si/sl/233/novice/32470/pahor-za-radio-ognjisce-o-epidemiji-ta-kriza-terja-odziv-slehernega-od-nas.htm|website=Radio Ognjišče|accessdate=2020-12-07|language=sl|first=Alen Salihović, Radio|last=Ognjišče}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Načelnik generalštaba: Vlaganje v vojsko potrebno za njen obstoj #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/glavas-nacrtovane-investicije-v-slovensko-vojsko-potrebne-za-njen-obstoj-533505|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Odbor za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije je predlog zakona obravnaval 3. septembra 2020 in ga potrdil z desetimi glasovi ZA in petimi PROTI.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/780-milijonov-za-investicije-v-vojsko-levica-vztraja-pri-referendumu.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-07}}</ref> 27. oktobra 2020 so poslanci s 35 glasovi za in 47 proti zavrnili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o zakonu.<ref>{{Navedi splet|title=Večina v DZ proti referendumu o investicijah v vojsko #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/vecina-v-dz-proti-posvetovalnemu-referendumu-o-investicijah-v-vojsko-537608|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Opozicijske stranke [[Lista Marjana Šarca]], [[Socialni demokrati]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] in [[Stranka Alenke Bratušek]] so investiciji nasprotovale, saj da čas epidemije ni pravi čas za tolikšno investicijo v vojsko, saj da država denar potrebuje za blaženje epidemije. Stranka Levica, ki se je v razpravi investicijam najbolj nasprotovala, je le-te označila za "sledenje ameriškim interesom" in "okupaciji globalnega juga".<ref>{{Navedi splet|title=Levica: S 780 milijoni za SV skrbimo predvsem za ameriške interese|url=https://www.dnevnik.si/1042937927|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-07}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Levica in SD sta 21. novembra 2020 začeli z zbiranjem podpisov za razpis referenduma, v državni zbor sta jih vložili 26. novembra 2020.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Levica in SD vložili podpise za referendum o investicijah v vojsko|url=https://siol.net/novice/slovenija/levica-s-podpisi-za-referendum-o-investicijah-za-vojsko-539854|website=siol.net|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Minister Tonin je med kampanjo zbiranja podpisov opozoril na zavajanje Levice in Socialnih demokratov, saj sta uporabljali slogan "780 milijonov za tanke",<ref>{{Navedi splet|title=780 mio za tanke? Ne, hvala!|url=https://socialnidemokrati.si/780-mio-za-tanke/|website=SD|accessdate=2020-12-07|language=sl-SI}}</ref> čeprav zakon nakupa [[Tank|tankov]] ne predvideva, prav tako ne predvideva nakupa bojnih helikopterjev, ki so jih upodobili na plakatih, ampak transportne.<ref name=":19" /> Januarja 2021 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] zakon začasno zadržalo.<ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče zadržalo izvajanje zakona o investicijah v SV|url=https://siol.net/novice/slovenija/ustavno-sodisce-naj-bi-zacasno-zadrzalo-izvajanje-zakona-o-investicijah-v-sv-543211|website=siol.net|accessdate=2021-01-31|language=sl}}</ref> 13. aprila 2021 je državni zbor s 46 glasovi proti 31 izglasoval sklep, da je zakonodajni [[referendum]] o noveli zakona o izvrševanju proračuna za leti 2021 in 2022 nemogoč.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 46 glasovi podprl sklep o nedopustnosti referenduma. Levica gre na ustavno sodišče.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-46-glasovi-podprl-sklep-o-nedopustnosti-referenduma-levica-gre-na-ustavno-sodisce/576597|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref> Ustavno sodišče Republike Slovenije je pritrdilo državnemu zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-483/20 z dne 1. 4. 2021 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-483-20-z-dne-1-4-2021/|website=www.us-rs.si|accessdate=2022-05-09|archive-date=2022-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20221005161744/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-483-20-z-dne-1-4-2021/|url-status=dead}}</ref> Po odločitvi sodišča in volitvah je Tonin naznanil uradni podpis pogodbe za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, na podpis pa je kot najverjetnejšega premierja povabil tudi [[Robert Golob|Roberta Goloba]].<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":33">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Ta je Tonina pozval, naj se podpisa vzdrži, Levica pa je dejala, da vlada nima več legitimnosti za takšne podpise, kljub temu, da je v tem času še imela polne pristojnosti.<ref name=":33" /> Podpis pogodbe je potekal 11. maja v [[München|Münchnu]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister za obrambo je v Münchnu podpisal Memorandum o soglasju k programu Boxer v okviru OCCAR {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-05-11-minister-za-obrambo-je-v-muenchnu-podpisal-memorandum-o-soglasju-k-programu-boxer-v-okviru-occar/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-05-16|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin podpisal memorandum za nakup oklepnikov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-prizgala-zeleno-luc-toninu-pogodba-o-nakupu-boxerjev-bo-podpisana-kmalu/|website=N1|date=2022-05-11|accessdate=2022-05-16|language=sl-SI}}</ref> Nastajajoča [[15. vlada Republike Slovenije|koalicija Roberta Goloba]] je napovedala uporabo vseh pravnih sredstev za prekinitev pogodbe. [[Predsednik Republike Slovenije|Predsednik republike]] [[Borut Pahor]] pa je dejal, da z nakupom oklepnih vozil Slovenija ne sme odlašati.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor ob dnevu Slovenske vojske: Nakupa boxerjev ne smemo odlagati|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pahor-ob-dnevu-slovenske-vojske-nakupa-boxerjev-ne-smemo-odlagati/|website=N1|date=2022-05-15|accessdate=2022-05-16|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pahor povsem obratno kot Golob|url=https://siol.net/novice/slovenija/pahor-z-boxerji-bomo-varovali-vasa-zivljenja-video-579455|website=siol.net|accessdate=2022-05-16|language=sl}}</ref> Na slavnostnem koncertu [[Orkester Slovenske vojske|Orkestra Slovenske vojske]] ob [[30. obletnica samostojnosti Republike Slovenije|30. obletnici samostojne Slovenije]] je Matej Tonin dejal, da so v parlamentarni proceduri 3 zakoni, ki bodo omogočili uveljavljanje statusa in pravic tudi vojaškim in civilnim invalidom vojne, ki do sedaj tega niso mogli storiti. Nadalje bodo svojci padlih v vojni prejeli odškodnino, prav tako pa bodo priznane pravice svojcem civilnih izgub med [[Slovenska osamosvojitvena vojna|vojno za Slovenijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin: Na podlagi novih zakonov se bomo dostojno poklonili žrtvam in invalidom vojne za Slovenijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-04-minister-tonin-na-podlagi-novih-zakonov-se-bomo-dostojno-poklonili-zrtvam-in-invalidom-vojne-za-slovenijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-05|language=sl}}</ref> '''Odziv na dogodke v Afganistanu''' Ob krizni situaciji v [[Afganistan|Afganistanu]] in prevzemu oblasti s strani talibanov, je [[Janez Janša]] na [[Twitter]] zapisal: ''"Kaos v Afganistanu in predaja sodobne oborožitve za 300.000 mož Talibanom je doslej največji poraz za #NATO v zgodovini. Kot del zavezništva smo zanj soodgovorni. Prepuščanje afganistanskih zaveznikov terorju Talibanov pa je sramotno dejanje. Vse skupaj simbol konca neke dobe."''<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1427267585389862913|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1427267585389862913|website=Twitter|accessdate=2021-08-19|date=16. avgust 2021|last=Janša|first=Janez}}</ref><ref name=":13">{{Navedi splet|title=Tonin: V Afganistanu še trije slovenski državljani; Janša: Največji poraz v zgodovini zveze Nato|url=https://www.dnevnik.si/1042971160|website=Dnevnik|accessdate=2021-08-19|archive-date=2021-08-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20210819021901/https://www.dnevnik.si/1042971160|url-status=dead}}</ref> Obrambni minister [[Matej Tonin|Tonin]] je sporočil, da so se v tistem času v Afganistanu nahajali še trije [[Slovenci]], za katere je ministrstvo iskalo najhitrejšo možno evakuacijsko pot z letališča v [[Kabul|Kabulu]].<ref name=":13" /> Naslednji dan sta državo zapustila dva Slovenca, en se je odločil ostati.<ref>{{Navedi splet|title=Dva slovenska državljana naj bi že zapustila Kabul, en ostaja v Afganistanu|url=https://www.delo.si/novice/svet/tem-slovencem-se-je-uspelo-vkrcati-na-evakuacijski-let/|website=www.delo.si|accessdate=2021-08-19|language=sl-si}}</ref> Slovenski zunanji minister Anže Logar je 17. avgusta 2021 dejal, da bo Slovenija sprejela državljane Afganistana in njihove družine, ki so delovali za [[Evropska unija|Evropsko unijo]] in jim nudila zaščito.<ref>{{Navedi splet|title=Dva slovenska državljana zapustila Kabul, eden ostaja v Afganistanu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dva-slovenska-drzavljana-zapustila-kabul-eden-ostaja-v-afganistanu/590941|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-19|language=sl}}</ref> === Infrastruktura in energetika === '''Uvedba elektronskih vinjet''' Vlada je predlagala uvedbo elektronskih [[Vinjeta|vinjet]], ki bi nadomestila tedanje tiskane in zakon za to potrdila 20. avgusta 2020.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=twitter.com/jernejvrtovec/status/1296490977738272769|url=https://twitter.com/jernejvrtovec/status/1296490977738272769|website=Twitter|accessdate=2020-12-09|date=20. avgust 2020|last=Vrtovec|first=Jernej}}</ref> Vinjete bi bile vezane na registrsko tablico, ki bi jih nato sledili mehanizmi [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|DARS]]. Če bi sistem zaznal tablico, ki je registrirana v sistemu, bi podatek o njej takoj izbrisal, vozila, katerih tablice pa v sistem niso bile vnesene, pa bi sankcionirali. Za razliko od starega vinjetnega sistema, bi bile nove elektronske vinjete vezane na čas nakupa - letna vinjeta tako ne bi več veljala v določenem koledarskem letu, ampak eno leto od nakupa. Predlog zakona je pristojni državnozborski odbor potrdil brez glasu proti.<ref>{{Navedi splet|title=Uvedba e-vinjete ne prinaša plačevanja cestnine glede na prevožene kilometre|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/uvedba-e-vinjete-ne-prinasa-placevanja-cestnine-glede-na-prevozene-kilometre/538330|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podlaga za uvedbo e-vinjet za osebna vozila tik pred sprejemom|url=https://www.dnevnik.si/1042941499|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-09}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Uvedbo e-vinjet je ministrstvo za infrastrukturo predvidelo za december 2021, kupiti pa jih bo mogoče s pomočjo [[Aplikacija (računalništvo)|aplikacije]], [[Splet|spleta]] in na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=E-vinjeta v Sloveniji od decembra 2021 – elektronska vinjeta bo veljala eno leto od nakupa v mobilni aplikaciji, na spletu ali bencinski črpalki / E-vinjeta Slovenija|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2020/08/20/e-vinjeta-slovenija-v-sloveniji-od-decembra-2021-elektronska-vinjeta-bo-veljala-eno-leto-od-nakupa-v-mobilni-aplikaciji-na-spletu-ali-bencinski-crpalki-e-vinjeta-slovenija/|website=UPORABNA STRAN|date=2020-08-20|accessdate=2020-12-09|language=sl}}</ref><ref name=":02" /> '''Prepoved prehitevanja za tovornjake''' 7. novembra 2020 je infrastrukturni minister [[Jernej Vrtovec]] sporočil, da so z [[Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji|Družbo za avtoceste Republike Slovenije]] dosegli dogovor, da se na [[Avtocesta A1|avtocesti A1]] med [[Šentilj v Slovenskih goricah|Šentiljem]] in [[Koper|Koprom]] vozilom nad 7,5 ton prepove prehitevanje.<ref>{{Navedi splet|title=Od danes prepoved prehitevanja čez dan na avtocesti A1|url=https://siol.net/novice/slovenija/od-danes-prepoved-prehitevanja-cez-dan-na-avtocesti-a1-543532|website=siol.net|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> Prepoved velja med 6. in 18. uro, lahko pa dotična vozila prehitevajo tudi v dnevnem času, a le na odsekih, kjer so trije vozni pasovi v eno smer.<ref>{{Navedi splet|title=Na avtocesti A1 od 15. januarja prepoved prehitevanja za tovorna vozila|url=https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2021-01-12-na-avtocesti-a1-od-15-januarja-prepoved-prehitevanja-za-tovorna-vozila|website=AMZS|accessdate=2021-03-17|language=sl|last=AMZS}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=PREPOVED PREHITEVANJA ZA TEŽKA TOVORNA VOZILA NA AVTOCESTI A1 - Prometno-informacijski center|url=https://www.promet.si/portal/sl/uvedba-prepovedi-prehitevanja-za-te%C5%BEka-tovorna-vozila.aspx|website=www.promet.si|accessdate=2021-03-17|archive-date=2021-04-17|archive-url=https://web.archive.org/web/20210417232406/https://promet.si/portal/sl/uvedba-prepovedi-prehitevanja-za-te%C5%BEka-tovorna-vozila.aspx|url-status=dead}}</ref> Ukrep je začel veljati z novim letom 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Z letom 2021 bo na avtocesti A1 tovornjakom prepovedano prehitevati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-z-letom-2021-bo-na-avtocesti-a1-tovornjakom-prepovedano-prehitevati/541569|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> '''Dovoljenje platform za prevoze''' Ministrstvo za infrastukturo je predlagalo omogočanje digitalnih platform za nudenje prevoznih storitev, kot sta [[Uber]] in Bolt in s tem liberalizirati trg taksi storitev. Poskusi takšne spremembe zakona se so poprej zgodili že v času [[12. vlada Republike Slovenije|vlad Mira Cerarja]] in [[13. vlada Republike Slovenije|Marjana Šarca]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Uber v Sloveniji: Zakaj so taksisti proti in kakšne grehe ima to ameriško podjetje|url=https://www.domovina.je/uber-v-sloveniji-zakaj-so-taksisti-proti-in-kaksne-grehe-ima-to-amerisko-podjetje/|website=Domovina|date=2021-03-15|accessdate=2021-06-03|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Ministrstvo je spremembe argumentiralo z željo po večji mobilnosti prebivalstva, modernizaciji in digitalizaciji, prav tako po preglednosti in kvaliteti storitev. Z novelo bi morali ponudniki taksi storitev tako pridobiti licenco, prav tako bi bila odpravljena obveznost taksimetra.<ref name=":6" /><ref name=":8">{{Navedi splet|title=Storjen velik korak: svetovno znana multinacionalka kmalu v Sloveniji?|url=https://siol.net/posel-danes/novice/neuradno-vlada-potrdila-pravno-podlago-za-prihod-uberja-v-slovenijo-540947|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Ponudniki digitalnih aplikacij morajo za delovanje v Sloveniji upoštevati slovensko zakonodajo na področju delovnih razmerij in zaščite delavcev.<ref name=":6" /> Vlada je predlog novele zakona sprejela 9. decembra 2020.<ref name=":8" /> Pristojni odbor za infrastrukturo je dal zadevi zeleno luč 5. maja 2021,<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč zakonu, ki omogoča platforme za prevoze|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-zakonu-ki-omogoca-platforme-za-prevoze/579018|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Državni zbor Republike Slovenije pa s 50 glasovi ZA in 36 glasovi PROTI 1. junija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=DZ podprl podlago za prevozne platforme, kot je Uber|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-podprl-podlago-za-prevozne-platforme-kot-je-uber/582496|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> Predlog novele je vzbudil proteste taksistov, ki so izpostavili različne oblike slabe prakse s sistemom Uber v tujini, prav tako razpad slovenskega taksi trga.<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/protestna-voznja-taksistov-nas-pogoj-je-opravljanje-dejavnosti-brez-testiranja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-06-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Policija taksistom zaradi protesta naložila za 23 tisočakov kazni|url=https://siol.net/novice/slovenija/policija-taksistom-zaradi-protesta-nalozila-za-23-tisocakov-kazni-548059|website=siol.net|accessdate=2021-06-03|language=sl}}</ref> '''Ugodnosti pri vozovnicah za dijake, študente in udeležence izobraževanja starejših''' Ministrstvo za infrastrukturo je sredi avgusta 2021 predstavilo novosti na področju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa, ki začnejo veljati 1. septembra 2021. Vozovnice za dijake, študente in udeleženci izobraževanja starejših, ki so do zdaj veljale le za relacijo od domovanja do mesta izobraževanje, so se za nespremenjeno ceno razširile na vse medkrajevne relacije po Sloveniji. V praksi to pomeni, da lahko dijaki in študenti in udeleženci izobraževanja starejših s svojo vozovnico potujejo po vsej državi, ne le na relaciji svojega izobraževanja.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Minister Vrtovec napovedal bistveno večje ugodnosti na področju vozovnic in ponudbe javnega potniškega prometa {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-24-minister-vrtovec-napovedal-bistveno-vecje-ugodnosti-na-podrocju-vozovnic-in-ponudbe-javnega-potniskega-prometa/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec: Dijaške in študentske vozovnice bodo veljale po vsej državi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vrtovec-dijaske-in-studentske-vozovnice-bodo-veljale-po-vsej-drzavi/591674|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Vrtovec razkril pomembne novosti v javnem potniškem prometu|url=https://siol.net/novice/slovenija/vrtovec-predstavil-novosti-v-javnem-potniskem-prometu-559761|website=siol.net|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> Cene subvencioniranih vozovnic so ob tem ostale enake; cena mesečne 25 € in cena letne 200 €. Ob enem se je veljavnost vozovnic z desetih mesecev podaljšala na dvanajst (torej celo leto). Minister Vrtovec je ob dejal, da želijo s spremembami spodbuditi uporabo javnega prevoza in ''"Omogočiti zlasti družinam oziroma skupinam z otroki, da lahko potujejo na izlete ali počitnice."<ref name=":14" />'' '''Zavijanje v desno pri rdeči luči''' [[Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] je predlagalo novelo Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP), ki uvaja poseben prometni znak, ki pod posebnimi pogoji pri rdeči luči dovoljuje zavijanje v desno.<ref>{{Navedi splet|title=Postavitev prvega prometnega znaka za zavijanje v desno ob rdeči luči na semaforju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-08-19-postavitev-prvega-prometnega-znaka-za-zavijanje-v-desno-ob-rdeci-luci-na-semaforju/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> Prvi znak je postavljen med Guncljami in Stanežičami v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=V Ljubljani postavili prvi znak za možnost zavijanja na desno pri rdeči luči|url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/ljubljana/v-ljubljani-postavili-prvi-znak-za-moznost-zavijanja-na-desno-pri-rdeci-luci/591199|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-08-29|language=sl}}</ref> '''Odziv na rast cen energentov''' Svetovno naraščanje cen energentov se je poznalo tudi v Sloveniji. Decembra 2021 je vlada napovedala energetske bone. 29. januarja 2022 je sprejela predlog rešitev; te so vključevale oprostitev plačila električne omrežnine za tri mesece, solidarnostni dodatek 150 evrov za najranljivejše skupine (67.000 prejemnikov varstvenega dodatka, upokojenci z največ 1.000 evrov pokojnine, [[Invalidnost|invalidi]], velike družine ipd.) ter nižanje trošarine na elektriko in pogonska goriva na najnižjo mogočo stopnjo.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovčeva bonboniera za ljudi v stiski vsebuje vrsto nedoslednosti|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovceva-bonboniera-za-ljudi-v-stiski-vsebuje-vrsto-nedoslednosti/611382|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref><ref name=":16">{{Navedi splet|title=Energetski vavčerji v vrednosti 150 evrov. Kdo bo do njih upravičen? #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/kaksne-ukrepe-bo-sprejela-vlada-glede-visokih-cen-energentov-vzivo-571634|website=siol.net|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> Prav tako so s predlogom izenačili pravice vseh gospodinjskih odjemalcev zemeljskega plina.<ref name=":16" /> Del opozicije je vladi očital prepozno ukrepanje in volilne bombončke.<ref>{{Navedi splet|title=Vrtovec o energetski pomoči: "Tri mesece izpada omrežnine ne bo ohromilo sistema"|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vrtovec-o-energetski-pomoci-tri-mesece-izpada-omreznine-ne-bo-ohromilo-sistema/610674|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> === Kultura in mediji === '''Proračun za kulturo''' Vlada je proračunska sredstva za kulturo za leto 2021 zvišala za 48,5 milijona evrov na 237 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Zahtevek za objavo popravka članka, objavljenega dne 16. 10. 2020, v Mladini z naslovom »Politika palice in korenčka« {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-19-zahtevek-za-objavo-popravka-clanka-objavljenega-dne-16-10-2020-v-mladini-z-naslovom-politika-palice-in-korencka/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dosežki naših ministrov: dr. Vasko Simoniti, minister za kulturo|url=https://www.sds.si/index.php/novica/dosezki-nasih-ministrov-dr-vasko-simoniti-minister-za-kulturo-20311|website=www.sds.si|accessdate=2021-03-25|language=sl|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725025044/https://www.sds.si/index.php/novica/dosezki-nasih-ministrov-dr-vasko-simoniti-minister-za-kulturo-20311|url-status=dead}}</ref> S tem so bila med drugim povečana sredstva za film in samozaposlene v kulturi. Med prednostne investicije v državi so bili uvrščeni projekti, kot je celovita prenova [[Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana|Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana]], [[Arhiv Republike Slovenije]] in [[Maribor|mariborski]] Center Rotovž. Redna proračunska sredstva za samozaposlene so se v letu 2020 povečala iz 9,38 milijonov evrov na 10,18 milijonov. V času epidemije koronavirusa je vlada od marca 2020 samozaposlenim namenila mesečni solidarnostni dodatek v višini 700 €. Sredstva za investicije v kulturno infrastrukturo so se povečala za 20,5 milijonov evrov. V proračunsko obdobje 2020-2022 je bil umeščen tudi Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi, ki je v veljavo stopil 1. januarja 2021 in bo kulturi namenjal še 22,25 milijona evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe Republike Slovenije v kulturi (ZZSDNPK)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-04-28}}</ref><ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odziv ministrstva na rubriki Inšpektor in Fokus na POP TV {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-03-17-odziv-ministrstva-na-rubriki-inspektor-in-fokus-na-pop-tv/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-28|language=sl}}</ref> Za pol milijona evrov so se dvignila sredstva za nakup knjižnega gradiva v knjižnicah, za po en milijon pa je vlada povečala sredstva za založniško dejavnost, filmsko dejavnost in spomenike v javni in zasebni lasti.<ref name=":5" /> Za skoraj dva milijona oz. 1,9 milijona so se povečala sredstva namenjena [[Gledališče|gledališki]], [[Glasba|glasbeni]], vizualni in intermedijski ustvarjalnosti<ref name=":5" /> Država je v letu 2020 za [[Kultura|kulturo]] izplačala tudi 83 % več sredstev kot leto prej. V sklopu Načrta za okrevanje in odpornost je za kulturo načrtovanih okoli 87 milijonov nepovratnih evropskih sredstev.<ref name=":5" /> '''Ukrepi med epidemijo''' Vlada je v času epidemije koronavirusa samozaposlenim in verskih uslužbencem namenila po 700 € kontinuiranega mesečna temeljnega dohodka, prav tako so jim bili še naprej plačevani socialni prispevki.<ref name=":5" /><ref>{{Navedi splet|title=Nova izjava za mesečni temeljni dohodek na voljo prihodnji teden|url=https://siol.net/novice/slovenija/nova-izjava-za-mesecni-temeljni-dohodek-na-voljo-prihodnji-teden-542751|website=siol.net|accessdate=2021-04-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Temeljni dohodek za samozaposlene|url=https://www.informiran.si/portal.aspx?content=temeljni-mesecni-dohodek-korona-virus&showMenu=1&showRightFrame=1|website=www.informiran.si|accessdate=2021-04-28}}</ref> Povprečno je bilo na samozaposlenega v letu 2020 izplačanih za 5.832 € socialnih prispevkov.<ref name=":5" /> Sprva so morali samozaposleni upravičenost do paketov pomoči izkazati na podlagi izpada prometa napram mesecu februarju 2020, kar je sprožilo neodobravanje, saj pretežno delujejo na projektih in so njihovi prihodki nakazani v različnih obdobjih, ne mesečno. Ministrstvo je vrzel popravilo.<ref name=":5" /> Ukrepe in financiranje nevladnih organizacij s področja uprizoritvenih umetnosti po veljavni pogodbi je pozdravilo tudi društvo nevladnih organizacij Asociacija.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo prisluhnilo stališčem NVO|url=http://www.asociacija.si/si/2019/12/17/ministrstvo-prisluhnilo-staliscem-nvo/|accessdate=2021-04-28|language=sl-SI|first=Avtor|last=Asociacija}}</ref> Poleti 2021 je vlada ponovno uvedla t. i. vavčerji, ki pa so bili tokrat unovčljivi tudi za kulturno ponudbo.<ref>{{Navedi splet|title=Novi turistični boni 2021 – vrednost novih turističnih bonov 2021 bo 50€ (odrasli in otroci) / boni za dopust 2021|url=https://www.blog.uporabnastran.si/2021/06/01/novi-turisticni-boni-2021-vrednost-novih-turisticnih-bonov-2021-bo-50-odrasli-in-otroci-boni-za-dopust-2021/|website=UPORABNA STRAN|date=2021-06-01|accessdate=2021-07-12|language=sl}}</ref> '''Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitev''' Vlada je 24. marca 2021 sprejela sklep o ustanovitvi [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]], vrednega štiri milijone evrov.<ref name="#1">{{Navedi splet|title=Sprejet sklep o ustanovitvi Muzeja slovenske osamosvojitve, prostore bo imel ob Roški cesti|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/sprejet-sklep-o-ustanovitvi-muzeja-slovenske-osamosvojitve-prostore-bo-imel-ob-roski-cesti/571611|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Muzej slovenske osamosvojitve|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2021-03-25}}</ref> Prostori zanj so namenjeni na [[Roška cesta|Roški cesti]] v Ljubljani. Ministrstvo za kulturo je ob tem sporočilo, da bodo zbirko postavili vrhunski strokovnjaki in da vsebina ne bo temeljila na obstoječih zbirkah [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]].<ref name="#1"/> Vladi je bilo ob tem očitano, da gre za ideološki projekt in nesmiseln, saj da čas [[Osamosvojitev Slovenije|osamosvojitve]] že predstavljajo muzeji novejše zgodovine.<ref>{{Navedi splet|title=Petra Culetto: Je novi muzej osamosvojitve res potreben?|url=https://socialnidemokrati.si/petra-culetto-je-novi-muzej-osamosvojitve-res-potreben/|website=SD|date=2020-11-17|accessdate=2021-03-25|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi domoljubne in veteranske organizacije kritično o načrtovanem muzeju osamosvojitve|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/tudi-domoljubne-in-veteranske-organizacije-kriticno-o-nacrtovanem-muzeju-osamosvojitve/543562|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-25|language=sl}}</ref> '''Prekinitev financiranja STA''' Vlada je na seji, 30. novembra 2020, sprejela informacijo urada za komuniciranje nefinanciranju [[Slovenska tiskovna agencija|Slovenske tiskovne agencije]] za leto 2020 in 2021. UKOM je navedel, da od STA ni dobil zahtevanih poslovnih podatkov in odgovorov na nekatera vprašanja, med drugim, zakaj je oglaševala v nekaterih medijih. UKOM, ki je od vlade pooblaščen za urejanje zadev v zvezi s STA, zato agenciji ni izplačal nadomestila za mesec oktober.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Ukom ustavil financiranje STA, ta nadaljuje svoje poslanstvo|url=https://www.sta.si/2838381/ukom-ustavil-financiranje-sta-ta-nadaljuje-svoje-poslanstvo|website=www.sta.si|accessdate=2020-12-10}}</ref> Direktor UKOM [[Uroš Urbanija]] je dejal, da na uradu niso dobili zahtevanih podatkov in da sredstev "''na lepo besedo"'' ne bodo izplačevali.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=Veselinovič: "Gre za popolno reinterpretacijo določil zakona o STA." Urbanija: "Ne dobimo podatkov."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veselinovic-gre-za-popolno-reinterpretacijo-dolocil-zakona-o-sta-urbanija-ne-dobimo-podatkov/544149|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Direktor STA [[Bojan Veselinovič]] je dejal, da si država kot ustanoviteljica takega posega ne bi smela dovoliti in da med zahtevki, ki so od UKOM prispeli na STA, ni bilo takega, ki bi ustrezal zakonu o gospodarskih družbah.<ref name=":24" /> Dejanje UKOM sta okrcali tudi koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, opozicija in nekateri mediji pa so opozorili, da gre za poskus utišanja slovenskih medijev.<ref>{{Navedi splet|title=Janševa vlada ne bo več financirala Slovenske tiskovne agencije, iz DeSUS in SMC zahteva po umiku sklepa|url=https://www.vecer.com/slovenija/po-rtv-slovenija-na-udaru-se-sta-janseva-vlada-ne-bo-vec-financirala-tiskovne-agencije-10228711|website=www.vecer.com|date=2020-12-01|accessdate=2020-12-10|language=sl-si}}</ref><ref name=":24" /> UKOM je, kljub temu, da soglasja niso dosegli, 14. januarja 2021 tiskovni agenciji izplačal sredstva.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenska tiskovna agencija po pismu iz Bruslja le prejela zamujena sredstva od Ukoma|url=https://www.vecer.com/slovenija/vlada-po-pismu-iz-bruslja-odobrila-izplacilo-za-slovensko-tiskovno-agencijo-v-okviru-pkp7-10232550|website=www.vecer.com|date=2021-01-14|accessdate=2021-01-31|language=sl-si}}</ref> Pogodba za opravljanje javne službe med UKOM in STA se je iztekla 27. januarja 2021.<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Sporočilo za javnost v zvezi s Slovensko tiskovno agencijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-02-24-sporocilo-za-javnost-v-zvezi-s-slovensko-tiskovno-agencijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref> UKOM je sporočil, da je svoje pogodbene obveznosti do Slovenske tiskovne agencije izpolnil, njen direktor pa na urad za komuniciranje še vedno ni poslal zahtevane finančne dokumentacije. Z UKOM so ob tem sporočili, da prejeli dopise novinarjev z STA, da so njihove plače od leta 2009, ko je vodenje agencije prevzel [[Bojan Veselinović]], ostale na ravni med 1200 in 1300 evri, sam direktor pa je ob tem prejemal plačo 8000 evrov. UKOM računa v višini 169.000 €, ki je za mesec januar prišel z STA, ni poravnal, saj subjekta nimata več sklenjena pogodbenega razmerja.<ref name=":31" /> Direktor STA Bojan Veselinović je odvrnil, da UKOM financiranje tiskovne agencije zavezuje zakon in dogajanje označil kot ofenzivo na STA.<ref>{{Navedi splet|title=Nadaljevanje trenj: Ukom STA-ju zavrnil plačilo za dejavnosti, opravljene januarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nadaljevanje-trenj-ukom-sta-ju-zavrnil-placilo-za-dejavnosti-opravljene-januarja/570702|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-02-25|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova finančna blokada Slovenske tiskovne agencije|url=https://www.dnevnik.si/1042949898|website=Dnevnik|accessdate=2021-02-25|archive-date=2021-04-12|archive-url=https://web.archive.org/web/20210412115542/https://www.dnevnik.si/1042949898|url-status=dead}}</ref> Zdravko Počivalšek je izrazil zaupanje do Slovenske tiskovne agencije in pozval posredovanju želene dokumentacije, podobno je v dopisu Bojanu Veselinoviću izpostavil Matej Tonin, ki je Veselinoviću očital, da ima novinarje STA za talce.<ref>{{Navedi splet|title=Počivalšek: Mandat poslanca je moj, jaz se bom odločil, kaj bom naredil z njim, nihče drug|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pocivalsek-mandat-poslanca-je-moj-jaz-se-bom-odlocil-kaj-bom-naredil-z-njim-nihce-drug/576450|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Minister Tonin v pismu direktorju STA: V dobro novinarjev in zaposlenih vas pozivam k posredovanju zahtevane dokumentacije in da ponudite svoj odstop! {{!}} Nova24TV|url=https://nova24tv.si/slovenija/minister-tonin-v-pismu-direktorju-sta-v-dobro-novinarjev-in-zaposlenih-vas-pozivam-k-posredovanju-zahtevane-dokumentacije-in-da-ponudite-svoj-odstop/|date=2021-04-09|accessdate=2021-04-14|language=sl-SI}}</ref> Direktor STA Veselinovič je aprila 2021 vladi v dopisu sporočil, da ji omogoča dostop do dokumentacije STA.<ref>{{Navedi splet|title=Veselinovič sporočil vladi, da ji omogoča dostop do vseh poslovnih knjig in spisov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/veselinovic-sporocil-vladi-da-ji-omogoca-dostop-do-vseh-poslovnih-knjig-in-spisov/576347|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-14|language=sl}}</ref> 22. aprila 2021 je agencija s dostavno službo škatlo z dokumentacijo poslala v Kabinet predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janše]].<ref>{{Navedi splet|title=STA dokumentacijo dostavila predsedniku vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sta-dokumentacijo-dostavila-predsedniku-vlade.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-23|language=sl}}</ref> Vodstvo je ob tem sporočilo, da želijo s pošiljko ''"preprečiti propad STA, izgubo stotih delovnih mest in škodo, ki bi nastala z ugasnitvijo pomembnega akterja na medijskem trgu pri obveščanju javnosti ter škodovala ugledu države na pragu njene 30-letnice."'' Pošiljka je bila naslednji dan vrnjena na sedež Slovenske tiskovne agencije; zraven je bil poslan dopis, v katerem je vodja kabineta [[Peter Šuhel (informatik)|Peter Šuhel]] zaprosil, da STA dokumentacijo pošlje na Urad vlade za komuniciranje RS, ki je pooblaščen za komunikacijo s STA ter da "Kabinet predsednika vlade ni vmesna poštna postaja, ki bi si jo lahko kdorkoli izbral za pomoč pri izogibanju svojih zakonskih odgovornosti."<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/vladars/status/1385588271321845772|url=https://twitter.com/vladars/status/1385588271321845772|website=Twitter|accessdate=2021-04-23|date=23. april 2021|last=Vlada Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Dokumentacija, ki jo je STA dostavila na vlado, poslana nazaj. Vlada: dostavijo naj jo na Ukom|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dokumentacija-ko-jo-je-sta-poslala-na-vlado-poslana-nazaj.html|website=www.24ur.com|accessdate=2021-04-23|language=sl}}</ref> STA vrnjene pošiljke ni sprejela in jo ponovno poslala v kabinet predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Dokumentacija STA se je vrnila na sedež agencije, ta pošiljke ni sprejela|url=https://www.sta.si/2893479/dokumentacija-sta-se-je-vrnila-na-sedez-agencije-ta-posiljke-ni-sprejela|website=www.sta.si|accessdate=2021-04-23}}</ref> 30. septembra 2021 je z mesta direktorja Slovenske tiskovne agencije odstopil [[Bojan Veselinović]].<ref>{{Navedi splet|title=Odstopil je direktor STA Bojan Veselinovič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/odstopil-je-direktor-sta-bojan-veselinovic/|website=N1|date=2021-09-30|accessdate=2021-11-14|language=sl-SI}}</ref> Na kasnejšem razpisu je bil za novega direktorja izbran [[Igor Kadunc]], nekdanji [[Radiotelevizija Slovenija|generalni direktor RTV Slovenija]]. Z nastopom mandata se je odzval na vabilo Ukoma na skupno srečanje, kjer sta oba direktorja 8. novembra 2021 podpisala pogodbo o financiranju agencije.<ref>{{Navedi splet|title=Urbanija in Kadunc podpisala pogodbo|url=https://siol.net/novice/slovenija/kadunc-in-urbanija-podpisala-pogodbo-565446|website=siol.net|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> Pogodba je poleg financiranja javne službe do konca leta 2021 vključevala neizplačana sredstva za celotno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Podpisana pogodba o opravljanju javne službe STA za 2021 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-11-08-podpisana-pogodba-o-opravljanju-javne-sluzbe-sta-za-2021/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-11-14|language=sl}}</ref> 1. februarja 2022 sta deležnika podpisala tudi pogodbo za leto 2022.<ref>{{Navedi splet|title=UKOM in STA sta podpisala Pogodbo o opravljanju javne službe v letu 2022 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-02-01-ukom-in-sta-sta-podpisala-pogodbo-o-opravljanju-javne-sluzbe-v-letu-2022/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> === Okolje in prostor === '''Sprememba zakona o vodah''' Ministrstvo za okolje in prostor je predlagalo spremembe Zakona o vodah (ZV-1); sprva je bila med spremembami predvidena tudi sprememba 69. člena, ki bi na priobalnih območjih omogočal gradnjo proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi in odlagališč odpadkov na vodovarstvenih območjih, a pod strogimi okoljevarstvenimi regulativami. Po javni razpravi je bil člen umaknjen. Spremenil bi se 37. člen, ki bi ukinil možnost prilagajanja priobalnega pasu s strani vlade, razen za devet izjem, med katerimi so izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja, varovanje narave ipd. Ob tem se je ohranil pogoj pridobitve vodovarstvenega soglasja, ki se izda, če objekt ni okoljevarstveno tvegan.<ref>{{Navedi splet|title=Spremembe Zakona o vodah: zožuje pravico posegov, varuje vode, veča poplavno varnost {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-20-spremembe-zakona-o-vodah-zozuje-pravico-posegov-varuje-vode-veca-poplavno-varnost/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-07-10|language=sl}}</ref> V starem zakonu je o ožanju priobalnega pasu na stavbnih zemljiščih odločala [[Vlada Republike Slovenije]], tako za zasebne kot javne objekte. Statistika je pokazala, da je bilo okoli 80 % prošenj za ožanje obalnega pasu namenjenega za zasebne stanovanjske hiše.<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Razčistimo pojme, o čem bomo odločali na nedeljskem referendumu|url=https://www.domovina.je/o-cem-bomo-odlocali-na-nedeljskem-referendumu/|website=Domovina|date=2021-07-09|accessdate=2021-07-10|language=sl-SI|first=Peter|last=Merše}}</ref> Ministrstvo je z novim zakonom ukinilo možnost ožanja priobalnega pasu in uvedlo nekaj dodatnih izjem, o katerih pa ne bi odločala Vlada, temveč Direkcija za vode. Med izjeme so bili predlagani enostavni objekti in objekti javne rabe, za katere je prav tako potrebno pridobiti vsa vodna in okoljevarstvena soglasja in opraviti monitoringe.<ref>{{Navedi splet|title=MPO: Novela zakona o vodah ima varovalko o gradnji nevarnih objektov|url=https://www.rtvslo.si/okolje/mpo-novela-zakona-o-vodah-ima-varovalko-o-gradnji-nevarnih-objektov/572207|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> S spremembo zakona je vlada predvidela tudi zvišanje sredstev za urejanje vodotokov, kar bi zmanjšalo možnost poplav, in sicer so se sredstva dvignila z 10 na 17 milijonov evrov. Zakon je bil v proceduro vložen po skrajšanem postopku, kar je minister Vizjak opravičeval s čimprejšnjim zagotavljanjem dodatnih sredstev za urejanje vodotokov, da v jesenskem deževju ne bi prihajalo do večjih poplav oz. razlivanj.<ref name=":9" /> Odbor za infrastrukturo in okolje je novelo 9. marca 2021 podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč sporni noveli, ki dovoljuje proizvodnjo z nevarnimi snovmi na vodovarstvenih območjih|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-sporni-noveli-ki-dovoljuje-proizvodnjo-z-nevarnimi-snovmi-na-vodovarstvenih-obmocjih/572340|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-03-17|language=sl}}</ref> Zakon je vzbudil močno javno razpravo in odpor opozicijskih strank LMŠ, SD, Levica in SAB, prav tako so se proti zakonu izrekle številne nevladne organizacije, med njimi [[Greenpeace]] in društov Eko krog. Vladi in ministrstvu so očitali večjo pozidavo in privatizacijo obalnega pasu, kar je minister Vizjak vseskozi zanikal. Koncem pomladi se je pričelo zbiranje podpisov za razpis referenduma, akcijo so pobudniki poimenovali ''Za pitno vodo'', na kar se zakon sicer direktno ne navezuje. Zbranih je bilo okoli 53.000 podpisov, s čimer je bil razpisan referendum, in sicer 11. julija 2021.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum za pitno vodo|url=https://zapitnovodo.si/|website=Referendum in peticija za pitno vodo|accessdate=2021-07-10|language=en-US|archive-date=2021-07-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210709072046/https://zapitnovodo.si/|url-status=dead}}</ref> Proti zakonu se je izreklo 86,58 % odstotka volilnih upravičencev, za pa jih je glasovalo 13,42 %, s čimer je zakon padel. Na referendumu je šlo za eno najvišjih referendumskih volilnih udeležb; glas je oddalo 781.264 upravičencev oz. 45,99 %.<ref>{{Navedi splet|title=Proti noveli zakona o vodah glasovalo več kot 674 tisoč volivcev|url=https://www.rtvslo.si/okolje/referendum-2021/proti-noveli-zakona-o-vodah-glasovalo-vec-kot-674-tisoc-volivcev/587305|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-07-12|language=sl}}</ref> === Javna uprava in birokracija === '''Dvig povprečnin in razbremenitev občin''' Dvig povprečnin je bila ena od koalicijskih zavez 14. vlade Republike Slovenije. Aprila 2020 so raven povprečnine s 589,11 evra dvignili na 623,96 evra. S septembrskim sprejetjem proračuna za leti 2021 in 2022 se je raven dvignila na 628,20 evra, z možnostjo, da se v odvisnosti od razvoja dogodkov z epidemijo koronavirusa, vrednost povprečnine v letu 2022 še poviša.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis Dogovora o višini povprečnine za proračunski leti 2021 in 2022 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-30-podpis-dogovora-o-visini-povprecnine-za-proracunski-leti-2021-in-2022/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-07|language=sl}}</ref> Državni zbor je na glasovanju 7. decembra 2020 z 81 glasovi in nobenim proti podprli Zakon o finančni razbremenitvi občin.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Vlada o amandmajih k Predlogu zakona o finančni razbremenitvi občin {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-11-18-vlada-o-amandmajih-k-predlogu-zakona-o-financni-razbremenitvi-obcin/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Država je od občin prevzela breme za mrliške oglednike, kritje stroškov za družinskega pomočnika, kritje obveznega zdravstvenega zavarovanja mladoletne občane, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, ter za brezposelne slovenske državljane in tujce, ki so upravičeni do denarne socialne pomoči iz državnega proračuna.<ref>{{Navedi splet|title=DZ: Poslanci soglasno potrdili zakon o finančni razbremenitvi občin|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-poslanci-soglasno-potrdili-zakon-o-financni-razbremenitvi-obcin/544807|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Država je prevzela tudi zagotavljanje nezgodnih zavarovanj in pravne zaščite gasilcev. Dodatno je država uvedla še sredstva za uravnoteženje razvitosti občin in sofinanciranje občin z romskim prebivalstvom in poenostavila kratkoročno zadolževanje občin z vključitvijo v Enotni zakladniški račun.<ref name=":20" /><ref>{{Navedi splet|title=Poslanci soglasno za razbremenitev občin|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-soglasno-za-razbremenitev-obcin/|website=www.delo.si|accessdate=2020-12-08|language=sl-si}}</ref> Državni proračun bo prosilcem v celoti kril redstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=V Državnem zboru sprejet Zakon o finančni razbremenitvi občin {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-12-07-v-drzavnem-zboru-sprejet-zakon-o-financni-razbremenitvi-obcin/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-12-08|language=sl}}</ref> Po podatkih ministrstva za javno upravo naj bi zakon občine razbremenil za dobrih 70 milijonov evrov.<ref name=":21" /> === Vzgoja in izobraževanje === '''Brezplačen vrtec za drugega otroka''' 27. januarja 2021 so poslanci na predlog vlade sprejeli Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih.<ref>{{Navedi splet|title=Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-11-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Brezplačen vrtec za drugega otroka in ostale spremembe {{!}} Net TV online|url=https://net-tv.si/brezplacen-vrtec-za-drugega-otroka-in-ostale-spremembe/|date=2023-11-03|accessdate=2023-11-04|language=sl-SI|first=Nika|last=Djordjevič|archive-date=2023-11-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231104124119/https://net-tv.si/brezplacen-vrtec-za-drugega-otroka-in-ostale-spremembe/|url-status=dead}}</ref> S tem so subvencijo plačila vrtca za drugega otroka (če je prvi v vrtcu) zvišali s 70 na 100 odstotkov, prav tako za družine z več otroki. Nova ureditev je v veljavo vstopila s 1. septembrom 2021.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Brezplačen vrtec za družine z več otroki kot tudi za drugega otroka|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/brezplacen-vrtec-za-druzine-z-vec-otroki-kot-tudi-za-drugega-otroka/592463|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-04|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite, če tega še niste storili|url=https://siol.net/novice/slovenija/brezplacen-vrtec-za-drugega-otroka-kaj-to-pomeni-v-praksi-in-kaj-morate-storiti-da-ga-dobite-560306|website=siol.net|accessdate=2023-11-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vrtec za drugega otroka in družine z več otroki od danes brezplačen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vrtec-za-drugega-otroka-in-druzine-z-vec-otroki-od-danes-brezplacen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-11-04}}</ref> Takšna ureditev je v Sloveniji že veljala, a je bila leta 2012 zaradi varčevalnih ukrepov ukinjena.<ref name=":27" /> === Zdravje === '''Zakon o dolgotrajni oskrbi''' ''Glej članek: [[Zakon o dolgotrajni oskrbi]]'' '''Referenčne cene nabav''' 13. januarja 2022 je državni izbor z 42 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o javnem naročanju. Ta zahteva pridobitev referenčne cene z evropskega trga, s čimer bi se preprečilo, da bi se isti material v Sloveniji prodajal po višjih cenah kot v tujini. <ref>{{Navedi splet|title=DZ uzakonil nabavo medicinske opreme po referenčnih cenah|url=https://www.dnevnik.si/1042981054|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-31}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nabava medicinske opreme z regulacijo po referenčnih cenah|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nabava-medicinske-opreme-z-regulacijo-po-referencnih-cenah/|website=N1|date=2022-01-13|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> V kolikor se izdelka po referenčni ceni (z dopustnim 10 odstotnim odstopanjem) ne bi moglo pridobiti, bi se lahko nabavilo s pogajanji brez predhodne objave, kar bi po mnenju predlagateljev preprečilo kartelne dogovore.<ref>{{Navedi splet|title=DZ uzakonil nabavo medicinske opreme po referenčnih cenah|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dz-uzakonil-nabavo-medicinske-opreme-po-referencnih-cenah.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-31}}</ref> === Digitalizacija === '''Strateški svet za digitalizacijo''' Vlada je na 198. dopisni seji, ki je potekala 10. aprila 2021, ustanovila [[Strateški svet za digitalizacijo]].<ref>{{Navedi splet|title=198. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-09-198-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref><ref name=":4">{{Navedi splet|title=Informacija o ustanovitvi in imenovanju Strateškega sveta za digitalizacijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-04-10-informacija-o-ustanovitvi-in-imenovanju-strateskega-sveta-za-digitalizacijo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref> Svet kot posvetovalno telo služi predsedniku vlade. Na mesto predsednika sveta je bil imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], med člani pa so [[Daniel Avdagič]], [[Marko Bajec]], [[Julij Božič]], [[Tomaž Gornik]], [[Marko Grobelnik]], [[Darja Grošelj]], [[Andraž Kastelic]], [[Jure Knez]], [[Miha Lavtar]], [[Jure Leskovec]], [[Medeja Lončar]], [[Gregor Macedoni]], [[Andrej Mertelj]], [[Maja Mikek]], [[Ajša Vodnik]], [[Jure Mikuž]], [[Nejc Novak]], [[Marko Pavlišič]], [[Gregor Pipan]], [[Mark Pleško]], [[Matej Potokar]], [[Emilija Stojmenova Duh]], [[Irena Nančovska Šerbec]], [[Sonja Šmuc]], [[Aleš Špetič]], [[Matej Tomažin]], [[Andraž Tori]], [[Žiga Turk]], [[Žiga Vavpotič]] in [[Igor Zorko]].<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/vladars/status/1380851990620684288/photo/1|url=https://twitter.com/vladars/status/1380851990620684288/photo/1|website=Twitter|accessdate=2021-04-10|date=10. april 2021|last=Vlada Republike Slovenije}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za digitalizacijo, vodi ga Mark Boris Andrijanič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustanovljen-strateski-svet-za-digitalizacijo-vodi-ga-mark-boris-andrijanic/576183|website=RTVSLO.si|accessdate=2021-04-10|language=sl}}</ref> Vsi člani sveta svoje delo opravljajo brezplačno, mandat predsednika je vezan na mandat predsednika vlade.<ref name=":4" /> Svetu je bilo naloženo, da v petih mesecih predsedniku vlade pripravi predloge potrebnih sprememb na področju [[Digitalizacija|digitalizacije]] v Republiki Sloveniji, predvsem na področju gospodarstva in [[Javna uprava|javne uprave]].<ref name=":4" /> Opredeljena so bila različna področja digitalizacije, med katerimi so [[Kibernetski kriminal|kibernetska varnost]] in [[umetna inteligenca]]. Svet je poklican tudi za izdajanje mnenj, predlogov in pravnih aktov - z namenom spodbujanja digitaliazacije.<ref name=":4" /> '''Imenovanje ministra za digitalno preobrazbo''' [[Slika:Novinarska konferenca o paketu za digitalizacijo.jpg|sličica|220x220_pik|[[Mark Boris Andrijanič|Mark B. Andrijanič]] je postal prvi minister za digitalno preobrazbo]] 17. julija 2021 je vlada povečala ministrsko ekipo, dodan je bil [[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|minister brez resorja, pristojen za digitalno preobrazbo]]. Na to mesto je bil v državnem zboru imenovan [[Mark Boris Andrijanič]], ki je pripadel kvoti [[Nova Slovenija|Nove Slovenije]].<ref name=":10" /><ref name=":11" /><ref name=":12" /> V državnem zboru je bil potrjen s 45 glasovi, 44 jih je bilo proti. '''Digitalni boni''' 28. februarja 2022 je Državni zbor Republike Slovenije sprejel [[Zakon o spodbujanju digitalne vključenosti]], ki med drugim vključuje subvencije za dvig digitalnih kompetenc, sooblikovanje politik resornih ministrstev, podpora ali izvedba izobraževalnih in promocijskih kampanj ter digitalne bone v vrednosti 150 evrov, ki so učencem zadnje triade osnovne šole, dijakom in študentom omogočali nakup računalniške opreme. Bon so prejeli tudi državljani, stari 55 let ali več, ki so se udeležili subvencioniranega izobraževanja na področju digitalne pismenosti.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Digitalni bon '22 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/storitve/digitalni-bon/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-19|language=sl}}</ref> Boni so v veljavo stopili 15. junija 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Od danes na voljo digitalni bon: kdo ga prejme in kaj lahko z njim kupi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/digitalni-boni-22-za-mlade-starejse-kje-lahko-koristi/|website=N1|date=2022-06-15|accessdate=2022-06-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Digitalni boni za mlade: za kaj ga lahko unovčite?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mladi-lahko-od-danes-naprej-koristijo-digitalne-bone.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-19}}</ref> Bom je omogočal nakup prenosnega, tabličnega ali namiznega računalnika, priklopne postaje za prenosni računalnik, računalniškega zaslona, tipkovnice in miške, digitalnega papirja, digitalnega peresa, čitalnika pametne kartice, spletne kamere, slušalk z mikrofonom, večfunkcijske naprave, optičnega čitalnika (skenerja), tiskalnika, 3D tiskalnika, zunanje pomnilniške enote, posebne računalniške opreme za digitalno vključenost invalidov in kompleta za učenje programiranja.<ref name=":26" /> == Mednarodni odnosi == [[Slika:Secretary Pompeo Poses with Slovenian Prime Minister Jansa and Slovenian Foreign Minister Logar at the 5G Joint Declaration Signing Ceremony (50222931627).jpg|sličica|220x220px|[[Mike Pompeo]] v [[Slovenija|Sloveniji]].]] Ob nastopu se je vlada na področju zunanjih zadev zavzela za prijateljske odnose s sosednjimi državami in zavezniki, več t. i. "tihe diplomacije", uresničevanje slovenske strategije o zunanji politiki in uresničitev arbitražne razsodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Anže Logar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-03-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Logar: Potrebujemo tihega odposlanca za Hrvaško|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-potrebujemo-tihega-odposlanca-za-hrvasko/516705|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-03-10|language=sl}}</ref> Predsednik vlade [[Janez Janša]] se v prvem polletju vlade ni udeleževal obiskov v tujini z izjemo zasedanj [[Evropski svet|Evropskega sveta]] v [[Bruselj|Bruslju]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku v Bruslju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-07-09-predsednik-vlade-janez-jansa-na-delovnem-obisku-v-bruslju/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-07-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Stoltenberg: Računam na Slovenijo, da bo krepila obrambne izdatke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stoltenberg-racunam-na-slovenijo-da-bo-krepila-obrambne-izdatke/530240|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Pred nami je zelo zahteven Evropski svet {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-10-15-predsednik-vlade-janez-jansa-pred-nami-je-zelo-zahteven-evropski-svet/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-10-16|language=sl}}</ref> Prvi mednarodni obisk je opravil, ko se je 3. julija 2020 v Ljubljani sestal z nemškim zunanjim ministrom [[Heiko Maas|Heikom Maasom]]. Z državniki sosednjih držav se je Janša sestal s hrvaškim premierjem [[Andrej Plenković|Andrejem Plenkovićem]], madžarskim premierjem [[Viktor Orbán|Viktorjem Orbanom]] in avstrijskim kanclerjem [[Sebastian Kurz|Sebastianom Kurzem]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-otoccu-prvo-srecanje-med-janso-in-plenkovicem/530329|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-07-10|title=Srečanje Janše in Plenkovića: hrvaška stran zatrjuje, da so obalne županije varne|date=10. julij 2020}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša v pogovorih z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-01-predsednik-vlade-janez-jansa-v-pogovorih-z-madzarskim-predsednikom-vlade-viktorjem-orbanom/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-01|language=sl}}</ref><ref name=":23">{{Navedi novice|title=Predsednik vlade Janez Janša z avstrijskim kanclerjem Sebastianom Kurzem o boju proti koronavirusu in nezakonitim migracijam {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-09-08-predsednik-vlade-janez-jansa-z-avstrijskim-kanclerjem-sebastianom-kurzem-o-boju-proti-koronavirusu-in-nezakonitim-migracijam/|newspaper=Portal GOV.SI|accessdate=2020-09-08|language=sl}}</ref> Skupaj s slednjim sta skupaj odpotovala na julijski vrh Evropskega sveta, 8. septembra 2020 pa po srečanju v Sloveniji opravila tudi plezalni vzpon po triglavski severni steni.<ref name=":23" /><ref>{{Navedi splet|title=Slovenski premier in avstrijski kancler sta se vzpela na Triglav|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/lahko-branje/slovenski-premier-in-avstrijski-kancler-sta-se-vzpela-na-triglav/535592|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> V času 14. vlade je po 23 letih, v sklopu turneje za podpis skupne deklaracije o 5G, v Slovenijo prišel ameriški zunanji sekretar [[Mike Pompeo]], obisk je decembra 2020 v [[Washington, D.C.|Washingtonu]] vrnil zunanji minister [[Anže Logar]].<ref>{{Navedi splet|title=Travel to the Czech Republic, Slovenia, Austria, and Poland, August 11-15, 2020|url=https://www.state.gov/secretary-travel/travel-to-the-czech-republic-slovenia-austria-and-poland-august-11-15-2020/|website=United States Department of State|accessdate=2020-08-12|language=en-US}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pogovor med zunanjim ministrom Logarjem in državnim sekretarjem Pompeom ob začetku bilateralnega obiska v Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2020-08-13-pogovor-med-zunanjim-ministrom-logarjem-in-drzavnim-sekretarjem-pompeom-ob-zacetku-bilateralnega-obiska-v-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2020-08-13|language=sl}}</ref> [[Slika:Reuven Rivlin meeting with Janez Janša, December 2020 (GPOMN3 7299).jpg|levo|sličica|Janšev obisk v Izraelu (2020).]] 31. avgusta 2020 je vlada gostila Blejski strateški forum, ki se ga je udeležila največja delegacija tujih državnikov v zgodovini foruma. Udeležili so se ga [[Josep Borrell]], visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, [[Bojko Borisov]], predsednik vlade Bolgarije, [[Andrej Babiš]], predsednik vlade Češke republike, [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Hrvaške, [[Viktor Orbán]], predsednik vlade Madžarske, [[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade Poljske, [[Aleksandar Vučić]], predsednik Srbije, [[Tomáš Petříček]], zunanji minister Češke, [[Gordan Grlić-Radman]], hrvaški minister za zunanje zadeve, [[Péter Szijjártó|Peter Szijjárto]], madžarski minister za zunanje zadeve, [[Zbigniew Rau]], zunanji minister Poljske in [[Ivan Korčok]], minister za zunanje in evropske zadeve Slovaške. Preko videozveze so bili prisotni še italijanski premier [[Giuseppe Conte]], predsednica [[Mednarodni denarni sklad|Mednarodnega denarnega sklada]] [[Kristalina Georgieva]] in predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja [[Thomas Bach]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-na-bledu-pozval-h-krepitvi-enotnosti-eu-ja/534717|website=www.rtvslo.si|accessdate=2020-08-31|title="Slovenija se vrača na diplomatski zemljevid"; pozivi k okrevanju gospodarstva|date=31. avgust 2020}}</ref> Po napovedi poljske in madžarske blokade svežnja pomoči iz Evropske unije, če bo kriterij za razdeljevanje vladavina prava, je Janša na člane Evropskega sveta naslovil pismo, ki ga jeoznačil kot poskus klica k razumu: ''"Slovenija bo dosledno zagovarjala vladavino prava in enaka merila za vse in povsod, tako doma kot v EU."''<ref name=":110">{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1329034836242259970|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Preberite si ostro pismo, ki ga je Janez Janša poslal voditeljem EU|url=https://siol.net/novice/slovenija/premier-jansa-pisal-voditeljem-eu-539164|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Opozicija in del medijev se je odzvala, da Janša ruši kredibilnost predsedovanja Slovenije in sramoti državo.<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|url=https://twitter.com/sarecmarjan/status/1328963066151702528|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Šarec|first=Marjan}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|url=https://twitter.com/lukamesec/status/1328833041482076161|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=17. november 2020|last=Mesec|first=Luka}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|url=https://twitter.com/tfajon/status/1328952423252156416|website=Twitter|accessdate=2020-12-05|date=18. november 2020|last=Fajon|first=Tanja}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Politico: 'Maršal Tvito' piše pismo. Odzivi se vrstijo tudi v tujini|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politico-marsala-twito-pise-pismo-vrstijo-se-odzivi-doma-in-v-tujini.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-05}}</ref> Do pisma sta zadržanost izrekli koalicijski stranki DeSUS in Stranka modernega centra, ki je del o ukradenih volitvah ocenila za nerazumljiv in da so kot stranka volitve takrat zmagali pošteno.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija kritična do pisma. SMC: Trditve o ukradenih volitvah so nerazumljive. #odzivi|url=https://siol.net/novice/slovenija/odzivi-na-pismo-tonin-se-je-od-vsebine-distanciral-opozicija-kriticna-539181|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> Nemška kanclerka [[Angela Merkel]] (ki je takrat predsedovala tudi [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]]) je o pismu dejala: "Slovenski premier Janez Janša je pozval k delu za kompromis, to pa je tudi v interesu nemškega predsedstva svetu EU."<ref>{{Navedi splet|title=Merklova: Janša je pozval h kompromisu, kar je tudi v našem interesu|url=https://siol.net/novice/svet/merklova-jansa-je-pozval-h-kompromisu-kar-je-tudi-v-nasem-interesu-539333|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Dimitrij Rupel]] je pismo pohvalil in podprl.<ref>{{Navedi splet|title=Rupel: Janševo pismo je odlično, volitve 2014 so bile škandal #video|url=https://siol.net/novice/slovenija/rupel-jansevo-pismo-je-odlicno-volitve-2014-so-bile-skandal-539231|website=siol.net|accessdate=2020-12-05|language=sl}}</ref> [[Slika:220217-D-TT977-0071 (51887197179).jpg|sličica|Matej Tonin in ameriški sekretar za obrambo [[Lloyd J. Austin]] III.]] Decembra 2020 je hrvaški predsednik vlade [[Andrej Plenković]] zaradi okužbe s koronavirusom prosil slovenskega premierja Janšo, da na vrhu Evropskega sveta zastopa tudi [[Hrvaška|Republiko Hrvaško]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša sprejel ponudbo: na vrhu v Bruslju bo zastopal Hrvaško|url=https://siol.net/novice/slovenija/jansa-sprejel-ponudbo-na-vrhu-v-bruslju-bo-zastopal-hrvasko-540935|website=siol.net|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Hrvaško bo v Bruslju namesto Plenkovića zastopal slovenski premier Janša|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/plenkovic-jansa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-10|language=sl}}</ref> Ob obeležitvi [[30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije|30. obletnice osamosvojitve Slovenije]] so osrednjo proslavo na povabilo predsednika vlade Janše obiskali predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]], predsednik vlade Hrvaške [[Andrej Plenković]], kancler Avstrije [[Sebastian Kurz]], predsednik vlade Madžarske [[Viktor Orbán|Viktor Orban]], italijanski zunanji minister [[Luigi Di Maio]] ter zunanji minister Portugalske [[Augusto Santos Silva|Augusto Santos Silva.]]<ref name="#2">{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na osrednji državni proslavi ob 30. obletnici slovenske državnosti in obeležitvi prevzema predsedovanja Slovenije Svetu EU {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2021-06-25-predsednik-vlade-janez-jansa-na-osrednji-drzavni-proslavi-ob-30-obletnici-slovenske-drzavnosti-in-obelezitvi-prevzema-predsedovanja-slovenije-svetu-eu/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2021-06-26|language=sl}}</ref><ref name="#2"/> Na Blejskem strateškem forumu leta 2021 je bilo povabljenih največ mednarodnih gostov v zgodovini foruma. Med drugim so se panelov udeležili predsednik Evropskega parlamenta [[David Sassoli]], predsednik Evropskega sveta [[Charles Michel]], evropski komisarji [[Dubravka Šuica]], [[Olivér Várhelyi]] vatikanski državni tajnik [[Pietro Parolin|Petro Parolin]], predsednik vlade Češke republike [[Andrej Babiš]], predsednik vlade Hrvaške [[Andrej Plenković]], predsednik vlade Madžarske [[Viktor Orbán]], predsednik vlade Poljske [[Mateusz Morawiecki]], predsednik vlade Grčije [[Kiriakos Micotakis]], predsednik Srbije [[Aleksandar Vučić]], predsednik vlade Slovaške [[Eduard Heger]], predsednik vlade Črne gore [[Zdravko Krivokapić]], predsednik vlade Kosova [[lbin Kurti]], predsednik vlade Albanije [[Edi Rama]], predsednik vlade Severne Makedonije [[Zoran Zaev]], člana predsedstva BiH [[Željko Komšić]] in [[Šefik Džaferović]], predsednik Bolgarije [[Rumen Radev]], visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino [[Christian Schmidt]] in predstavniki različnih organizacij, bank in ustanov.<ref>{{Navedi splet|title=Programme – Bled Strategic Forum|url=https://bledstrategicforum.org/programme/|accessdate=2021-09-06|language=en-US|archive-date=2021-09-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20210906114553/https://bledstrategicforum.org/programme/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Strateški forum Bled 2021: Kaj so o naši skupni prihodnosti povedali voditelji Evrope (video)|url=https://www.domovina.je/strateski-forum-bled-2021-kaj-so-o-nasi-skupni-prihodnosti-povedali-voditelji-evrope-video/|website=Domovina|date=2021-09-01|accessdate=2021-09-06|language=sl-SI|first=Urban|last=Šifrar}}</ref> Opozicija je vladi večkrat očitala oddaljevanje od "jedrnih držav EU" in približevanje [[Višegrajska skupina|Višegrajski skupini]].<ref>{{Navedi splet|title=Težko uresničljive Janševe sanje o višegrajski četverici|url=https://www.dnevnik.si/1042927069|website=Dnevnik|accessdate=2020-12-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prijatelji-v-regiji-odmik-od-tradicionalnega-jedra-eu-k-drzavam-visegrajske-cetverice.html|website=www.24ur.com|accessdate=2020-12-10}}</ref> === Odziv na krizo v Ukrajini === [[Slika:Shod v podporo Ukrajini Eva Irgl.jpg|levo|sličica|Premier Janša in podpredsednik vlade [[Zdravko Počivalšek|Počivalšek]] na shodu v podporo Ukrajini.]] Vlada je ob naraščanju napetosti med [[Rusija|Rusko federacijo]] in [[Ukrajina|Ukrajino]] podprla stališče [[NATO|zveze NATO]]. 13. februarja je [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|zunanje ministrstvo]] slovenske državljane pozvalo k takojšnji zapustitvi Ukrajine, predsednik vlade [[Janez Janša]] pa je podprl ozemeljsko celovitost te [[Država|države]].<ref>{{Navedi splet|title=MZZ: Slovenski državljani naj zapustijo Ukrajino. Janša podprl Ukrajino.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mzz-slovenski-drzavljani-naj-zapustijo-ukrajino-jansa-podprl-ukrajino/612184|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-13|language=sl}}</ref> Ob ruskem priznanju samooklicanih [[Donecka ljudska republika|Donecke]] in [[Luganska ljudska republika|Luganske ljudske republike]] je slovensko zunanjo ministrstvo na zagovor poklicalo ruskega veleposlanika v Sloveniji [[Timur Ejvazov|Timurja Ejvazova]] in mu izrazilo odločno nasprotovanje Slovenije ruskemu priznanju.<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Janša ostro obsojata rusko vojaško agresijo v Ukrajini|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-in-jansa-ostro-obsojata-rusko-vojasko-agresijo-v-ukrajini/613542|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Janša je ob tem napovedal obisk v Ukrajini 24. in 25. februarja 2022, na katerem je predvidel srečanje z ukrajinskim premierjem in predsednikom [[Volodimir Zelenski|Zelenskim]].<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša na delovnem obisku v Ukrajini {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/dogodki/2022-02-24-predsednik-vlade-janez-jansa-na-delovnem-obisku-v-ukrajini/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-24|language=sl|archive-date=2022-02-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20220224084153/https://www.gov.si/dogodki/2022-02-24-predsednik-vlade-janez-jansa-na-delovnem-obisku-v-ukrajini/|url-status=dead}}</ref> 23. februarja sta Janša in poljski premier [[Mateusz Morawiecki|Morawiecki]] kolegom članom Evropskega sveta poslala skupni dopis, v katerem sta se med drugim zavzela do vključitve Ukrajine v Evropsko unijo do leta 2030.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Janša in Morawiecki pred vrhom pozivata k članstvu Ukrajine v EU|url=https://www.sta.si/3005375/jansa-in-morawiecki-pred-vrhom-pozivata-k-clanstvu-ukrajine-v-eu|website=www.sta.si|accessdate=2022-02-24}}</ref>[[Slika:Volodymyr Zelenskyy met with the heads of governments of Poland, the Czech Republic and Slovenia in Kyiv. (51940956218).jpg|sličica|Janša s češkim in poljskim kolegom v Kijevu.]]24. februarja, ko je Ruska federacija uradno napadla Ukrajino, je Janša vnovič obsodil rusko agresijo: ''"Rusija mora takoj umakniti svojo vojsko in v celoti spoštovati ozemeljsko celovitost Ukrajine."''<ref>{{Navedi splet|title=Pahor in Janša ostro obsojata ruski vojaški napad na Ukrajino|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pahor-in-jansa-ostro-obsojata-ruski-vojaski-napad-na-ukrajino/613542|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Zaradi zapore zračnega prometa nad Ukrajino je bil Janšev obisk prestavljen, je pa na dan napada opravil telefonski pogovor z ukrajinskim premierjem [[Denis Šmigal|Denisom Šmigalom]].<ref name=":25">{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša v telefonskih pogovorih z ukrajinskim predsednikom vlade {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-02-24-predsednik-vlade-janez-jansa-v-telefonskih-pogovorih-z-ukrajinskim-predsednikom-vlade/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-02-24|language=sl}}</ref> Vlada je ob tem na svoja poslopja v podporo izobesila [[Zastava Ukrajine|ukrajinske zastave]].<ref name=":25" /> Janša je večkrat zagovarjal tudi podporo strategiji za vključitev Ukrajine v Evropsko unijo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Janez Janša: Ukrajina si zasluži evropsko perspektivo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-03-11-predsednik-vlade-janez-jansa-ukrajina-si-zasluzi-evropsko-perspektivo/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-03-14|language=sl}}</ref> Janša se je 15. marca 2022 s poljskim premierjem [[Mateusz Morawiecki|Morawieckim]] in češkim premierjem [[Petr Fiala|Fialo]] z vlakom odpravil v [[Kijev]] na srečanje z ukrajinskim državnim vrhom. Šlo je za prvi visoki obisk v Ukrajini od začetka vojne.<ref name="#3">{{Navedi splet|title=Janša, Fiala in Morawiecki ob 19. uri z Zelenskim, ki izgublja upanje na članstvo Ukrajine v Natu|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/jansa-fiala-in-morawiecki-ob-19-uri-z-zelenskim-ki-izgublja-upanje-na-clanstvo-ukrajine-v-natu/615722|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-03-15|language=sl}}</ref><ref name="#3"/> === Seznami obiskov === *[[Seznam obiskov predsednika vlade Janeza Janše (III. mandat)]] * [[Seznam obiskov ministra za zunanje zadeve Anžeta Logarja]] == Predsedovanje Svetu Evropske unije == [[Slika:Brdo (51436880149).jpg|sličica|Neformalno srečanje zunanjih ministrov EU v sklopu [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021|slovenskega predsedovanja]].]] ''Glej stran: [[Slovensko predsedovanje Svetu Evropske unije 2021]]'' == Partnerstvo za razvoj == Po vzoru leta 2006 je Vlada Republike Slovenije 28. maja 2020 vsem parlamentarnim strankam poslala vabilo za sodelovanje pri sprejemanju pomembnih odločitev za prihodnost [[Slovenija|Slovenije]], t. i. partnerstvo za razvoj. Leta 2006, ko je vlado prav tako vodil prvak SDS [[Janez Janša]], so v partnerstvo vstopile vse stranke razen [[Liberalna demokracija Slovenije|Liberalne demokracije Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj je podpisano|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/partnerstvo-za-razvoj-je-podpisano/53037|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-07-11|language=sl}}</ref> Z njim so takrat uskladili 52 sistemskih zakonov.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Janez Janša ponuja »partnerstvo za razvoj«|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-jansa-ponuja-partnerstvo-za-razvoj-313802.html|website=www.delo.si|date=2020-05-28|accessdate=2020-07-11|language=sl-si|first=Barbara|last=Eržen}}</ref> Tokratno partnerstvo, ki nobene od podpisnic ne zavezuje k vnaprejšnji podpori nobenemu od predlogov zakonov, vključuje predvsem okrevanje gospodarstva po epidemiji koronavirusa, predsedovanje [[Svet Evropske unije|Svetu Evropske unije]],<ref>{{Navedi splet|title=twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141|url=https://twitter.com/jjansasds/status/1266038495228891141|website=Twitter|accessdate=2020-07-11|date=28. maj 2020|last=Janša|first=Janez}}</ref> Stranke bi po podpisu pogodbe dobile normativni vladni program ter se odločile, pri katerih zakonih bi želele sodelovati.<ref name=":0" /> Sodelovanje v partnerstvu so takoj zavrnili v stranki [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Lista Marjana Šarca|Listi Marjana Šarca]] ter pri [[Socialni demokrati|Socialnih demokratih]]. Sprva je možnost za podpis partnerstva dopuščala [[Stranka Alenke Bratušek|Stranka Alenka Bratušek]], ki pa se naposled za sodelovanje ni odločila.<ref>{{Navedi splet|title=Partnerstvo za razvoj: Janši bi v objem skočil le Jelinčič|url=https://www.dnevnik.si/1042930929|website=Dnevnik|accessdate=2020-07-11|archive-date=2020-07-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20200714064549/https://www.dnevnik.si/1042930929|url-status=dead}}</ref> V opoziciji so se za vstop v partnerstvo odločili le [[Slovenska nacionalna stranka]] in poslanca madžarske in italijanske manjšine.<ref>{{Navedi splet|title=SNS in manjšinska poslanca podpisali dogovor z vlado|url=https://www.domovina.je/sns-in-manjsinska-poslanca-podpisali-dogovor-z-vlado/|website=Domovina|date=2020-07-03|accessdate=2020-07-11|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Podpis partnerstva je potekal 3. julija 2020. == Glej tudi: == *[[8. državni zbor Republike Slovenije|8. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]] *[[30. obletnica osamosvojitve Republike Slovenije]] *[[Koalicija ustavnega loka]] == Sklici in opombe == {{sklici}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{VladaSLO}} {{Vlada RS}} {{14. Vlada Republike Slovenije}} {{8DZRS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:14. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Politična telesa, ustanovljena leta 2020]] k4boe3p261mttwspckkfdiinalbh5br 10 476077 6680055 6443386 2026-05-23T20:33:50Z Upwinxp 126544 +2026, prevod naslova 2025 6680055 wikitext text/x-wiki {{Navbox | name = Cannes Film Festival Grand Prix | title = ''Grand Prix'' oz. velika nagrada žirije [[Filmski festival v Cannesu|Filmskega festivala v Cannesu]] | state = {{{state|autocollapse}}} | bodyclass = hlist | group1 = 1967–1999 | list1 = * ''[[Accident (film, 1967)|Accident]]'' (1967) * ''[[Zbiralci perja]]'' (1967) * ''[[Ådalen 31]]'' (1969) * ''[[ Preiskava o neoporečnem državljanu]]'' (1970) * ''[[Johnny gre v vojno]]'' (1971) * ''[[Slačenje (film)|Slačenje]]'' (1971) * ''[[Solaris (film, 1972)|Solaris]]'' (1972) * ''[[Mama in kurba]]'' (1973) * ''[[Divji planet]]'' (1973) * ''[[Cvet tisoč in ene noči]]'' (1974) * ''[[Skrivnost Kasparja Hauserja]]'' (1975) * ''[[Cría Cuervos]]'' (1976) * ''[[Die Marquise von O... (film)|Die Marquise von O...]]'' (1976) * ''[[Opičine sanje]]'' (1978) * ''[[Krik (film, 1978)|Krik]]'' (1978) * ''[[Sibiriada]]'' (1979) * ''[[Mon oncle d'Amérique]]'' (1980) * ''[[Les années lumière]]'' (1981) * ''[[Noč Sv. Lovrenca]]'' (1982) * ''[[Monty Python: Smisel življenja]]'' (1983) * ''[[Dnevnik mojim otrokom]]'' (1984) * ''[[Birdy (film)|Birdy]]'' (1985) * ''[[Žrtvovanje (film)|Žrtvovanje]]'' (1986) * ''[[Kesanje (film, 1987)|Kesanje]]'' (1987) * ''[[A World Apart (film)|A World Apart]]'' (1988) * ''[[Novi kino Paradiž]]'' (1989) * ''[[Prelepo zate]]'' (1989) * ''[[Tilaï]]'' (1990) * ''[[Shi no Toge]]'' (1990) * ''[[Lepe norice]]'' (1991) * ''[[Ukradeni otroci (film)|Ukradeni otroci]]'' (1992) * ''[[Tako daleč, tako blizu!]]'' (1993) * ''[[Živeti (film, 1994)|Živeti]]'' (1994) * ''[[Sleparsko sonce]]'' (1994) * ''[[Odisejev pogled]]'' (1995) * ''[[Lom valov]]'' (1996) * ''[[Sladki poslej]]'' (1997) * ''[[Življenje je lepo]]'' (1998) * ''[[Človečnost (film)|Človečnost]]'' (1999) | group2 = 2000–danes | list2 = * ''[[Hudiči pred pragom]]'' (2000) * ''[[Učiteljica klavirja (film)|Učiteljica klavirja]]'' (2001) * ''[[Mož brez preteklosti]]'' (2002) * ''[[Oddaljen]]'' (2003) * ''[[Stari (film, 2003)|Stari]]'' (2004) * ''[[Strti cvetovi]]'' (2005) * ''[[Flandrija (film)|Flandrija]]'' (2006) * ''[[Gozd žalovanja]]'' (2007) * ''[[Gomora (film)|Gomora]]'' (2008) * ''[[Prerok (film)|Prerok]]'' (2009) * ''[[Božji možje (film)|Božji možje]]'' (2010) * ''[[Bilo je nekoč v Anatoliji]]'' (2011) * ''[[Fant s kolesom]]'' (2011) * ''[[Resničnost (film, 2012)|Resničnost]]'' (2012) * ''[[O Llewynu Davisu]]'' (2013) * ''[[Čudesa (film)|Čudesa]]'' (2014) * ''[[Savlov sin]]'' (2015) * ''[[Samo konec sveta]]'' (2016) * ''[[120 utripov na minuto]]'' (2017) * ''[[Črni KKKlanovec]]'' (2018) * ''[[Atlantique]]'' (2019) * ''[[Heroj (film, 2021)|Heroj]]/[[Kupe št. 6]]'' (2021) * ''[[Blizu (film, 2022)|Blizu]]/[[Zvezde opoldne (film, 2022)|Zvezde opoldne]]'' (2022) * ''[[Interesno območje (film)|Interesno območje]]'' (2023) * ''[[Vsi odtenki svetlobe]]'' (2024) * ''[[Sentimentalna vrednost]]'' (2025) * ''[[Minotaver (film)|Minotaver]]'' (2026) }}<noinclude> {{collapsible option}} [[Kategorija:Predloge za filmske nagrade]] </noinclude> hzwokmrcli4an6mg4yojnwpz3l0lqm6 0 482797 6680038 6616327 2026-05-23T20:07:39Z ~2026-31060-28 260420 6680038 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba | name = Mitja Okorn | image =Wide-Mitja Okorn 21b All My Friends Are Dead - Photo by Marina Rygalina-Cropped.jpg |alma_mater=[[Univerza v Ljubljani]]| alt = | caption =Mitja Okorn | birth_name = <!-- uporabi le, če se razlikuje od imena zgoraj--> |children=1| nationality = | other_names = | occupation = | known_for = [[Planet samskih]] <small>(2011)</small><br>[[Pisma sv. Nikolaju]] <small>(2016)</small> }} '''Mitja Okorn''', [[Slovenci|slovenski]] [[režiser]], [[scenarist]], * [[26. januar]] [[1981]], [[Kranj]], [[Slovenija]]. Svojo kariero je začel z glasbenimi spoti, specializiral pa se je za romantične filme. == Zgodnje življenje == Mitja Okorn se je rodil v [[Kranj|Kranju]] 26. januarja 1981. Po opravljeni osnovni šoli je končal srednjo ekonomsko šolo in študiral na Ekonomsko-poslovni šoli [[Univerza v Ljubljani|Univerze v Ljubljani]], nato pa je fakulteto zapustil v tretjem letniku. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani, osrednji slovenski filmski šoli, ni nikoli študiral. Zelo kritičen je tudi do slovenske kulture in filmske industrije, ki ji očita, da je amaterska, da ga ignorira in da ne vlaga v njegove filmske projekte. == Kariera == === 2005: Prvi celovečerec === Kariero je sicer začel leta 2000 z dvema dokumentarcema ''Not sponsored 1'' in ''Not sponsored 2''; s kratkim filmom ''Flexible'' pa je bil leta 2002 nagrajen na [[Motovunski filmski festival|Motovunski filmskem festivalu]]. Leta 2005 je na svoj 24. rojstni dan dočakal premiero svojega prvega celovečernega filma ''[[Tu pa tam]]'', ki je postal velika uspešnica tako doma kot na filmskem festivalu v Sunderlandu. To mu je odprlo vrata za snemanje oglasov in videospotov za največje evropske glasbene založbe z imeni kot so: Backstage, Select, Kosta, [[Kocka (skupina)|Kocka]], [[Bohem]], [[Elvis Jackson]], C.R.A.S.H, [[Dan D]], [[Alya]], [[Omar Naber]] in Jah Waggie; od tujih skupin pa za Tamoto.<ref>{{navedi splet|url=http://agencija.ekskluzivno.si/izvajalci/mitja-okorn|title=Mitja Okorn biography|publisher=eksluzivno.si|accessdate=16. avgust 2020|archive-date=2021-01-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20210127192320/http://agencija.ekskluzivno.si/izvajalci/mitja-okorn|url-status=dead}}</ref> === 2007: Velik uspeh na Poljskem === Leta 2007 je bil nagrado IYSEY, ki jo podeljuje British Council, nominiran med deset najbolj obetavnih mladih filmskih podjetnikov v Evropi. Takoj za tem je za dva tedna odšel v [[Wales]] in [[London]], tam se je predstavil strokovni žiriji in spoznal priznanega hollywoodskega producenta Duncan Kenworthy, ki ga je označil za energičnega mladega režiserja z ogromnim potencialom. Septembra istega leta je bil povabljen na Poljsko s strani komercialne televizije TVN, kjer je kot koscenarist režiral prvo sezone izjemno uspešne serije ''39 i pół'' (2008-09). Za tem je tam posnel celo vrsto oglasov. Leta 2011 je na Poljskem režiral svoj prvi mednarodni celovečerec, romantično komedijo ''[[Pisma sv. Nikolaju]] (Listy do M.)'' v distribuciji ITI Cinema, velika uspešnica ki je na Poljskem zaslužil 12 milijonov $. To je bil z 850,000 gledalcev (skupaj preko 2 milijona) najbolj gledan film tistega leta na Poljskem. Z 130 dnevi je to drugi najdlje predvajan film v poljski kinematografiji, samo za ''[[Titanik (film, 1997)|Titanik]]om''. Avtorske pravice so bile prodane televijskim postajam na Poljskem, Latviji, Češki in Sloveniji.<ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/film/mitja-okorn-o-filmu-pisma-sv-nikolaju-309333|title=Mitja Okorn o filmu Pisma sv. Nikolaju|publisher=siol.net|accessdate=15. november 2011}}</ref> Leta 2016 je režiral svoj drugi celovečerec na Poljskem, romantično komedijo ''[[Planet samskih]]'' v distribuciji Kino Świat, je bil velika komercialna uspešnica tako doma kot tudi v Sloveniji. Med prvim in drugim tednom predvajanja na Poljskem je prodaja kino vstopnici poskočila za kar 156%, največ po letu 1989. Film je bil nominiran za zlatega leva na 41. filmskem festivalu v mestu [[Gdynia]].<ref>{{navedi splet|url=https://radiogdansk.pl/kultura-i-rozrywka/item/46708-wiemy-kto-powalczy-o-nagrody-na-tegorocznym-festiwalu-filmowym-w-gdyni|title=Wiemy, kto powalczy o nagrody na tegorocznym Festiwalu Filmowym w Gdyni|publisher=radiogdansk.pl|accessdate=18. julij 2016}}</ref> === 2017: Hollywoodski prvenec === Leta 2017 je po podpisu pogodbe z znano losangeleško agencijo Gersh v samo 34 dneh zrežiral svoj hollywoodski prvenec ''[[Leto življenja]] (Life in a Year)'', v katerem nastopata Jaden Smith in Cara Delevingne. Film je doživel premiero šele po treh letih in kljub znanim igralcem je v ameriških medijih ostal neopažen. Označen je bil za generično solzavo romantično dramo s tragičnim koncem, ki se zaradi svoje sterilnosti in odsotnosti kemije med glavnima igralcema ne dotakne gledalca.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/film/mitja-okorn-v-hollywoodu-snemal-bo-s-caro-delevingne-in-jadnom-smithom/416680|title=Okorn v Hollywoodu: snemal bo s Caro Delevingne in Jadnom Smithom|accessdate=21. december 2020|date=7. marec 2017|website=rtvslo.si|last=|first=|archiveurl=https://web.archive.org/web/20170308115628/https://www.rtvslo.si/kultura/film/mitja-okorn-v-hollywoodu-snemal-bo-s-caro-delevingne-in-jadnom-smithom/416680|archivedate=8. marec 2017}}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.primorske.si/kultura/gibljive-slike/po-uspesnicah-na-poljskem-spodrsljaj-v-hollywoodu|title=Po uspešnicah na Poljskem spodrsljaj v Hollywoodu|date=18. december 2020|accessdate=21. december 2020|website=primorske.si|publisher=|last=Pavlovič|first=Biljana}}</ref> == Zasebno == Je poročen in ima hčer.<ref>{{Navedi splet|title=Mitja Okorn se je poročil z dolgoletno partnerko|url=https://www.24ur.com/popin/domaca-scena/mitja-okorn-se-je-porocil-z-dolgoletno-partnerko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-28|date=8. avgust 2022}}</ref> == Filmografija == === Celovečerni filmi === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" |- ! scope="col" width=40 rowspan="2"|Leto ! scope="col" width=205 rowspan="2"| Naslov ! scope="col" colspan="3"|Naveden kot ! scope="col" width=235 rowspan="2"| Distributer ! scope="col" width=100 rowspan="2"| Država |- ! width="65"| [[Filmski režiser|Režiser]] ! width="65"| [[Filmski producent|Producent]] ! width="65"| [[Scenarist]] |- | 2005 ! scope="row"| ''[[Tu pa tam]]'' | {{yes}} | {{yes}} | {{yes}} | align=left|Ljubljanski kinematografi & Planet Tuš | align=left|Slovenija |- | 2011 ! scope="row"| ''[[Pisma sv. Nikolaju]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{no}} | align=left|ITI Cinema | align=left|Poljska |- | 2016 ! scope="row"| ''[[Planet samskih]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|Kino Świat | align=left|Poljska |- | rowspan=3|2020 ! scope="row"| ''Tobulas Pasimatymas'' | {{no}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|N/A | align=left|Litva |- ! scope="row"| ''Wszyscy moi przyjaciele nie zyja'' | {{no}} | {{yes}} | {{no}} | align=left|[[Columbia Pictures]] | align=left|Združene države |- ! scope="row"| ''[[Leto življenja]]'' | {{yes}} | {{no}} | {{no}} | align=left|[[Columbia Pictures]] | align=left|Združene države |- | 2021 ! scope="row"| ''Dekleta iz Dubaja'' | {{no}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|TBD | align=left|Poljska |} === Televizija === {| class="wikitable sortable plainrowheaders" style="text-align:center" |- ! scope="col" width=40 rowspan="2"|Leto ! scope="col" width=205 rowspan="2"| Naslov ! scope="col" colspan="3"|Naveden kot ! scope="col" width=235 rowspan="2"| Program ! scope="col" width=100 rowspan="2"| Država |- ! width="65"| [[Filmski režiser|Režiser]] ! width="65"| [[Filmski producent|Producent]] ! width="65"| [[Scenarist]] |- | 2008 ! scope="row"| ''39 i pół'' | {{yes}} | {{no}} | {{yes}} | align=left|TVN | align=left|Poljska |} == Nagrade in priznanja == === Pisma sv. Nikolaju === * 2011 — Zlata vstopnica - Nagrada združenja poljskih kinematografov (Bilet) * 2012 — Zlata vstopnica - Nagrada združenja poljskih kinematografov (Bilet) * 2012 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2012 — Levji jantar - Poljski filmski festival ([[Gdynia]]) * 2012 — Zlati prstan - Poljski filmski festival komedije (Lubomierz) * 2012 — Nagrada za režiserja - Poljski filmski festival Ekran ([[Toronto]]) * 2012 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) === Planet samskih === * 2016 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2016 — Nagrada za najboljšo komedijo - Poljski filmski festival v Ameriki ([[Chicago]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Festival mladinske vzhodnoevropske kinematografije ([[Cottbus]]) * 2016 — Nagrada za najboljši profesionalni celovečerec - Optimistični filmski festival "Multimedijski Happy End" ([[Čenstohova]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Srednje in vzhodnoevropski filmski festival "CinEast" ([[Luksemburg]]) * 2016 — Nagrada občinstva - Poljski filmski festival "Wisła" ([[Moskva]]) * 2016 — Nagrada po izboru gledalcev - Poljski filmski festival v Seattlu ([[Seattle]]) * 2016 — Nagrada za najboljši film - Poljski filmski festival "Ekran" ([[Toronto]]) == Sklici == {{sklici|50em}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-znotrajvrstično|Mitja Okorn}} * {{IMDb-ime|id=1840911|name=Mitja Okorn}} {{Mitja Okorn}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Okorn, Mitja}} [[Kategorija:Slovenski scenaristi]] [[Kategorija:Kranjčani]] [[Kategorija:Slovenski filmski režiserji]] [[Kategorija:Slovenski televizijski režiserji]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomske fakultete v Ljubljani]] fi8jtlikoiwfr6rzhx99oheqg5ubed5 0 486071 6680198 6525151 2026-05-24T11:17:16Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6680198 wikitext text/x-wiki '''Odličje sv. Cirila in Metoda''' je [[odlikovanje]], ki ga podeljuje [[Slovenska škofovska konferenca]] za zvesto služenje [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]]. Velja za najvišje Cerkveno odlikovanje v Sloveniji. Člani ''Slovenske pokrajinske škofovske konference'' (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o Cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Podeljuje se osebam ali ustanovam, odlikovanec pa ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno [[Maša|sv. mašo]] po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle [[bron]]aste plakete z reliefno podobo sv. [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in diplome.<ref>{{Navedi splet|url = http://katoliska-cerkev.si/ssk|title = SŠK {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate = 2016-07-07|website = katoliska-cerkev.si|last = Cerkev|first = Katoliška}}</ref> == Seznam prejemnikov == * 1985 - [[Stiška opatija]] * 1985 - [[Janez Oražem]], ravnatelj [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovja]] in profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 1985 - [[Slovenik|Papeški slovenski zavod Slovenik]] v Rimu * 1986 - [[Anton Trstenjak]], profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in akademik * 1988 - [[Jožef Kregar]], arhitekt * 1988 - [[Hubert Patzelt]], podpornik [[Samostan Stična|stiškega samostana]] * 1989 - [[Jožef Požauko]], gradbeni tehnik * 1990 - msgr. [[Lojze Kozar]], pisatelj in župnik v [[Župnija Odranci|Odrancih]] * 1990 - [[Hinko Podkrižnik]], restavrator, kipar in pozlatar * 1991 - [[Primož Ramovš]], skladatelj in akademik * 1991 - [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar * 1992 - [[Julij Savelli]], zborovodja v Buenos Airesu, Argentina * 1992 - [[Mohorjeva družba Celje]] * 1994 - msgr. [[Franc Bole]], urednik mesečnika ''[[Ognjišče]]'' in direktor [[Slovenska Karitas|Slovenske Karitas]] * 1994 - p. [[Mihael Žužek]] SJ, družinska pastorala * 1995 - [[Vili Rogelj]], zborovodja v Belgiji * 1995 - [[Andrej Šter]], voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] leta 1996 * 1998 - [[Janez Zagorc]], graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi * 1999 - [[Chiara Lubich]], ustanoviteljica [[Marijino delo|Marijinega dela]] * 2000 - msgr. [[Jože Trošt]], skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 2001 - [[Anton Jenko]], orglarski mojster * 2001 - [[Marijan Rebernik]], knjižničar na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] * 2001 - [[Jože Kopeinig]], voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik [[Mohorjeva družba Celovec|Mohorjeve družbe v Celovcu]] * 2001 - [[Frančiškani|Frančiškovi bratje]] (frančiškani) v Avstraliji * 2001 - don [[Pierino Gelmini]], ustanovitelj skupnosti Srečanje * 2001 - [[Stane Jarem]], akademski kipar * 2001 - msgr. [[Maksimilijan Jezernik]], prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda [[Slovenik]] * 2002 - [[Uršulinke v Sloveniji|Družba sv. Uršule]] (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo * 2002 - Katoliški tednik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' * 2002 - s. [[Mirjam Praprotnik]] HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu * 2002 - [[Franc Kralj]], prelat, profesor, Malo semenišče v Vipavi in [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijska gimnazija v Vipavi]] * 2003 - [[Jože Mlakar]], profesor, [[Zavod sv. Stanislava|Škofijska klasična gimnazija]] v Šentvidu nad Ljubljano * 2005 - [[Brane Košir]], Škofijska orglarska delavnica Maribor * 2005 - p. [[Vital Vider]] SJ, ustanovitelj gibanja Najina pot * 2006 - [[Štefan Falež]], prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu * 2007 - [[Edi Gobec]], Slovensko raziskovalno središče v Ameriki * 2007 - [[Angela Tomanič]], organistka, zborovodkinja in profesorica * 2007 - s. [[Karmen Ocepek]] OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov * 2007 - Janez Krajnc, organist in skladatelj * 2007 - [[Jože Maček]], agronom fitopatolog, ekonomist in zgodovinar, akademik * 2008 - [[Pedro Opeka]], misijonar * 2010 - [[Rafko Valenčič]], urednik zbirke ''[[Cerkveni dokumenti]]'' * 2010 - [[Marjan Smolik]], liturgik in bibliotekar * 2010 - [[Miha Legan]], restavrator in rezbar * 2010 - [[Anton Homar]], ekonom [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] * 2011 - [[Ivan Rebernik]], za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti * 2011 - [[Salezijanci v Sloveniji|Don Boskovi salezijanci]] za projekt ''Oratorij'' * 2014 - [[Alojz Rebula]], pisatelj, esejist in prevajalec * 2014 - [[Silvester Čuk]], soustanovitelj in urednik revije ''[[Ognjišče]]'' * 2015 - [[Slovenska katoliška misija v Münchnu]] ob 70. letnici delovanja * 2015 - Alfred in Jeni Brežnik, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - Dušan in Saša Lajovic, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - [[Slovenska Karitas]] ob 25. obletnici delovanja * 2017 - p. Anton Nadrah OCist, nekadnji [[Cistercijanski samostan Stična|stiški]] [[opat]], teolog, kulturni delavec * 2017 - [[Stane Granda]], zgodovinar, publicist in profesor * 2017 - [[Tomaž Tozon]], cerkveni zborovodja * 2017 - [[Gregor Pavlič]], profesor, pedagog in pastoralni delavec * 2019 - Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost * 2019 - Dani in Vilma Siter, zakonca * 2020 - Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji * 2021 - [[Mirsad Begić]], akademski kipar, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2021 - Matija Suhadolc, arhitekt, za njegovo delo na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine * 2022 - Janez Zajec, zdravnik, ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja [[Bolniška župnija|Bolniške župnije]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje, za materinsko skrb za 50 let službovanja v Papeškem slovenskem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] * 2022 - [[Lojze Peterle]], politik, pisatelj in publicist, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - [[Jože Krašovec]], biblicist, profesor in akademik, ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi za njegovo zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2023 - Jožica Marija Ličen (roj. Vrčon) iz [[Karitas]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2024 - slikar [[Alojzij Čemažar|Alojzij (Lojze) Čemažar]] (iz obrazložitve: "S svojim delom pokazal je predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor")<ref>{{Navedi splet|title=Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda|url=https://katoliska-cerkev.si/alojzij-cemazar-prejel-odlicje-sv-cirila-in-metoda|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2024-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://katoliska-cerkev.si/ssk/odlicje-sv-cirila-in-metoda Katoliska-cerkev.si] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Odlikovanja]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] ma2gy70rn5nqap9gbmyjms8qv7xqfpd 6680199 6680198 2026-05-24T11:19:05Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6680199 wikitext text/x-wiki '''Odličje sv. Cirila in Metoda''' je [[odlikovanje]], ki ga podeljuje [[Slovenska škofovska konferenca]] za zvesto služenje [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]]. Velja za najvišje Cerkveno odlikovanje v Sloveniji. Člani ''Slovenske pokrajinske škofovske konference'' (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o Cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Podeljuje se osebam ali ustanovam, odlikovanec pa ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno [[Maša|sv. mašo]] po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle [[bron]]aste plakete z reliefno podobo sv. [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in diplome.<ref>{{Navedi splet|url = http://katoliska-cerkev.si/ssk|title = SŠK {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate = 2016-07-07|website = katoliska-cerkev.si|last = Cerkev|first = Katoliška}}</ref> == Seznam prejemnikov == * 1985 - [[Stiška opatija]] * 1985 - [[Janez Oražem]], ravnatelj [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovja]] in profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 1985 - [[Slovenik|Papeški slovenski zavod Slovenik]] v Rimu * 1986 - [[Anton Trstenjak]], profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in akademik * 1988 - [[Jožef Kregar]], arhitekt * 1988 - [[Hubert Patzelt]], podpornik [[Samostan Stična|stiškega samostana]] * 1989 - [[Jožef Požauko]], gradbeni tehnik * 1990 - msgr. [[Lojze Kozar]], pisatelj in župnik v [[Župnija Odranci|Odrancih]] * 1990 - [[Hinko Podkrižnik]], restavrator, kipar in pozlatar * 1991 - [[Primož Ramovš]], skladatelj in akademik * 1991 - [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar * 1992 - [[Julij Savelli]], zborovodja v Buenos Airesu, Argentina * 1992 - [[Mohorjeva družba Celje]] * 1994 - msgr. [[Franc Bole]], urednik mesečnika ''[[Ognjišče]]'' in direktor [[Slovenska Karitas|Slovenske Karitas]] * 1994 - p. [[Mihael Žužek]] SJ, družinska pastorala * 1995 - [[Vili Rogelj]], zborovodja v Belgiji * 1995 - [[Andrej Šter]], voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] leta 1996 * 1998 - [[Janez Zagorc]], graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi * 1999 - [[Chiara Lubich]], ustanoviteljica [[Marijino delo|Marijinega dela]] * 2000 - msgr. [[Jože Trošt]], skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 2001 - [[Anton Jenko]], orglarski mojster * 2001 - [[Marijan Rebernik]], knjižničar na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] * 2001 - [[Jože Kopeinig]], voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik [[Mohorjeva družba Celovec|Mohorjeve družbe v Celovcu]] * 2001 - [[Frančiškani|Frančiškovi bratje]] (frančiškani) v Avstraliji * 2001 - don [[Pierino Gelmini]], ustanovitelj skupnosti Srečanje * 2001 - [[Stane Jarem]], akademski kipar * 2001 - msgr. [[Maksimilijan Jezernik]], prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda [[Slovenik]] * 2002 - [[Uršulinke v Sloveniji|Družba sv. Uršule]] (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo * 2002 - Katoliški tednik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' * 2002 - s. [[Mirjam Praprotnik]] HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu * 2002 - [[Franc Kralj]], prelat, profesor, Malo semenišče v Vipavi in [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijska gimnazija v Vipavi]] * 2003 - [[Jože Mlakar]], profesor, [[Zavod sv. Stanislava|Škofijska klasična gimnazija]] v Šentvidu nad Ljubljano * 2005 - [[Brane Košir]], Škofijska orglarska delavnica Maribor * 2005 - p. [[Vital Vider]] SJ, ustanovitelj gibanja Najina pot * 2006 - [[Štefan Falež]], prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu * 2007 - [[Edi Gobec]], Slovensko raziskovalno središče v Ameriki * 2007 - [[Angela Tomanič]], organistka, zborovodkinja in profesorica * 2007 - s. [[Karmen Ocepek]] OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov * 2007 - Janez Krajnc, organist in skladatelj * 2007 - [[Jože Maček]], agronom fitopatolog, ekonomist in zgodovinar, akademik * 2008 - [[Pedro Opeka]], misijonar * 2010 - [[Rafko Valenčič]], urednik zbirke ''[[Cerkveni dokumenti]]'' * 2010 - [[Marjan Smolik]], liturgik in bibliotekar * 2010 - [[Miha Legan]], restavrator in rezbar * 2010 - [[Anton Homar]], ekonom [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] * 2011 - [[Ivan Rebernik]], za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti * 2011 - [[Salezijanci v Sloveniji|Don Boskovi salezijanci]] za projekt ''Oratorij'' * 2014 - [[Alojz Rebula]], pisatelj, esejist in prevajalec * 2014 - [[Silvester Čuk]], soustanovitelj in urednik revije ''[[Ognjišče]]'' * 2015 - [[Slovenska katoliška misija v Münchnu]] ob 70. letnici delovanja * 2015 - Alfred in Jeni Brežnik, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - Dušan in Saša Lajovic, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - [[Slovenska Karitas]] ob 25. obletnici delovanja * 2017 - p. Anton Nadrah OCist, nekadnji [[Cistercijanski samostan Stična|stiški]] [[opat]], teolog, kulturni delavec * 2017 - [[Stane Granda]], zgodovinar, publicist in profesor * 2017 - [[Tomaž Tozon]], cerkveni zborovodja * 2017 - [[Gregor Pavlič]], profesor, pedagog in pastoralni delavec * 2019 - Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost * 2019 - Dani in Vilma Siter, zakonca * 2020 - Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji * 2021 - [[Mirsad Begić]], akademski kipar, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2021 - Matija Suhadolc, arhitekt, za njegovo delo na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine * 2022 - Janez Zajec, zdravnik, ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja [[Bolniška župnija|Bolniške župnije]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje, za materinsko skrb za 50 let službovanja v Papeškem slovenskem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] * 2022 - [[Lojze Peterle]], politik, pisatelj in publicist, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - [[Jože Krašovec]], biblicist, profesor in akademik, ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi za njegovo zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2023 - Jožica Marija Ličen (roj. Vrčon) iz [[Karitas]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2024 - slikar [[Alojzij Čemažar|Alojzij (Lojze) Čemažar]] (iz obrazložitve: "S svojim delom pokazal je predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor")<ref>{{Navedi splet|title=Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda|url=https://katoliska-cerkev.si/alojzij-cemazar-prejel-odlicje-sv-cirila-in-metoda|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2024-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> * 2025 [[Tiskovno društvo Ognjišče]] (ob 60-letnici izhajanja revije [[Ognjišče]] in 30-letnici oddajanja [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]]) == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://katoliska-cerkev.si/ssk/odlicje-sv-cirila-in-metoda Katoliska-cerkev.si] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Odlikovanja]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] pm467wzmr6nfllt35ixrvvo05kk4nag 6680200 6680199 2026-05-24T11:21:51Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6680200 wikitext text/x-wiki '''Odličje sv. Cirila in Metoda''' je [[odlikovanje]], ki ga podeljuje [[Slovenska škofovska konferenca]] za zvesto služenje [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]]. Velja za najvišje Cerkveno odlikovanje v Sloveniji. Člani ''Slovenske pokrajinske škofovske konference'' (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o Cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Podeljuje se osebam ali ustanovam, odlikovanec pa ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno [[Maša|sv. mašo]] po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle [[bron]]aste plakete z reliefno podobo sv. [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in diplome.<ref>{{Navedi splet|url = http://katoliska-cerkev.si/ssk|title = SŠK {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate = 2016-07-07|website = katoliska-cerkev.si|last = Cerkev|first = Katoliška}}</ref> == Seznam prejemnikov == * 1985 - [[Stiška opatija]] * 1985 - [[Janez Oražem]], ravnatelj [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovja]] in profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 1985 - [[Slovenik|Papeški slovenski zavod Slovenik]] v Rimu * 1986 - [[Anton Trstenjak]], profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in akademik * 1988 - [[Jožef Kregar]], arhitekt * 1988 - [[Hubert Patzelt]], podpornik [[Samostan Stična|stiškega samostana]] * 1989 - [[Jožef Požauko]], gradbeni tehnik * 1990 - msgr. [[Lojze Kozar]], pisatelj in župnik v [[Župnija Odranci|Odrancih]] * 1990 - [[Hinko Podkrižnik]], restavrator, kipar in pozlatar * 1991 - [[Primož Ramovš]], skladatelj in akademik * 1991 - [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar * 1992 - [[Julij Savelli]], zborovodja v Buenos Airesu, Argentina * 1992 - [[Mohorjeva družba Celje]] * 1994 - msgr. [[Franc Bole]], urednik mesečnika ''[[Ognjišče]]'' in direktor [[Slovenska Karitas|Slovenske Karitas]] * 1994 - p. [[Mihael Žužek]] SJ, družinska pastorala * 1995 - [[Vili Rogelj]], zborovodja v Belgiji * 1995 - [[Andrej Šter]], voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] leta 1996 * 1998 - [[Janez Zagorc]], graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi * 1999 - [[Chiara Lubich]], ustanoviteljica [[Marijino delo|Marijinega dela]] * 2000 - msgr. [[Jože Trošt]], skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 2001 - [[Anton Jenko]], orglarski mojster * 2001 - [[Marijan Rebernik]], knjižničar na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] * 2001 - [[Jože Kopeinig]], voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik [[Mohorjeva družba Celovec|Mohorjeve družbe v Celovcu]] * 2001 - [[Frančiškani|Frančiškovi bratje]] (frančiškani) v Avstraliji * 2001 - don [[Pierino Gelmini]], ustanovitelj skupnosti Srečanje * 2001 - [[Stane Jarm]], akademski kipar * 2001 - msgr. [[Maksimilijan Jezernik]], prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda [[Slovenik]] * 2002 - [[Uršulinke v Sloveniji|Družba sv. Uršule]] (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo * 2002 - Katoliški tednik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' * 2002 - s. [[Mirjam Praprotnik]] HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu * 2002 - [[Franc Kralj]], prelat, profesor, Malo semenišče v Vipavi in [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijska gimnazija v Vipavi]] * 2003 - [[Jože Mlakar]], profesor, [[Zavod sv. Stanislava|Škofijska klasična gimnazija]] v Šentvidu nad Ljubljano * 2005 - [[Brane Košir]], Škofijska orglarska delavnica Maribor * 2005 - p. [[Vital Vider]] SJ, ustanovitelj gibanja Najina pot * 2006 - [[Štefan Falež]], prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu * 2007 - [[Edi Gobec]], Slovensko raziskovalno središče v Ameriki * 2007 - [[Angela Tomanič]], organistka, zborovodkinja in profesorica * 2007 - s. [[Karmen Ocepek]] OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov * 2007 - Janez Krajnc, organist in skladatelj * 2007 - [[Jože Maček]], agronom fitopatolog, ekonomist in zgodovinar, akademik * 2008 - [[Pedro Opeka]], misijonar * 2010 - [[Rafko Valenčič]], urednik zbirke ''[[Cerkveni dokumenti]]'' * 2010 - [[Marjan Smolik]], liturgik in bibliotekar * 2010 - [[Miha Legan]], restavrator in rezbar * 2010 - [[Anton Homar]], ekonom [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] * 2011 - [[Ivan Rebernik]], za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti * 2011 - [[Salezijanci v Sloveniji|Don Boskovi salezijanci]] za projekt ''Oratorij'' * 2014 - [[Alojz Rebula]], pisatelj, esejist in prevajalec * 2014 - [[Silvester Čuk]], soustanovitelj in urednik revije ''[[Ognjišče]]'' * 2015 - [[Slovenska katoliška misija v Münchnu]] ob 70. letnici delovanja * 2015 - Alfred in Jeni Brežnik, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - Dušan in Saša Lajovic, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - [[Slovenska Karitas]] ob 25. obletnici delovanja * 2017 - p. Anton Nadrah OCist, nekadnji [[Cistercijanski samostan Stična|stiški]] [[opat]], teolog, kulturni delavec * 2017 - [[Stane Granda]], zgodovinar, publicist in profesor * 2017 - [[Tomaž Tozon]], cerkveni zborovodja * 2017 - [[Gregor Pavlič]], profesor, pedagog in pastoralni delavec * 2019 - Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost * 2019 - Dani in Vilma Siter, zakonca * 2020 - Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji * 2021 - [[Mirsad Begić]], akademski kipar, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2021 - Matija Suhadolc, arhitekt, za njegovo delo na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine * 2022 - Janez Zajec, zdravnik, ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja [[Bolniška župnija|Bolniške župnije]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje, za materinsko skrb za 50 let službovanja v Papeškem slovenskem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] * 2022 - [[Lojze Peterle]], politik, pisatelj in publicist, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - [[Jože Krašovec]], biblicist, profesor in akademik, ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi za njegovo zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2023 - Jožica Marija Ličen (roj. Vrčon) iz [[Karitas]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2024 - slikar [[Alojzij Čemažar|Alojzij (Lojze) Čemažar]] (iz obrazložitve: "S svojim delom pokazal je predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor")<ref>{{Navedi splet|title=Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda|url=https://katoliska-cerkev.si/alojzij-cemazar-prejel-odlicje-sv-cirila-in-metoda|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2024-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> * 2025 - [[Tiskovno društvo Ognjišče]] (ob 60-letnici izhajanja revije [[Ognjišče]] in 30-letnici oddajanja [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]]) * 2025 - cerkvena glasbenica [[Katarina Vidmar]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://katoliska-cerkev.si/ssk/odlicje-sv-cirila-in-metoda Katoliska-cerkev.si] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Odlikovanja]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] mq12lf6y29ium6ugedxd25vu1rs3ryh 6680201 6680200 2026-05-24T11:22:34Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6680201 wikitext text/x-wiki '''Odličje sv. Cirila in Metoda''' je [[odlikovanje]], ki ga podeljuje [[Slovenska škofovska konferenca]] za zvesto služenje [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]]. Velja za najvišje Cerkveno odlikovanje v Sloveniji. Člani ''Slovenske pokrajinske škofovske konference'' (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o Cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Podeljuje se osebam ali ustanovam, odlikovanec pa ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno [[Maša|sv. mašo]] po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle [[bron]]aste plakete z reliefno podobo sv. [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in diplome.<ref>{{Navedi splet|url = http://katoliska-cerkev.si/ssk|title = SŠK {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate = 2016-07-07|website = katoliska-cerkev.si|last = Cerkev|first = Katoliška}}</ref> == Seznam prejemnikov == * 1985 - [[Stiška opatija]] * 1985 - [[Janez Oražem]], ravnatelj [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovja]] in profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 1985 - [[Slovenik|Papeški slovenski zavod Slovenik]] v Rimu * 1986 - [[Anton Trstenjak]], profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in akademik * 1988 - [[Jožef Kregar]], arhitekt * 1988 - [[Hubert Patzelt]], podpornik [[Samostan Stična|stiškega samostana]] * 1989 - [[Jožef Požauko]], gradbeni tehnik * 1990 - msgr. [[Lojze Kozar]], pisatelj in župnik v [[Župnija Odranci|Odrancih]] * 1990 - [[Hinko Podkrižnik]], restavrator, kipar in pozlatar * 1991 - [[Primož Ramovš]], skladatelj in akademik * 1991 - [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar * 1992 - [[Julij Savelli]], zborovodja v Buenos Airesu, Argentina * 1992 - [[Mohorjeva družba Celje]] * 1994 - msgr. [[Franc Bole]], urednik mesečnika ''[[Ognjišče]]'' in direktor [[Slovenska Karitas|Slovenske Karitas]] * 1994 - p. [[Mihael Žužek]] SJ, družinska pastorala * 1995 - [[Vili Rogelj]], zborovodja v Belgiji * 1995 - [[Andrej Šter]], voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] leta 1996 * 1998 - [[Janez Zagorc]], graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi * 1999 - [[Chiara Lubich]], ustanoviteljica [[Marijino delo|Marijinega dela]] * 2000 - msgr. [[Jože Trošt]], skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 2001 - [[Anton Jenko]], orglarski mojster * 2001 - [[Marijan Rebernik]], knjižničar na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] * 2001 - [[Jože Kopeinig]], voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik [[Mohorjeva družba Celovec|Mohorjeve družbe v Celovcu]] * 2001 - [[Frančiškani|Frančiškovi bratje]] (frančiškani) v Avstraliji * 2001 - don [[Pierino Gelmini]], ustanovitelj skupnosti Srečanje * 2001 - [[Stane Jarm]], akademski kipar * 2001 - msgr. [[Maksimilijan Jezernik]], prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda [[Slovenik]] * 2002 - [[Uršulinke v Sloveniji|Družba sv. Uršule]] (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo * 2002 - Katoliški tednik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' * 2002 - s. [[Mirjam Praprotnik]] HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu * 2002 - [[Franc Kralj]], prelat, profesor, Malo semenišče v Vipavi in [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijska gimnazija v Vipavi]] * 2003 - [[Jože Mlakar]], profesor, [[Zavod sv. Stanislava|Škofijska klasična gimnazija]] v Šentvidu nad Ljubljano * 2005 - [[Brane Košir]], Škofijska orglarska delavnica Maribor * 2005 - p. [[Vital Vider]] SJ, ustanovitelj gibanja Najina pot * 2006 - [[Štefan Falež]], prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu * 2007 - [[Edi Gobec]], Slovensko raziskovalno središče v Ameriki * 2007 - [[Angela Tomanič]], organistka, zborovodkinja in profesorica * 2007 - s. [[Karmen Ocepek]] OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov * 2007 - Janez Krajnc, organist in skladatelj * 2007 - [[Jože Maček]], agronom fitopatolog, ekonomist in zgodovinar, akademik * 2008 - [[Pedro Opeka]], misijonar * 2010 - [[Rafko Valenčič]], urednik zbirke ''[[Cerkveni dokumenti]]'' * 2010 - [[Marjan Smolik]], liturgik in bibliotekar * 2010 - [[Miha Legan]], restavrator in rezbar * 2010 - [[Anton Homar]], ekonom [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] * 2011 - [[Ivan Rebernik]], za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti * 2011 - [[Salezijanci v Sloveniji|Don Boskovi salezijanci]] za projekt ''Oratorij'' * 2014 - [[Alojz Rebula]], pisatelj, esejist in prevajalec * 2014 - [[Silvester Čuk]], soustanovitelj in urednik revije ''[[Ognjišče]]'' * 2015 - [[Slovenska katoliška misija v Münchnu]] ob 70. letnici delovanja * 2015 - Alfred in Jeni Brežnik, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - Dušan in Saša Lajovic, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - [[Slovenska Karitas]] ob 25. obletnici delovanja * 2017 - p. Anton Nadrah OCist, nekadnji [[Cistercijanski samostan Stična|stiški]] [[opat]], teolog, kulturni delavec * 2017 - [[Stane Granda]], zgodovinar, publicist in profesor * 2017 - [[Tomaž Tozon]], cerkveni zborovodja * 2017 - [[Gregor Pavlič]], profesor, pedagog in pastoralni delavec * 2019 - Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost * 2019 - Dani in Vilma Siter, zakonca * 2020 - Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji * 2021 - [[Mirsad Begić]], akademski kipar, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2021 - Matija Suhadolc, arhitekt, za njegovo delo na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine * 2022 - Janez Zajec, zdravnik, ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja [[Bolniška župnija|Bolniške župnije]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje, za materinsko skrb za 50 let službovanja v Papeškem slovenskem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] * 2022 - [[Lojze Peterle]], politik, pisatelj in publicist, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - [[Jože Krašovec]], biblicist, profesor in akademik, ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi za njegovo zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2023 - Jožica Marija Ličen (r. Vrčon) iz [[Karitas]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2024 - slikar [[Alojzij Čemažar|Alojzij (Lojze) Čemažar]] (iz obrazložitve: "S svojim delom pokazal je predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor")<ref>{{Navedi splet|title=Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda|url=https://katoliska-cerkev.si/alojzij-cemazar-prejel-odlicje-sv-cirila-in-metoda|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2024-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> * 2025 - [[Tiskovno društvo Ognjišče]] (ob 60-letnici izhajanja revije [[Ognjišče]] in 30-letnici oddajanja [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]]) * 2025 - cerkvena glasbenica [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://katoliska-cerkev.si/ssk/odlicje-sv-cirila-in-metoda Katoliska-cerkev.si] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Odlikovanja]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] byuolxovn9rhs0qrdkry64ah8jxlsvk 6680202 6680201 2026-05-24T11:23:45Z ~2026-13659-49 255600 /* Sklici */ 6680202 wikitext text/x-wiki '''Odličje sv. Cirila in Metoda''' je [[odlikovanje]], ki ga podeljuje [[Slovenska škofovska konferenca]] za zvesto služenje [[Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji|Cerkvi na Slovenskem]]. Velja za najvišje Cerkveno odlikovanje v Sloveniji. Člani ''Slovenske pokrajinske škofovske konference'' (SPŠK) so 18. junija 1985 sprejeli sklep o Cerkvenem odlikovanju za zvesto služenje Cerkvi na Slovenskem. Podeljuje se osebam ali ustanovam, odlikovanec pa ima pravico, da eden od slovenskih škofov zanj opravi pogrebno [[Maša|sv. mašo]] po krajevni navadi in vodi pogrebne obrede, če svojci pravočasno obvestijo škofa, v čigar škofiji bo pokop. Odlikovanje je sestavljeno iz okrogle [[bron]]aste plakete z reliefno podobo sv. [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] in diplome.<ref>{{Navedi splet|url = http://katoliska-cerkev.si/ssk|title = SŠK {{!}} Katoliška Cerkev|accessdate = 2016-07-07|website = katoliska-cerkev.si|last = Cerkev|first = Katoliška}}</ref> == Seznam prejemnikov == * 1985 - [[Stiška opatija]] * 1985 - [[Janez Oražem]], ravnatelj [[Bogoslovno semenišče Ljubljana|ljubljanskega bogoslovja]] in profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 1985 - [[Slovenik|Papeški slovenski zavod Slovenik]] v Rimu * 1986 - [[Anton Trstenjak]], profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] in akademik * 1988 - [[Jožef Kregar]], arhitekt * 1988 - [[Hubert Patzelt]], podpornik [[Samostan Stična|stiškega samostana]] * 1989 - [[Jožef Požauko]], gradbeni tehnik * 1990 - msgr. [[Lojze Kozar]], pisatelj in župnik v [[Župnija Odranci|Odrancih]] * 1990 - [[Hinko Podkrižnik]], restavrator, kipar in pozlatar * 1991 - [[Primož Ramovš]], skladatelj in akademik * 1991 - [[Marijan Zadnikar]], umetnostni zgodovinar * 1992 - [[Julij Savelli]], zborovodja v Buenos Airesu, Argentina * 1992 - [[Mohorjeva družba Celje]] * 1994 - msgr. [[Franc Bole]], urednik mesečnika ''[[Ognjišče]]'' in direktor [[Slovenska Karitas|Slovenske Karitas]] * 1994 - p. [[Mihael Žužek]] SJ, družinska pastorala * 1995 - [[Vili Rogelj]], zborovodja v Belgiji * 1995 - [[Andrej Šter]], voditelj in koordinator Vlade RS za organizacijo obiska [[Papež Janez Pavel II.|papeža Janeza Pavla II.]] leta 1996 * 1998 - [[Janez Zagorc]], graditelj Slovenskega verskega središča v Adelajdi * 1999 - [[Chiara Lubich]], ustanoviteljica [[Marijino delo|Marijinega dela]] * 2000 - msgr. [[Jože Trošt]], skladatelj, zborovodja in vzgojitelj, ravnatelj Orglarske šole ter profesor na [[Teološka fakulteta v Ljubljani|Teološki fakulteti]] * 2001 - [[Anton Jenko]], orglarski mojster * 2001 - [[Marijan Rebernik]], knjižničar na [[Papeška univerza Gregoriana|Papeški univerzi Gregoriana]] * 2001 - [[Jože Kopeinig]], voditelj Doma duhovnih vaj (Katoliški dom prosvete) v Tinjah in predsednik [[Mohorjeva družba Celovec|Mohorjeve družbe v Celovcu]] * 2001 - [[Frančiškani|Frančiškovi bratje]] (frančiškani) v Avstraliji * 2001 - don [[Pierino Gelmini]], ustanovitelj skupnosti Srečanje * 2001 - [[Stane Jarm]], akademski kipar * 2001 - msgr. [[Maksimilijan Jezernik]], prvi rektor Papeškega slovenskega zavoda [[Slovenik]] * 2002 - [[Uršulinke v Sloveniji|Družba sv. Uršule]] (uršulinke), vzgojno-izobraževalno in katehetsko-pastoralno poslanstvo * 2002 - Katoliški tednik ''[[Družina (časopis)|Družina]]'' * 2002 - s. [[Mirjam Praprotnik]] HKL, misijonarka v Albaniji in na Kosovu * 2002 - [[Franc Kralj]], prelat, profesor, Malo semenišče v Vipavi in [[Škofijska gimnazija Vipava|Škofijska gimnazija v Vipavi]] * 2003 - [[Jože Mlakar]], profesor, [[Zavod sv. Stanislava|Škofijska klasična gimnazija]] v Šentvidu nad Ljubljano * 2005 - [[Brane Košir]], Škofijska orglarska delavnica Maribor * 2005 - p. [[Vital Vider]] SJ, ustanovitelj gibanja Najina pot * 2006 - [[Štefan Falež]], prvi veleposlanik Republike Slovenije pri Svetem sedežu * 2007 - [[Edi Gobec]], Slovensko raziskovalno središče v Ameriki * 2007 - [[Angela Tomanič]], organistka, zborovodkinja in profesorica * 2007 - s. [[Karmen Ocepek]] OSU, Skupnost slovenskih katehistinj in katehistov * 2007 - Janez Krajnc, organist in skladatelj * 2007 - [[Jože Maček]], agronom fitopatolog, ekonomist in zgodovinar, akademik * 2008 - [[Pedro Opeka]], misijonar * 2010 - [[Rafko Valenčič]], urednik zbirke ''[[Cerkveni dokumenti]]'' * 2010 - [[Marjan Smolik]], liturgik in bibliotekar * 2010 - [[Miha Legan]], restavrator in rezbar * 2010 - [[Anton Homar]], ekonom [[Zavod sv. Stanislava|Zavoda sv. Stanislava]] * 2011 - [[Ivan Rebernik]], za izredne zasluge na področju diplomatske, vzgojne in bibliotekarske dejavnosti * 2011 - [[Salezijanci v Sloveniji|Don Boskovi salezijanci]] za projekt ''Oratorij'' * 2014 - [[Alojz Rebula]], pisatelj, esejist in prevajalec * 2014 - [[Silvester Čuk]], soustanovitelj in urednik revije ''[[Ognjišče]]'' * 2015 - [[Slovenska katoliška misija v Münchnu]] ob 70. letnici delovanja * 2015 - Alfred in Jeni Brežnik, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - Dušan in Saša Lajovic, zakonca, dobrotnika in podpornika slovenske katoliške skupnosti v Avstraliji * 2015 - [[Slovenska Karitas]] ob 25. obletnici delovanja * 2017 - p. Anton Nadrah OCist, nekadnji [[Cistercijanski samostan Stična|stiški]] [[opat]], teolog, kulturni delavec * 2017 - [[Stane Granda]], zgodovinar, publicist in profesor * 2017 - [[Tomaž Tozon]], cerkveni zborovodja * 2017 - [[Gregor Pavlič]], profesor, pedagog in pastoralni delavec * 2019 - Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa Kralja, redovna skupnost * 2019 - Dani in Vilma Siter, zakonca * 2020 - Marjeta in Metodij Rigler, ob 20. obletnici Društva prijateljev sv. Jakoba v Sloveniji * 2021 - [[Mirsad Begić]], akademski kipar, za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2021 - Matija Suhadolc, arhitekt, za njegovo delo na področju izgradnje in obnove sakralne kulturne dediščine * 2022 - Janez Zajec, zdravnik, ob 80. obletnici življenja in 30. obletnici delovanja [[Bolniška župnija|Bolniške župnije]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - Družba Marijinih sester čudodelne svetinje, za materinsko skrb za 50 let službovanja v Papeškem slovenskem zavodu [[Papeški slovenski zavod v Rimu|Slovenik]] * 2022 - [[Lojze Peterle]], politik, pisatelj in publicist, ob 30. obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Republiko Slovenijo in Svetim sedežem za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2022 - [[Jože Krašovec]], biblicist, profesor in akademik, ob izidu katoliškega prevoda Svetega pisma po jeruzalemski predlogi v enotni knjigi za njegovo zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2023 - Jožica Marija Ličen (r. Vrčon) iz [[Karitas]] za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci * 2024 - slikar [[Alojzij Čemažar|Alojzij (Lojze) Čemažar]] (iz obrazložitve: "S svojim delom pokazal je predanost slovenskemu narodu in krajevni Cerkvi ter sodobno umetniško govorico uspešno vključil v bogoslužni prostor")<ref>{{Navedi splet|title=Alojzij Čemažar prejel odličje sv. Cirila in Metoda|url=https://katoliska-cerkev.si/alojzij-cemazar-prejel-odlicje-sv-cirila-in-metoda|website=Katoliška Cerkev v Sloveniji|accessdate=2024-05-30|language=sl|first=Katoliška|last=Cerkev}}</ref> * 2025 - [[Tiskovno društvo Ognjišče]] (ob 60-letnici izhajanja revije [[Ognjišče]] in 30-letnici oddajanja [[Radio Ognjišče|Radia Ognjišče]]) * 2025 - cerkvena glasbenica in skladateljica [[Katarina Vidmar]] (r. [[Čibej]]) za zvesto služenje Cerkvi med Slovenci == Sklici == {{sklici|1}} == Zunanje povezave == * [https://katoliska-cerkev.si/ssk/odlicje-sv-cirila-in-metoda Katoliska-cerkev.si] {{Prejemniki odličja sv. Cirila in Metoda}} [[Kategorija:Slovenska škofovska konferenca]] [[Kategorija:Odlikovanja]] [[Kategorija:Sveti Ciril in Metod]] [[Kategorija:Slovenske nagrade]] inezpjvi541ln32ujybp2rvvdlfvnmg 0 487636 6680134 5801236 2026-05-24T06:33:09Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680134 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar|name=Gordan Grlić-Radman|spouse=|signature=|party=[[HDZ]]|occupation=|residence=|nationality=[[Hrvati|hrvaška]]|alma_mater=[[Univerza v Zagrebu]]|children=3|birth_place=<!-- WD -->|image=<!-- WD -->|birth_date=<!-- WD -->|successor=|predecessor=[[Marija Pejčinović Burić]]|termend=|termstart=22. julij 2019|office=[[Minister za zunanje in evropske zadeve Republike Hrvaške]]|order=|caption=|premier=[[Andrej Plenković]]}} '''Gordan Grlić-Radman''', [[Hrvati|hrvaški]] [[diplomat]] in [[politik]], * [[6. junij]] [[1958]], [[Prisoje, Bileća|Prisoje]], [[Bosna in Hercegovina]]. Od 22. julija 2019 služi v hrvaški vladi kot minister za zunanje in evropske zadeve.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.tportal.hr/vijesti/clanak/gordan-grlic-radman-veliki-sam-optimist-volim-izazove-foto-20190718|title=Diplomat kojeg je Tuđman doveo u Hrvatsku najrječitiji je budući ministar: Veliki sam optimist, volim izazove|website=www.tportal.hr|accessdate=2019-07-20|date=2019-07-19|language=hr}}</ref> == Zgodnje življenje in izobraževanje == Grlić-Radman se je rodil v Prisojah pri Tomislavgradu v [[Socialistična republika Bosna in Hercegovina|Bosni in Hercegovini]]. Do leta 1977 je obiskoval XIV. gimnazijo v Zagrebu, leta 1982 pa diplomiral na Fakulteti za kmetijstvo [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]].<ref name="vlada"/> Leta 1991 je zaključil tudi dvoletno diplomo na šoli za upravljanje Institut für Kaderschule v [[Bern]]u v [[Švica|Švici]].<ref name="vlada"/> Leta 2002 je na Fakulteti za politične vede [[Univerza v Zagrebu|Univerze v Zagrebu]] diplomiral iz mednarodnih odnosov, leta 2007 pa tudi doktoriral z disertacijo na temo "Nevtralnost in nova evropska varnostna arhitektura".<ref name=":1">{{Navedi splet|url=http://www.crodnevnik.de/2017/06/20/novi-hrvatski-veleposlanik-u-njemackoj-postaje-goran-grlic-radman/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190309024056/http://www.crodnevnik.de/2017/06/20/novi-hrvatski-veleposlanik-u-njemackoj-postaje-goran-grlic-radman/|archivedate=2019-03-09|title=Novi hrvatski veleposlanik u Njemačkoj postaje Goran Grlić Radman – Crodnevnik.de|last=|date=|website=|language=de-DE|publisher=|accessdate=2019-03-09}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=http://a1450176.sites.myregisteredsite.com/web/pedeef/621.pdf |title=,,Neutralnost i nova europska sigurnosna arhitektura‘‘ |accessdate=2020-12-13 |archive-date=2019-07-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20190729131320/http://a1450176.sites.myregisteredsite.com/web/pedeef/621.pdf |url-status=dead }}</ref><ref name=":0">{{Navedi splet|last=Fenix|title=Novi hrvatski veleposlanik u Njemačkoj Gordan Grlić Radman u petak stiže u Berlin|url=http://fenix-magazin.de/u-petak-u-berlin-dolazi-novi-hrvatski-veleposlanik-u-njemackoj-gordan-grlic-radman/|accessdate=2019-03-08}}</ref> == Poklicna kariera == Grlić-Radman je svojo poslovno pot začel v podjetju Melior-Haefliger AG v [[Švica|Švici]], kjer je deloval med letoma 1984 in 1991. V teh letih je bil aktiven v hrvaški diaspori kot predsednik hrvaške kulturne skupnosti v Švici (1984–1988) in z Davorjem Pavuno sopokrovitelj hrvaško-švicarskega poslovnega svetovanja.<ref name="vlada">[https://vlada.gov.hr/o-vladi/clanovi-vlade/clanovi-vlade-128/gordan-grlic-radman/26402 Vlada.gov.hr]</ref><ref>[https://www.vecernji.hr/vijesti/tko-je-gordan-grlic-radman-kandidat-za-novog-ministra-vanjskih-poslova-1332919 Vecernji]</ref> Od leta 1991 do 1992 je delal kot poslovni sekretar na [[Medicinska fakulteta v Zagrebu|Medicinski fakulteti]] v Zagrebu in se prostovoljno pridružil Uradu za begunce in razseljene osebe hrvaške vlade (sodelovanje z diasporo) in za hrvaško zdravstveno službo (humanitarna pomoč).<ref name="vlada"/> == Diplomatska kariera == Od leta 1992 je Grlić-Radman pomagal pri ustanavljanju diplomatsko-konzularnih predstavništev samostojne Hrvaške v [[Bern]]u, [[Ženeva|Ženevi]] in [[Zürich]]u.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.diplomatic-council.org/leadership/dr-sc-gordan-grlic-radman |title=Diplomatic Council |accessdate=2020-12-13 |archive-date=2021-05-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210511211910/https://www.diplomatic-council.org/leadership/dr-sc-gordan-grlic-radman |url-status=dead }}</ref> Kasneje je služboval na hrvaških veleposlaništvih v [[Bolgarija|Bolgariji]] (1994–1996) in na [[Madžarska|Madžarskem]], ki jih je takrat vodil [[Zdenko Škrabalo]] (1996–1997).<ref name="BM">{{Navedi splet |url=http://www.berlinskimagazin.com/index.php/194-intervju-veleposlanik-rh-u-sr-njemackoj-dr-gordan-grlic-radman |title=Berlinski Magazin |accessdate=2020-12-13 |archive-date=2019-12-29 |archive-url=https://web.archive.org/web/20191229143351/http://www.berlinskimagazin.com/index.php/194-intervju-veleposlanik-rh-u-sr-njemackoj-dr-gordan-grlic-radman |url-status=dead }}</ref> Od leta 1997 do 2012 je na hrvaškem zunanjem ministrstvu deloval v času ministra Mateja Granića, med drugim kot vodja srednjeevropskega oddelka (2004–2009) in sekretar Donavske komisije (2011–2014). Od leta 2010 do 2012 je vodil Center za mednarodne študije.<ref name="vlada"/> Leta 2012 je Davor Ivo Stier Grlić-Radmana imenoval na mesto veleposlanika na [[Madžarska|Madžarskem]].<ref name="BM"/><ref name="vlada"/> Oktobra 2017 je bil imenovan za veleposlanika v [[Nemčija|Nemčiji]].<ref name=":0"/><ref>{{Navedi splet|title=Veleposlanik Gordan Grlić Radman predao vjerodajnice predsjedniku Steinmeieru|url=https://vijesti.hrt.hr/410513/veleposlanik-gordan-grlic-radman-predao-vjerodajnice-predsjedniku-steinmeieru|accessdate=2019-03-12}}</ref> 19. julija 2019 je ga je hrvaška vlada imenovala za naslednika [[Marija Pejčinović Burić|Marije Pejčinović Burić]] na mestu ministra za zunanje in evropske zadeve v vladi Andreja Plenkovića.<ref>[http://www.mvep.hr/en/info-servis/press-releases/gordan-grlic-radman-assumes-duty-of-foreign-minister-,32133.html MVEP.hr]</ref> == Zasebno življenje == Gordan Grlić-Radman je poročen in oče treh otrok.<ref name="vlada"/> Je [[Rimskokatoliška cerkev|rimokatolik]].<ref name="BM"/> Tekoče govori [[Nemščina|nemško]], [[Angleščina|angleško]], [[Bolgarščina|bolgarsko]] in [[Madžarščina|madžarsko]].<ref>{{Navedi splet|url=http://www.botschafter-berlin.de/kroatien/|title=Kroatien|last=|website=Botschafter in Berlin|language=de-DE|publisher=|accessdate=2019-07-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.crodnevnik.de/2017/06/20/novi-hrvatski-veleposlanik-u-njemackoj-postaje-goran-grlic-radman/|archiveurl=https://web.archive.org/web/20190309024056/http://www.crodnevnik.de/2017/06/20/novi-hrvatski-veleposlanik-u-njemackoj-postaje-goran-grlic-radman/|archivedate=2019-03-09|title=Novi hrvatski veleposlanik u Njemačkoj postaje Goran Grlić Radman – Crodnevnik.de|last=|date=|website=|language=de|publisher=|accessdate=2019-07-19}}</ref> == Sklici == {{Sklici}} {{Normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Grlić Radman, Gordan}} [[Kategorija:Bosanski Hrvati]] [[Kategorija:Hrvaški diplomati]] o6h09qeta4b27nanqt54up46t1b7gs1 0 488510 6680191 6602017 2026-05-24T10:46:41Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680191 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Human OS | Type = [[EP]] | Artist = [[Tschimy]] | Cover = tschimy_album_humanos.jpg | Released = 2. oktober 2020 | Recorded = | Studio = | Genre = [[indie pop]], [[R&B]] | Length = | Language = | Label = Ente Tapes | Producer = Tschimy Obenga | Last album = | This album = '''''Human OS'''''<br />(2020) | Next album = }} '''''Human OS''''' je debitantski [[EP]] [[Slovenci|slovenskega]] [[indie pop]] glasbenika [[Tschimy]]ja. Izšel je 2. oktobra 2020 pri založbi Ente Tapes.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os |title=Human OS by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp |archive-date=2021-01-20 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210120034116/https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os |url-status=dead }}</ref><ref name="ml1">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201977/tschimy-producent-in-kantavtor-ki-zveni-nostalgicno-in-hkrati-izjemno-sodobno/ |title=Tschimy, producent in kantavtor ki zveni nostalgično in hkrati izjemno sodobno |last=Kocijančič |first=Gregor |authorlink=Gregor Kocijančič |work=[[Mladina]] |date=16. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> Decembra 2020 je izšel še poseben EP z naslovom ''Human OS (B-Sides)'' z dodatnimi tremi pesmimi.<ref>{{navedi splet |url=https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os-b-sides |title=Human OS (B-Sides) by Tschimy |accessdate=2. 1. 2021 |work=Bandcamp |archive-date=2021-01-18 |archive-url=https://web.archive.org/web/20210118105931/https://entetapes.bandcamp.com/album/human-os-b-sides |url-status=dead }}</ref> == Glasba == Naslov albuma je [[oksimoron]], saj združuje nasprotujoča si pojma "''human''" (človek) in "''OS''" ([[operacijski sistem]]). Jaša Bužinel je glasbo na EP-ju primerjal z ameriškim ustvarjalcem [[R&B]]-ja [[Frank Ocean|Frankom Oceanom]].<ref name="ml2">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/201657/tschimy-human-os/ |title=Tschimy: Human OS |work=[[Mladina (revija)|Mladina]] |date=2. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last=Bužinel |first=Jaša}}</ref> == Kritiški odziv == {{Ocene albuma |rev1 =[[24ur.com]] |rev1score = 5<ref name="24ur">{{navedi splet |url=https://www.24ur.com/popin/glasba/tschimy-nezadrzno-spomni-na-kultnega-iva-mojzerja.html |title=Tschimy nezadržno spomni na kultnega Iva Mojzerja |last=Ambrožič |first=Matjaž |date=17. 10. 2020 | accessdate= 2. 1. 2021 |work=[[24ur.com]]}}</ref> |rev2=''[[Mladina (revija)|Mladina]]'' |rev2score = {{Rating|5|5}}<ref name="ml2"/> }} EP je bil deležen izredno pozitivnega odziva, tako v popularnih kot v bolj alternativnih medijih. Matjaž Ambrožič je EP za [[24ur.com]] ocenil z oceno "5" in Tschimyja primerjal s pevcem zabavne glasbe iz 80-ih, [[Ivo Mojzer|Ivom Mojzerjem]].<ref name="24ur"/> Dušan Bulajić je za [[Radio Študent]] o EP-ju rekel, da "Tschimy v iskanju ustvarjalskega ventila svoje frende, morda celo uteho najde prav v osebah na drugi strani zvočnika."<ref name="tb">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/tschimy-human-os-%C4%8Dunfa-missing-the-point |title=TSCHIMY: HUMAN OS + .ČUNFA: MISSING THE POINT |work=[[Radio Študent]] |last=Bulajić |first=Dušan |date=20. 10. 2020 |accessdate=2. 1. 2021}}</ref> V recenziji za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' je Jaša Bužinel o albumu pripomnil: "Produkcije, zmes emotivnega popa, seksapilnega R & B-ja in nostalgičnega neo-soula, so preprosto izvrstne. Njegov božajoči žametni glas pa je eden prepoznavnejših domačih vokalov zadnjih let."<ref name="ml2"/> Ob koncu leta je bil EP na Radiu Študent uvrščen na 3. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020, seznam najboljših slovenskih albumov leta,<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/naj-tolpe-bumov-2020 |title=Naj Tolpe bumov 2020 |date=30. 12. 2020 |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Radio Študent}}</ref> ''[[Mladina]]'' pa ga je uvrstila na seznam Naj muzika.<ref name="ml3">{{navedi splet |url=https://www.mladina.si/204029/naj-muzika/ |title=Naj muzika |work=Mladina |date=30. 12. 2020 |accessdate=2. 1. 2021 |last1=Kocijančič |first1=Gregor |author2=Borka |last3=Bužinel |first3=Jaša}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen med "ostale priporočene albume" leta 2020 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |title=Best albums of 2020 |date= |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Beehype |archive-date=2021-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211209010134/https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |url-status=dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | [[Radio Študent]] | align=center| 3. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''[[Mladina]]'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Naj muzika<ref name="ml3"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Best albums of 2020<ref name="bee"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisal Tschimy Obenga. {{track listing |headline=''Human OS'' |title1=Potihem |length1=3:08 |title2=Hera |length2=2:43 |title3=Krom |length3=2:32 |title4=Afterparti |length4=3:50 |title5=Kobra |length5=3:05 |total_length= }} {{track listing |headline=''Human OS (B-Sides)'' |title1=Anestetik |length1=5:02 |title2=Nekje vmes |length2=2:52 |title3=Exodus |length3=3:32 |total_length= }} ==Zasedba== * [[Tschimy Obenga]] — vokal, produkcija, miks * Gašper Letonja — mastering ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Albumi leta 2020]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] {{italic title}} d5ytbecr6y7tl1mfh0my2cv8ebpcna0 0 492841 6680196 6573941 2026-05-24T11:00:34Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680196 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = I. | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Širom]] | Cover = sirom_album_i.jpg | Released = 12. januar 2016 | Recorded = | Studio = studio Iztoka Zupana<br><small>([[Posavec]])</small>| Genre = [[avantgardna glasba|avantgardni]] [[ljudska glasba|etno]] | Length = | Label = [[ZARŠ]] | Producer = Iztok Zupan | Last album = | This album = '''''I.'''''<br />(2016) | Next album = ''[[Lahko sem glinena mesojedka]]'' <br />(2017) | }} '''''I.''''' je debitantski [[studijski album]] slovenske [[avantgardna glasba|avantgardne]] [[ljudska glasba|etno]] glasbene skupine [[Širom]], ki je izšel 12. januarja 2016 pri [[Založba Radia Študent|Založbi Radia Študent]].<ref name="bc">{{Navedi splet |url=https://zars.bandcamp.com/album/i |title=I. by Širom |accessdate=25. 2. 2021 |work=Bandcamp}}</ref> ==Kritiški odziv== Odziv na album je bil pozitiven. V recenziji za [[Radio Študent]] je Sara Korošec album oklicala za "izdajo, ki razkriva osebno ter odkriva nove svetove in je upravičeno osvetljen biser slovenske glasbene krajine, kljub ali pa ravno zaradi vseh zgrešenih poizkusov opredeljevanja 'slovenskosti'".<ref>{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/%C5%A1irom-i |title=I. |author=Korošec, Sara |date=6. 1. 2016 |accessdate=25. 2. 2021 |work=Radio Študent}}</ref> [[DJ Borka|Borka]] pa je za ''[[Mladina (revija)|Mladino]]'' zapisal: "Plošček ''I.'' na prvi posluh zveni povsem folkaško, a je veliko več. Je kraljestvo akustike, vijugasta, a ušesu mehka cesta od senzibilnega brenkanja do močnega tapkanja, tehnološko ljudsko, v prijemih sodobno. "<ref name="ml">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/%C5%A1irom-i |title=Širom: I. |author=[[DJ Borka|Borka]] |date=19. 5. 2017 |accessdate=25. 2. 2021 |work=[[Mladina]]}}</ref> Ob koncu leta je bil vključen na seznam Naj (domače) tolpe bumov 2016, in sicer na 3. mesto.<ref name="rs">{{navedi splet |url=http://radiostudent.si/glasba/100-decibelov/naj-doma%C4%8De-tolpe-bumov-2016 |title=Naj (domače) tolpe bumov 2016 |date=27. december 2016 |accessdate=28. december 2016 |author= |work=Radio Študent}}</ref> S strani spletne revije ''Beehype'' je bil album izbran za 4. najboljši domači album leta.<ref name ="hm">{{navedi splet |url = http://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |title = Best of 2016 |accessdate = 7. januar 2017 |work = Beehype |archive-date = 2020-11-12 |archive-url = https://web.archive.org/web/20201112040259/https://beehy.pe/best-of-2016/slovenia-3/ |url-status = dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | [[Radio Študent]] | align=center| 3. | Naj (domače) tolpe bumov 2016<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | align=center| 4. | Best of 2016<ref name="hm"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi so napisali Ana Kravanja, Samo Kutin in Iztok Koren.<ref name="bc"></ref> {{track listing |title1=Samotni mora dehteti |length1=5:32 |title2=Svetlobni prelaz čez vrnitev |length2=15:31 |title3=Trilogija |length3=17:44 |title4=Mehki koraki rjovenja |length4=7:27 |title5=Vsak dan je jutri nov dan |length5=2:12 |total_length= }} ==Osebje== ;Širom * Ana Kravanja * Samo Kutin * Iztok Koren ;Tehnično osebje * Iztok Zupan – snemanje, produkcija, miks, mastering * Marko Jakše – avtor naslovnice * Nada Žgank – fotografija * Eva Kosel – oblikovanje ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi leta 2016]] [[Kategorija:Albumi skupine Širom]] {{italic title}} gp0udut1s2ucohukrsr8t3u6cr9dci6 0 494555 6680176 6573963 2026-05-24T09:36:52Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680176 wikitext text/x-wiki {{Album infobox | Name = Hentai, spid & emo pank! | Type = [[studijski album]] | Artist = [[Ružno pače]] | Cover = ruzno-pace_album_hentai.jpg | Released = 27. oktober 2020 | Recorded = | Studio = | Genre = [[pop punk]], [[elektropop]], [[emo]] | Length = 25:12 | Language = hrvaščina | Label = samozaložba | Producer = | Last album = | This album = '''''Hentai, spid & emo pank!'''''<br />(2020) | Next album = {{Singles |Name = Hentai, spid & emo pank! |Type = studio |single 1 = Oči crvene | |single 1 date = 19. november 2020<ref>{{YouTube|xW5OCD6U_Rw}}</ref> | |single 2 = Hoću da mi cijeli svijet popuši k***c | |single 2 date = 24. november 2020<ref>{{YouTube|UAoAaZKFh4U}}</ref> | }}}} '''''Hentai, spid & emo pank!''''' (stilizirano kot '''''Hentai, Spid & Emo Pank!''''') je debitantski [[studijski album]] slovenskega [[pop rock]] [[glasbeni producent|glasbenega producenta]] [[Ružno pače|Ružnega pačeta]], ki je izšel 27. oktobra 2020 v samozaložbi.<ref name="tb"> {{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/tolpa-bumov/ru%C5%BEno-pa%C4%8De-hentai-spid-emo-pank |title=RUŽNO PAČE: HENTAI, SPID & EMO PANK! |author=Trebežnik, Jernej |date=16. 11. 2020 |accessdate=20. 3. 2021 |work=[[Radio Študent]]}}</ref><ref name="ml"> {{navedi splet |url=https://www.mladina.si/203300/hentai-spid-in-emo-pank/ |title=Hentai, spid in emo pank |author=[[Gregor Kocijančič|Kocijančič, Gregor]] |date=4. 12. 2020 |accessdate=20. 3. 2021 |work=[[Mladina (revija)|Mladina]]}}</ref> ==Naslov== Naslov govori o [[hentai]]ju, narisani [[pornografija|pornografiji]] (v obliki [[manga]] ali [[anime]]), ki izvira iz [[Japonska|Japonske]], o "spidu" (izraz za [[amfetamin]]) in [[emo]] [[punk|pank]]u. Jernej Trebežnik je za [[Radio Študent]] album opisal kot "simptom sodobne, globalizirane, potrošniške kulture v dobrem in slabem, kot tvoj najljubši junk food, kot epizoda bizarnega reality showa, kot skrolanje po Instagramu, kot hentai, spid in emo pank pač".<ref name="tb"/> Opisani fenomeni so viri kratkoročnega [[hedonizem|hedonističnega]] užitka v tekmi za posameznikovo pozornost. ==Kritiški odziv== Odziv na album je bil pozitiven. V recenziji za [[Radio Študent]] je Jernej Trebežnik o albumu zapisal: "Tudi če nekateri komadi nimajo zares dolgega roka trajanja, kljub temu pritiskajo na prave gumbe, da lahko še v zahtevnem poslušalcu vsaj za nekaj trenutkov sprostijo prepotrebne dozice serotonina."<ref name="tb"/> Za ''Odzven'' ([[SIGIC]]) pa je Jaša Bužinel pripomnil: "Bolj kot za trenutek presežne nove kreativnosti oziroma vpeljevanja svežih pristopov gre v primeru Ružnega Pačeja za zeitgeitovski moment zlitja spletne kulture memov in aktualne oživitve pop punka v neko regionalno specifično formo, ki uspešno naslavlja balkansko najstniško publiko."<ref>{{navedi splet |url=http://www.sigic.si/regionalni-fenomen-globalnega-pop-punk-preporoda.html |title=Regionalni fenomen globalnega pop punk preporoda |date=12. 11. 2020 |accessdate=20. 3. 2021 |author=Bužinel, Jaša |work=[[SIGIC]]}}</ref> Na [[Radio Študent|Radiu Študent]] je bil album uvrščen na 10. mesto na seznam Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020, seznam najboljših slovenskih albumov leta.<ref name="rs">{{navedi splet |url=https://radiostudent.si/glasba/komentar-na-glasbo/naj-tolpe-bumov-2020 |title=Naj Tolpe bumov 2020 |date=30. 12. 2020 |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=[[Radio Študent]]}}</ref> Na mednarodnem portalu ''Beehype'' je bil uvrščen med "ostale priporočene albume" leta 2020 iz Slovenije.<ref name="bee">{{navedi splet |url=https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |title=Best albums of 2020 |date= |accessdate=31. 12. 2020 |author= |work=Beehype |archive-date=2021-12-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20211209010134/https://beehy.pe/best-albums-of-2020/?fbclid=IwAR3AQkThgprhjH6LLGW8aGGghSEmApGgjsmr_7K9SGnSCBf3RXNZ28Ug-v4 |url-status=dead }}</ref> ===Priznanja=== {|class="wikitable" |- ! objava ! uvrstitev ! seznam |-Ad | [[Radio Študent]] | align=center| 10. | Domače naj Tolpe bumov™ leta 2020<ref name="rs"></ref> |-Ad | ''Beehype'' | style="background: #ececec; color: grey; vertical-align: middle; text-align: {{{align|center}}}; {{{style|}}}" class="table-na" <!-- -->| – | Best albums of 2020<ref name="bee"></ref> |} == Seznam pesmi == Vse pesmi je napisal Žan Pasarić. {{track listing |title1=Lav song |length1=3:02 |title2=Volim tebe mrzim sebe |length2=3:16 |title3=Buraz nema nikog douma |length3=3:00 |title4=Oči crvene |length4=3:33 |title5=Nema škole bez alkohola |length5=3:44 |title6=Ispod mosta |length6=3:16 |note6=feat. Goca R.I.P. |title7=Bebo daj odjebi |length7=2:27 |note7=feat. Lil Sjena |title8=Hoću da mi cijeli svijet popuši kurac |length8=2:54 |total_length=25:12 }} ==Osebje== * Žan Pasarić – vokal, kitara, programiranje ==Sklici== {{sklici}} [[Kategorija:Debitantski albumi]] [[Kategorija:Albumi leta 2020]] [[Kategorija:Slovenski albumi]] {{italic title}} 8sgm7yyulcu8f68qhivpqqgjoxluxjl 0 496634 6679962 6184990 2026-05-23T17:05:04Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679962 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reuss | native_name = {{native name|gsw|Rüüss}} | image = Kapellbrucke in Lucerne.jpg | image_size = | image_caption = Reuss v [[Luzern|Luzernu]] | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Švica]] | subdivision_type2 = Kanton | subdivision_name2 = [[kanton Uri|Uri]], [[kanton Luzern|Luzern]], [[Aargau]] | subdivision_type3 = Naselja | subdivision_name3 = [[Andermatt]] (UR), [[Göschenen]] (UR), [[Altdorf, Uri|Altdorf]] (UR), [[Luzern]] (LU), [[Bremgarten, Aargau|Bremgarten]] (AG) | source1_location = Furkareuss, nad prelazom Furka, Uri | source1_coordinates= {{coord|46.56341|8.43259|region:CH-UR|format=dms}} | mouth_location = [[Aare]] pri Windisch / Gebenstorf, Aargau | mouth_coordinates = {{coord|47.4909|8.23193|region:CH-AG|format=dms|display=inline,title}} | length = 164,4 km | source1_elevation = 2640 m | mouth_elevation = 229 m | discharge1_location= Mellingen | discharge1_min = 93 m³/s (MNQ 1935-2013),<br />28,6 m³/s (NNQ, 2006) | discharge1_avg = 140,4 m³/s (MQ 1935-2013) | discharge1_max = 179 m³/s (MHQ 1935-2013),<br />854 m³/s (HHQ, 2005) | progression = Aare→ Ren→ Severno morje | tributaries_left = Göschener Reuss, Meienreuss, Engelberger Aa (Vierwaldstadtsko jezero), Sarner Aa, Kleine Emme | tributaries_right = Gotthardreuss, Unteralpreuss, Chärstelenbach, Schächen, Muota (Vierwaldstadtsko jezero), Lorze, Jonenbach | waterbodies = [[Vierwaldstadtsko jezero]], Flachsee | basin_size = 3426 km2<ref name=catchment>Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km²" [https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en Sub-catchment area number 94738] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170621204401/https://api3.geo.admin.ch/rest/services/ech/MapServer/ch.bafu.wasser-teileinzugsgebiete_2/94738/extendedHtmlPopup?lang=en |date=2017-06-21 }}, Catchment area size [km²] 3425.54.</ref> }} '''Reuss''' (švicarsko nemško ''Rüüss'') je [[reka]] v [[Švica|Švici]]. Z dolžino 164 kilometrov in [[porečje]]m 3426 kvadratnih kilometrov je četrta največja reka v Švici (za [[Ren]]om, [[Aare]] in [[Rona|Rono]]). Zgornja Reuss tvori glavno dolino kantona Uri. Potek spodnje Reuss poteka od Vierwaldstadtskega jezera do sotočja z Aare pri [[Brugg]]u in Windischu. Reuss je ena od štirih večjih rek, ki izvirajo v regiji Gotthard, skupaj z Renom, reko [[Ticino]] in Rono. == Geografija == === Potek === [[File:Urseren.jpg|thumb| Furkareuss v dolini Urseren]] [[File:Picswiss TI-15-37.jpg|thumb|Teufelsbrücke v [[Soteska Schöllenen|soteski Schöllenen]]]] [[File:SBB Re 6-6 Re 4-4 Gurtnellen.jpg|thumb| Reuss blizu Gurtnellena]] [[File:Luftbild Reussdelta Uri.jpg|thumb| Reuss vstopa v Vierwaldstadtsko jezero]] [[Image:Luzern - Rathaussteg II.JPG|thumb|Mestna hiša]] [[Image:Luzern asv2022-10 Nadelwehr img2.jpg|thumb|Iglični jez regulira jezersko vodo]] [[File:BDWM Be 4-8 Reussbrücke Bremgarten I.jpg|thumb|Most za železnico Bremgarten-Dietikon blizu Bremgartna]] [[File:Aare - Reuss - Gebenstorf IMG 6754.jpg|thumb|Sotočje z [[Aare]] pri "Wasserschloss"]] Gotthardreuss izvira v masivu Gotthard, izvira iz Lago di Lucendro (rezervoar zgrajen leta 1947; nadmorska višina 2134 m) v [[Kanton Ticino|kantonu Ticino]] in prehaja v kanton Uri pri Brüggbodnu (1910 m). Furkareuss izvira vzhodno od prelaza [[Furka (prelaz)| Furka]] iz Schwärziseeli in tvori dolino, imenovano Urseren, mimo naselja Realp na 1540 m. Gotthardreuss in Furkareuss se združita pri Hospentalu (1452 m). Nizvodno od [[Andermatt]]a (1432 m) Reuss prehaja skozi [[soteska Schöllenen|sotesko Schöllenen]] pod legendarnim Hudičevim mostom (''Teufelsbrücke''). Pri Göschenenu (1102 m) se reki pridruži še Göschenerreuss. Od tod tvori glavno dolino kantona Uri, ki poteka skozi naselja Wassen (840 m), Gurtnellen (711 m), Silenen (500 m) in skozi Erstfeld (471 m), mimo Attinghausna in Altdorfa (452 m), kjeri se priključi najjužnejšemu delu Vierwaldstadtskega jezera (Urnersee) med Flüelenom in Seedorfom (434 m). Reuss zapusti jezero približno 20 km severozahodno, v mestu Luzern. Pomembni mostovi v Luzernu so [[Kapellbrücke]], prvič zgrajen leta 1333, obnovljen leta 1993 in [[Spreuerbrücke]], zgrajen leta 1408. Igelni jez, ki leži tik gorvodno od Spreuerbrücke, vzdržuje vodostaj. Kleine Emme prejme od Entlebucha pri Emmenu (432 m). Od tu teče proti severovzhodu skozi Buchrain, Root, Gisikon in Honau, dolvodno od Honaua (402 m) pa zapusti kanton Luzern in zdaj tvori mejo med Aargauom in Zugom, mimo Dietwila (Aargau), Risch-Rotkreuz (Zug), Oberrüti (Aargau) in Sins (Aargau), Hünenberg (Zug) in Mühlau (Aargau). Lorze prejme od jezera Zug dolvodno od Maschwandna. Nižje od tega sotočja Reuss tvori mejo med Aargauom in Zürichom, mimo Merenschwanda (Aargau, 389 m) in Ottenbacha (Zürich, 384 m) in vstopi v Aargau nižje od Ottenbacha. Znotraj Aargaua Reuss teče mimo krajev Aristau, Jonen, Rottenschwil, Unterlunkhofen, Hermetschwil-Staffeln, tu tvori Flachsee (380 m) in naprej do naselja Zufikon, Bremgarten (370 m). Reussbrücke v Bremgartnu je bil prvič zgrajen c. 1270, prvič omenjen 1281 (lesen most obnovljen 1953-1957). Od Bremgartna Reuss vijuga med vasmi Eggenwil, Fischbach-Göslikon, Künten, Niederwil, do Stettena (352 m), teče mimo Tägeriga, Mellingena (350 m), Birrharda (340 m), Mülligena, Birmenstorfa in med Windisch in Gebenstorf, kjer se je končno pridruži Aare tik ob Bruggu, na 327 m. Po sotočju se reka nadaljuje kot Aare, ki se pri [[Koblenz]]u izliva v [[Ren]. === Porečje === [[Porečje]] 3426 km2<ref> Federal Office for the Environment FOEN, "Topographical catchment areas of Swiss waterbodies 2km2" Sub-catchment area number 94738, Catchment area size [km2] 3425.54.</ref> približno pokriva osrednjo Švico. Porečje reke Zgornji Reuss vključuje skoraj celoten kanton Uri (z izjemo Urner Boden in v zgornjem delu Gotthardreussa del Ticina (občina Airolo). Najvišja točka drenažnega bazena je vrh Dammastock, na nadmorski višini 3630 m. Porečje reke Spodnji Reuss dodaja povodja drugih pritokov Vierwaldstadtskega jezera, pa tudi porečja Kleine Emme, vključno z večino kantonov Nidwaldna in Obwaldna, ter delov Schwyza, Luzerna in Zuga. Nad Luzernom nadaljnji pritoki dodajajo druge dele Zuga ter dela kantonov Zürich in Aargau. === Pritoki === Reuss in njegovi pritoki, z dolžino in povodjem, od ust do izvira (nepopolno): :'''''Reuss''''' - 164 km - 3,426 km² ::Mülibach - 8 km² (pri Mellingen) ::Jonen – 46 km² ::[[Lorze]] – 390 km² (pri Reussspitz, Hünenberg) ::Sinserbach – 16 km² (pri Sins, Switzerland|Sins) ::Ron - 22,5 km² (pri Gisikon) ::Kleine Emme - 58 km – 477 km² (pri Emmenbrücke) :''[[Vierwaldstadtsko jezero]]'' - 113,6 km²<ref>Lake's surface area</ref> - 2.238 km²<ref>Catchment area at outflow including lake's surface area</ref> (pri Luzernu, iztok Reuss) ::Würzenbach - 7.7 km – 39 km2 (pri Luzernu) ::Sarner Aa/Dreiwässerkanal/Aa/Lauibach - 28 km – 267 km² (pri Alpnachstadu) ::Melbach – 18 km2 (pri Ennetmoosu) ::Engelberger Aa - 50 km – 230 km² (pri Buochsu) ::Muota – 316 km² (pri Brunnenu) ::Isitalerbach – 60 km² (blizu Isletena) ::Altdorfer Dorfbach (pri Altdorf, Uri|Altdorf) :''Zgornji Reuss'' – 832 km² (pri Seedorfu v jezero) ::Schächen – 109 km² (pri Attinghausenu) ::Alpbach – 32 km2 (pri Erstfeldu) ::Kärstelenbach – 116 km² ::Meienreuss – 71 km² ::Göschenenalpreuss – 92 km² (pri Göschenenu) ::Unteralpreuss (pri Andermattu) == Zgodovina == === Ime === [[Ptolemaj]] piše predgermansko ime reke kot ''Silana'' (od koder ime Silenen).<ref>Reichert (1968): "zur Zeit des P. hatte für die Reuß noch ihr vorgerm. Name, ''Silana'', gegolten (1, 240ff.; 2, 145ff.)."</ref> Germansko ime je izpričano kot ''Rusa'', ''Rusia'' iz 9. stoletja (včasih zabeleženo kot ''Ursa'' v zgodnjem modernem obdobju, prim. dolina ''Urseren'')<ref name=Reichert>H. Reichert, "Riousiaoua" in Hoops (ed.), ''Reallexikon der germanischen Altertumskunde'' 25 (1968), [https://books.google.ch/books?id=j7cXiqNmd1EC&pg=PA27&lpg=PA27 p. 27].</ref>, iz zgodnje germanskega ''*Rūsi'', ''*Rūsjō-''. Greule (1982) to ime razlaga kot staroevropski hidronim, ki je neposredno soroden z ''Riß''.<ref>Greule, Albrecht, '' Riusiava, Riß und Reuß'', Blätter für Oberdeutsche Namenforschung, 19 (1982). Albrecht Greule, ''Deutsches Gewässernamenbuch: Etymologie der Gewässernamen und der zugehörigen Gebiets-, Siedlungs- und Flurnamen'', Walter de Gruyter (2014), [https://books.google.ch/books?id=rqboBQAAQBAJ&pg=PA434#v=onepage&q&f=false 434f.]</ref> Zaradi Ptolemajevega zapisa o predgermanskem imenu ''Silana'' je možno, da je bil le del reke v antiki znan kot ''*Rūsi''; ''*Rūsi'' je razlagano kot povsem germansko ime, uvedeno z germansko naselbino v zgodnjem srednjeveškem obdobju, izpeljanka iz starovisokonemške [[:wikt: ''rūsa'', ''riusa'']] – '[[vrša]]'. === Zgornja reka Reuss === Do 13. stoletja je bila soteska Schöllenen neprehodna in je dolino Urseren ločevala od Urija. Urseren je bila dostopna prek prelaza Furka in [[Oberalp (prelaz)| Oberalp]] in je bila pod vplivom škofije Chur. Glavno poselitveno območje Urija je bila ravnica rečnega izliva Altdorf (Reussebene). Naselja so se po navadi tvorila na obeh straneh reke, sama reka pa je bila pogosto sprejeta kot skupna ali župnijska meja.<ref>[https://hls-dhs-dss.ch/de/articles/008771/2011-12-23/] Reuss, Anne-Marie Dubler, Hans Stadler, 2011</ref> Soteska Schöllenen je bila v 1230-ih prehodna in je odprla dostop do prelaza Gotthard. To je imelo za posledico neizmerno povečanje strateške vrednosti doline Reuss, kar se kaže v podelitvi [[cesarska neposrednost|cesarske neposrednosti]] Uriju in v širšem političnem ozadju temeljev [[Stara švicarska konfederacija|Stare švicarske konfederacije]]. Reuss je bila kanalizirana med Attinghausenom in Altdorfom v letih 1850–1863 in do izliva v letih 1900–1912, kar je znatno povečalo obdelovalne površine na Reussovi planoti. Manjša rečna delta je bila obnovljena leta 1985. Po poplavi leta 1987 so bili v letih 1995–1999 zgrajeni izboljšani protipoplavni ukrepi. V soteski Schöllenen je bila zgrajena majhna hidroelektrarna za gradnjo [[Predor Gotthard|predora Gotthard]] leta 1875. Večje hidroelektrarne so bile zgrajene v Amstegu (1922), Wassenu (1949) in Göschenenu (1962). === Spodnja reka Reuss === Spodnja reka Reuss teče vzdolž niza nekdanjih [[ledeniško jezero|ledeniških jezer]]. Naselja ob reki so bila zgrajena na stranskih [[morena]]h, sama struga pa je bila močvirnata in poplavljena, zato neprimerna za naselitev. Najstarejši rečni prehodi so ob končnih morenah med nekdanjimi ledeniškimi jezeri. Dolina reke Reuss je bila v 14. stoletju pod habsburško oblastjo. V 15. stoletju je Reuss postala meja med ozemlji Švicarske konfederacije, leta 1429 med Luzernom in Zürichom, kasneje pa med Zugom, Zürichom in kondominijem Freie Ämter, med Freie Ämter in Badnom ter med Badnom in Bernom. Reuss je nižje od Ottenbacha, z nastankom tega kantona, leta 1803 ležala v Aargauu. Reuss je imela v poznem srednjeveškem obdobju status 'proste cesarske ceste' (''freie Reichsstrasse''). Do leta 1798 so bile za ohranjanje plovnosti reke odgovorne kantonalne oblasti (''Reussherren'' iz Luzerna in Zuga). Reuss je bila pomembna kot plovna pot za promet med Luzernom in Zurzachom ter prek reke Aare do Basla, vse do gradnje tranzitnih cest v 18. stoletju. Rečni prehodi s trajekti so bili v srednjeveškem obdobju pri Lunkhofnu (omenjen 1160), Windischu, Sinsu, Mühlauu, Oberrütiju in Dietwilu. Prehod pri Lunkhofnu je bil na glavni poti od Züricha do Berna. Mostovi čez Reuss so bili v Luzernu, v Bremgartenu (1230), Mellingenu (omenjen 1253) in Gisikonu (1432). Leta 1528 so katoliški kantoni blokirali trgovske poti čez reko Reuss za protestantske kantone, trgovina med Zürichom in Bernom pa je bila preusmerjena skozi Windisch. Ker so bili trajekti in mostovi vir dohodka, so gradnji novih prehodov v zgodnjem modernem obdobju nasprotovali, zgrajen je bil le en nov most, ki ga je Zug naročil pri Sinsu (1640). Novi mostovi so bili zgrajeni šele po propadu Stare švicarske konfederacije, npr. v Windishu (1799), Ottenbachu (1864) in Mühlau (1940). Do konca 20. stoletja je bilo več kot ducat prečkanj Spodnje reke Reuss, vključno s številnimi železniškimi in avtocestnimi mostovi. Projekta za kanalizacijo v letih 1648 (Hans Condard Gyger) in 1809 (Johann Gottfried Tulla) nista bila realizirana. Leta 1840 je Aargau z omejenim vplivom zgradil nekaj regulacij. Obsežen projekt rečnega inženirstva je bil zaključen med 1971–1985 (''Reusstalsanierung''). Hidroelektrarna v Bremgartnu-Zufikonu je bila zgrajena leta 1893 in razširjena leta 1975 (rezervoar Flachsee). == Sklici == {{sklici}} ==Zunanje povezave== {{Commons category|Reuss River}} *Trenutni pretok, ravni vode, temperatura:: **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2087.html#aktuelle_daten (Uri)] (1426 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2056.html#aktuelle_daten Seedorf (Uri)] (437 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2152.html#aktuelle_daten Lucerne-Geissmattbrücke] (431 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2110.html#aktuelle_daten Mühlau (Aargau), Hünenberg (Zug)] (389 m) **[http://www.hydrodaten.admin.ch/en/2018.html#aktuelle_daten Mellingen (Aargau)] (344 m) {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Švici]] sc8fiq3yp9di0mdg97lq879satguvfi 0 497219 6679961 6279034 2026-05-23T17:04:21Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679961 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Narva | native_name = {{native name list |tag1=et|name1=Narva jõgi |tag2=ru|name2=Нарва}} | name_other = | name_etymology = | image = Narva_jõgi_1999.jpg | image_size = | image_caption = Narva teče med [[Hermannov grad, Narva|Hermannovim gradom]] in trdnjavo Ivangorod | map = Narva basin map.svg | map_size = | map_caption = Karta reke Narva jezera Peipsi | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = {{hlist|[[Estonija]]|[[Rusija]]}} | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type3 = | subdivision_name3 = | subdivision_type4 = | subdivision_name4 = | subdivision_type5 = mesta | subdivision_name5 = Narva, Ivangorod, Narva-Jõesuu | length = 77 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location= | discharge1_min = | discharge1_avg = 400 m3/s | discharge1_max = | source1 = jezero Peipsi | source1_location = | source1_coordinates= {{coord|58|59|14|N|27|43|50|E|display=inline}} | source1_elevation = 30 m | mouth = zaliv Narva v Finskem zalivu | mouth_location = | mouth_coordinates = {{coord|59|28|14|N|28|02|37|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | waterfalls = | river_system = | basin_size = 56.225 km2 | tributaries_left = Jaama, Poruni, Mustajõgi | tributaries_right = Plyussa, Rosson | custom_label = porečje | custom_data = Rusija (62,9 %), Estonija (30,5 %), Latvija (6,6 %),<ref>{{cite journal |last=Nõges |first=Peeter |author2=Järvet, Arvo |year=2005 |title=Climate driven changes in the spawning of roach and bream in the Estonian part of the Narva River basin |journal=Boreal Environment Research |volume=10 |url=http://www.borenv.net/BER/pdfs/ber10/ber10-045.pdf |access-date=2021-04-18 |archive-date=2015-09-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150923193739/http://www.borenv.net/BER/pdfs/ber10/ber10-045.pdf |url-status=dead }}</ref> [[Belorusija]] (zanemarljivo)^{(glej zemljevid)} }} Reka '''Narva''' ({{jezik-et|Narva jõgi}}; {{jezik-ru|Нарва}}), prej tudi '''Narova''', teče 77 kilometrov proti severu v [[Baltsko morje]] in je po iztoku največja estonska reka. Podobna dolžina ozemlja daleč na jug, skupaj z njo in veliko daljšim vmesnim jezerom, tvori mejo med [[Estonija|Estonijo]] in [[Rusija|Rusijo]]. Omenjeno dolgo jezero, ki ga reka drenira, je jezero Peipus. Jezero predvsem odvaja precej daljšo rusko reko Velikaja in veliko razpršeno drenažno porečje v obeh državah. Reka je dala ime [[Narva kultura|Narva kulturi]] in mestu [[Narva]], ki leži nasproti ruskemu mestu Ivangorod. Na obali je del letovišča Narva-Jõesuu. Ustje je posebej odprto proti zalivu Narva v Finskem zalivu, ki gleda proti zahodu. Ima drugi največji izpust v Finski zaliv. Največji izpust je [[Neva]], ki je na četrtem mestu med evropskimi rekami. == Etimologija == Etimologija toponima ''Narva'' ni jasna, po najpogostejši teoriji pa izhaja iz [[vepski jezik|vepske]] besede ''narva'', ki pomeni slap ali potok.<ref>{{navedi splet |url=http://www.narvamuuseum.ee/?next=kujunemine&lang=eng&menu=menu_ajalugu |title=Formation of city |access-date=2009-01-11 |publisher=Narva Museum}}</ref> Vepski jezik (znan tudi kot vepsijski; domače ''vepsän kelʹ'', ''vepsän keli'' ali ''vepsä''), ki ga govorijo Vepsi (znan tudi kot Veps), spada v finsko skupino uralskih jezikov. Veps je v tesni zvezi s finsko in karelsko pisavo tudi z latinsko pisavo. == Geografija == Reka Narva izvira na severovzhodnem koncu jezera Peipus, blizu vasi Vasknarva (Estonija) in Skjamja (Rusija). Na zgornjem delu reke je še nekaj majhnih vasic, na primer Permisküla in Kuningaküla na estonski strani in Omuti na ruski strani, toda so do mesta Narva obale reke večinoma gozdnate ali močvirnate. Reka je zajezena pred vstopom v Narvo in Ivangorod ter tvori zbiralnik Narva, ki se razteza do 38 kilometrov navzgor.<ref>{{navedi splet |url=http://www.loodusajakiri.ee/eesti_loodus/index.php?id=230 |title=Sada aastat Narva jõe äravoolu mõõtmisi |access-date=2009-01-11 |work=Eesti Loodus|language=et}}</ref> Narva se izliva v zaliv Narva blizu estonskega mesta Narva-Jõesuu, tretje največje naselje ob reki. Pljusa je največji pritok, ki se Narvi pridruži pri rezervoarju Narva z desne. === Slapišče === Med jugovzhodnim delom mesta Narva in ostalim, ki gleda proti ruskemu mestu Ivangorod, reka teče čez [[Baltski klint]] in tvori slapišče Narva, v preteklosti najmočnejše v Evropi.<ref name=suuroja>{{navedi knjigo |last= Suuroja |first= Kalle |title=Põhja-Eesti klint |publisher=Eesti Geoloogiakeskus |year= 2005 |isbn= 9985-815-53-X|language=et}}</ref> Preden voda doseže slapišče, jo otok Kreenholm razdeli na dve veji, zato je slapišče sestavljeno iz dveh krakov. Slapišče Kreenholm, zahodno od otoka, je široko 60 metrov in visoki 6,5 metra z več terasami. Slapišče Joala na vzhodu je široko 110 metrov in se enakomerno spušča. Mednarodna meja sledi slednjemu. Od ustanovitve zbiralnika Narva, leta 1955, je slapišče običajno skoraj suho, vendar voda v njem teče nekaj dni vsako leto. Obmejno območje in večina zahodnega brega je zasebno zaprto industrijsko zemljišče, ki pripada Krenholm Manufacturing Company. == Zgodovina == Narva je bila uporabljena kot trgovska pot v vikinški dobi, od 5. do 11. stoletja. To je bila veja [[Trgovska pot od Varjagov do Grkov|trgovske poti od Varjagov do Grkov]].<ref>{{navedi splet |url=http://tourism.narva.ee/?mid=60 |title=Narva - History |access-date=2009-02-13 |archive-date=2014-12-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20141228183418/http://tourism.narva.ee/?mid=60 |url-status=dead }}</ref> Narva je bila stoletja pomembna mejna reka. Od 13. stoletja je bila meja srednjeveške Livonije in Novgorodske republike.<ref name=selart>{{cite journal |last=Selart |first=Anti |author-link= |year=1996 |title=Narva jõgi - Virumaa idapiir keskajal |journal=Akadeemia |volume=8 |issue=12 |language=et}}</ref> Čeprav je bila Narva v prejšnjih obdobjih del večjega varovalnega pasu med obema ozemljema, je postopoma reka nastala kot natančna meja. [[Grad]]ovi, zgrajeni na rečnih bregovih ([[Hermannov grad, Narva|Hermannov grad]], ustanovljen v začetku 14. stoletja, trdnjava Ivangorod, ustanovljena leta 1492 in grad Vasknarva, prvič zgrajen v 14. stoletju) so bili med glavnimi razlogi za to. Pogodbe iz 15. stoletja med Livonskim redom in Novgorodsko republiko, kasneje Carstvom Rusije, so prav tako priznavali Narvo kot mejo. V 17.. stoletju v času švedske Estonije, ko je bila tudi Ingria del Švedske, se je pomen reke kot meje zmanjšal. V času Ruskega imperija, od konca velike severne vojne do ustanovitve Republike Estonije leta 1918, je bila Narva meja gubernije Estonije in gubernije Sankt Peterburg, z izjemo mesta Narva, ki je bilo del slednjega. S Tartujsko pogodbo, podpisano leta 1920, je estonsko-ruska meja potekala nekoliko vzhodneje od reke, do 10 kilometrov, zlasti pa je bilo mesto Ivangorod dodeljeno Estoniji. Leta 1944 je bilo nekdanje estonsko ozemlje vzhodno od reke preneseno v rusko SFSR in tako je bila Narva ustanovljena kot vzhodna meja Estonske SSR, notranje meje znotraj ZSSR. Leta 1991 je ista meja dejansko postala meja med Estonijo in Rusijo. Čeprav od takrat še ni bila ratificirana nobena uradna mejna pogodba<ref>{{navedi novice |title=Russian-Estonian border agreement will be ratified |work=New Europe |date=22 September 2007 |access-date=13 February 2009 |url=http://www.neurope.eu/articles/78037.php |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110722032446/http://www.neurope.eu/articles/78037.php |archive-date=22 July 2011}}</ref>, je danes Narva vzhodna meja [[Evropska unija|Evropske unije]] in [[Schengenski sporazum|schengenskega območja]]. <gallery> File:Narva highway bridge.jpg|Cestni most Talin-Sankt Peterburg File:Narva Waterfall-3.jpg|Slapišče Joala spompladi 2010 File:Kindlused Narva jõe kaldal.jpg|Narva teče med gradom Hermann in trdnjavo Ivangorod File:Elussööta püüdmas.jpg|Ribiško tekmovanje "Narva Salmon 2014" </gallery> === Mostovi === Reko Narvo prečka le peščica mostov med Narvo in Ivangorodom. Poleg jezu zbiralnika Narva so v spodnjem vrstnem redu še: * most za pešce pod otokom Kreenholm * Talin – Sankt Peterburški železniški most * Talin – Sankt Peterburški cestni most na E20 tik ob toku gradu Hermann in trdnjave Ivangorod. Most z imenom ''Most prijateljstva'' je bil zgrajen leta 1960 in je dolg 162 metrov. == Sklici == {{sklici}} ==Literatura== *{{navedi knjigo|last= Feršel|first= Anne-Ly|title= The River Narva|url= https://www.keskkonnaamet.ee/sites/default/files/keskkonnaharidus/narva_jogi_eng_varv.pdf|access-date= 2 August 2020|year= 2010|publisher= Estonian Environmental Board|isbn= 978-9949-9057-4-4|url-status= dead|archive-url= https://web.archive.org/web/20131203013137/http://www.keskkonnaamet.ee/public/joelised_elupaigad/Narva_jogi_eng.pdf|archive-date= 3 December 2013}} == Zunanje povezave == {{Commons category}}{{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Estoniji]] [[Kategorija:Reke v Rusiji]] ex0ga6ooqic4o94a3rv87op6fmjemht 0 501627 6680069 6673773 2026-05-23T21:11:47Z Darkopet 88858 6680069 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 16 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 167 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |{{n/a}} |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |{{n/a}} |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |{{n/a}} |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] rtupmfds6170x6pu2g7futeolz8qdp8 6680071 6680069 2026-05-23T21:15:23Z Darkopet 88858 /* Seznam koncertov */ 6680071 wikitext text/x-wiki [[Slika:bestofceca_turneja.jpg|alt=ceca|thumb|343x443px|Reklamni plakat za poletni del turneje.]] Evropska turneja '''The best of Ceca''' je koncertna turneja [[Srbija|srbske]] folk-pop [[turbofolk]] pevke [[Svetlana Ražnatović|Svetlane Ražnatović]] - Cece. Turneja se je, po enoletnem premoru zaradi izbruha [[Koronavirus|koronavirusa]], začela 15. maja leta 2021 z VIP koncertom v srbskem mestu Gruža.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/504221/nakon-duze-pauze-ceca-raznatovic-odrzala-prvi-nastup-i-to-u-srcu-sumadije-atmosferu-dovela-do-usijanja-stajlingom-raspametila-sve-prisutne-video/vest/ |title=Alo.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> To je obenem tudi prva koncertna turneja, ki ni sledila izdaji nekega glasbenega albuma. Ceca je do zdaj obiskala 16 evropskih držav ter [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], v katerih je imela skupno 167 koncertov. ==Seznam koncertov== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:200px;"| Štev. obiskovalcev |- style="background:#ddd;" |- |15. maj 2021 |[[Gruža, Knić|Gruža]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Odprto prizorišče* |150*<ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/608474/ceca-raznatovic-pevacica-prvi-nastup |title=Informer.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3339521-ceca-nastupila-nakon-duze-pauze-pevacica-zagrmela-u-beloj-kombinaiji-a-dekolte-je-raj-za-oci |title=Telegraf.rs|accessdate=20. junij 2021}}</ref> |- |19. junij 2021 |[[Slatina]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Odprto prizorišče* |300*<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3713661/ceca-raznatovic-helikopter-laktasi-milorad-dodik |title=Kurir.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-milorad-dodik-oj-vojvodo-sindjelicu/enb9w5y |title=Blic.rs|accessdate=22. junij 2021}}</ref> |- |10. julij 2021 |[[Ljubovija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Drina |20.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-ljubovija-koncert/szw243n |title=Blic.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3362609-spektakl-pred-20000-ljudi-ceca-iznad-stadiona-rasterala-oblake-500-metara-odatle-nevreme |title=Telegraf.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/vesti/621748/svetlana-ceca-raznatovic-koncert-estrada-dzet-set |title=Informer.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/290422/foto-ceca-zapalila-ljuboviju-svetlana-raznatovic-odrzala-spektakularni-koncert-pred-vise-hiljada-ljudi-publika-transu |title=Republika.rs|accessdate=10. julij 2021}}</ref> |- |18. julij 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1507118/Ceca-Raznatovic-bosa-na-nastupu-u-Budvi.html |title=Mondo.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/317618/ludilo-na-top-hilu-ceca-u-belom-prvim-stihovima-zapalila-masu-u-budvi-cak-dve-nedelje-ranije-se-trazila-karta-vise-a-najveselija-u-publici-bila-je |title=Pink.rs|accessdate=19. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kodex.me/clanak/237314/ceca-stigla-u-crnu-goru-veceras-pjeva-u-budvi |title=Kodex.me|accessdate=19. julij 2021}}</ref> |- |31. julij 2021 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion malih sportova |7.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/320535/nikad-vatrenija-ceca-se-u-vrnjackoj-banji-pojavila-u-dugoj-crvenoj-haljini-sa-afro-frizurom-i-odrzala-koncert-za-pamcenje-'uspeli-smo-da-rasteramo-o |title=Pink.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/300315/video-ceca-ponovo-puni-stadione-folk-zvezda-odrzala-koncert-za-pamcenje |title=Republika.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|title=Alo.rs|accessdate=1. avgust 2021|archive-date=2021-08-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210801062836/https://www.alo.rs/zabava/estrada/529700/cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-raznatovicka-u-najizazovnijoj-haljini-do-sada-zapalila-vrnjacku-banju/vest|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-vrnjacka-banja-bosa-zastava-pun-stadion/69hy05n |title=Blic.rs|accessdate=1. avgust 2021}}</ref> |- |6. avgust 2021 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Aqua park Jugovo |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1024703/beograd-pocetak-vatromet-kraj-koncert-cece-raznatovic-kod-smedereva-blistala-ljubicastom-publika-pevala-uglas-foto-video |title=Novosti.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/301494/ceca-zablistala-na-koncertu-u-smederevu |title=Republika.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pevacica-koncert-smederevo/b8kldvf |title=Blic.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744055/ceci-pripijena-haljina-naglasila-obline-pevacica-se-pojavila-u-vreloj-toaleti-podigla-kosu-a-na-kraju-zavrsila-bosa-video |title=Kurir.rs|accessdate=7. avgust 2021}}</ref> |- |- |8. avgust 2021 |[[Svrljig]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion NK Svrljig |30.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1025225/ceca-napravila-spektakl-svrljigu-30-000-ljudi-koncertu-pevacica-blista-crvenom-kompletu-video |title=Novosti.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-svrljig-autobusi/jdjcwgr |title=Blic.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3744891/ceca-raznatovic-svrljig-koncert |title=Kurir.rs|accessdate=9. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|title=Alo.rs|accessdate=9. avgust 2021|archive-date=2021-08-09|archive-url=https://web.archive.org/web/20210809052402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/532240/ceca-odusevila-30000-ljudi-iz-tri-susedne-drzave-raznatovicka-pozvala-devojke-da-se-provedu-s-njom/vest|url-status=dead}}</ref> |- |12. avgust 2021 |[[Sokobanja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Stadion Podina |4.500<ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/323264/transformacija-folk-dive-zapanjila-sve-ceca-novim-imidzom-iznenadila-publiku-na-velikom-koncertu-pa-atmosferu-dovela-do-usijanja-video |title=Pink.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/kikice-do-pola-ledja-i-dubok-slic-ceca-u-skroz-novom-izdanju-izasla-pred-hiljade-ljudi-na-koncertu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=13. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-frizura-kikice-slic-haljina-nastup-sokobanja/q6cnc33 |title=Blic.rs|accessdate=13. avgust 2021}}</ref> |- |14. avgust 2021 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Egoist bar (na prostem) |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://zenskimagazin.mk/ceca-vo-ohrid-dojde-so-avtomobil-bez-momcheto-mazite-se-kukavici-i-site-imame-bolna-tochka |title=Zenskimagazin.mk|accessdate=15. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|title=Republika.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815070542/https://republika.mk/scena/estrada/ceca-vecherva-nastapuva-vo-ohrid-organizatorite-najavuvaat-ogranichen-broj-na-karti/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|title=Kurir.mk|accessdate=15. avgust 2021|archive-date=2021-08-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20210815102045/https://kurir.mk/scena/poznati/ceca-vo-ohrid-so-shlic-i-dlaboko-dekolte-pejachkata-namesto-so-privaten-avion-i-momcheto-pristigna-skromno-na-svojot-nastap-foto/|url-status=dead}}</ref> |- |15. avgust 2021 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/showbiz/zvezde/853671/ceca-raznatovic-i-bogdan-srejovic |title=Espreso.co.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3749155/ceca-nastup-crna-gora |title=Kurir.rs|accessdate=16. avgust 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|title=Alo.rs|accessdate=16. avgust 2021|archive-date=2021-08-16|archive-url=https://web.archive.org/web/20210816164914/https://www.alo.rs/zabava/estrada/534695/napravila-spektakl-u-crnoj-gori-publika-uglas-pevala-cecine-hitove-pevacica-dovela-atmosferu-do-usijanja-u-najvecem-klubu-na-balkanu-foto/vest|url-status=dead}}</ref> |- |23. avgust 2021 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestna promenada |15.000+<ref>{{navedi splet|url=https://jugmedia.rs/ceca-na-rostiljijadi-pevala-pred-vise-od-15-000-leskovcana/ |title=Jugmedia.rs|accessdate=24. avgust 2021}}</ref> |- |28. avgust 2021 |[[Slivnica]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion NK Slivniški geroi |5.000<ref name="#1">{{navedi splet|url=https://www.aktualenglas.info/%d0%b5%d0%ba%d1%81%d0%ba%d0%bb%d1%83%d0%b7%d0%b8%d0%b2%d0%bd%d0%be-%d0%b2-%d0%b0%d0%ba%d1%82%d1%83%d0%b0%d0%bb%d0%b5%d0%bd-%d0%b3%d0%bb%d0%b0%d1%81-%d0%b3%d1%80%d1%8a%d0%bc%d0%be%d1%82%d0%b5/ |title=Aktualenglas.info|accessdate=30. avgust 2021}}</ref> |- |9. september 2021 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Exclusive event centar |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/307739/ceca-napravila-haos-u-niksicu |title=Republika.rs|accessdate=10. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.com/vesti/61526/ceca-raznatovic-zapalila-atmosferu-u-niksicu |title=Svetplus.com|accessdate=10. september 2021}}</ref> |- |11. september 2021 |[[Kikinda]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |10.000<ref>{{navedi splet|url=http://www.kikinda.org.rs/index.php?language=cir&page=fb_vesti&id=6444 |title=Kikinda.org.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.amiradio.rs/info-servis/ceca-nastupila-na-prepunom-kikindskom-trgu/ |title=Amiradio.rs|accessdate=12. september 2021}}</ref> |- |13. november 2021 |[[Vösendorf]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1054013/ceca-bec-masovna-vakcinacija/ |title=Novosti.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3418225-ceca-napravila-nevidjenu-zurku-u-becu-bogdan-i-anastasija-najveseliji-pevali-na-sav-glas |title=Telegraf.rs|accessdate=14. november 2021}}</ref> |- |27. november 2021 |[[Norrköping]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Borgen Norrköping | 1.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-providna-cipka-i-dubok-slic-ceca-raspametila-izgledom-u-svedskoj-kad-je-izasla/5x8gvem |title=Blic.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3818503/ceca-raznatovic-nastup-svedska |title=Kurir.rs|accessdate=28. november 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|title=Cgvijesti.net|accessdate=29. november 2021|archive-date=2021-11-30|archive-url=https://web.archive.org/web/20211130084113/https://www.cgvijesti.net/28/11/2021/ceca-i-aco-pejovic-napravili-haos-u-svedskoj-video/|url-status=dead}}</ref> |- |8. december 2021 |[[Podgorica]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Imanje Knjaz |<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.me/Magazin/Showtime/a1005046/intervju-sa-cecom-raznatovic-hotel-hilton-imanje-knjaz-nastup.html/ |title=Mondo.me|accessdate=9. december 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://dan.co.me/zabava/video-ceca-razgalila-podgoricane-5096816 |title=Dan.co.me|accessdate=9. december 2021}}</ref> |- |10. februar 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Hotel Marinela |1.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/megamiclub/posts/1222675634588236 |title=Facebook.com|accessdate=1. marec 2022}}</ref> |- |26. februar 2022 |[[Zürich]]* |rowspan="1"|[[Švica]]* |Restavracija Volkshaus* |200+<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pevala-milioneru-iz-svajcarske-na-gala-veselju-docekana-kao-kraljica-a-evo/qbebtzd |title=Blic.rs|accessdate=1. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|title=Svet.rs|accessdate=1. marec 2022|archive-date=2022-03-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20220301210441/https://svet-scandal.rs/ceca-provela-vikend-u-drustvu-crnogorskog-milionera/|url-status=dead}}</ref> |- |12. februar 2022 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Velika dvorana hotela Grand |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gori-kopaonik-zbog-cece-folk-zvezda-u-izazovnom-sakou-od-sljikica-a-tek-kad-vidite/wsm1m2s |title=Blic.rs|accessdate=13. marec 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|title=Alo.rs|accessdate=13. marec 2022|archive-date=2022-03-13|archive-url=https://web.archive.org/web/20220313064809/https://www.alo.rs/zabava/estrada/606750/ceca-raznatovic-pevacica-kopaonik-nastup-oblacenje-music-week/vest|url-status=dead}}</ref> |- |26. marec 2022 |[[Zurich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Flamingo Club |{{n/a}} |- | # april 2022 |[[Innsbruck]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Music Hall |2.500<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-odrzala-koncert-za-pamcenje-oborila-rekord-u-krcatoj-dvorani-publika-egzaltirano/pndm16k |title=Blic.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905079/ceca-raznatovic-nastup-austirija |title=Kurir.rs|accessdate=2. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|title=Alo.rs|accessdate=2. april 2022|archive-date=2022-04-02|archive-url=https://web.archive.org/web/20220402141800/https://www.alo.rs/zabava/estrada/614533/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert-austrija-publika/vest|url-status=dead}}</ref> |- |2. april 2022 |[[Velenje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |[[Rdeča dvorana]] |3.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3905463/ceca-i-anastasija-napravile-lom-a-slovenija-se-tresla-od-njenih-hitova |title=Kurir.rs|accessdate=3. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|title=Story.rs|accessdate=3. april 2022|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703175414/https://www.story.rs/celebrity-news/flash-news/216245/stigli-dokazi-anastasija-i-ceca-raznatovic-sinoc-imale-nastupe-u-dijaspori-pogledajte-fotografije|url-status=dead}}</ref> |- |24. april 2022 |[[Paraćin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |<ref>{{navedi splet|url=https://www.ikragujevac.com/zabava/72581-svetlana-ceca-raznatovic-na-uskrs-u-paracinu.html |title=Ikragujevac.com|accessdate=25. april 2022}}</ref> |- |27. april 2022 |[[London]]* |rowspan="1"|[[Velika Britanija]]* |OscarsMayFair* |200<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/sport/fudbal/357036/aleksandar-mitrovic-luka-milivojevic-ceca |title=Republika.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/699116/ceca-hotel-london-novac |title=Informer.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.espreso.co.rs/sport/fudbal/1035293/ceca-pevala-mitrovicu-i-milivojevicu-video |title=Espreso.co.rs|accessdate=28. april 2022}}</ref> |- |14. maj 2022 |[[Essen]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Teatro Club Essen |2.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3499100-ceca-napravila-atmosferu-za-pamcenje-svi-pogledi-bili-su-uprti-u-nju-utegnute-noge-u-prvom-planu |title=Telegraf.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3934267/ceca-na-binu-izasla-u-mini-crnoj-haljini |title=Kurir.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/foto-ceca-na-binu-izasla-u-kratkoj-crnoj-haljini-svi-pogledi-bili-uprti-u-nju/60r1gnm |title=Blic.rs|accessdate=18. maj 2022}}</ref> |- |11. junij 2022 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Stadion Probištip | 7.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/video-ceca-i-anastasija-u-providnim-pantalonama-sve-na-njima-puca-prvi-zajednicki/msrr83c |title=Blic.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://hashtag.mk/ceca-i-anastasija-go-osvoija-probishtip-delirium-vo-poblikata# |title=Hashtag.mk|accessdate=12. junij 2022}}</ref> |- |15. junij 2022 |[[Varna, Bolgarija|Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Dvorana kulture in športa Varna |5.000+<ref>{{navedi splet|url=https://www.dunavmost.com/novini/tsetsa-vzrivi-publikata-vav-varna |title=Dunavmost.com|accessdate=16. junij 2022}}</ref> |- |3. julij 2022 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000<ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d1%81%d0%b2%d0%b5%d1%82%d0%bb%d0%b0%d0%bd%d0%b5-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b5-%d1%80%d0%b0%d0%b6%d0%bd%d0%b0%d1%82%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%9b-%d0%b7/ |title=Is-radio.com|accessdate=4. julij 2022}}</ref> |- |16. julij 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |15.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/cir/zabava/scena/sasa-matic-i-ceca-odrzali-spektakularan-koncert-na-kastelu/424751 |title=Glassrpske.com|accessdate=17. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/419066/oboreni-svi-rekordi-ceca-i-sasa-matic-priredili-spektakl-pred-12000-ljudi-ovako-nesto-se-ne-pamti |title=Pink.rs|accessdate=17. julij 2022}}</ref> |- |17. julij 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3528536-ceca-pokorila-budvu-nastupala-u-najvecoj-diskoteci-evo-kakav-je-haos-napravila |title=Telegraf.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/372986/ceca-pesme-budva |title=Republika.rs|accessdate=18. julij 2022}}</ref> |- |29. julij 2022 |[[Ub, Srbija|Ub]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg oslobođenja |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/421781/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevala-pred-vise-od-20000-ljudi-u-mestu-koje-ima-oko-6000-stanovnika-vece-za-pamcenje-foto |title=Pink.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-oborila-rekord-u-ubu-pevajuci-pred-20000-ljudi/w0r2nth |title=Blic.rs|accessdate=30. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/ovo-je-vece-za-pamcenje-ceca-oborila-rekord-na-koncertu-u-ubu-foto/ |title=Srpskainfo.com|accessdate=30. julij 2022}}</ref> |- |30. julij 2022 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Kompleks Grad sunca |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://padrino.ba/vijesti/hercegovina/video-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-gradu-sunca/ |title=Padrino.ba|accessdate=31. julij 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://trebinjelive.info/2022/07/31/ceca-razgalila-hiljade-ljudi-na-koncertu-u-gradu-sunca-foto-video/ |title=Trebinjelive.info|accessdate=31. julij 2022}}</ref> |- | # avgust 2022 |[[Ohrid]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Hangar club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CgxXSTADeWD/ |title=Instagram.com|accessdate=3. avgust 2022}}</ref> |- |3. avgust 2022 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncert na prostem |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=P92Xs85Nwlc |title=YouTube.com|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://vecernjenovosti.ba/80610/zabava/spojila-drinske-obale-ceca-zapalila-atmosferu-u-loznici/ |title=Vecernjenovosti.ba|accessdate=4. avgust 2022}}</ref> |- |5. avgust 2022 |Slanchev Bryag |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Sunny Beach |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://dnesbulgaria.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%b5%d0%bb%d0%b8%d1%87%d0%ba%d0%be%d0%b2%d0%b8%d1%87-%d0%b8%d0%b4%d0%b2%d0%b0-%d1%81-%d1%87%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b5%d0%bd-%d1%81%d0%b0%d0%bc%d0%be%d0%bb%d0%b5%d1%82/?fbclid=IwAR3vIBZQhFq8sWlj0Ewtq3Mp4KBYwGwO3Kmus-DYTicSEOhjGAwjg4Cg4Yc |title=Dnesbulgaria.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cg63oBQNuKa// |title=Instagram.com|accessdate=6. avgust 2022}}</ref> |- |10. avgust 2022 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športno letališče Magnohrom |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3539495-ceca-pevala-pred-rekom-ljudi-u-kraljevu-vece-koje-cu-dugo-pamtiti-mesec-je-nocas-sijao-najjace?fbclid=IwAR0kFOaEI758msaPptqJccWOGq0pU00G5ES0CiCiWcRlcnasQHBLnzJGASE |title=Telegraf.rs|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://net.hr/hot/zvijezde/srpska-majka-odrzala-koncert-u-kraljevu-za-arkanovu-udovicu-standardno-se-trazilo-mjesto-vise-9c8ac538-194b-11ed-aece-e6d2e0659f26/325b4524-194c-11ed-a92d-8e19cfbaf23b |title=Net.hr|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=G152Lficp4w |title=YouTube.com|accessdate=11. avgust 2022}}</ref> |- |17. september 2022 |[[Kranj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Parkirišče pred Planetom Kranj |2.000 <ref>{{navedi splet|url=http://ceca.blog.siol.net/|title=Blog.siol.net|accessdate=18. september 2022|archive-date=2022-09-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220920171857/http://ceca.blog.siol.net/|url-status=dead}}</ref> |- |- |30. september 2022 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trg Republike Srpske |20.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/republika-srpska/20-000-ljudi-na-zavrsnom-mitingu-snsd-a-ceca-podrzala-dodika-ti-cuvas-srpsku-i-pravoslavlje/ |title=Faktormagazin.bat|accessdate=30. september 2022}}</ref> |- |8. oktober 2022 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Club Elite |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/CjftE-PKg5D/ |title=Instagram.com|accessdate=9. oktober 2022}}</ref> |- |10. oktober 2022 |[[Pariz]]* |rowspan="1"|[[Francija]]* |16e arrondissement de Paris* |250* <ref>{{navedi splet|url=https://nova.rs/zabava/showbiz/pogledajte-kako-ceca-veceras-peva-na-romskoj-svadbi-video/ |title=Nova.rs|accessdate=11. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/gest-za-postovanje-ono-sto-je-ceca-uradila-koleginici-zvuci-neverovatno-video/ |title=Grand.nova.rs|accessdate=12. oktober 2022}}</ref> |- |- |19. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cj-IMFUIQdl/ |title=Instagram.com|accessdate=21. oktober 2022}}</ref> |- |- |20. oktober 2022 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie club* |300* <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CkBghajISQR/ |title=Instagram.com|accessdate=22. oktober 2022}}</ref> |- |22. oktober 2022 |[[Oslo]] |rowspan="1"|[[Norveška]] |Samfunnssalen |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3574736-ceca-raznatovic-u-nikad-kracem-minicu-pokazala-figuru-i-tanke-noge-fanovi-joj-porucili-jedno |title=Telegraf.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-bice-svetla-i-tame-pevacica-u-5-deceniji-zivota-dominira-u-prekratkoj-haljini-ali-i-u-dzemperu-2022-10-23 |title=Sd.rs|accessdate=24. oktober 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://informer.rs/dzet-set/estrada/744480/ceca-pevacica-seksi-haljina-nastup-oslo |title=Informer.rs|accessdate=6. november 2022}}</ref> |- |5. november 2022 |Vösendorf |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Pyramide hall |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-vam-donosi-evo-kako-je-bilo-sinoc-na-cecinom-koncertu-u-becu-foto-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.svetplus.eu/svet-dijaspore-ekskluzivno-koncert-cece-danija-anastasije-tee-i-breskvice-u-becu-video/ |title=Svetplus.eu|accessdate=7. november 2022}}</ref> |- |12. november 2022 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Stadthalle Dietikon |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.20min.ch/story/bombendrohung-beim-balkanfestival-menschen-werden-evakuiert-641704406461 |title=20min.ch|accessdate=13. november 2022}}</ref> |- |1. december 2022 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://trud.bg/%D1%81%D0%B5%D1%81%D1%82%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D1%8F-%D0%B0%D0%BF%D0%BB%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D1%80%D0%B0-%D0%B2-%D1%81%D0%BE%D1%84%D0%B8%D1%8F-%D0%BF%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D1%86%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%BD%D0%B0%D0%BF%D1%80%D0%B0%D0%B2%D0%B8-3-%D1%87%D0%B0%D1%81%D0%BE%D0%B2%D0%BE-%D1%88%D0%BE%D1%83/ |title=Trug.bg|accessdate=2. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://signal.bg/%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%87%D0%BA%D0%BE%D0%B2%D0%B8%D1%87-%D1%81%D0%B5-%D1%80%D0%B0%D0%B7%D0%BF%D0%BB%D0%B0%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D1%80%D0%B5%D0%B4-15-%D1%85%D0%B8%D0%BB%D1%8F/ |title=Signal.bg|accessdate=3. december 2022}}</ref> |- |3. december 2022 |[[Novo mesto]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Marof |<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=C0Fh7I6jNKs |title=YouTube.com|accessdate=5. december 2022}}</ref> |- |10. december 2022 |[[Hamburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Gruenspan |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3599190-ceca-u-nikad-kracoj-haljinici-istakla-vitke-noge |title=Telegraf.rs|accessdate=12. december 2022}}</ref> |- |16. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-cestitala-hrvatima-na-bronzanoj-medalji/t9ypfee |title=Blic.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |17. december 2022 |[[Stuttgart]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Metropola Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3602456-ceca-stopirala-nastup-i-cestitala-reprezentaciji-hrvatske-bronzanu-medalju |title=Telegraf.rs|accessdate=18. december 2022}}</ref> |- |24. december 2022 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://is-radio.com/%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b8%d0%bd%d0%b8%d0%bc-%d0%ba%d0%be%d0%bd%d1%86%d0%b5%d1%80%d1%82%d0%be%d0%bc-%d0%be%d1%82%d0%b2%d0%be%d1%80%d0%b5%d0%bd%d0%b0-%d0%bc%d0%b0%d0%bd%d0%b8%d1%84%d0%b5%d1%81%d1%82/ |title=Is-radio.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=XTHNBoqu44Y/ |title=YouTube.com|accessdate=25. december 2022}}</ref> |- |29. december 2022 |[[Kopaonik, Raška|Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Nacionalna klasa |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3608083-ceca-na-kopaoniku |title=Telegraf.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/stajling-cece-raznatovic/vq76y8p |title=Blic.rs|accessdate=30. december 2022}}</ref> |- |31. december 2022 |[[Zlatibor, Čajetina|Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/464045/%27planiraj-da-zasmejes-boga%27-ceca-otkrila-sta-je-sebi-zacrtala-za-2023-godinu-a-evo-kako-je-sestra-lidija-kontrolise |title=Pink.rs|accessdate=1. januar 2023}}</ref> |- |23. januar 2023 |[[Kruševac]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Lazarev dvor* |{{n/a}} |- |3. februar 2023 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava Ptuj |3.000+ <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-povsem-razgrela-obiskovalce/267503 |title=Ptujinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/foto-in-video-ceca-na-kurentovanju-navdusila-obiskovalce/460488 |title=Mariborinfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> |- |- |4. februar 2023 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Ambis Club |2.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |title=Alo.rs |accessdate=6. februar 2023 |archive-date=2023-02-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230206141933/https://www.alo.rs/vip/estrada/722660/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-nastup-stajling/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3626418-ceca-raznatovic-napravila-haos-u-dizeldorfu?fbclid=IwAR23qT248POquH9nwLmDraCHgB7xAl3IuBKhj8FYHqeFEBMXCA_NZ0k1bqk |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2023}}</ref> |- |17. februar 2023 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Angella hotel |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/47492/stars/poznati/ceca-raznatovic-koncert |title=Nportal.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odusevila-stajlingom/s615vk9 |title=Blic.rs |accessdate=19. februar 2023}}</ref> |- |24. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/ceca-nastupila-na-jahorini/ |title=Topportal.info |accessdate=25. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://amp.dev/documentation/guides-and-tutorials/start/create/basic_markup |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |25. februar 2023 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.nportal.rs/vest/48211/stars/poznati/ceca-koncert-jahorina-drugo-vece |title=Nportal.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/482148/%27veljko-i-bogdana-se-ljute-ali-bas-me-briga%27-ceca-progovorila-o-unuku-zeljku-pa-se-javno-obratila-kandidatu-koji-je-snezani-djurisic-smestio-aferu-%27%27 |title=Pink.rs |accessdate=26. februar 2023}}</ref> |- |4. marec 2023 |[[Skopje]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Central Park |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://reporter.mk/novo/galerija-na-kontsertot-vo-skopje-tsetsa-dojde-kako-tinejdherka-i-tsel-noken-klub-go-krena-na-noze-so-najgolemite-hitovi1/ |title=Reporter.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://info.mk/zabava/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B5%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0-%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D0%BE%D0%BD%D1%86%D0%B5%D1%80%D1%82%D0%BE%D1%82-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B4/ |title=Info.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ubavinaizdravje.mk/zhivoten-stil/tsetsa-vchera-rasturi-na-nastapot-vo-skopje-za-ovaa-prilika-izbra-fustan-so-dlaboko-dekolte-i-goli-noze-video/ |title=Ubavinaizdravje.mk |accessdate=6. marec 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://newshunter96.com/2023/03/05/%d0%bd%d0%b0%d1%81%d1%82%d0%b0%d0%bf%d0%be%d1%82-%d0%bd%d0%b0-%d1%86%d0%b5%d1%86%d0%b0-%d0%b2%d0%be-%d1%81%d0%ba%d0%be%d0%bf%d1%98%d0%b5-%d0%b8%d1%81%d0%bf%d0%be%d0%bb%d0%bd%d0%b5%d1%82-%d0%b4%d0%be/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |title=Newshunter96.com |accessdate=6. marec 2023 |archive-date=2023-03-06 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230306095303/https://newshunter96.com/2023/03/05/%D0%BD%D0%B0%D1%81%D1%82%D0%B0%D0%BF%D0%BE%D1%82-%D0%BD%D0%B0-%D1%86%D0%B5%D1%86%D0%B0-%D0%B2%D0%BE-%D1%81%D0%BA%D0%BE%D0%BF%D1%98%D0%B5-%D0%B8%D1%81%D0%BF%D0%BE%D0%BB%D0%BD%D0%B5%D1%82-%D0%B4%D0%BE/?fbclid=IwAR1_bj8oDcE0zeSq6nISAbDqDpsNDAWO3BgTOZEbT_DIh_cQSUS5PnLSZ7o |url-status=dead }}</ref> |- |8. marec 2023 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hotel Moskva |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.facebook.com/photo?fbid=732179811945926&set=a.607378991092676/ |title=Facebok.com/Hotel_Stari_Krovovi |accessdate=10. marec 2023}}</ref> |- |18. marec 2023 |[[Linz]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Elite Club |{{n/a}} |- |8. april 2023 |[[Prijedor]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Knežević |2.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/04/09/zagrmila-ceca-odusevila-na-hiljade-fanova-na-koncertu-u-prijedoru/ |title=Blogger.ba |accessdate=11. april 2023}}</ref> |- |12. april 2023 |[[Derventa]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |3.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.derventacafe.com/ceca-priredila-nezaboravno-vece-foto/ |title=Derventacafe.com |accessdate=13. april 2023}}</ref> |- |22. april 2023 |[[Barcelona]] |rowspan="1"|[[Španija]] |Ultraclub Millenium |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1230427/gorela-barselona-ceca-raznatovic-dovela-atmosferu-usijanja-video |title=Novosti.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3666638-ceca-raznatovic-nastupila-u-barseloni-i-napravila-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-barselonu-u-haljini-sa-slicem-do-kuka-kad-ova-zena-gori-tad-gori-sve/55xx446 |title=Blic.rs |accessdate=23. april 2023}}</ref> |- |20. maj 2023 |[[Bassano del Grappa]] |rowspan="1"|[[Italija]] |CMP Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1240477/italija-njena-ceca-raznatovic-odusevila-sve-redom-svojim-dolaskom-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. maj 2023}}</ref> |- |27. maj 2023 |[[Stockholm]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Huddinge hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CpLSGwlLD0n/ |title=Instagram.com |accessdate=29. maj 2023}}</ref> |- |16. junij 2023 |[[Bijeljina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Koncertna dvorana Globus |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/17/ponovo-u-semberiji-ceca-nastupila-u-punoj-dvorani-globus-u-bijeljini/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/06/18/poslije-nastupa-ceca-iz-bijeljine-otisla-punih-ruku-poklona/ |title=Blogger.ba |accessdate=24. junij 2023}}</ref> |- |23. junij 2023 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-pred-15000-ljudi-u-nisu-u-kratkoj-haljini-se-izula-na-bini/fyx18v7 |title=Blic.rs |accessdate=24. junij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |title=Alo.rs |accessdate=24. junij 2023 |archive-date=2023-06-24 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230624054335/https://www.alo.rs/vip/estrada/774923/ceca-pred-15000-ljudi-nakon-10-godina-napravila-vece-za-pamcenje-publika-u-transu-video/vest |url-status=dead }}</ref> |- |9. julij 2023 |[[Vrnjačka Banja]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Trg kulture |30.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1257923/ceca-vrnjackoj-banji-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=10. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pink.rs/domaci/517717/%27posla-nam-je-preko-glave%27-ceca-progovorila-o-druzenju-sa-darom-bubamarom-tokom-intervjua-najmladji-fanovi-joj-opkolili-hotel |title=Pink.rs |accessdate=11. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=J87aUCQnihc |title=YouTube.com |accessdate=12. julij 2023}}</ref> |- |15. julij 2023 |[[Dojran]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Park Dojran |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/zvezde-granda/nestvarna-scene-na-dojranskom-jezeru-ceca-napravila-popis-stanovnistva-video/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=17. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |title=Insiderevening.com |accessdate=17. julij 2023 |archive-date=2023-07-17 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230717055015/https://insiderevening.com/%D1%84%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%BD%D0%B5%D0%B2%D0%B8%D0%B4%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D1%81%D1%86%D0%B5%D0%BD%D0%B8-%D0%BD%D0%B0-%D0%B4%D0%BE%D1%98%D1%80%D0%B0%D0%BD%D1%81%D0%BA%D0%BE%D1%82%D0%BE-%D0%B5%D0%B7/ |url-status=dead }}</ref> |- |19. julij 2023 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/reel/Cu69zIsIF0V/ |title=Instagram.com |accessdate=20. julij 2023}}</ref> |- |23. julij 2023 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://balans.co.ba/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-brckom/ |title=Balans.co.ba |accessdate=24. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.ebrcko.net/vijesti/vijesti-brcko/88758-ceca-raznatovic-odrzala-spektakularan-koncert-u-brckom-video.html |title=Ebrcko.net |accessdate=24. julij 2023}}</ref> |- |26. julij 2023 |[[Berane]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Hotel Berane |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kao-holivudska-diva-pevacica-hipnotisala-publiku-glamuroznim/ltm43mk |title=Blic.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3721632-ceca-u-beranama-u-preuskoj-haljini-sa-bujnim-dekolteom |title=Telegraf.rs |accessdate=27. julij 2023}}</ref> |- |29. julij 2023 |[[Burgas]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Morski kolodvor |10.000 <ref>{{navedi splet |url=https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |title=Uniconbg.com |accessdate=30. julij 2023 |archive-date=2023-07-30 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230730091955/https://uniconbg.com/post/85783-ceca-v-burgas-gradut-vi-e-unikalen-za-megakoncerti-video-.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.flagman.bg/article/299134 |title=Flagman.com |accessdate=30. julij 2023}}</ref> |- |30. julij 2023 |[[Ulcinj]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Velika plaža |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/slic-do-kuka-cirkoni-na-prorezu-ceca-u-crvenoj-haljini-na-koncertu-u-ulcinju/zw9pp31 |title=Blic.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3723412-ceca-u-crvenoj-haljini-u-ulcinju |title=Telegraf.rs |accessdate=31. julij 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://toxictv.rs/vip-showbiz/toxic-ekipa-na-licu-mesta-sjajna-ceca-raznatovic-osvojila-top-hill-nastup-za-pamcenje/ |title=Toxictv.rs |accessdate=31. julij 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |4. avgust 2023 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Club Idustrijal |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/Cujyoh6sxd3/ |title=Instagram.com |accessdate=5. avgust 2023}}</ref> |- |8. avgust 2023 |[[Teslić]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Konoba Kastel |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/08/10/cecu-na-prvom-koncertu-u-teslicu-stitilo-obezbjedjenje-iz-jelaha/ |title=Blogger.ba |accessdate=10. avgust 2023}}</ref> |- |13. avgust 2023 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3731128-ceca-proslavila-10-godina-pevanja-u-top-hillu |title=Telegraf.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-dozivela-iznenadenje-u-crnoj-gori-buket-cveca-i-torta-sa-vatrometom/0t0yelx |title=Blic.rs |accessdate=14. avgust 2023}}</ref> |- |14. avgust 2023 |[[Koper]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Osare Caffe |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/525304/nepregledna-masa-peva-''beograd''-sa-cecom-u-sloveniji-pinkrs-na-spektakularnom-koncertu-nase-zvezde-video |title=Pink.rs |accessdate=15. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1270236/nju-nema-stajanja-ceca-raznatovic-pokorila-sloveniju-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=16. avgust 2023}}</ref> |- |19. avgust 2023 |[[Sunny Beach]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Lav premium club |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1271733/kraljevski-docek-ceca-raznatovic-bugarskoj-podigla-publiku-noge-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3734575-ceca-privatnim-avionom-stigla-na-luks-destinaciju |title=Telegraf.rs |accessdate=21. avgust 2023}}</ref> |- |23. avgust 2023 |[[Pančevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Tamiški kej* |500* <ref>{{navedi splet|url=https://siol.net/trendi/glasba/noro-toliko-je-ceca-racunala-za-eno-uro-petja-na-poroki-614081 |title=Siol.net |accessdate=1. september 2023}}</ref> |- |24. avgust 2023 |[[Sombor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Gradska kafana |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/nikola-jokic-na-cecinom-koncertu-sa-drustvom-duska-za-barskim-stolom/9b6yvkw |title=Blic.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/sport/mundobasket/3737269-ceca-pozdravila-jokica-na-svom-koncertu-ovim-jakim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=25. avgust 2023}}</ref> |- |2. september 2023 |[[Fellbach]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Club Metropola |<ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/CwuvtbMrMJE/ |title=Instagram.com |accessdate=5. september 2023}}</ref> |- |9. september 2023 |[[Blagoevgrad]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Park Makedonija |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://pirinnews.com/novina/11540/hilyadi-pyaha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-v-blagoevgrad/ |title=Pirinnews.com |accessdate=10. september 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html/ |title=Blagoevgrad.eu |accessdate=10. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009081024/https://blagoevgrad.eu/plen-park-makedoniya-czecza-velichkovich-i-ivana-s-grandiozen-konczert-v-blagoevgrad-hilyadi-pyaha-s-dvete-zvezdi.html |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infomreja.bg/hilqdi-pqha-s-ceca-velichkovich-i-ivana-na-grandiozen-koncert-v-blagoevgrad-140544.html/ |title=Infomreja.bg |accessdate=10. september 2023 }}{{Slepa povezava|date=september 2023 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |11. september 2023 |[[Donji Kokoti]]* |rowspan="1"|[[Črna gora]]* |Odprto prizorišče* |<ref>{{navedi splet |url=https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |title=Press.co.me |accessdate=12. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://press.co.me/video-azerbejdzanski-milijarder-organizovao-privatnu-zurku-ceca-pjevala-u-donjim-kokotima/ |url-status=dead }}</ref> |- |16. september 2023 |[[Monte Carlo]]* |rowspan="1"|[[Monako]]* |Hotel Metropole |<ref>{{navedi splet|url=https://svet-scandal.rs/bas-poput-diznijevih-princeza-ceca-raznatovic-se-u-monte-karlu-pojavila-u-nikad-lepsem-izdanju-foto/ |title=Svet-scandal.rs |accessdate=18. september 2023}}</ref> |- |23. september 2023 |[[Kozloduj]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Stadion Hristo Botev |15.000 <ref>{{navedi splet |url=https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |title=Kozloduy-bg.info |accessdate=24. september 2023 |archive-date=2023-10-09 |archive-url=https://web.archive.org/web/20231009075519/https://kozloduy-bg.info/141421/80-politsai-sa-pazeli-reda-za-kontserta-na-tsetsa/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1284206/pevao-ceo-stadion-ceca-raznatovic-bugarskoj-dovela-atomosferu-usijanja-foto-video |title=Novosti.rs |accessdate=25. september 2023}}</ref> |- |7. oktober 2023 |[[Göteborg]] |rowspan="1"|[[Švedska]] |Meteorgatan |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1289322/svetlana-ceca-raznatovic-estrada |title=Novosti.rs |accessdate=9. oktober 2023}}</ref> |- |13. oktober 2023 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Meriot* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4265938/ceca-zapevala-na-svadbi-makedonskog-tajkuna |title=Kurir.rs |accessdate=14. oktober 2023}}</ref> |- |14. oktober 2023 |[[München]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Lilienthalallee |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3766111-telegraf-sa-cecom-na-koncertu-u-minhenu-srpska-majka-oborila-rekord-a-od-njenog-novog-izgleda-staje-dah |title=Telegraf.rs |accessdate=15. oktober 2023}}</ref> |- |21. oktober 2023 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769893-publika-u-transu-nakon-cecinog-izlaska-na-binu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3769834-kisnu-zbog-cecinog-koncerta |title=Telegraf.rs |accessdate=22. oktober 2023}}</ref> |- |28. oktober 2023 |[[Kragujevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Jezero |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1296536/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3773846-ceca-grmi-u-opasnom-minicu-kragujevcanima-priredila-sou-a-cipkana-haljina-sa-prorezom-otkrila-sve-atribute |title=Telegraf.rs |accessdate=29. oktober 2023}}</ref> |- |5. november 2023 |[[Berlin]]* |rowspan="1"|[[Nemčija]]* |Kempinski hotel* |1.000* <ref>{{navedi splet|url=https://grand.nova.rs/showbiz/slavlje-u-berlinu-ceca-i-viki-napravile-lom/ |title=Grand.nova.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/4284680/punoletstvo-koje-evropa-ne-pamti-estradna-elita-zabavljala-1000-ljudi-ceca-matic-pejovic-napravili-lom-o-torti-se-tek-bruji |title=Kurir.rs |accessdate=6. november 2023}}</ref> |- |11. november 2023 |[[Dunaj]] |rowspan="1"|[[Avstrija]] |Hallmann Dome |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://srpskainfo.com/video-spektakl-u-becu-svetlana-ceca-raznatovic-napravila-vece-za-pamcenje-evo-ko-je-sve-pjevao-sa-njom-u-becu/ |title=Srpskainfo.com |accessdate=12. november 2023}}</ref> |- |19. november 2023 |[[Banja Luka]]* |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]]* |Stara Ada* |<ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2023/11/20/u-gostima-ceca-je-sinoc-pjevala-na-vip-nastupu-u-banja-luci/ |title=Blogger.ba |accessdate=20. november 2023}}</ref> |- |16. december 2023 |[[Ljubljana]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Gospodarsko razstavišče |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3802324-au-kako-ova-zena-izgleda-ceca-u-nikad-kracem-minicu-grmi-u-ljubljani-divlji-print-i-korset-na-njoj-pucaju |title=Telegraf.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-u-uskoj-haljini-u-sloveniji-noge-izvajane-i-tanak-struk/ywsjmbv |title=Blic.rs |accessdate=17. december 2023}}</ref> |- |23. december 2023 |[[Istočno Sarajevo]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana Istočno Sarajevo |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.princip.news/vijesti/ceca-odrzala-koncert-u-istocnom-sarajevu |title=Princip.news |accessdate=24. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3806623-uhvatili-smo-cecu-pred-izlazak-na-binu-sarajevo-dovela-do-ludila-a-jednim-potezom-pokazala-koliko-ih-voli |title=Telegraf.rs |accessdate=24. december 2023}}</ref> |- |28. december 2023 |[[Gradiška, Bosna in Hercegovina|Gradiška]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Arena Gradiška |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://micromreza.com/ceca-napunila-arenu-do-posljednjeg-mjesta/?fbclid=IwAR2voLCJqS43Yedz6Opu3192NdFKmIayeLda4VSc_-JIIm4vtZkS83e81qE |title=Micromreza.com |accessdate=29. december 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/cecin-koncert-u-gradisci/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=29. december 2023}}</ref> |- |29. december 2023 |[[Valjevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Omni centar hotel |<ref>{{navedi splet|url=https://www.vamedia.info/2023/12/za-docek-pre-doceka-u-valjevu-i-ceca/ |title=Vamedia.info |accessdate=30. december 2023}}</ref> |- |31. december 2023 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević event centar |<ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3810930-ceca-zapalila-zlatibor-raznatoviceva-uvijala-u-crnoj-izazovnoj-haljini-a-u-ponoc-imala-je-posebnu-zelju |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |1. januar 2024 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Event Hall |<ref>{{navedi splet|url=https://www.republika.rs/zabava/estrada/500732/svetlana-ceca-raznatovic-repriza-nove-godine |title=Replika.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-grmi-na-reprizi-nove-godine-na-kopaoniku-izasla-na-binu-i-pokazala-sta-je-glamur/180kttz |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2024}}</ref> |- |18. januar 2024 |[[Skopje]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |Hotel Aleksandar* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-tea-tairovic-zapevale-na-najvecem-romskom-veselju-folk-diva-uzela-50000-evra/eyhj3jl |title=Blic.rs |accessdate=19. januar 2024}}</ref> |- |- |2. februar 2024 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/569394/oborila-rekord-ceca-potpuno-izdominirala-na-jahorini-publika-uglas-s-njom-peva-njene-vanvremenske-hitove-foto+video |title=Pink.rs |accessdate=3. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://faktormagazin.ba/desk/ceca-zapalila-jahorinu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=3. februar 2024}}</ref> |- |16. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* | <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3838404-ceca-grmi-u-vatrenom-izdanju-napravila-dve-velike-promene-i-odusevila-izgleda-bolje-nego-ikada |title=Telegraf.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-kuci-zvonka-bogdana-pojavila-se-u-odelu/83crewv |title=Blic.rs |accessdate=17. februar 2024}}</ref> |- |17. februar 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Zvonko Bogdan* |<ref>{{navedi splet|url=https://reservations.vinarijazvonkobogdan.com/desavanja/ceca-drugi-koncert |title=Vinarijazvonkobogdan.com |accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |2. marec 2024 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.instagram.com/p/C4Q9BzHKkSx |title=Instagram.com |accessdate=9. marec 2024}}</ref> |- |16. marec 2024 |[[Maribor]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Tabor |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/scena/foto-video-ceca-navdusila-maribor-nepozaben-vecer-v-dvorani-tabor/231593 |title=Mariborinfo.com |accessdate=17. marec 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-gori-u-sampanjac-haljini-slic-do-kuka-ali-bukvalno/xqgjzhq |title=Blic.rs |accessdate=17. marec 2024}}</ref> |- |19. april 2024 |[[Šabac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala Zorka |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vrela-ceca-na-koncertu-u-sapcu-haljina-u-boji-koze-puca-na-njoj/j8tr4n3 |title=Blic.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3876408-kakav-spektakl-ceca-puna-dva-sata-pevala-u-sapcu-muzicar-je-nosio-snimili-smo-hit-scenu-u-bekstejdzu |title=Telegraf.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1358535/ceca-ceca-raznatovic-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=20. april 2024}}</ref> |- |11. maj 2024 |[[Kruševac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Hala sportova |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zagrmela-u-ultra-kratkoj-haljinic-ceo-krusevac-na-nogama/w0fxv4l |title=Blic.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3888806-ceca-raznatovic-zagrmela-u-brutalnoj-haljini-koncert-u-krusevcu-zapocela-sa-jednim-od-najvecih-hitova |title=Telegraf.rs |accessdate=11. maj 2024}}</ref> |- |18. maj 2024 |[[Mladenovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športni center |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1368644/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3893191-au-ceco-folk-zvezda-zagrmela-u-ubitacnom-minicu-divlje-macke-prolomio-se-vrisak-kad-se-pojavila-u-hali |title=Telegraf.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-mini-tigrastoj-haljini-stajling-joj-se-slaze-uz-karakter-prava-macka/lhj3glv |title=Blic.rs |accessdate=19. maj 2024}}</ref> |- |15. junij 2024 |[[Kumanovo]]* |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]]* |VIP center* |<ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1378867/ceca-ceca-raznatovic-koncert-rodjendan-torta-iznenadjenje-rodjendanska-torta-rodjendansko-iznenadjenje-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3910762-makedonijo-moja-voljena-ceca-se-emotivnim-recima-obratila-publici-na-pocetku-koncerta-u-kumanovu |title=Telegraf.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sirena-haljni-pred-publikom-u-kumanovu/0effwnf |title=Blic.rs |accessdate=16. junij 2024}}</ref> |- |13. julij 2024 |[[Kuršumlija]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Mestni trg |20.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3927706-ceca-izdominirala-u-brutalnim-komadima-na-scenu-izasla-u-farmerkama-golog-stomaka-pred-20000-ljudi |title=Telegraf.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-farmerkama-i-golog-stomaka-publika-u-transu-u-kursumliji/kt9vgbj |title=Blic.rs |accessdate=14. julij 2024}}</ref> |- |18. julij 2024 |[[Bitola]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Gold Felicia |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1390083/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=19. julij 2024}}</ref> |- |25. julij 2024 |[[Ugljevik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Odprto prizorišče Poligon |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392384/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=26. julij 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://svetlanaraznatovicceca.blogger.ba/2024/07/26/ceca-oborila-prijin-rekord-vise-od-sedam-hiljada-ljudi-u-ugljeviku/ |title=Blogger.ba |accessdate=26. julij 2024}}</ref> |- |26. julij 2024 |[[Doboj]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Rokometni stadion |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1392745/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. julij 2024}}</ref> |- |27. september 2024 |[[Zvornik]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Športna dvorana |6.000 <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |title=Alo.rs |accessdate=28. september 2024 |archive-date=2024-09-28 |archive-url=https://web.archive.org/web/20240928034838/https://www.alo.rs/vip/estrada/961595/ceca-raznatovic/vest |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1413532/svetlana-ceca-raznatovic-pevacica-koncert |title=Novosti.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-kida-u-pripijenoj-haljini-a-ledja-skroz-gola-folk-diva-na-koncertu-u/y2fymgd |title=Blic.rs |accessdate=28. september 2024}}</ref> |- |19. oktober 2024 |[[Podčetrtek]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-sloveniji-dovela-pet-puta-vise-ljudi-nego-sto-mesto-ima-stanovnika/ved58x9 |title=Blic.rs |accessdate=20. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |title=Alo.rs |accessdate=20. oktober 2024 |archive-date=2025-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20250126182501/https://www.alo.rs/vip/estrada/971153/ceca-u-sloveniji/vest |url-status=dead }}</ref> |- |24. oktober 2024 |[[Sofija]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |Arena Armeec |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.radioveselina.bg/articles/9484/ceca-vdigna-na-kraka-nad-12-hiljadi-v-arena-sofija |title=RadioVeselina.bg |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-na-koncertu-u-sofiji-dobila-bugarsku-zastavu-sa-posebnom-porukom-publika-u/1drkh98 |title=Blic.rs |accessdate=25. oktober 2024}}</ref> |- |10. november 2024 |[[Riccione]] |rowspan="1"|[[Italija]] |Peter Pan Club |2.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/3998847-svetlana-ceca-raznatovic-odrzala-koncert-u-italiji |title=Telegraf.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.pulsonline.rs/aktuelno/ceca-raznatovic-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-haljini-istakla-noge/ffnrzfv |title=Pulsonline.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/641347/potpuna-dominacija-ceca-se-pojavila-na-koncertu-u-italiji-u-uskoj-crnoj-haljini-posutoj-cirkonima-njena-vitka-linija-u-prvom-planu-foto |title=Pink.rs |accessdate=11. november 2024}}</ref> |- |15. november 2024 |[[Dubaj]] |rowspan="1"|[[Združeni arabski emirati]] |Vice Club |1.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001709-ceca-oborila-rekord-u-dubaiju-rasprodat-koncert-ispod-burdz-kalife-seik-platio-bogatstvo-za-separe?fbclid=PAZXh0bgNhZW0CMTEAAaZIeKbb3Lyey_0oKQ7eVdVVOsSvZBuYaoAH_FIoIrgOsp9NfocOvMqLAK8_aem_Yg_L7mGFGmHLZ57x5TqNNA |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4001853-ceca-zapocela-spektakl-u-dubaiju-brojne-poznate-licnosti-na-nastupu-pogledajte-kako-sve-izgleda |title=Telegraf.rs |accessdate=15. november 2024}}</ref> |- |29. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4010959-ubitacan-dekolte-i-dijamantska-ogrlica-cecin-glamurozni-stajling-zapalio-palic-publika-ostala-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-pokazala-stajling-od-milion-dolara-uzak-struk-dekolte-i-gola-ramena-niko-ne-zna/d90s376 |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2024}}</ref> |- |30. november 2024 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1435031/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-na-palicu-drugi-dan-zaredom-uska-crna-haljina-i-konjski-rep/kv7pgke |title=Blic.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4011234-ceca-je-posle-dugih-18-godina-ponovo-zapevala-svoju-emotivnu-pesmu |title=Telegraf.rs |accessdate=1. december 2024}}</ref> |- |7. december 2024 |[[Celje]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Dvorana Golovec |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4015634-necete-verovati-koji-put-ceca-veceras-peva-u-sloveniji |title=Telegraf.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raspametila-publiku-u-celju-u-sloveniji-za-nastup-se-trazila-karta-vise/s9qpxzt |title=Blic.rs |accessdate=8. december 2024}}</ref> |- |14. december 2024 |[[Ludwigsburg]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |MHP Arena |6.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-odrzala-uspesan-koncert-u-stutgartu-muzika-ne-poznaje-granice/gcmn4xn |title=Blic.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4019933-ceca-napravila-spektakl-u-stutgartu-5000-ljudi-skandiralo-njeno-ime-ona-porucila-muzika-ne-poznaje-granice |title=Telegraf.rs |accessdate=14. december 2024}}</ref> |- |27. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028082-ceco-mi-te-volimo-ori-se-spens-od-skandiranja-10000-ljudi-ceci-izjavljena-ljubav-ona-odgovorila |title=Telegraf.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1444816/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=27. december 2024}}</ref> |- |28. december 2024 |[[Novi Sad]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Arena SPENS |10.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028523-devojcica-place-na-cecinom-koncertu-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4028519-lampioni-za-nevino-stradale-ceca-i-veceras-na-ivici-suza-zbog-reci-emotivne-balade-svi-su-plakali-u-spensu |title=Telegraf.rs |accessdate=28. december 2024}}</ref> |- |31. december 2024 |[[Igalo]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |40.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030130-pogledajte-koga-je-ceca-prvo-poljubila-u-ponoc |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4030119-ceca-u-kaputu-od-30000-evra-optocena-kristalima-srusila-rekord-u-crnoj-gori-ljudi-vristali-kad-su-je-videli |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2025}}</ref> |- |1. januar 2025 |[[Kopaonik]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Koncertna dvorana hotela Grand |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastupila-na-kopaoniku-za-reprizu-doceka-nove-godine-u-haljini-sa/zzfe28r |title=Blic.rs |accessdate=2. januar 2025}}</ref> |- |21. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-jahorinu-a-crna-toaleta-joj-stoji-kao-salivena/fnbwc88 |title=Blic.rs |accessdate=22. februar 2025}}</ref> |- |22. februar 2025 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Dvorana hotela Vučko |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/gola-ledja-i-sve-puca-od-elegancije-ceca-izdominirala-na-jahorini-hvala-svima-sto-ste/3zp589e |title=Blic.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1463303/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. februar 2025}}</ref> |- |8. marec 2025 |[[Aranđelovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Šumadija |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068981-ceca-zbog-kratkog-govora-izazvala-delirijum-u-arendjolovcu-zapevala-pesmu-koju-nije-izvela-30-godina |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4068992-ceca-svoju-najemotivniju-baladu-posvetila-sasi-popovicu-publika-plakala-zbog-njenih-reci-kazu-da-je-otisao |title=Telegraf.rs |accessdate=8. marec 2025}}</ref> |- |15. marec 2025 |[[Brežice]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Brežice |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4072983-ceca-pod-temperaturom-peva-u-arkanovom-rodnom-mestu-grmi-u-haljini-potrudicu-se-da-vam-nista-ne-fali |title=Telegraf.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-haljini-sa-resama-na-koncertu-brutalno-obucena-a-publika-u-transu/mttnt2b |title=Blic.rs |accessdate=16. marec 2025}}</ref> |- |22. marec 2025 |[[Nova Gorica]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Športna dvorana Vrtojba |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-providnoj-kosulji-na-koncertu-u-novoj-gorici/hbn0r6d |title=Blic.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1473338/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=23. marec 2025}}</ref> |- |29. marec 2025 |[[Smederevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Smederevo |4.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4081198-ceca-izasla-na-scenu-u-sljokicastom-minicu-mala-promena-je-potpuno-transformisala-u-smederevu-kolaps |title=Telegraf.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1475742/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=29. marec 2025}}</ref> |- |5. april 2025 |[[Vranje]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Vranje |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-lom-na-koncertu-u-vranju-mesa-kukovima-uz-trubace/lpy19th |title=Blic.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4085465-moji-juznjaci-ceca-se-publici-u-vranju-obratila-ovim-recima-pa-zapevala-pesmu-koja-ih-je-ostavila-bez-daha |title=Telegraf.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://rtv-vranje.rs/poceo-koncert-cece-raznatovic-u-vranju/ |title=Rtv-vranje.rs |accessdate=6. april 2025}}</ref> |- |23. maj 2025 |[[Užice]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Veliki park |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1493414/noc-kvalitetne-muzike-ceca-raznatovic-zasijala-uzicu-publici-nije-mogla-igla-padne-foto |title=Novosti.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zablistala-na-koncertu-u-uzicu-komplet-u-sljokicama-a-tek-kad-vidite-sta-je/7f0qxbs |title=Blic.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4113553-vazduh-ovde-je-poseban-ceca-se-obratila-uzicanima-pa-spomenula-nemanju-vidica-kralj |title=Telegraf.rs |accessdate=24. maj 2025}}</ref> |- |8. junij 2025 |[[Düsseldorf]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Arena Mitsubishi Electric |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4122850-ceca-raspametila-dizeldorf-istrcala-na-scenu-u-stiklama-ljudi-je-docekali-u-delirijumu-od-vriske |title=Telegraf.rs |accessdate=9. junij 2025}}</ref> |- |28. junij 2025 |[[Niš]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Niška trdnjava |15.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134842-ceca-za-vidovdan-izasla-na-scenu-u-nisu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.k1info.rs/showbizz/celebrity/91105/ceca-raznatovic-koncert-u-nisu/vest |title=k1info.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4134941-snimak-iz-vazduha-koji-pokazuje-koliko-je-stvarno-bilo-ljudi-na-cecinom-koncertu |title=Telegraf.rs |accessdate=29. junij 2025}}</ref> |- |19. julij 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minicu-celom-u-kristalima-zapalila-crnu-goru-nadala-sam-se-da-ce-mi-haljina/13wzkhb |title=Blic.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4148089-ceca-u-ubitacnom-minicu-zapalila-brdo-iznad-budve-izgleda-nikad-bolje-preko-10-godina-rusi-sopstvene-rekorde |title=Telegraf.rs |accessdate=20. julij 2025}}</ref> |- |1. avgust 2025 |[[Trebinje]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Grad sunca |5.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://topportal.info/trebinje-gori-ceca-napravila-spektakl-za-pamcenje/ |title=Topportal.info |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4155870-svi-prilazi-u-trebinju-krcati-zbog-cece-nastao-delirijum-a-ona-se-publici-na-koncertu-obratila-ovim-recima |title=Telegraf.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-napravila-haos-u-trebinju-zakrcene-ulice-zbog-folk-dive/tsdzpv4 |title=Blic.rs |accessdate=1. avgust 2025}}</ref> |- |9. avgust 2025 |[[Brčko]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Muzička arena |7.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4160328-ceca-pokorila-brcko-veceras-odrzava-spektakularan-koncert-publika-u-delirijumu-evo-kakav-je-poklon-dobila |title=Telegraf.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-potpisala-na-srpsku-zastavu-na-koncertu-u-brckom-pa-poslala-poljubac/exr42l8 |title=Blic.rs |accessdate=9. avgust 2025}}</ref> |- |16. avgust 2025 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4164451-ceca-sinoc-pokidala-na-nastupu-u-budvi-zablistala-poput-holivudske-dive-na-njen-nastup-dosao-i-ovaj-kolega |title=Telegraf.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a2108974/cecu-raznatovic-ispratio-desingerica-na-binu.html |title=Mondo.rs |accessdate=17. avgust 2025}}</ref> |- |22. avgust 2025 |[[Banja Luka]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Trdnjava Kastel |13.167 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167994-ovo-je-dokaz-koliko-ljudi-je-juce-zaista-bilo-na-cecinom-koncertu-nakon-pomeranja-datuma-oborila-rekord |title=Telegraf.rs |accessdate=23. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4167873-ludilo-u-banjaluci-vise-od-10000-ljudi-ceka-cecu-ovo-se-ne-pamti-na-kastelu |title=Telegraf.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-ljubila-srpsku-zastavu-u-banjaluci-vise-od-10000-ljubi-na-koncert/mr8m9rx |title=Blic.rs |accessdate=22. avgust 2025}}</ref> |- |29. avgust 2025 |[[Kriva Palanka]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Mestni stadion |50.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://skopje1.mk/archives/346881 |title=Skopje1.mk |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4171774-ceca-zaustavila-koncert-zbog-nje-devojka-joj-trazila-autogram-za-tetovazu-ona-je-odbila-ovo-joj-je-porucila |title=Telegraf.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-u-makedoniji-u-minicu-fanovi-se-penju-na-binu/2t04zb6 |title=Blic.rs |accessdate=30. avgust 2025}}</ref> |- |12. september 2025 |[[Nikšić]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Športni center Nikšić |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179704-ceca-raznatovic-uradila-ono-sto-niko-u-istoriji-dvorane-u-niksicu-nije |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4179684-monahinje-napravile-poklon-za-cecu-raznatovic |title=Telegraf.rs |accessdate=12. september 2025}}</ref> |- |16. oktober 2025 |[[Kraljevo]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Ibar |6.000+ <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4198587-ceca-grmi-pred-6000-ljudi-u-kraljevu-gola-ramena-i-dijamantska-ogrlica-oko-vrata-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-minjaku-pokazala-noge-od-milion-dolara-na-koncertu-u-kraljevu-oborila-sve-sa/0vyjtqk |title=Blic.rs |accessdate=17. oktober 2025}}</ref> |- |31. oktober 2025 |[[Veles]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Arena Gemidžii |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4207429-ceca-napravila-haos-u-makedoniji-izasla-pred-publiku-u-nesvakidasnjem-stajlingu-a-vece-otvorila-ovim-hitom |title=Telegraf.rs |accessdate=31. oktober 2025}}</ref> |- |21. november 2025 |[[Sremska Mitrovica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Pinki |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-koznom-minicu-i-cizmama-preko-kolena-prsti-kako-izgleda-na-koncertu-u-sremskoj/nfrlsnm |title=Blic.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4219294-ceca-raznatovic-prekinila-koncert-pa-nastao-haos-u-hali-pinki-maja-izasla-na-scenu-pa-napravile-opste-ludilo |title=Telegraf.rs |accessdate=21. november 2025}}</ref> |- |29. november 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4224104-ceca-grmi-u-elegantnom-odelu-folk-diva-zasenila-sve-i-priredila-vece-za-pamcenje-ljubiteljima-vina |title=Telegraf.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-kida-u-elegantnom-plavom-odelu-a-ispod-korset-folk-diva-izgledom-sve-zasenila-na/xd821qr |title=Blic.rs |accessdate=30. november 2025}}</ref> |- |5. december 2025 |[[Zrenjanin]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kristalna hala |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/kratka-crna-haljina-i-cizme-preko-kolena-ceca-raznatovic-u-zestokom-izdanju-na/p40qngr |title=Blic.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4227786-ceca-napravila-spektakl-u-zrenjaninu-publika-u-krcatoj-dvorani-peva-u-glas-a-vatromet-je-raspametio-sve |title=Telegraf.rs |accessdate=5. december 2025}}</ref> |- |6. december 2025 |[[Palić]]* |rowspan="1"|[[Srbija]]* |Vinarija Bogdan* |200* <ref>{{navedi splet|url=https://suboticke.rs/ceca-odusevila-magija-u-vinariji-zvonko-bogdan-i-ekskluzivni-intervju-video/ |title=Suboticke.rs |accessdate=8. december 2025}}</ref> |- |26. december 2025 |[[Požarevac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Požarevac |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4239808-sve-spremno-za-cecin-spektakl-u-pozarevcu-4000-ljudi-se-okupilo-u-sportskom-centru-nema-gde-igla-da-padne |title=Telegraf.rs |accessdate=26. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://poportal.rs/ceca-je-odrzala-koncert-u-pozarevcu-pred-4-000-posetilaca/ |title=Poportal.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://pink.rs/domaci/748889/ceca-dozivela-peh-pred-koncert-u-pozarevcu-pevacici-pukle-pantalone-pa-zapevala-pred-4-000-ljudi-foto-video |title=Pink.rs |accessdate=27. december 2025}}</ref> |- |31. december 2025 |[[Zlatibor]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Pjević center |2.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-u-ferari-crvenom-kompletu-sa-cirkonima-raspametila-stajlingomsvi-gledaju-u-nikad/24lqn0x |title=Blic.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4242743-ceca-u-crvenom-pribila-dekolte-kad-se-okrelnula-dobila-je-dobacivanje-zbog-kojeg-je-reagovala |title=Telegraf.rs |accessdate=1. januar 2026}}</ref> |- |5. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-sa-dubokim-dekolteom-u-sakou-i-pantalonana-peva-na-jahorini-svi-komentarisu/d18mmz1 |title=Blic.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266000-ceca-obara-rekord-na-jahorini-evo-sta-joj-je-poslo-za-rukom-sto-nikome-pre-nje-nije-veceras-topi-planinu |title=Telegraf.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572593/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=6. februar 2026}}</ref> |- |6. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/prorezi-na-bokovima-i-dekolte-za-desetku-ceca-raznatovic-raspametila-na-jahorini-u/21bfzy3#google_vignette |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4266740-brutalan-dekolte-a-na-kukovima-prorezi-ceca-drugo-vece-na-jahorini-zapalila-hotel-dosla-sam-da |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1572951/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |7. februar 2026 |[[Jahorina]] |rowspan="1"|[[Bosna in Hercegovina]] |Hotel Vučko |1.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-na-jahorini-u-cipki-i-uskom-vatreno-crvena-haljina-za-nastup-na/ncddcp9 |title=Blic.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4267172-ceca-u-crvenoj-haljini-zapalila-jahorinu-trecu-noc-pravi-haos-u-luksuznom-hotelu-ovakav-docek-se-ne-pamti |title=Telegraf.rs |accessdate=7. februar 2026}}</ref> |- |28. februar 2026 |[[Arbon]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Seeparksaal |3.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4280879-on-je-jak-to-je-moj-juznjak-ceca-progovorila-o-zdravstvenom-stanju-ivice-dacica-cujem-se-sa-porodicom |title=Telegraf.rs |accessdate=1. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=http://www.thurgauerzeitung.ch/ostschweiz/oberthurgau/ceca-in-arbon-konzert-mit-erhoehter-sicherheit-ld.4125499 |title=Thurgauerzeitung.ch |accessdate=2. marec 2026}}</ref> |- |7. marec 2026 |[[Loznica]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Lagator |3.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4285007-au-cecu-ovakvu-nikada-niste-videli-izasla-na-scenu-golog-stomaka-pa-napravila-lom-u-loznici |title=Telegraf.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/zlatni-korset-i-elegantne-pantalone-ceca-raznatovc-na-koncertu-u-loznici-pokazala/b9wpw1c |title=Blic.rs |accessdate=7. marec 2026}}</ref> |- |13. marec 2026 |[[Varna]] |rowspan="1"|[[Bolgarija]] |DKC Arena |6.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4288862-ceca-blista-na-koncertu-u-varni-iz-bugarske-poslali-po-nju-privatni-avion-na-aerodromu-docekana-uz-cvece |title=Telegraf.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/ceca-blista-na-koncertu-u-varni-bugari-poslali-po-nju-privatni-avion-tek-kako-su-je-docekali-na-aerodromu-2026-03-13 |title=Sd.rs |accessdate=13. marec 2026}}</ref> |- |14. marec 2026 |[[Čačak]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Borac |5.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1585808/muzicka-noc-koja-pamtiti-ceca-raznatovic-pesmom-odusevila-publiku-cacku-foto |title=Novosti.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/vatreno-izdanje-cece-raznatovic-ogroman-prorez-na-grudima-a-struk-ne-moze-uzi/56y9kfm |title=Blic.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4289344-ceca-u-brutalnom-stajlingu-raspametila-cacane-krcata-hala-u-transu-cizme-iznad-kolena-minic-na-njoj-puca |title=Telegraf.rs |accessdate=15. marec 2026}}</ref> |- |18. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292172-ceca-napravila-lom-u-bugarskoj-pojavila-se-i-njihova-najveca-muska-zvezda-a-u-publici-neverovatne-scene |title=Telegraf.rs |accessdate=19. marec 2026}}</ref> |- |19. marec 2026 |[[Sofija]]* |rowspan="1"|[[Bolgarija]]* |Cestlavie Club * |1.200 <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4292560-dve-najvece-bugarske-zvezde-ludovale-na-cecinom-nastupu-u-sofiji-galena-odusevljena-obratila-se-jednom-recju |title=Telegraf.rs |accessdate=20. marec 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://show.blitz.bg/folk/ceca-s-istoricheski-dvoen-koncert-v-sofiya-snimki#google_vignette |title=Blitz.bg |accessdate=20. marec 2026}}</ref> |- |4. april 2026 |[[Jagodina]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Jassa |4.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1593846/najlepsi-moguci-pocetak-ceca-raznatovic-veliki-koncert-jagodini-pocela-unukom-zeljkom-moj-najdrazi-gost-foto |title=Novosti.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.sd.rs/vip/vip/zbog-cece-blokirane-ulice-u-jagodini-pevacica-napravila-opsti-haos-niko-nije-ocekivao-da-ce-se-pojaviti-sa-njim-foto-2026-04-04 |title=Sd.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-peva-s-unukom-zeljkom-na-koncertu-u-jagodini-znam-za-jedan-grad/xrdwf13 |title=Blic.rs |accessdate=4. april 2026}}</ref> |- |9. maj 2026 |[[Zürich]] |rowspan="1"|[[Švica]] |Kongresshaus |5.000 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-zapalila-cirih-u-crnim-koznim-pantalonama-go-stomak-i-kosa-do-struka/4d0tzss |title=Blic.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4323177-ceca-u-koznim-pantalonama-i-beloj-majici-raspametila-pred-5000-ljudi-u-cirihu-nastao-haos |title=Telegraf.rs |accessdate=9. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1605649/ceca-ceca-raznatovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs |accessdate=10. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/cirilica/4091406/ceca-u-cirihu-napravila-ludu-zurku-za-5000-ljudi |title=rtvbn.com |accessdate=10. maj 2026}}</ref> |- |23. maj 2026 |[[Leskovac]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Dubočica |4.500 <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-se-pojavila-u-leskovcu-u-nesvakidasnjem-odelu-publika-joj-dobacivala/r3kmvc3 |title=Blic.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4331071-ceca-veceras-raspametila-leskovac-folk-diva-u-odelu-grmi-na-bini-hala-ispunjena-do-poslednjeg-mesta |title=Telegraf.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/c/scena/poznati/1610470/cela-juzna-srbija-leskovcu-ceca-raznatovic-odrzala-veliki-spektakularni-koncert-oborila-rekorde-foto |title=Novosti.rs |accessdate=23. maj 2026}}</ref> |- |25. maj 2026 |[[Frankfurt]] |rowspan="1"|[[Nemčija]] |Jahrhunderthalle |{{n/a}} |- |30. maj 2026 |[[Temišvar]] |rowspan="1"|[[Romunija]] |Športno igrišče Elba |{{n/a}} |- |6. junij 2026 |[[Zaječar]] |rowspan="1"|[[Srbija]] |Športna dvorana Kraljevica |{{n/a}} |- |} <small>*Opomba: VIP koncert</small> ==Repertoar== {| class="wikitable" |- ! Štev. !! Pesem !! Album |- | 1 || Mrtvo more || [[Emotivna luda]] |- | 2 || Dokaz || [[Ceca 2000]] |- | 3 || Beograd || [[Fatalna ljubav]] |- | 4 || Šta je to u tvojim venama || [[Šta je to u tvojim venama]] |- | 5 || Doktor || [[Emotivna luda]] |- | 6 || Jadna ti je moja moć || [[Autogram (album)]] |- | 7 || Idi dok si mlad || [[Fatalna ljubav]] |- | 8 || Nagovori || [[Maskarada]] |- | 9 || Kukavica || [[Kukavica (album)]] |- | 10 || Ja još spavam... || [[Ja još spavam]] |- | 11 || Ja ću prva || [[Ceca 2000]] |- | 12 || Volela sam, volela || [[Fatalna ljubav]] |- | 13 || Lepotan || [[Ludo srce]] |- | 14 || Votka sa utehom || [[Ceca 2000]] |- | 15 || Vazduh koji dišem || [[Ja još spavam]] |- | 16 || Volela sam te || [[Ja još spavam]] |- | 17 || Pile || [[Idealno loša]] |- | 18 || Nevaljala || [[Maskarada]] |- | 19 || Maskarada || [[Maskarada]] |- | 20 || Kad bi bio ranjen || [[Emotivna luda]] |- |} ''*<small>Repertoar s koncerta v Loznici (3.8.2022)</small>'' <ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=RrYMkyHFEj0&t=29s |title=YouTube.com|accessdate=27. oktober 2022}}</ref> ==Odpovedani in prestavljeni koncerti== {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:130px;"| Datum ! style="width:180px;"| Mesto ! style="width:160px;"| Država ! style="width:240px;"| Lokacija koncerta ! style="width:300px;"| Vzrok odpovedi |- style="background:#ddd;" |- |21. avgust 2021 |[[Probištip]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Open air Aqua Park |Izbruh [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|title=Vistina.com.mk|accessdate=22. avgust 2021|archive-date=2021-08-22|archive-url=https://web.archive.org/web/20210822062756/https://vistina.com.mk/otkazan-koncertot-na-ceca-vo-akva-parkot-vo-probishtip/|url-status=dead}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://www.brif.mk/otkazhan-kontsertot-na-tsetsa-vo-probishtip/ |title=Brif.mk|accessdate=22. avgust 2021}}</ref> |- |31. december 2021 |[[Tivat]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Porto Montenegro |Omejitve zaradi [[Koronavirus|koronavirusa]]<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3835003/ceca-dino-merlin-zdravko-colic-cola-nastupi-nova-godina |title=Kurir.rs|accessdate=22. december 2021}}</ref> |- |11. februar 2022 |[[Ptuj]] |rowspan="1"|[[Slovenija]] |Arena Campus Sava |Omejitve zaradi koronavirusa<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/moja-generacija/kurentovanje-znova-le-na-spletu-a-kurenti-obljubljajo-odganjali-bomo-vse-slabo-in-zlo-tudi-virus/609343 |title=RTVSLO.si|accessdate=21. januar 2022}}</ref> |- |22. julij 2022 |[[Strumica]] |rowspan="1"|[[Severna Makedonija]] |Avatar club |Okužba s koronavirusom <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-anastasija-zarazene-istim-virusom/gqwsszc |title=Blic.rs|accessdate=22. julij 2022}}</ref> |- |14. avgust 2022 |[[Budva]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Top Hill |Tridnevno žalovanje v Črni gori <big><ref>{{navedi splet|url=https://www.dnevnik.si/1042994851|title=Dnevnik.si|accessdate=13. avgust 2022}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref></big> |- |24. februar 2024 |[[Hercegnovi]] |rowspan="1"|[[Črna gora]] |Odprto prizorišče |Napovedana neurja <ref>{{navedi splet|url=https://standard.co.me/drustvo/zbog-najavljenog-nevremena-odgodjen-cecin-koncert-u-herceg-novom |title=Standard.co.me|accessdate=23. februar 2024}}</ref> |- |} ==Dogodki na turneji== {{quote box|width=20em|align=right|quote="Tako dolgo nisem nastopala, da hrepenim po druženju z občinstvom. Prepričana sem, da bo vzdušje na prihajajočih koncertih nepozabno". |source={{mdash}}Ceca za časnik Blic ob začetku turneje.<ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-raznatovic-nastup-gruza-pesme-izjava/jgvz3vv |title=Blic.rs|accessdate=25. julij 2021}}</ref>}} * Ceca je turnejo napovedala na beograjskem ''Sejmu'', ko je pred zbranimi novinarji prejela drugo dozo cepiva.<ref>{{navedi splet|url=https://mondo.rs/Zabava/Zvezde-i-tracevi/a1466834/ceca-koncert-usce-tri-vakcinacija.html |title=Mondo.rs|accessdate=30. junij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Ljuboviji zapela pesem ''Neću dugo'' iz albuma [[Gore od ljubavi]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com|accessdate=12. julij 2021}}</ref> * Čeprav je sredi koncerta v Ljuboviji, mesto zajela nevihta, pevka nastopa ni prekinila.<ref>{{navedi splet|url=https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|title=Alo.rs|accessdate=25. julij 2021|archive-date=2021-07-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210725105402/https://www.alo.rs/zabava/estrada/522739/vece-kakvo-ljubovija-ne-pamti-kisa-pljusti-a-ceca-peva-pred-vise-od-20000-ljudi-raznatovicku-docekali-kao-najvecu-zvezdu-fotovideo/vest|url-status=dead}}</ref> * Ceca je prvič v karieri in sicer na koncertu v Budvi (18.7.2021) zapela pesem ''Noćas kuća časti'' iz albuma [[Maskarada]].<ref name="#2">{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com|accessdate=20. julij 2021}}</ref> * Ceca je prvič, po dveh desetletjih, na koncertu v Budvi zapela pesem ''Oprosti mi suze'' iz albuma [[Šta je to u tvojim venama]].<ref name="#2"/> * Ceca je po 32 letih zapela v srbskem mestu Svrljig.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=r_tjUnxTkCY |title=YouTube.com|accessdate=9. avgust 2021}}</ref> * Ceca je v Slivnici imela skupni koncert z bolgarsko pevko Preslavo.<ref name="#1"/> * Ceca je v Probištipu imela prvi skupni koncert s hčerko Anastasijo Ražnatović.<ref>{{navedi splet|url=https://www.kurir.rs/stars/3951881/ceca-i-anastasija-zajednicki-nastup |title=Kurir.rs|accessdate=12. junij 2022}}</ref> * Cecina gostja na koncertu v Sremski Mitrovici (21.11.2025) je bila pevka Maya Berović. <ref>{{navedi splet|url=https://www.novosti.rs/scena/poznati/1548188/ceca-ceca-raznatovic-maja-berovic-maya-berovic-koncert-novosti |title=Novosti.rs|accessdate=22. november 2025}}</ref> * Na Cecinem koncertu v Loznici (7. 3. 2026) je kot gost nastopil pevec Voyage. <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/ceca-i-vojaz-zapalili-scenu-na-koncertu-u-loznici-otpevali-svoj-veliki-hit-a-publika/wgm59tx |title=Blic.rs|accessdate=10. marec 2026}}</ref> ==Dosežki== Ceca je v letu 2025 prodala 160 tisoč vstopnic. <ref>{{navedi splet|url=https://www.telegraf.rs/jetset/vesti-jetset/4241860-gazili-su-me-kao-da-sam-vodila-vojsku-ekskluzivno-ceca-nikad-iskrenije-praviti-mog-klona-je-primitivno |title=Telegraf.rs|accessdate=4. januar 2026}}</ref> Ceca je po poročanju medijev postala edina glasbenica na Balkanu, ki je na bosansko-hercegovski planini Jahorini imela deset koncertov. <ref>{{navedi splet|url=https://www.glassrpske.com/lat/zabava/scena/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/617761 |title=GlasSrpske.com|accessdate=27. januar 2026}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://banjaluka.net/ceca-raznatovic-oborila-rekorde-tri-dana-spektakla-na-jahorini-u-februaru/ |title=BanjaLuka.net|accessdate=27. januar 2026}}</ref> ==Mediji o turneji== Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Ljuboviji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=zG96kwu6MtU |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Premijera'' (20. julij 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=1bU2kUqLSIA |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''U trendingu sa Zokom 5'' (23.7.2021) dnevnega lista ''Telegraf'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=OqJqdxEBfiQ |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (13. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Sokobanji.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4DCM9lgImj8 |title=YouTube.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (17. avgust 2021) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Budvi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=QNZGf6D3VHw |title=YouTube.com |accessdate=17. avgust 2021}}</ref> Oddaja ''Ekskluzivno'' (12. avgust 2022) beograjske ''Pink TV'' je bila v celoti posvečena koncertu v Kraljevu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=4orhTSH7U5U&t=88s |title=YouTube.com |accessdate=13. avgust 2022}}</ref> Bosanska televizija ''BN'' je objavila, da bo pevka od poletnega dela turneje zaslužila 300.000 evrov.<ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvbn.com/4009847/ceca-za-samo-dva-mjeseca-zaradice-300000-evra |title=Rtvbn.com |accessdate=25. julij 2021}}</ref> ==Televizijski prenosi koncertov== Tudi v okviru turneje ''The best of'' je bilo zanimanje elektronskih medijev po neposrednemu predvajanju Cecinih koncertov veliko. {| class="wikitable" style="text-align:center;" |- ! style="width:100px;"| Datum predvajanja ! style="width:250px;"| Lokacija koncerta ! style="width:250px;"| Televizijska postaja |- style="background:#ddd;" |- |30.6.2023 |[[Niš]], [[Srbija]] |Blic TV <ref>{{navedi splet|url=https://www.blic.rs/zabava/cecin-koncert-u-nisu-poslednje-dve-epizode-ceca-show-na-blic-tv/4rpyxrc |title=Blic.rs|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |31.12.2024 |[[Sofija]], [[Bolgarija]] |Nova TV <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2024/12/31/482287/%D0%B3%D0%B0%D0%BB%D0%B0-%D0%B7%D0%B0-%D0%BD%D0%BE%D0%B2%D0%B0%D1%82%D0%B0-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%BF%D0%BE-%D0%BA%D1%80%D0%B0%D1%87%D0%BA%D0%B0-%D0%B1%D0%BE%D0%B3-%D1%81-%D0%BD%D0%B0%D1%81// |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> |- |} Bolgarska agencija za merjenje gledanosti ''GARB'' je poročala, da je bila Nova TV iz Sofije, med prenosom Cecinega koncerta, najbolj gledana televizijska postaja v Bolgariji. <ref>{{navedi splet|url=https://nova.bg/accents/view/2025/01/02/482477/%D0%B7%D1%80%D0%B8%D1%82%D0%B5%D0%BB%D0%B8%D1%82%D0%B5-%D0%B8%D0%B7%D0%BF%D1%80%D0%B0%D1%82%D0%B8%D1%85%D0%B0-2024-%D0%B8-%D0%BF%D0%BE%D1%81%D1%80%D0%B5%D1%89%D0%BD%D0%B0%D1%85%D0%B0-2025-%D0%B3%D0%BE%D0%B4%D0%B8%D0%BD%D0%B0-%D1%81-nova/ |title=Nova.bg|accessdate=5. januar 2025}}</ref> ==Kontroverznosti== Nekatere koncerte v okviru turneje '''The best of Ceca''' spremljajo različni negativni odzivi nasprotnikov Cecine osebnosti oziroma njene glasbe. *Koncert v Ljuboviji (10.7.2021) Nekatere bošnjaške povojne organizacije so v sarajevskih medijih trdile, da Ceca ne bo pela v srbskem mestu Ljubovija, kot je bilo v javnosti napovedano, temveč v 10 kilometrov oddaljeni Srebrenici.<ref>{{navedi splet|url=https://avaz.ba/vijesti/bih/665398/munira-subasic-veceras-ce-u-srebrenici-u-crkvi-pjevati-supruga-od-zlocinca-raznatovica |title=Avaz.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> Nekateri so razkrili, da bo pevka pela celo v neki pravoslavni cerkvi v središču Srebrenice, kar naj bi predstavljalo provokacijo za Bošnjake. Ko se je koncert vendarle zgodil v Ljuboviji, so sarajevski mediji tudi ta nastop označili za "provokacijo".<ref>{{navedi splet|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/207087/provokacija_se_obistinila_ceca_raznatovic_udovica_ratnog_zlochinca_arkana_odrzala_koncert_pred_20_000_ljudi_na_stadionu_fk_drina_pogledajte_video.html |title=Slobodna-bosna.ba |accessdate=25. julij 2021}}</ref> *Koncert v Leskovcu (23.8.2021) Proti koncertu v Leskovcu so protestirali anonimni uporabniki družbenega omrežja [[Facebook]], ki so ustanovili tudi spletno peticijo. Srbski mediji so poročali, da je peticijo v slabem tednu podpisalo 1.500 ljudi.<ref>{{navedi splet|url=https://www.juznevesti.com/Drushtvo/Peticijom-Leskovcani-protiv-koncerta-Cece-na-Rostiljijadi-traze-da-se-taj-novac-usmeri-za-lecenje-dece.sr.html |title=Juznevesti.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref><ref>{{navedi splet|url=https://luftika.rs/rostiljijada-leskovac-ceca-deca/ |title=Luftika.com |accessdate=18. julij 2021}}</ref> Zagovorniki peticije so bili mnenja, da bi moral organizator koncerta preusmeriti finančna sredstva na zdravljenje bolnih otrok. Koncert se je kljub temu zgodil.<ref>{{navedi splet|url=https://www.youtube.com/watch?v=uA_7hPC0mrk |title=Youtube.com |accessdate=25. avgust 2021}}</ref> *Koncert v Zürichu (12.11.2022) Posebne policijske enote so koncert v dvorani ''Stadthalle Dietikon'' prekinile, ko je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Več kot 2 tisoč obiskovalcev je bilo evakuiranih, Cecin nastop pa se je po dveh urah nadaljeval. <ref>{{navedi splet|url=https://www.tagesanzeiger.ch/ausverkaufte-stadthalle-dietikon-musste-geraeumt-werden-262840279539 |title=Tagesanzeiger.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.nzz.ch/zuerich/polizei-news-aus-zuerich-2000-personen-wegen-einer-drohung-aus-der-stadthalle-dietikon-evakuiert-ld.1712002?reduced=true |title=Nzz.ch |accessdate=13. november 2022}}</ref> *Koncert na Ptuju (3.2.2023) Proti koncertu na Ptuju so protestirali uporabniki družbenega omrežja [[Twitter]], saj so menili, da je organizacija Cecinega koncerta v sklopu tradicionalnega [[Kurentovanje|kurentovanja]] neprimerna. <ref>{{navedi splet|url=https://ptujinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-fasenk-bo-otvorila-balkanska-diva-ceca-stevilni-zgrozeni |title=Ptujinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://mariborinfo.com/novica/lokalno/sramota-za-kurentovanje-stajerci-na-nogah-zaradi-cece-ta-bo-letos-otvorila-fasenk |title=Mariborinfo.com |accessdate=24. januar 2023}}</ref> O koncertu se je razpravljalo celo na [[Radiotelevizija Slovenija|državni televiziji]], v oddajah [[Odmevi]], [[Tednik (oddaja)|Tednik]] in Arena. <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/dostopno/napovedi/tednik-s-tolmacem-ponedeljek-30-januarja-ob-21-55-na-tv-mb/656151 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/glasba/nastop-cece-na-kurentovanju-dviga-prah/655497 |title=RtvSlo.si |accessdate=4. februar 2023}}</ref> Ceca je na razprodanem koncertu kljub vsemu nastopila. <ref>{{navedi splet |url=http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |title=Radio-ptuj.si |accessdate=4. februar 2023 |archive-date=2023-02-04 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230204074633/http://www.radio-ptuj.si/podravje-na-moji-dlani/lokalne-novice/6603-na-koncertu-cece-vec-kot-3000-ljudi |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet|url=https://sobotainfo.com/novica/lokalno/foto-video-ceca-na-kurentovanju-poskrbela-za-nepozabno-zabavo/696694 |title=Sobotainfo.com |accessdate=4. februar 2023}}</ref> *Koncert v Prijedoru (8.4.2023) Posebne policijske enote so koncertno dvorano ''Knežević'' morale pregledati, saj je prispela anonimna prijava, da je v objektu nastavljena bomba. Izkazalo se je, da gre za lažni preplah, Cecin nastop pa se je začel v napovedanem času. <ref>{{navedi splet |url=https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |title=Faktormagazin.ba |accessdate=11. april 2023 |archive-date=2023-04-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230411100244/https://faktormagazin.ba/desk/prijedor-dojava-o-bombi-na-cecinom-koncertu/ |url-status=dead }}</ref> <ref>{{navedi splet |url=https://infoprijedor.ba/index.php/2023/04/10/lazna-dojava-o-bombi-prije-cecinog-nastupa-u-prijedoru/ |title=Infoprijedor.ba |accessdate=11. april 2023 }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> ==Ostale informacije== *Glavni koncertni manager: Dejan Petrešević, od 16.10.2025 pa Marko Maksimović <ref>{{navedi splet |url=https://www.blic.rs/zabava/ovo-je-novi-menadzer-cece-raznatovic-pojavili-se-prvi-put-u-javnosti-zajedno-na/b1tnmly |title=Blic.rs |accessdate=8. november 2025}}</ref> *Spremljevalna glasbena zasedba na turneji: ''Premoćni band'' ==Sklici== {{sklici|3}} {{Svetlana Ražnatović}} [[Kategorija:2021 v glasbi]] [[Kategorija:Turneje Cece]] fo1kl2x8trfze8cgb64szhrvo1juhv5 0 504032 6680197 6468720 2026-05-24T11:00:45Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680197 wikitext text/x-wiki '''IC Markets''' je avstralsko [[Borza|borzno posredniško podjetje]]. IC Markets je specializirano za švicarske franke na forexu, indeksih, blagu, vrednostnih papirjih in trgih delnic v Aziji, Latinski Ameriki, na Bližnjem vzhodu, v Avstraliji in Evropi.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.financemagnates.com/forex/brokers/ic-markets-becomes-latest-broker-to-brace-for-potential-brexit-impact/|title=IC Markets Becomes Latest Broker to Brace for Potential Brexit Impact|accessdate=2021-08-09|publisher=financemagnates.com}}</ref> Sedež podjetja je v [[Sydney|Sydneyju]] v Avstraliji. == Zgodovina == IC Markets je leta 2007 ustanovil Andrew Budzinski. Leta 2009 je avstralska komisija za vrednostne papirje in naložbe borzo licencirala pod licenčno številko 335692. IC Markets je leta 2015 napovedalo, da bo pokrilo negativno bilanco po močnem zlomu [[Švicarski frank|švicarskega franka]] 15. januarja 2015.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.financemagnates.com/forex/brokers/ic-markets-covering-90-client-negative-losses-swiss-franc-volatility|title=IC Markets Covering 90% of Client Negative Losses from Swiss Franc Volatility|accessdate=2021-08-09|publisher=financemagnates.com}}</ref> Leta 2017 je IC Markets v svojo paleto valut uvedlo 4 kriptovalute.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.leaprate.com/forex/brokers/australia-retail-fx-broker-ic-markets-reports-record-volumes-343-billion-august/|title=Australia Retail FX broker IC Markets reports record volumes of $343 billion for August|accessdate=2021-08-09|publisher=leaprate.com}}</ref> Oktobra 2018 je podjetje objavilo, da je prejelo ciprsko licenco.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.financemagnates.com/forex/brokers/ic-markets-obtains-cysec-license-opens-cyprus-office/|title=IC Markets Obtains CySEC License, Opens Cyprus Office|accessdate=2021-08-09|publisher=financemagnates.com}}</ref> Decembra 2019 je bil za generalnega direktorja imenovan Nick Tweedall.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.financemagnates.com/executives/moves/ic-markets-appoints-nick-twidale-as-general-manager/|title=IC Markets Appoints Nick Twidale as General Manager|accessdate=2021-08-09|publisher=financemagnates.com}}</ref> == Operacije == IC Markets urejajo EU CySEC, Urad za finančno ravnanje na Sejšelih in avstralska komisija za vrednostne papirje in naložbe v Avstraliji.<ref>{{Navedi splet|url=https://hercules.finance/australian-broker-ic-markets-acquires-cysec-license/|title=Australian broker IC Markets acquires CySEC license|accessdate=2021-08-09|publisher=hercules.finance}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.cysec.gov.cy/en-GB/entities/investment-firms/cypriot/80418/|title=IC Markets (EU) Ltd|accessdate=2021-08-09|publisher=cysec.gov.cy}}</ref> IC Markets ponuja MetaTrader 4 in 5, Ctrader ter podpira spletne, namizne in mobilne instrumente. IC Markets ponuja CFD-je za [[Bitcoin]], Bitcoin Cash, Ethereum, Dash, Litecoin, Ripple, EOS, Emercoin, Namecoin in PeerCoin.<ref>{{Navedi splet|url=https://comparic.com/ic-markets-embrace-cryptocurrency-trading-adds-bitcoin/|title=IC Markets To Embrace Cryptocurrency Trading, Adds Bitcoin|accessdate=2021-08-09|publisher=comparic.com}}</ref> Delniški indeksi, ki jih pokrivajo trgi IC Markets, vključujejo naslednje: S&P 500, Dow Jones Industrial Stacks, FTSE Index in avstralski S&P 200.<ref>{{Navedi splet|url=https://comparebrokers.co/compare/sp-500-brokers/|title=Best S&P 500 Brokers Guide|accessdate=2021-08-09|publisher=comparebrokers.co}}</ref> IC Markets ponuja CFD-je za naslednje blago: plemenite kovine, kmetijske dobrine in energetske vire, vključno s surovo nafto WTI, brentom in zemeljskim plinom.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.publicfinanceinternational.org/ic-markets-review/|title=Public Finance International|accessdate=2021-08-09|publisher=publicfinanceinternational.org|archive-date=2021-08-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20210826142613/https://www.publicfinanceinternational.org/ic-markets-review/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=https://www.thenextbitcoin.net/trading-cryptocurrency-with-ic-markets-whats-the-experience-like/|title=Australia Bitcoin Broker: Trading Cryptocurrency With IC Markets – What’s the Experience Like?|accessdate=2021-08-09|publisher=thenextbitcoin.net|archive-date=2021-05-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20210501155321/https://www.thenextbitcoin.net/trading-cryptocurrency-with-ic-markets-whats-the-experience-like/|url-status=dead}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} [[Kategorija:Podjetja, ustanovljena leta 2007]] [[Kategorija:Borze]] k3c18b187oa4m0748ham9syuv2550hw 0 507587 6679963 6403769 2026-05-23T17:05:50Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679963 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Zājande | native_name ={{native name|fa-Latn|Zayandehrud}} | image = Zayandeh Rud River.jpg | image_caption = | source1_location = gorovje [[Zagros]] | mouth_location = Gavkhouni ([[endoreična kotlina]]) | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Iran]] | length = 400 km | source1_elevation = 3974 m | mouth_elevation = 1466 m | discharge1_avg = 38 m3/s | basin_size = 41500 km2 | extra = {{Designation list | embed = yes | designation1 = Ramsar | designation1_offname = Gavkhouni Lake and marshes of the lower Zaindeh Rud | designation1_date = 23. junij 1975 | designation1_number = 53<ref>{{navedi splet|title=Gavkhouni Lake and marshes of the lower Zaindeh Rud|website=Ramsar Convention Sites Information Service|url=https://rsis.ramsar.org/ris/53|access-date=25 April 2018|archive-date=15 January 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190115023018/https://rsis.ramsar.org/ris/53|url-status=live}}</ref>}} }} [[File:Zayandeh river map.png|300px|thumb|Karta reke Zājande Zayandeh/Gavkhouni porečja]] [[Image:Kohrang.jpg|thumb|right|Izvir Zājande, Predor Koohrang črpa vodo iz gorovja Zagros]] [[File:Siosepol in Nowruz 1394 -2015 - Isfahan 07.JPG|300px|thumb|Most Si-o-seh Pol v Isfahanu]] '''Zājande''' ({{jezik-fa|Zāyanderud}}, iz {{jezik|fa|زاینده}} [zɑːjændɛ] "dajalka življenja" in {{jezik|fa|رود}} [rʊːd] "reka"), napisano tudi kot Zayandeh-Rood ali Zayanderood, je največja reka Iranske planote v osrednjem [[Iran]]u. == Geografija == Zājande izvira v pogorju Zard-Kuh, del gorovja [[Zagros]] v provinci Čaharmahal in Baktiari. Teče 400 kilometrov proti vzhodu, preden se konča v močvirju Gavkhouni, sezonskem slanem jezeru, jugovzhodno od mesta [[Isfahan]]. Zājande je imela včasih velik pretok skozi vse leto, za razliko od mnogih iranskih rek, ki so sezonske, danes pa presuši zaradi črpanja vode, preden doseže mesto Isfahan. V začetku leta 2010 se je spodnji tok reke po več letih sezonskega izsuševanja popolnoma izsušil.<ref>[https://www.bbc.com/news/av/world-middle-east-14031700/iran-s-largest-river-in-the-central-plateau-dries-up/ BBC NEWS] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20180703050237/https://www.bbc.com/news/av/world-middle-east-14031700/iran-s-largest-river-in-the-central-plateau-dries-up |date=2018-07-03 }} : "The Zayandeh rood river in Isfahan, one of Iran's main tourist attraction, has dried up."</ref> Povodje reke Zājande ima površino 41.500 kvadratnih kilometrov, nadmorsko višino od 3974 metrov do 1466 metrov, povprečno količino dežja 130 milimetrov in mesečno povprečno temperaturo 3 °C do 29 °C. V porečju reke Zājande je 2700 kvadratnih kilometrov namakanih zemljišč, voda pa izvira iz devetih glavnih hidravličnih enot reke Zājande, [[vodnjak]]ov, [[kanat]]a in izvirov v stranskih dolinah. Voda reke Zājande je dala življenje ljudem osrednjega Irana predvsem v provincah Isfahan in Yazd. Pred izsušitvijo je bilo 240 litrov vode na osebo na dan v mestnih območjih in 150 litrov na dan v vaseh.<ref>{{navedi splet |url=http://www.iwmi.cgiar.org/assessment/FILES/word/ProjectDocuments/BasinFactSheets/Zayandeh%20Rud%20Basin%20short%20profile.pdf |title="Zayandeh River Basin Short Profile" International Water Management Institute, Sri Lanka |access-date=2007-04-19 |archive-date=2007-06-10 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070610052836/http://www.iwmi.cgiar.org/Assessment/FILES/word/ProjectDocuments/BasinFactSheets/Zayandeh%20Rud%20Basin%20short%20profile.pdf |url-status=live }}</ref> V 1970-ih je bil pretok reke ocenjen na 1,2 kubična kilometra na leto ali 38 kubičnih metrov na sekundo.<ref name="Beaumont427">Beaumont, Peter (October 1974) "Water Resource Development in Iran" ''The Geographical Journal'' 140(3): pp. 418-431, p. 427</ref> == Zgodovina == Ljudje že tisoče let živijo na bregovih reke Zājande. Najzgodnejše dokaze o človeški naselitvi ob reki so našli v jamskem najdišču, imenovanem Qaleh Bozi blizu Dizičeha na JZ od Isfahana. Pred več kot 40.000 leti so skupine [[paleolitik|paleolitskih]] lovcev (neandertalcev) uporabljale jame Qaleh Bozi kot zatočišče za sezonsko ali začasno delo in puščale kamnita orodja in kosti ulovljenih živali. Starodavna prazgodovinska kultura, civilizacija reke Zājande, je cvetela ob bregovih reke Zājande v 6. tisočletju pr. n. št. Reka Zājande prečka mesto Isfahan, glavno kulturno in gospodarsko središče Irana. V 17. stoletju je šejk Bahai (vplivni učenjak in svetovalec [[Safavidi|Safavidov]]) zasnoval in zgradil sistem kanalov (''maadi''), da bi vodo Zājande razdelil v predmestja Isfahana. Voda iz reke Zājande je pripomogla k rasti prebivalstva in gospodarstva, pomagala je uveljaviti Isfahan kot vplivno središče in dala zeleno pokrajino Isfahanu, mestu sredi puščave. Strugo reke Zājande prekrivajo številni zgodovinski mostovi iz obdobja Safavidov, reka pa je nekoč tekla skozi številne parke. Ameriški arheolog in zgodovinar perzijske umetnosti Arthur Upham Pope in njegova žena Phyllis Ackerman sta pokopana v majhnem mavzoleju na bregu reke.<ref>{{navedi novice|last=Erdbrink|first=Thomas|date=2014-04-14|title=American’s Wish for Iranian Burial Riles Hard-Liners|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2014/04/14/world/middleeast/americans-wish-for-iranian-burial-riles-hard-liners.html|access-date=2021-09-10|issn=0362-4331}}</ref> Richard N. Frye (ameriški učenjak iranskih in srednjeazijskih študij) je tudi zahteval, da bi bil tam pokopan.<ref>{{navedi splet |url=http://www.payvand.com/news/05/apr/1127.html |title=Staff (18 April 2005) "American Iranologist Wills wants to be Buried in Isfahan, Iran" ''Cultural Heritage News Agency'' Iran |access-date=20 December 2005 |archive-date=12 October 2005 |archive-url=https://web.archive.org/web/20051012210038/http://www.payvand.com/news/05/apr/1127.html |url-status=live }}</ref> == Uporaba in delitev vode == [[File:Zayandehroud after sunset.jpg|thumb|250px|Zayanderud po sončnem zahodu]] [[Image:33pol esfahan.jpg|thumb|right|Zājande teče pod mostom [[Si-o-seh Pol]] v Isfahanu.]] Do 1960-ih je v provinci Isfahan distribucija vode sledila ''Tomar'', dokumentu, za katerega trdijo, da izvira iz 16. stoletja. ''Tomar'' je razdelil tok reke Zājande na 33 delov, ki so bili nato posebej dodeljeni osmim večjim okrožjem v regiji.<ref name="Beaumont421">Beaumont, Peter (October 1974) "Water Resource Development in Iran" ''The Geographical Journal'' 140(3): pp. 418-431, p. 421</ref> Na ravni okrožja je bil pretok vode razdeljen bodisi časovno bodisi z uporabo spremenljivih jezov, tako da je bilo mogoče ohraniti delež ne glede na višino pretoka. Stoletja je bilo mesto Isfahan naselje oaza, znano po svojih okoliških rodovitnih zemljiščih in blaginji. Do 1960-ih je bilo industrijsko povpraševanje po vodi minimalno, kar je omogočilo, da so se redki vodni viri uporabljali predvsem za kmetijstvo. Z naraščajočim prebivalstvom v porečju in naraščajočim življenjskim standardom, zlasti v mestu, se je pritisk na vodne vire vztrajno povečeval, dokler delitev vode ''Tomar'' ni bila več izvedljiva. Ustanovitev velikih jeklarn in drugih novih industrij je zahtevala vodo. Projekt Čadegan, jez rezervoar, leta 1972 je bil velik projekt hidroelektrarne za pomoč pri stabilizaciji pretoka vode in pridobivanju električne energije. Jez se je sprva imenoval jez ''Šah Abas'' po šahu [[Abas I. Veliki|Abasu I.]], najvplivnejšem šahu Safavidov, vendar so ga po islamski revoluciji leta 1979 spremenili v jez Zājande. Od leta 1972 je rezervoar Čadegan pomagal preprečevati sezonske poplave reke Zājande. Izpust vode se med perzijskim novim letom poveča, da se reka med državnimi prazniki še enkrat pretaka skozi Isfahan. 80 % pridobljene vode Zājande se uporablja za kmetijstvo, 10 % za prehrano ljudi (pitne in domače potrebe 4,5 milijona prebivalcev), 7 % za industrijo (kot sta jeklarski družbi Zobahan-e-Esfahan in Foolad Mobarekeh ter petrokemična podjetja, rafinerije in elektrarne) in 3 % za druge namene. Izvedeni so bili številni projekti predorov (Koohrang) za preusmeritev vode iz reke Karun (največje iranske reke, ki se prav tako začne v gorovju Zagros) v Zājande. Ti so pomagali zagotoviti vodo za naraščajoče prebivalstvo in nove industrije v provincah Isfahan in Yazd.<ref name="Ali Assari">{{cite journal|last=Assari|first=Ali|author2=Erfan Assari|title=Urban spirit and heritage conservation problems: case study Isfahan city in Iran|journal=Journal of American Science|year=2012|volume=8|issue=1|pages=203–209|url=http://www.jofamericanscience.org/journals/am-sci/am0801/030_7701am0801_203_209.pdf|access-date=7 January 2013|archive-date=22 October 2012|archive-url=https://web.archive.org/web/20121022052348/http://www.jofamericanscience.org/journals/am-sci/am0801/030_7701am0801_203_209.pdf|url-status=live}}</ref> Medtem ko so izsušitev spodnjega toka reke Zājande pripisali suši, so glavni razlogi za to človeški vzroki. Slabo načrtovanje in populistična politika sta privedla do let slabega upravljanja in prekomerne uporabe, kar je povzročilo sezonsko izsušitev in na koncu povzročilo, da se je reka popolnoma izsušila, preden je dosegla Isfahan. == Mostovi == Pole savavadejan Pole Zamankhan, [[File:Khajou Bridge.jpg|thumb|Most Khajou]] Obstaja več novih in starih mostov (pol) čez reko Zājande. Najstarejši, Shahrestan, zgrajen v 5. stoletju našega štetja, je še vedno v uporabi kot prehod za pešce v vasi Sharestan. Mostovi na reki Zājande v Isfahanu: {| | *Marnan zgrajen 1599 (za pešce) *Vahid zgrajen 1976 *Vahid II zgrajen 2007 *Felezi zgrajen 1950s *Azar zgrajen 1976 *[[Si-o-se Pol]] zgrajen 1632 (za pešce) *Ferdosi zgrajen v 1980-ih | *Joui zgrajen 17. st. (za pešce) *Khaju zgrajen 1650 (za pešce) *Bozorgmehr zgrajen v 1970-ih *Ghadir zgrajen 2000 *Shahrestan zgrajen v 11. st. (prvič v 5. st.) (za pešce) |} == Rekreacija == Na delu reke Zājande, ki prečka Isfahan, so mostovi, parki, čolni na vesla ter tradicionalne kavarne in restavracije med preostalo bogato kulturno dediščino Isfahana glavne turistične atrakcije za iranske in mednarodne obiskovalce. ==Sklici== {{sklici}} ===Literatura=== *Erdbrink, Thomas (2015-05-05). "[https://www.nytimes.com/2015/05/06/world/middleeast/iran-our-man-in-tehran.html The Empty River of Life (Published 2015)]". ''The New York Times''. ISSN &nbsp;0362-4331'''<ref>{{navedi novice|last=Erdbrink|first=Thomas|date=2015-05-05|title=The Empty River of Life (Published 2015)|language=en-US|work=The New York Times|url=https://www.nytimes.com/2015/05/06/world/middleeast/iran-our-man-in-tehran.html|access-date=2020-12-20|issn=0362-4331|archive-date=2020-12-15|archive-url=https://web.archive.org/web/20201215200508/https://www.nytimes.com/2015/05/06/world/middleeast/iran-our-man-in-tehran.html|url-status=live}}</ref>''' ==Zunanje povezave== {{Commons category|Zayandeh River}} {{coord|32|15|45|N|52|54|30|E|region:IR-04_type:river_source:dewiki|display=title}} [[Kategorija:Reke v Iranu]] [[Kategorija:Ramsarska mokrišča v Iranu]] [[Kategorija:Isfahan]] n87icqi3e93w9d2qcr5warluxvyjln7 0 511341 6680044 6391473 2026-05-23T20:10:08Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680044 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Serbia.svg|sličica|320px|Zastava Srbije]] '''Zastava Srbije''' ({{jezik-sr|Застава Србије}}), znana tudi kot trobojnica ({{jezik-sr|тробојка|trobojka|label=none}}) je sestavljena iz treh enako širokih vodoravnih pasov, rdeče barve na vrhu, modre v sredini in bele na dnu. Ista tribarvna kombinacija se v spreminjajočih se različicah zastave uporablja že od 19. stoletja kot zastava države Srbije in [[Srbi|srbskega naroda]]. Sredi zastave, zamaknjen proti drogu, je mali [[grb Srbije|državni grb]]. Razmerje dolžine in višine zastave je 3:2. Trenutna oblika zastave je bila sprejeta leta 2004, nekoliko preoblikovana pa je bila leta 2010.<ref name="Novosti">[http://www.novosti.rs/vesti/naslovna/aktuelno.69.html:308459-Grb-Srbije-Dvoglavi-orao-menja-perje Grb Srbije: Dvoglavi orao menja perje] (in Serbian)</ref> == Glej tudi == * [[Grb Srbije]] == Sklici == {{sklici}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Državni simboli Srbije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Srbija]] [[Kategorija:Trobojnice|Srbija]] 6w3hte104tc9pz0znuab8xkrw6xnzty 0 515500 6680040 6574314 2026-05-23T20:08:57Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680040 wikitext text/x-wiki {{Infobox flag | Name = Madžarska | Image = Flag of Hungary.svg | Morenicks = | Use = 110000 | Symbol = | Proportion = 1:2 | Adoption = 23. maj 1957<ref>{{navedi splet|title=1957. évi II. törvény a Magyar Népköztársaság Alkotmányának módosításáról|trans-title=Act II of 1957 on the Amendment of the Constitution of the Hungarian People's Republic|url=https://hu.wikisource.org/wiki/1957._évi_II._törvény|website=hu.wikisource.org|access-date=23 February 2017|language=hu}}</ref> {{small|(kot državna zastava)}}<br>19. junij 1990<ref>{{navedi splet|title=1990. évi XL. törvény a Magyar Köztársaság Alkotmányának módosításáról|trans-title=Act XL of 1990 on the Amendment of the Constitution of the Hungarian Republic|url=https://mkogy.jogtar.hu/jogszabaly?docid=99000040.TV|website=Törvények és országgyűlési határozatok|access-date=14 March 2018|language=hu}}</ref> {{small|(ponovno potrjena)}} | Design = Horizontalna [[Tribarvnica (zastava)|tribarvnica]] rdeče, bele in zelene barve | Designer = | Image2 = Flag of Hungary.png <!-- this appearance is oversized, should be gone around --> | Nickname2 = | Morenicks2 = | Use2 = 100100 | Symbol2 = | Proportion2 = 2:3 | Adoption2 = 18. avgust 1957<ref>{{navedi splet|title=51/1957. (VIII. 18.) Korm. számú rendelet a magyar tengeri kereskedelmi hajók lobogójáról.|trans-title=Decree of the Government No. 51/1957. (VIII. 18.) on the Ensign of the Hungarian Maritime Merchant Vessels|url=https://hu.wikisource.org/wiki/51/1957._(VIII._18.)_Korm._számú_rendelet|website=hu.wikisource.org|access-date=23 February 2017|language=hu}}</ref> {{small|(kot civilna zastava)}} | Design2 = Horizontalna [[Tribarvnica (zastava)|tribarvnica]] rdeče, bele in zelene barve | Designer2 = | Image3 = Flag of Hungary with arms (state).svg | Nickname3 = | Morenicks3 = | Use3 = Neuradna [[državna zastava]]{{NoteTag|Uradna madžarska državna zastava ne vsebuje madžarskega grba, vendar se ob slovesnih priložnostih pogosto uporablja različica z grbom.}} | Symbol3 = | Proportion3 = 1:2 | Adoption3 = 10. oktober 1995<ref>{{navedi splet|title=1995. évi LXXXIII. törvény a Magyar Köztársaság nemzeti jelképeinek és a Magyar Köztársaságra utaló elnevezésnek a használatáról|trans-title=Act LXXXIII of 1995 on the usage of the national symbols and name of the Hungarian Republic|url=https://mkogy.jogtar.hu/jogszabaly?docid=99500083.TV|website=Törvények és országgyűlési határozatok|access-date=14 March 2018|language=hu}}</ref> | Design3 = Horizontalna [[Tribarvnica (zastava)|tribarvnica]] rdeče, bele in zelene barve z državnim grbom v sredini. | Designer3 = | Image4 = War Flag of Hungary.svg | Noborder4 = yes | Nickname4 = | Morenicks4 = | Use4 = Barva vojaške enote | Symbol4 = | Proportion4 = 6:7 | Adoption4 = 15. marec 1991<ref name="Haditechnika">{{cite journal|title=A Magyar Honvédség új felségjelzése és hadilobogói|trans-title=The new insignia and war ensigns of the Hungarian Defence Forces|journal=Haditechnika|date=1991|volume=25|issue=3|page=3–4}}</ref> | Design4 = | Designer4 = | Image5 = Naval Ensign of Hungary.svg | Nickname5 = | Morenicks5 = | Use5 = 000001 | Symbol5 = | Proportion5 = 3:4 | Adoption5 = 1991<ref name="Haditechnika"/> | Design5 = | Designer5 = }}'''[[Zastava]] [[Madžarska|Madžarske]]''' izvira iz gibanja za nacionalno svobodo pred letom 1848, ki je doseglo vrhunec z [[Madžarska revolucija (1848)|madžarsko revolucijo leta 1848]]. Revolucija ni bila le v nasprotju z monarhijo, temveč tudi proti [[Habsburška monarhija|Habsburškemu cesarstvu]], pa tudi za oblikovanje neodvisne republike. V skladu s tem ima madžarska zastava tribarvni element, ki temelji na [[Zastava Francije|francoski zastavi]], kot odraz idej [[Francoska revolucija|francoske revolucije]]; medtem ko so rdeča, bela in zelena barve, ki izhajajo iz zgodovinskega [[Grb Madžarske|madžarskega grba]], ki je v bistvu ostal v enaki obliki od sredine [[15. stoletje|15. stoletja]], z izjemo nekaterih manjših razlik. So bile združene iz grba, ki se je prvič pojavil ob koncu [[12. stoletje|12.]] in začetku [[13. stoletje|13. stoletja]] kot grb [[Árpádovci|Árpádovcev]], ustanovna dinastije Madžarske. Proge so vodoravne in ne navpične, da preprečijo zamenjavo z italijansko zastavo, kljub temu, da je pasica v tej obliki pred [[Zastava Italije|italijansko trobojnico]] vsaj 7 let, vendar so jo Italijani leta 1797 sprejeli za zastavo italijanske države. Drugi viri pravijo, vendar brez dokazov, da je bila najnovejša oblika madžarske trobojnice uporabljena že od leta 1608 ob kronanju [[Matija Habsburški|Matija II. Madžarskega]] in naslednjih kronanjih. Folklora romantičnega obdobja je barve pripisovala vrlinam: rdečo za moč, belo za zvestobo in zeleno za upanje. Sicer pa rdečo za prelito kri za domovino, belo za svobodo in zeleno za zemljo in madžarske pašnike. Nova ustava, ki je začela veljati 1. januarja 2012, nam daje prvo znano uradno razlago: moč (erő), zvestoba (hűség) in upanje (remény).[[Slika:II._Lipót_koronázása_1790.ben_és_az_ősi_magyar_nemzeti_színek.jpg|sličica|300x300_pik|Madžarske narodne barve na steni med madžarskem kronanjem Leopolda II. v Pressburgu (Pozsony, današnja Bratislava) leta 1790, 58 let pred madžarsko revolucijo]] {| class="wikitable" width="600px" border="1" cellpadding="2" cellspacing="0" style="background: #f9f9f9; border: 1px solid #aaaaaa; border-collapse: collapse; white-space: nowrap; text-align: left" !(od 1957) ! style="background:#CD0000; color:#FFF; width:150px" |Rdeča ! style="background:#FFFFFF; color:#000; width:150px" |Bela ! style="background:#006600; color:#FFF; width:150px" |Zelena |- |[[Pantone]] |3546c |Safe |2273c |- |[[Barvni model CMYK|CMYK]] |0-100-100-20 |0-0-0-0 |100-0-100-60 |- |[[Barvni model RGB|RGB]] |205-0-0 |255-255-255 |0-102-0 |- |[[Spletna barva|Šestnajstiški]] |#CD0000 |#FFFFFF |#006600 |} == Barve == Barve zastave Madžarske so določene v uradnem dokumentu MSZ 1361:2009:<ref>{{navedi splet|date=2020-06-18|title=Megújult a nemzeti zászlóra és lobogóra vonatkozó nemzeti szabvány|url=http://www.mszt.hu/NFU/mszt_zaszlo_cik0821.pdf|language=hu|accessdate=2022-03-26|archive-date=2022-03-20|archive-url=https://web.archive.org/web/20220320132741/http://www.mszt.hu/NFU/mszt_zaszlo_cik0821.pdf|url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" ![[Slika:Flag_of_Hungary.svg|40x40_pik]] <br /> Barvna shema ![[Pantone]] ![[CIELAB]] ![[Barvni model RGB|RGB]] ![[Spletna barva|Šestnajstiški]] |- | style="background:#ce2939;color:#fff" |Karminsko rdeča |18-1660 TCX Tomato |44.0, 60.0, 32.0 |206, 41, 57<ref name="pantonered">{{navedi splet|title=PANTONE 18-1660 TCX Tomato|url=https://www.pantone.com/color-finder/18-1660-TCX|accessdate=2022-03-26|archive-date=2021-07-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20210724151605/https://www.pantone.com/color-finder/18-1660-TCX|url-status=dead}}</ref> |#CE2939<ref name="pantonered" /> |- | style="background:#fff" |Bela |''ni na voljo'' |100.0, 128.0, 128.0 |255, 255, 255 |#FFFFFF |- | style="background:#477050;color:#fff" |Temno zelena |18-6320 TCX Fairway |37.5, 26.0, 144.0 |71, 112, 80<ref name="pantonegreen">{{navedi splet|title=PANTONE 18-6320 TCX Fairway|url=https://www.pantone.com/color-finder/18-6320-TCX|accessdate=2022-03-26|archive-date=2021-09-18|archive-url=https://web.archive.org/web/20210918145809/https://www.pantone.com/color-finder/18-6320-TCX|url-status=dead}}</ref> |#477050<ref name="pantonegreen" /> |} == Glej tudi == * [[Grb Madžarske]] * [[Himnusz]] == Opombe == {{NoteFoot}} == Sklici == {{sklici|}} == Zunanje povezave == {{Commons category|National flag of Hungary}} * {{FOTW|id=hu|title=Hungary}} * [http://www.rbvex.it/ungheria.html Flag of Hungary] at www.rbvex.it * [http://njt.hu/cgi_bin/njt_doc.cgi?docid=142939.265410 2011 CCII law] (on the use of Hungary's coat of arms and flag, as well as awards) from njt.hu {{simboli držav}} [[Kategorija:Državni simboli Madžarske]] [[Kategorija:Zastave po državah|Madžarska]] [[Kategorija:Vodoravno simetrične zastave|Madžarska]] [[Kategorija:Trobojnice|Madžarska]] 79ktffv6fbl8esex3p54os8nu6s4w84 0 516302 6679849 6676676 2026-05-23T14:23:21Z Upwinxp 126544 letnica preimenovanja Podljubelja - po navedenih virih 6679849 wikitext text/x-wiki [[File:Bojsno 03.jpg|thumb|250px|right|Tekom preimenovanj v 60. letih 20. stoletja so številna tedaj istoimenska naselja pridobila desne prilastke.]] '''Seznam preimenovanih naselij v Sloveniji''' je abecedni [[seznam]] [[naselja v Sloveniji|naselij v Sloveniji]], ki so bila preimenovana z uradnim odlokom. Na njem niso vključeni predlogi preimenovanj naselij, prav tako niso vključena naselja, ki so nastala s kombinacijo izločitve iz drugega naselja ter preimenovanja. Trenutno veljavna ozroma zadnja uradna imena naselij so označena v krepkem tisku. Prvega januarja 2023 je bilo v [[Slovenija|Sloveniji]] 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.<ref name=":12">{{Navedi splet|title=Brez prebivalcev 61 naselij, v skoraj polovici krajev živi manj kot 100 ljudi|url=https://www.rtvslo.si/zabava-in-slog/zanimivosti/brez-prebivalcev-61-naselij-v-skoraj-polovici-krajev-zivi-manj-kot-100-ljudi/671128|website=rtvslo.si|accessdate=2023-08-14|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih [[Italijanska manjšina v Sloveniji|italijanske jezikovne manjšine]] in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi [[italijanščina|italijanska]] oz. [[madžarščina|madžarska]] imena. Naselja preimenuje [[občine v Sloveniji|občina]], pri čemer se mora novo ime razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2023-08-14}}</ref> == Preimenovanja naselij v času Kraljevine Jugoslavije== Nekatera naselja v Sloveniji so bila preimenovana v času [[Kraljevina Jugoslavija|Kraljevine Jugoslavije]]. Konjice so leta 1934 z odlokom preimenovali v [[Slovenske Konjice]].<ref>{{navedi knjigo |author=|year= 1934|title= Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 47, letnik V., 13.6.1934|publisher= Kraljevska banska uprava Dravske banovine|isbn= |cobiss=|pages=}}</ref> == Preimenovanja naselij na Slovenskem pod okupacijskimi oblastmi == {{glavni|Okupacija slovenskega ozemlja}} ===Italija=== {{glej tudi|Seznam italijanskih imen slovenskih krajev}} 29. marca 1923 je bil izdan kraljevi dekret, ki je določil uradna krajevna imena na priključenemu ozemlju Primorske.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} V okviru italijanizacije priključenega slovenskega ozemlja so italijanske oblasti večinoma fonetično prirejala slovenska imena italijanščini, nekaj krajevnih imen pa so povsem zamenjali. Italijanizacija se je odražala tako na makro- kot tudi na mikrotoponimih.{{sfn|Batič|2023|p=285}} Po ponovni priključitvi Primorske Jugoslaviji je ponovno prišlo do velikih toponomastičnih sprememb, a so se ukrepi jugoslovanskih oblasti izvedle šele po podpisu pariške mirovne pogodbe leta 1947. Primorske partizanske sile so sicer uporabljale slovenska krajevna imena.{{sfn|Batič|2023|p=285}} Predlogi preimenovanj z 11. decembra 1948 so vključevali tudi območja pariške mirovne pogodbe, seznam pa ni vključeval novih poimenovanj za kraje, ki so tedaj ležali na [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnem tržaškem ozemlju]]. Seznam je neenakomerno predlagal nova imena krajev, od 50 primorskih krajev jih je 23 ležalo v tedanjem okraju Gorica;{{sfn|Batič|2023|p=288}} prav tako pa se predlogi delijo po izvoru problematičnosti toponima.{{sfn|Batič|2023|p=291}} Večino predlogov so podale lokalne oblasti, na Primorskem pa so kot edini na podlagi zahteve prebivalcev preimenovanje dosegli v tedanjem Rihemberku (danes [[Branik]]).{{sfn|Batič|2023|p=293}} Preimenovanja po drugi svetovni vojni so eden najbolj daljnosežnih primerov kulturne politike na Primorskem, z njimi pa so jugoslovanske oblasti pričele »ustvarjati nov okvir kolektivne zavesti revolucionarne družbe«.{{sfn|Batič|2023|p=300}} ===Tretji rajh=== {{Glej tudi|Seznam nemških imen krajev v Sloveniji}} Preimenovanje naselij je ena od značilnosti [[Okupacija slovenskega ozemlja|okupacije slovenskega ozemlja]] med drugo svetovno vojno, vendar ni bil najpomembnejši. Nemške oblasti so se tega v okviru ozemeljskih zahtev po slovenski Koroški in Južni Štajerski,{{sfn|Ferenc|2006|p=86}} kasneje pa tudi po Gorenjski,{{sfn|Ferenc|2006|p=92}} z izdajo več spomenic lotile julija 1940.{{Sfn|Ferenc|2006|p=80}} Spomenice so pospremile tudi lažne razprave o nemških nagibanjih slovenskega prebivalstva.{{Sfn|Ferenc|2006|p=82}} Ti so v okviru raznarodovanja večinoma predlagali nekdanja avstro-ogrska imena, nekatera so bila samo prepisana v nemščino, pri drugih pa je prišlo do dodatnih sprememb s prilagoditvijo zapisa za lažjo nemško izgovorjavo ali do dodatnih geografskih določil.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Predlogi so vključevali vsa naselja s hišnimi številkami, zaselke in samotne kmetije.{{Sfn|Polšak|1996|p=205}} Südostdeutsches Institut v Gradcu je sicer že leta 1940 pripravil predloge novih nemških imen krajev v Mežiški dolini, Prekmurju in na Štajerskem; pri čemer so se opirali na avstro-ogrski popis krajev iz leta 1910. Od vseh [[okupacija slovenskega ozemlja|štirih okupatorjev slovenskega ozemlja]] je bil Tretji rajh pri raznorodovalnih ukrepih in ponemčevanju najbolj prodoren. {{sfn|Hančič|2026|p=151}} Za Gorenjsko je dekret o preimenovanju ''Uredbo o ponemčenju slovenskih topografskih imen na zasedenih ozemljih Koroške in Kranjske'' julija 1941 izdal [[Franz Kutschera]], tedaj šef civilne uprave Gorenjske in Mežiške doline (ki sta bili upravno del gava Koroška), nova imena pa so se zgledovala po toponimih avstro-ogrskega obdobja. Marca 1942 je izšel ''Gemeinde- und Ortsverzeichnis der an den Reichsgau Kärnten angegliederten befreiten Gebiete Oberkrains und Unterkärntens'', imenik novopreimenovanih krajev z različicami novih nemških imen in tistih iz leta 1910, za preverbo in prevod dodatnih zemljepisnih imen pa so ustanovili posebno komisijo.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Za ponemčenje imen na (Spodnjem) Štajerskem je Civilna uprava Spodnje Štajerske 30. aprila 1941 izdala splošno odredbo, ki je odrejala nemška imena za vsa naselja, prav tako pa ponemčitev vseh ulic, kažipotov ter drugih oznak.{{Sfn|Polšak|1996|p=209}} Prav tako je ustanovila centralno znanstveno komisijo, v okrožjih pa delovne skupine za preimenovanja oz. ponemčevanja naselbinskih imen. Te so izdale smernice o ponemčenju imen (''Richtlinien für die Rückdeutschimg von Orts- und Landschaftsnamen in der Untersteiermark''), ki pa se z letom 1943 v izselitvenem pasu niso več upoštevale zaradi preseljevanja Kočevskih Nemcev.{{Sfn|Poldič|1996|p=210}} Predlogi so bili implementirani 6. junija 1943, pri tem pa so opustili pridevniške oblike, jih temeljili na zgodovinskih oblikah imen gradov, odpravili svetniško obliko imen ali slovenska imena popačili v nemško obliko. Spodnještajerske okupacijske oblasti so bile pri izvrševanju rigoroznejše od gorenjskih.{{sfn|Hančič|2026|p=152}} Nemške oblasti so pripravile tudi predloge za preimenovanja naselij na območju kratkotrajne nemške zasedbe dela Dolenjske. Smernice so določale, da naj se kraji preimenujejo v zgodovinsko dokazljiva nemška imena, ki so ustrezno utemeljena. Tvorbe novih imen so bile prepovedane, vendar tega se vsi niso držali. Nemške oblasti so preimenovale tudi občine.{{Sfn|Poldič|1996|p=211}} Leta 1942 so tovrstne aktivnosti oblasti zamrle,{{Sfn|Poldič|1996|p=216}} leta 1943 pa so predlogi zadevali le pas s Kočevskimi Nemci.{{Sfn|Poldič|1995|p=217}} == Preimenovanja naselij v Ljudski republiki Sloveniji (po 1948) == [[Slika:Sv. Lovrenc 55 - multiple house numbers - IMG 1280.JPG|thumb|right|250px| [[Sveti Lovrenc, Prebold]] skozi čas]] [[Kraj]] in naselje sta bila v tedanji zakonodaji definirana kot najmanjši teritorialno-administrativni enoti, ki jo sestavlja naseljena skupina hiš s skupnim imenom in številčnim sistemom.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} S spremembo zakonodaje leta 1952 se termin 'kraj' v tem smislu ni več uporabljal.{{sfn|Rosa|1993|p=3}} Mnogo toponimov, ki so izvirali iz imen zavetnikov, nemškega ali italijanskega jezika, je bilo po koncu 2. svetovne vojne preimenovanih v okviru obsežne kampanje tedanje oblasti na podlagi ''Zakona o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'' s 17. februarja 1948.{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|p=28|2005}} Priprave na preimenovanja naselbin na širšem slovenskem etničnem področju so se sicer začela že leta 1944 na Osvobojenem ozemlju. Leta 1945 so lokalne oblasti večinoma povrnile imena naselbin, ki so jih med okupacijo dodelile okupatorske oblasti. Jugoslovanske lokalne oblasti so tovrstne ukrepe izvajale zelo hitro z ideološkim namenom brisanja starih imen, saj ta niso ustrezala komunističnemu pogledu.{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}} Prizadevanja lokalnih oblasti je deloma zavrl ''Zakon o imenovanju naselij in označevanju trgov, ulic in zgradb'', ki pa je prepovedoval imena, »ki niso v skladu z današnjo družbeno in narodno stvarnostjo«. Ta je bil izdan sočasno s pripravami na popis prebivalstva, ki pa je začasno onemogočil postopke preimenovanj naselij.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Pristojnosti je urejalo slovensko ministrstvo za notranje zadeve,{{Sfn|Gabrič|1996|p=110}} ki je s koncem leta 1948 pripravilo seznam s 421 predlogi.{{Sfn|Gabrič|1996|p=111}} Na seznamu so izločili vse med drugo svetovno vojno porušene kraje, za preimenovanje pa so predlagali tudi toponime, ki so vsebovali patrocinije ali nemške besedne zveze. Te bi nadomestili z že obstoječimi ledinskimi imeni, nekateri predlogi pa so vsebovali tudi imena, ki so temeljila na udeležencih narodnoosvobodilnega boja (primer neuresničenega predloga preimenovanja iz junija 1948 je bila sprememba imena Št. Vid v Vojkovo po [[Janko Premrl|Janku Premrlu]]{{sfn|Batič|2023|p=288}}). Na nekatere predloge toponimov je z zadržanjem vplival tudi takratni predsednik slovenske vlade [[Miha Marinko]], hkrati pa je zahteval tudi preimenovanje nekaterih krajev na Škofjeloškem. Predlogi tedaj niso bili izvedeni, verjetno zaradi [[spor Tito–Stalin|spora z Informbirojem]] in stalinističnega modela, za katerega so oblasti iskale nove modele za preimenovanje krajev.{{sfn|Batič|2023|p=292}} Leta 1949 so morale lokalne oblasti anketirati prebivalce naselij, ki so bila predlagana za preimenovanje ter tudi tistih naselij, ki so imela isto ime.{{sfn|Batič|2023|p=293}} Oblasti so sicer poskušale upoštevati želje krajanov, a proces ni bil demokratičen.{{sfn|Batič|2023|p=295}} Zaradi neizvršitve predlaganih sprememb se je sprva rok za preimenovanja podaljšal do 1. januarja 1950; junija 1950 so bile pristojnosti prenešene na vladni komite, julija pa na Svet vlade LR Slovenije za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti.{{Sfn|Gabrič|1996|p=112}} Dejavnosti na področju preimenovanj naselij so nato za nekaj let zamrle.{{Sfn|Gabrič|1996|p=113}} Večino krajev so oblasti preimenovale v letih 1952–1955, te pa so bile povezane z objavo ''Zakona o razdelitvi Ljudske republike Slovenije na mesta, okraje in občine'' z 12. aprila 1952. Ta je poleg združevanj naselij neposredno uveljavil tudi nekatera nova imena naselij, vendar se predlogi iz leta 1948 niso v celoti upoštevali (npr. zavržena sta bila predloga za preimenovanje Št. Petra v ''Kardeljevo'' in Št. Vida v ''Vojkovo''{{sfn|Batič|2023|p=295}}).{{efn|Zakon je preimenoval tudi naselje Dornberk, za katerega je bilo predlagano ime Vinodol, a je zakon določil ime Zali Hrib, prebivalci pa so zahtevali ponovno preimenovanje. Po mnenju tedanje strokovne sfere se bi moral kraj imenovati Vinodar. Po odločitvah lokalnih (krajevnih in območnih) ljudskih odborov je bilo predlagano ime Vinodol. Leta 1955 je zbor krajevnih volilcev izglasoval preteklo ime Dornberk. (vir: Batič, 2023, str. 295-298)}} Preimenovanja naselij je tudi prinesel ''Pravilnik o označevanju naselij, ulic in trgov in o označevanju hiš'' iz avgusta 1952, ki je zapovedal uporabo pristave pri toponimih, ki bi se sicer večkrat pojavili v državi. Jugoslovanska skupščina je tudi izdala prepoved poimenovanja naselij po še živečih osebah, z edino izjemo [[Josip Broz - Tito|Josipa Broza - Tita]], za katerega pa so morale lokalne oblasti pridobiti soglasje zvezne vlade.{{Sfn|Gabrič|1996|p=114}} Na predloge se je med drugimi odzval tudi Edvard Kardelj, vlada pa je nato sklenila opustitev seznama predlogov iz leta 1948. Vladna komisija je pripravila nov seznam z okrog 500 predlogi{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}}, na katerem je vse toponime, ki so temeljili na patrocinijih ali pa so bili nemškega izvora, obravnavala posebej, pri vseh pa je upoštevala tudi mnenje prebivalcev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=116}} Nekateri predlogi se niso izvedli zaradi pomislekov lokalne skupnosti ali drugih članov komisije.{{Sfn|Gabrič|1996|p=117}} 3. junija se je z izdajo ''Uredbe o preimenovanju naselij, o dopolnitvi imen takih naselij, ki imajo enako se glaseča imena in o drugih popravkih imen naselij'' preimenovalo 112 naselij, poleg pa so izdali tudi ''Uredbo o razglasitvi novih naselij in o združitvi naselij''. V prvi uredbi so preimenovali večinoma kraje, katerih imena so temeljila na patrocinijih, 66 krajem pa so dodali pristave.{{Sfn|Gabrič|1996|p=118}} Junija 1955 so bile te spremembe upoštevane tudi v ''Zakonu o območjih okrajev in občin''. Izvršni svet Ljudske republike Slovenije je v ta namen oblikoval posebno komisijo. Nova krajevna imena so sprejemale najprej lokalne, nato regionalne in nato še državne oblasti. S sklepom izvršnega sveta LRS so se preimenovali le kraji, kjer je bilo preimenovanje nujno potrebno; prav tako pa se je lahko patrocinije le prikrilo in zato ni bilo več potrebno izumljati novih krajevnih imen.{{Sfn|Batič|2023|p=299}} Patrocinije je v tej kampanji izgubilo okrog 150 krajev.{{Sfn|Gabrič|1996|p=119}} Nekatere lokalne toponime, ki so izvirali iz imen svetnikov, so lokalne oblasti zamenjale po osvoboditvi Republike Slovenije. Oblasti so podobno kampanjsko preimenovanje krajev opravile tudi v letih 1961–1962.{{sfn|Rosa|1993|p=2}} Med postopkom preimenovanja krajev so preimenovali tudi kraje, ki bi sicer imeli enako ime. Te bi dopolnili s pristavki, nekatera krajevna imena pa so slogovno izboljšali.{{sfn|Rosa|1993|p=3}} Ob preimenovanju krajev se lokalne oblasti niso ozirale na zgodovino kraja, vzroki za izvršitve pa so bili politični.{{sfn|Rosa|1993|p=4}} == Preimenovanja naselij v Republiki Sloveniji == Prvega januarja 2023 je bilo v Sloveniji 6035 naselij. Ta so zapisana v Registru teritorialnih enot Republike Slovenije, ki je v pristojnosti [[Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije|Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen]]. 464 naselij si ime deli še vsaj z enim drugim naseljem v Sloveniji. 61 naselij je brez prebivalcev.<ref name=":12" /> Poimenovanje naselij ureja ''Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb'' (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008. Za imena naselij se uporabljajo slovenska imena, na območjih italijanske jezikovne manjšine in madžarske jezikovne manjšine pa se uporablja tudi italijanska oz. madžarska imena. Naselja preimenuje občina, vendar se morajo ta razlikovati od drugih naselbinskih imen v Republiki Sloveniji.<ref name=":13" /> Leta 1992 se je Slovenija s sprejetjem v Organizacijo združenih narodov zavezala k standardizaciji zemljepisnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=89}} Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je na naročilo [[Geodetska uprava Republike Slovenije|Geodetske uprave RS]] v letih 1995, 1996 in 1997 preučila tedanja krajevna imena{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=43}} in njihovo spornost na podlagi jezikovne, zemljepisne ter zakonske pravilnosti oz. ustreznosti.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=42}} Izmed 5972 krajevnih imen jih je kot sporna prepoznala 1216, od tega 35 zaradi okrajšave, 46 zaradi besede »del« in 1135 zaradi obstoja več enakih imen. Komisija je pripravila okrog 800 predlogov za preimenovanja naselij.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=44}} Predlogi so temeljili na razširitvi okrajšav v cele besede (na primer »Sv.« v »Sveti«){{sfn|Perko|Geršič|2021|p=45}}, osamosvojitvi razdeljenih naselij{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47}}, dodajanju določil, preimenovanju po drugih mikrotoponimih znotraj naselja oz. vrnitvi starih krajevnih imen.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=51}} Zakon o določanju območij ter o imenovanju in označevanju naselij, ulic in stavb (ZDOIONUS), ki je bil sprejet februarja 2008, v sama imena naselij ne posega, ureja pa njihova preimenovanja ter določa vladno telo, ki s preimenovanjem soglaša.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=27}} === Predlagana preimenovanja krajev=== Leta 1994 je bil na lokalnem posvetovalnem referendumu zavrnjen predlog preimenovanja Voličine{{efn|Kasneje razdeljena na [[Zgornja Voličina|Zgornjo Volčino]] in [[Spodnja Voličina|Spodnjo Voličino]].}} v ''Sveti Rupert'';<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1635/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-volicina-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--rupert/|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Voličina v kraj in Krajevno skupnost Sv. Rupert|publisher=Krajevna skupnost Volčina|date=29.5.1994|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si|location=Voličina}}</ref> prav tako ni bil sprejet predlog o preimenovanju [[Cerkvenjak]]a v ''Sveti Anton v Slovenskih goricah''.<ref>{{navedi splet|title=Poročilo o izidu glasovanja na referendumu dne 29. maja 1994, za preimenovanje kraja in Krajevne skupnosti Cerkvenjak v kraj in Krajevno skupnost Sv. Anton v Slov. Goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1994-01-1341/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-referendumu-dne-29--maja-1994-za-preimenovanje-kraja-in-krajevne-skupnosti-cerkvenjak-v-kraj-in-krajevno-skupnost-sv--anton-v-slov--goricah?h=preimenovanje|access-date=21.12.2023|date=30.5.1994|publisher=Krajevna skupnost Cerkvenjak}}</ref> V letih 1995 in 1997 je Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen pripravila dva elaborata o spornosti posameznih krajevnih imen, pri tem je na podlagi podvojevanja krajevnega imena, besede 'del' ali drugih okrajšav identificirala 1216 spornih imen in zanje pripravila okrog 779 predlogov, ki so sledila pravni in pravopisni podlagi. Pravopisno spornih zemljepisnih imen Komisija ni uvrstila na seznam predlogov, saj so se ti že ustalili v splošni javnosti. Za pravno sporna zemljepisna imena je Komisija svetovala dodajanje določil k imenu.{{Sfn|Perko|Geršič|2021|p=43-44}} Leta 2000 je bilo predlagano preimenovanje [[Podbočje|Podbočja]] v ''Sveti Križ Podbočje'', oktobra razpisan je bil lokalni referendum, na katerem pa so prebivalci predlog zavrnili.<ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2000-01-4292/porocilo-o-izidu-glasovanja-na-svetovalnem-referendumu-o-preimenovanju-naselja-podbocje?h=Podbo%C4%8Dje|title=Poročilo o izidu glasovanja na svetovalnem referendumu o preimenovanju naselja Podbočje|date=16.10.2000|publisher=Občina Krško|access-date=21.12.2023|website=www.uradni-list.si}}</ref> Istega leta je bil izveden tudi posvetovalni referendum o preimenovanju naselja Pivka v njegovo prvotno ime ''Šempeter na Pivki'', vendar je bil predlog s 73,6 odstotki zavrnjen.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/krajani-za-sedanje-ime-pivke-br.html|title=Krajani za sedanje ime Pivke|date=17 september 2000|accessdate=10 maj 2026|website=24ur.com|publisher=24ur.com}}</ref> Maja 2022 je Samoupravna skupnost italijanske narodnosti predlagala preimenovanje [[Lucija, Piran|Lucije]] v nekdanje zgodovinsko ime ''Sveta Lucija'' (''Santa Lucia''), občinski svet je sklenil izvedbo lokalnega posvetovalnega referenduma.<ref name="lucija">{{navedi splet|url=https://primorske.svet24.si/2022/05/24/lucija-naj-bi-bila-tudi-sveta|title=Lucija ali Sveta Lucija: odločitev na referendumu|first=Alenka|last=Penjak|location=Lucija, Piran|date=24.5.2022|website=www.primorske.svet24.si|publisher=Primorske novice|access-date=21.12.2023}}</ref> Predlagano preimenovanje se ni izvedlo. === Seznam preimenovanih delnih naselij === Seznam vključuje preimenovanja nekaterih naselij, ki so sicer bila razdeljena med več krajevnih skupnosti ali drugih teritorialnih enot, npr. občin. Pri nekaterih preimenovanjih se je opustila pristava »(k. o.)«, kar pomeni »krajevni odbor«. V primeru preimenovanja enega dela naselja se je preimenovalo tudi drugo naselje. Polna imena se v praksi niso uporabljala. Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen je za krajevna imena s pripono »del« predlagala podelitev statusa samostojnega naselja, za nenaseljena in skoraj nenaseljena naselja pa pripojitev k sosednjemu naselju.{{sfn|Perko|Geršič|2021|p=47–48}} {| class="wikitable" |+ !Prejšnje ime !Novo ime !Občina !Uporaba novega imena !Sklici |- |Andrenci - del |'''[[Andrenci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=43}}{{sfn|Marinković|1991|p=1}} |- |Dražen Vrh - del |'''[[Zgornji Dražen Vrh]]''' |Šentilj |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=128}} |- |Gaj - del |'''[[Spodnji Gaj pri Pragerskem]]''' |Kidričevo |1980–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=53}} |- |Kušernik - del |'''[[Kušernik]]''' |Pesnica |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=187}} |- |Lesno Brdo - del |'''[[Lesno Brdo, Horjul|Lesno Brdo]]''' |Horjul |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}} |- |Lesno Brdo - del |[[Lesno Brdo, Vrhnika|'''Lesno Brdo''']] |Vrhnika |2005–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Lopatnik - del |'''[[Lopatnik]]''' |Žalec |1979–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}} |- |Mala vas (k. o. Ponova vas) |'''[[Mala vas pri Grosupljem]]''' |Grosuplje |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |- |Mala vas (k. o. Zagorica in k. o. Zdenska vas) |[[Mala vas, Dobrepolje|'''Mala vas''']] |Dobrepolje |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=31}} |- |Paka - del |[[Paka, Vitanje|'''Paka''']] |Vitanje |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}} |- |Podkraj - del |'''[[Podkraj, Hrastnik|Podkraj]]''' |Hrastnik |1984–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=45}} |- |Podkraj - del |'''[[Zavrate]]''' |Radeče |1986–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=105}} |- |Podsmreka (k. o. Podsmreka) |'''[[Podsmreka]]''' |Dobrova - Polhov Gradec |1987–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=33}} |- |Podstenica - del |'''[[Trnovec, Kočevje|Trnovec]]''' |Kočevje |1988–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=55}} |- |Podstenice - del |'''[[Podstenice]]''' |Dolenjske Toplice |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=35}} |- |Prapretno - del |'''[[Prapretno pri Hrastniku - del]]''' |Hrastnik<br/>Trbovlje |1952–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=82}} |- |Razbore - del |'''[[Razbore, Trebnje|Razbore]]''' |Trebnje |2012/2013–danes | style=text-align:left | <ref>{{navedi splet|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2013-01-0607/odlok-o-ureditvi-naselja-razbore-in-meje-med-obcinama-smartno-pri-litiji-in-trebnje?h=preimenuje|title=Odlok o ureditvi naselja Razbore in meje med občinama Šmartno pri Litiji in Trebnje|website=www.uradni-list.si|publisher=Občina Trebnje, Občina Šmartno pri Litiji|date=2013-01-13|access-date=2023-12-06}}</ref> |- |Skomarje - del |'''[[Skomarje]]''' |Zreče |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=153}} |- |Skomarje - del |'''[[Vitanjsko Skomarje]]''' |Vitanje |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=147}} |- |Smolinci - del |'''[[Smolinci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |- |Sveti Lenart - del |'''[[Vrhe, Trbovlje|Vrhe - del]]''' in '''[[Vrhe, Zagorje ob Savi|Vrhe - del]]''' |Trbovlje<br/>Zagorje ob Savi |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=100}} |- |Obrežje pri Zidanem Mostu - del |'''[[Slap, Sevnica|Slap]]''' |Sevnica |1984–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}} |- |Ostrožno pri Ponikvi - del |'''[[Ostrožno pri Ločah]]''' |Slovenske Konjice |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=119}} |- |Sveta Katarina |'''[[Čeče]]'''{{efn|Uradni administrativni imeni sta Čeče - del, saj je naselje razdeljeno med trboveljsko in hrastniško občino.}} |Trbovlje<br/>Hrastnik |1955–danes |{{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Peter - del |Obrežje pri Zidanem Mostu - del (1955–84) |Sevnica |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=71}} |- |Šutna - del{{efn|name=druge}} |'''[[Šutna, Kranj|Šutna]]''' |Kranj |1979–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=60}} |- |Zaplana - del |[[Zaplana, Vrhnika|'''Zaplana''']] |Vrhnika |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=150}} |- |Zavrh pri Galiciji - del |'''[[Zavrh pri Galiciji]]''' |Žalec |1982–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=154}} |- |Znojile - del |'''[[Znojile pri Studencu]]''' |Sevnica |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=121}} |- |Župetinci - del |'''[[Župetinci]]''' |Cerkvenjak |1974–danes | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=26}} |} == Seznam == {| class="wikitable sortable" style=text-align:left |+ !Prvotno ime !Novo ime !Uporaba novega imena !Novo ime !Uporaba novega imena !Sklici |-V |Andrejče |'''[[Andrejčje]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Apnenik |'''[[Apnenik pri Boštanju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Apnenik |'''[[Apnenik pri Velikem Trnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ardro |'''[[Ardro pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ardro |'''[[Ardro pod Velikim Trnom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Bača |'''[[Bača pri Podbrdu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Banjaloka |'''[[Banja Loka]]''' |2000–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=177}} |- |Beli potok |'''[[Beli Potok pri Frankolovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bevška vas |'''[[Bevče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Bezovje |'''[[Bezovje pri Šentjurju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bistrica |'''[[Bistrica pri Tržiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Bistrica pri Mokronogu |[[Bistrica, Šentrupert|'''Bistrica''']] |1994–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=198}} |- |Bobovo |'''[[Bobovo pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bobovo |'''[[Bobovo pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Borje |'''[[Borje pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovak |'''[[Borovak pri Podkumu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovak |'''[[Borovak pri Polšniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Borovec |'''[[Borovec pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Borovec |'''[[Borovec pri Kočevski Reki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brdce |'''[[Brdce nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brdo |'''[[Brdo pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg ob Kokri]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Breg |'''[[Breg ob Savi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg pri Borovnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg pri Golem Brdu]]'''{{Efn|Občasno tudi napačno zapisan|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |'''[[Breg pri Komendi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Breg |'''[[Breg pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Breg |'''[[Breg pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Breg |'''[[Breg pri Polzeli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Breg |'''[[Breg pri Ribnici na Dolenjskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breg |[[Breg pri Velikem Gabru]] |1955–1997 |'''[[Breg pri Temenici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | <ref name=":0">{{Navedi splet|title=Popravek odloka o preimenovanju naselij Breg pri Velikem Gabru, Male Dole pri Šentjurju in Velike Dole pri Šentjurju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/4340#!/Popravek-odloka-o-preimenovanju-naselij-Breg-pri-Velikem-Gabru-Male-Dole-pri-Sentjurju-in-Velike-Dole-pri-Sentjurju|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=48}} |- |Breg |'''[[Breg pri Zagradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Breg |'''[[Mali Breg]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bregansko selo |[[Slovenska vas, Brežice|'''Slovenska vas''']] |1993–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Bregansko selo v Slovenska vas in naselja Nova vas pri Bregani v Nova vas pri Mokricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993257|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=22}} |- |Brestovica |'''[[Brestovica pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brestovica |'''[[Brestovica pri Povirju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brestrnica |'''[[Bresternica]]''' |2001–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=77}} |- |Brezje |'''[[Brezje nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pod Nanosom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Bojsnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobrovi]]'''{{Efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Dovškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Grosupljem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Kumpolju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Lekmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Lipoglavu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Ločah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Podplatu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Poljčanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Senušah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Slovenski Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezje |'''[[Brezje pri Veliki Dolini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezje |'''[[Brezje v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breznica |'''[[Breznica pod Lubnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Breznica |'''[[Breznica pri Žireh]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Brezovec |'''[[Brezovec pri Polju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezovec |'''[[Brezovec pri Rogatcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica na Bizeljskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Borovnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Gradinu]]''' |1959–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Ljubljani]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Medvodah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Mirni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Predgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Stopičah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica pri Zlatem Polju]]'''{{Efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brezovica |'''[[Brezovica v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Brežec |'''[[Brežec pri Divači]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Briše |'''[[Briše pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Brod |'''[[Brod–Logatec]]''' |1955–1972{{efn|Leta 1972 se je Brod–Logatec priključil [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Marinković|1991|p=11}} |- |Bučkovci |'''[[Mala Nedelja]]''' |1991–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Bukovica |'''[[Bukovica pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Bukovica |'''[[Bukovica pri Vodicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Bukovje |'''[[Bezenškovo Bukovje]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |'''[[Bukovje pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |Bukovje pri Stranicah{{Efn|Ime naselja se pojavlja tudi v drugih oblikah|name=druge}} |1953–1998{{Efn|Preimenovanje zaradi odcepitve bližnjega [[Čretvež]]a.}} |'''[[Bukovlje]]''' |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Bukovje |'''[[Bukovje v Babni Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cegelnica |'''Cegelnica pri Novem mestu''' |1953–1979{{Efn|Cegelnica pri Novem mestu je bila leta 1979 priključena Novemu mestu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Cerklje |'''[[Cerklje na Gorenjskem]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Cerklje |'''[[Cerklje ob Krki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pod Bočem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Cerovec |'''[[Cerovec pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Cesta |'''Cesta pri Starem Logu''' |1953{{efn|Cesta pri Starem Logu je bila leta 1953 najverjetneje priključena Pugledu pri Starem Logu, saj se kraj v kasnejših uradnih listih (1955, 1957) s seznami naselij ne pojavi.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Cetore |Vinica |1957–1988 |'''[[Cetore]]''' |1988–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Pokrajinske predstave o slovenski Istri|url=https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/view/836/3539/299|website=ZRC SAZU, Založba ZRC|accessdate=2023-07-15|first=Mimi|last=Urbanc|page=85}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Cirkuše |'''[[Cirkuše v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Čadovlje |'''[[Čadovlje pri Tržiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čatež |'''[[Čatež ob Savi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Češnjica |'''[[Češnjica pri Kropi]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Češnjice |'''[[Češnjice pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Češnjice |'''[[Češnjice pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Češnjice |'''[[Češnjice v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Četež |'''[[Četež pri Strugah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Četež |'''[[Četež pri Turjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec ob Dravi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Dragatušu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Oštrcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjevec |'''[[Črešnjevec pri Semiču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Črešnjice |'''[[Črešnjice pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črešnjice |'''[[Črešnjice nad Pijavškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čretež |'''[[Čretež pri Krškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Čreta pri Kokarju |'''[[Čreta pri Kokarjah]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=89}} |- |Čretež |'''Čretež pri Ledini''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je naselje Čretež pri Ledini priključilo [[Ledina|Ledini]] in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črna |'''[[Črna na Koroškem]]''' |1970–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Dragi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Potok{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Potok pri Velikih Laščah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Črni Vrh{{Efn|name=napaka}} |'''[[Črni Vrh v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dane |'''[[Dane pri Divači]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Dečja vas |'''[[Dečja vas pri Zagradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Devica Marija v Polju |[[Četrtna skupnost Polje|'''Polje''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Dežno |'''[[Dežno pri Makolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dežno |'''[[Dežno pri Podlehniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Dob |'''[[Dob pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobje |'''[[Dobje pri Lesičnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobje |'''[[Dobje pri Planini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobovec |'''[[Dobovec pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobovec |'''[[Dobovec pri Rogatcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobrava |'''[[Mislinjska Dobrava]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava ob Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pod Rako]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''Dobrava pri Črnučah''' |1955–1980{{Efn|Leta 1980 je bila Dobrava pri Črnučah priključena [[Ljubljana|Ljubljani]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Kostanjevici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dobrava |'''[[Dobrava pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dobrava |'''[[Dobrova pri Prihovi]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Dobrava |'''Nova Dobrava''' |1953–1987{{Efn|Nova Dobrava se je skupaj z Zgornjimi Zrečami in Spodnjimi Zrečami leta 1987 združila v Zreče in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dobravica |'''[[Dobravica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dobrovlje |'''[[Dobrovlje pri Mozirju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Dol |'''[[Dol pod Gojko]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dol |'''[[Dol pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dol |'''[[Dol pri Hrastovljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dol |'''[[Dol pri Pristavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dol |'''[[Dol pri Šmarjeti]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dol |'''[[Dol pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Dole |'''[[Dole pri Škofljici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Dole |'''[[Dole pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dole pod Sveto Trojico |Dole pod Trojico |1955–1992 |'''[[Dole pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Milenković|2007|p=85}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Artičah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Šmarjeti]]''' |1953–1971{{Efn|Leta 1971 se je Dolenja vas pri Šmarjeti združila s Šmarjeto.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenja vas |'''[[Dolenja vas pri Temenici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Dolenje Gradišče |'''[[Dolenje Gradišče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenje Kamenje |'''[[Dolenje Kamenje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenji Podboršt |'''[[Dolenji Podboršt pri Trebnjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolenji Suhor |'''[[Dolenji Suhor pri Vinici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Dolga Njiva |'''[[Dolga Njiva pri Šentlovrencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolgo Brdo |'''[[Dolgo Brdo pri Mlinšah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Dolina |'''[[Dolina pri Lendavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Dolnja Lendava |'''[[Lendava]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Dolnji Leskovec |'''[[Dolenji Leskovec]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Dolnji Suhor |'''[[Dolnji Suhor pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Dolšče |'''[[Dolšce]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}} |- |Dornberg{{efn|name=druge}} |Zali Hrib |1952–1955 |'''[[Dornberk]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=11}} |- |Draga |'''[[Draga pri Šentrupertu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Drenovec |'''[[Drenovec pri Bukovju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Drenovec |'''[[Drenovec pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Drušče{{Efn|name=druge}} |'''[[Grušce]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Dvor |'''Dvor pri Bogenšperku''' |1953–1995{{Efn|Leta 2001 se je naselje Dvor pri Bogenšperku razdelilo na naselji [[Dvor, Šmartno pri Litiji|Dvor]] in [[Bogenšperk, Šmartno pri Litiji|Bogenšperk]].}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Fala Grad |'''[[Fala, Ruše|Fala]]''' |1999–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=114}} |- |Farški Kal |[[Mali Kal, Ivančna Gorica|'''Mali Kal''']] |1953–danes{{Efn|name=delNaselja}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Gaber |'''[[Gaber pri Črmošnjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gaber |'''Gaber pri Semiču''' |1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Gaber pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gabrje |[[Gaberje, Ajdovščina|'''Gaberje''']] |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=14}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pod Limbarsko Goro]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pod Špilkom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Dobovi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Ilovi Gori]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Jančah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Soteski]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gabrje |'''[[Gabrje pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gabrke |'''[[Gaberke]]''' |1988–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}} |- |Gabrnik |'''[[Gabernik]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Gabrovec |'''[[Gabrovec pri Dramljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gabrovec |'''[[Gabrovec pri Kostrivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gabrovica |'''[[Gabrovica pri Črnem Kalu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Glažuta |'''[[Svetli Dol]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Globoko |'''[[Globoko ob Dravinji]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}} |- |Globoko |'''[[Globoko pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Golobinjek |'''[[Golobinjek ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Golobinjek |'''[[Golobinjek pri Planini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gora Svetega Florjana |'''[[Gora pri Pečah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Gora Svetega Lovrenca |[[Gora, Krško|'''Gora''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas - Reteče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pod Režišami]]''' |1953–1972{{Efn|Leta 1972 se je Gorenja vas pod Režišami priključila [[Logatec|Logatcu]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Mirni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Mokronogu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Polici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorenja vas |'''[[Gorenja vas pri Šmarjeti]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenjci |'''[[Gorenjci pri Adlešičih]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gorenjci |'''Gorenjci pri Semiču''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 so se Gorenjci pri Semiču združili s [[Semič]]em in s tem izgubili status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gorenje Gradišče |'''[[Gorenje Gradišče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenje Kamenje |'''[[Gorenje Kamenje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenje Pijavško |'''[[Gornje Pijavško]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Gorenji Log |'''[[Zgornji Log]]''' |1995–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=67}} |- |Gorenji Podboršt |'''[[Gorenji Podboršt pri Veliki Loki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorenji Vrh |'''[[Gorenji Vrh pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Raztezu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Gorica pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Vinska Gorica]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Gorica |'''[[Zaloška Gorica]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Goričica |'''[[Goričica pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Goričica |'''[[Goričica pri Ihanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Goričica |'''[[Goričica pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Goričica |'''[[Mala Goričica]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Goriška vas |'''[[Goriška vas pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Gornja Lendava |[[Grad, Grad|'''Grad''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Gornji Suhor |'''[[Gornji Suhor pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Gornji Suhor |'''[[Gornji Suhor pri Vinici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Govejek |'''[[Govejk]]''' |1980–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=47}} |- |Gozd |'''[[Gozd - Martuljek]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Grabe |'''[[Grabe pri Ljutomeru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Graben |'''[[Spodnje Stranice]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Gradinje |'''[[Gradnje, Krško|Gradnje]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče na Kozjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Gradišče |Gradišče nad Pijavo Gorico |1953–2008 |[[Gradišče, Škofljica|'''Gradišče''']] |2008–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče nad Pijavo Gorico|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-14|date=21. december 2007|publisher=Občina Škofljica|page=94}}</ref>{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Divači]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Materiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Štjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Vipavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče pri Trebnjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}<ref name=":11" /> |- |Gradišče |Gradišče pri Zalem Hribu |1953–1955 |'''[[Gradišče nad Prvačino]]''' |1955–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Gradišče |'''[[Gradišče v Tuhinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Gradiščica |'''[[Gradišica]]''' |1992–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Grahovo |'''[[Grahovo ob Bači]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Grintovec |'''Grintovec pri Kočevju''' |1953{{Efn|Leta XXXX je bilo ozemlje Grintovca pri Kočevju pripojeno tedaj že opuščenemu naselju Kleč.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Grintovec |'''[[Grintovec pri Osilnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Groblje |'''[[Groblje pri Prekopi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Guštanj |'''[[Ravne na Koroškem]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Handlerji |'''[[Primoži]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Hotovlje |'''[[Hotovlja]]''' |1993–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hotovlje v naselje Hotovlja|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19931722|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje ob Bistrici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Hrastje |'''[[Hrastje pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Hrastovec |'''[[Hrastovec pod Bočem]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=99}} |- |Hraše |'''[[Hraše pri Preddvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib - Loški Potok]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib nad Ribčami]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Kamniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Hrib |'''[[Hrib pri Koprivniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Hudo |'''[[Malo Hudo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Idrske Krnice |'''[[Idrijske Krnice]]''' |1980–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=47}} |- |Iglenik |'''[[Iglenik pri Veliki Loki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ivan Dol |'''[[Ivandol]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Jablanice |'''[[Jablance, Kostanjevica na Krki|Jablance]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=58}} |- |Jama |'''[[Jama pri Dvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Jamnica |Zgornja Jamnica |1955–1998 |[[Jamnica, Prevalje|'''Jamnica''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območij, razdružitvi in poimenovanju naselij v Občini Ravne-Prevalje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-16|date=16. 2. 1998|publisher=Občina Ravne-Prevalje}}</ref> |- |Javorje |'''[[Javorje pri Blagovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Javorje |'''[[Javorje pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Javornik |'''[[Slovenski Javornik]]''' |1997–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja v Občini Jesenice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1997916|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jelarji |'''[[Elerji]]''' |2018–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jelarji v naselje Elerji|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173476|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Jelše |'''[[Jelše pri Otočcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ješovec |'''[[Ješovec pri Kozjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Ješovec |'''[[Ješovec pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=17}} |- |Jezerce |'''[[Jezerce pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Jezerce |'''[[Jezerce pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Jugorje |'''[[Jugorje pri Metliki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Jurišče |'''[[Juršče]]''' |2007–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Jurišče v Juršče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20072809|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Kačiče |'''[[Kačiče - Pared]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Kal |'''[[Kal pri Dolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Kamenica |'''[[Kamenško]]''' |2001–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju dela naselja Kamenica v Kamenško|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20015389|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Kamni Vrh |'''[[Kamni Vrh pri Primskovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Kamnik |'''[[Kamnik pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Kladje |'''[[Kladje nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Kladje |'''[[Kladje pri Krmelju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Klanec |'''[[Klanec pri Kozini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Kočno |'''[[Kočno ob Ložnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Kočno |'''[[Kočno pri Polskavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Konjice |'''[[Slovenske Konjice]]''' |1934–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Službeni list Kraljevske banske uprave Dravske banovine (letnik V, številka 47)|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEAJ8S9W|website=www.dlib.si|accessdate=2023-08-18|date=13. 6. 1934|publisher=Kraljevinska banska uprava Dravske banovine|page=527}}</ref> |- |Koreno |'''[[Koreno nad Horjulom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Korita |'''[[Korita na Krasu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Koroška vas |'''[[Koroška vas na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Zreče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19981917|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Korte |Dvori nad Izolo |1957–1988 |'''[[Korte]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|Milenković|2007|p=49}} |- |Kortina |'''[[Truške]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Kostanjevica |'''[[Kostanjevica na Krki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Kot |'''[[Kot na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Kot |'''[[Kot ob Kolpi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Rakitnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Prevaljah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Kot |'''[[Kot pri Ribnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Semiču]]''' |1953–2001{{Efn|Leta 2001 se je Kot pri Semiču združil s [[Semič]]em in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kot |'''[[Kot pri Veliki Slevici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Kozjak |'''[[Kozjak pri Ceršaku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Kozji Vrh |'''[[Kozji Vrh nad Dravogradom]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |- |Kravjek |'''[[Štajerska vas]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o spremembi območja in preimenovanju naselja Kravjek|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999761|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Krestenice |'''[[Krstenica, Kanal ob Soči|Krstenica]]''' |2007–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Križevci v Prekmurju |[[Križevci, Gornji Petrovci|'''Križevci''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Krkovo |'''[[Krkovo nad Faro]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Krkovo |'''[[Krkovo pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lajše |Selške Lajše |1953–1998 |[[Lajše, Železniki|'''Lajše''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}}{{Sfn|Milenković|2007|p=202}} |- |Laška vas |'''[[Laška vas pri Štorah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze nad Krko]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Dolskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Laze |'''[[Laze pri Boštanju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Domžalah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Gobniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Laze |'''[[Laze pri Gorenjem Jezeru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Laze |'''[[Laze pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Oneku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Laze |'''[[Laze pri Predgradu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Laze |'''[[Laze v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Lemberg |Lemberg pri Strmcu |1953–1992 |'''[[Lemberg pri Novi Cerkvi]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref name=":6">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Strmec pri Vojniku v naselje Nova Cerkev|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992754|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Lemberg |'''[[Lemberg pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Lenart v Rebri |'''[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|Sveti Lenart]]''' |1994–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}} |- |Lepence-Log |'''[[Lepence]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Leskovec |'''[[Leskovec pri Krškem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Leskovec |'''[[Leskovica pri Šmartnem]]'''{{Efn|name=druge}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Leskovec |'''[[Leskovec v Podborštu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Lipa |'''[[Lipa pri Frankolovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Lipovec |'''[[Lipovec pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Lipovec |'''[[Lipovec pri Škofji vasi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Loče |Loče pri Poljčanah |1955–1998 |[[Loče, Slovenske Konjice|'''Loče''']] |1998–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Slovenske Konjice|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1999762|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Sklep o preimenovanju zemljepisnega imena naselja Loče pri Poljčanah v Loče|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Ločica |'''[[Ločica ob Savinji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Ločica |'''[[Ločica pri Vranskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Log |'''[[Log pri Brezovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Log |'''[[Log pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Log |'''[[Log pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Log |'''[[Log pri Vrhovem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Log |'''[[Log pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Log |'''[[Na Logu]]''' |1951–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Loka |'''[[Loka pri Dobrni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Loka |Loka ob Tesnici |1953–1955 |'''[[Frankolovo]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Loke |'''[[Loke pri Mozirju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Lom |'''[[Lom nad Volčo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lom |'''[[Lom pod Storžičem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Lopatnik pri Titovem Velenju |'''[[Lopatnik pri Velenju]]'''{{efn|Preimenovan zaradi preimenovanja bližnjega Titovega Velenja v Velenje.}} |1982–1990 | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=143}} |- |Loška gora |'''[[Loška Gora pri Zrečah]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2" /> |- |Lukovica |'''[[Lukovica pri Brezovici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Lukovica |'''[[Lukovica pri Domžalah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pod Trško goro]]''' |1953–1979{{Efn|Leta 1979 je bil Mačkovec pod Trško goro priključen Novemu mestu in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pri Dvoru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mačkovec |'''[[Mačkovec pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mala Loka |'''[[Mala Loka pri Višnji Gori]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mala vas |[[Mala vas, Ljubljana|'''Mala vas na Posavju''']] |1955–1961{{Efn|Mala vas se je leta 1961 priključila [[Ježica, Ljubljana|Ježici]], ki pa je bila leta 1974 priključena Ljubljani.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Male Dole |'''[[Male Dole pri Stehanji vasi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Male Dole pri Šentjurju |'''[[Male Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":0" />{{sfn|Milenković|2007|p=48}} |- |Mali Vrh{{Efn|name=napaka}} |'''[[Mali Vrh pri Šmarju]]'''{{Efn|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Marenberg |'''[[Radlje ob Dravi]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Marija–Čreta |[[Čreta, Vransko|'''Čreta''']] |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Marija–Širje |'''[[Širje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Martinja vas |'''[[Martinja vas pri Mokronogu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Mekinje |'''[[Mekinje nad Stično]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mezgovci |'''[[Mezgovci ob Pesnici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Mihovci |'''[[Mihovci pri Veliki Nedelji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka nad Lušo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kočevju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kočevski Reki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Mlaka |'''[[Mlaka pri Kranju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Moravci |'''[[Moravske Toplice]]''' |1983–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Moravče |'''[[Moravče pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Mošnja |[[Ravnica, Radovljica|'''Ravnica''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Mrljaki |'''Merljaki''' |1993–2000{{efn|Leta 2001 so se Merljaki združili z [[Renče|Renčami]] in s tem izgubili status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=90}} |- |Nemška vas |'''[[Nemška vas na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Šentrupert|'''Slovenska vas''']] |1946–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nemška vas |[[Slovenska vas, Pivka|'''Slovenska vas''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Nizka vas |'''[[Nizka]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |- |Nova vas |'''[[Nova vas ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Nova vas |'''Nova vas pod Rifnikom''' |1953–1984{{Efn|Leta 1984 se je Nova vas pod Rifnikom združila s [[Šentjur]]jem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |Nova vas pri Bregani |1953–1993 |'''[[Nova vas pri Mokricah]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}<ref name=":1" />{{sfn|Milenković|2007|p=22}} |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Jelšanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |'''[[Nova vas pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Nova vas |Nova vas pri Žireh |1955–1981{{Efn|Stara vas se je leta 1981 združila z [[Žiri|Žirmi]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Mišji Dol |'''[[Jurklošter]]''' |1972–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=64}} |- |Obrh |'''[[Obrh pri Šmarjeti]]''' |1953–1985{{Efn|Leta 1985 je bil Obrh pri Šmarjeti priključen Šmarješkim Toplicam in s tem izgubil status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Orešje |'''[[Orešje na Bizeljskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Orešje |'''[[Orešje nad Sevnico]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Orešje |'''[[Petišovci]]''' |1949–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1949|p=66}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Dobrovi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Hubajnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Krmelju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Podsredi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Osredek |'''[[Osredek pri Zrečah]]''' |1998–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":2" /> |- |Ostrožno |Ostrožno pri Ponikvah |1955–1999 |'''[[Ostrožno pri Ločah]]''' |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}<ref name=":3" /> |- |Padovo |'''[[Padovo pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Padovo |'''[[Padovo pri Osilnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Petelinjek |'''[[Petelinjek pri Ločah]]''' |1999–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":3" /> |- |Planina |'''[[Planina na Pohorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Planina |'''[[Planina nad Horjulom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Planina |'''[[Planina pri Cerknem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Planina |'''[[Planina pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Planina |'''[[Planina v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pleševica |[[Plešivica, Žužemberk|'''Plešivica''']] |1988–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=202}} |- |Plešivica |'''[[Plešivica pri Žalni]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podboršt |'''[[Podboršt pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podbukovje |'''[[Podbukovje pri Vačah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgora |'''[[Podgora pri Dolskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgora |'''[[Podgora pri Ložu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Črnučah]]''' |1955–1984{{Efn|Leta 1984 se je Podgorica pri Črnučah priključila Ljubljani in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Pečah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Podtaboru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podgorica |'''[[Podgorica pri Šmarju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje ob Sevnični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pod Čerinom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''Podgorje pod Resevno''' |1953–1985{{Efn|Leta 1985 se je Podgorje pod Resevno združilo s [[Šentjur]]jem in s tem izgubilo status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pri Letušu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podgorje |'''[[Podgorje pri Pišecah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Podgrad |'''[[Podgrad na Pohorju]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Podgrad-Potok |'''[[Podgrad pri Vremah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Podkraj |'''[[Podkraj pri Mežici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Podkraj |'''[[Podkraj pri Zagorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Podlog |'''[[Podlog pod Bohorjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podlog |'''[[Podlog v Savinjski dolini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč nad Marofom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč ob Dravinji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč pod Skalo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podpeč |'''Podpeč pri Lukovici''' |1953{{Efn|Leta 1953 se je Podpeč pri Lukovici združila z [[Lukovica pri Domžalah|Lukovico pri Domžalah]] in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podpeč |'''[[Podpeč pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Podsmreka |'''[[Podsmreka pri Velikih Laščah]]''' |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Podsmreka |'''[[Podsmreka pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Podstene |'''[[Podstene pri Kostelu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Podturn |'''[[Podturn pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Podvin |Podvin Vranski |1952–1963 |'''[[Podvin pri Polzeli]]''' |1963–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Poklek |'''[[Poklek nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Poklek |'''[[Poklek pri Podsredi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Poljane |'''[[Kočevske Poljane]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljana |'''[[Poljane nad Blagovico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Poljane |'''[[Poljane pri Mirni Peči]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Podgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljane |Poljane pri Velikem Gabru |1953–1955 |'''[[Poljane pri Primskovem]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Štjaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljane |'''[[Poljane pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Polje |'''[[Polje ob Sotli]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Polje |'''[[Polje pri Tržišču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Polje |'''[[Polje pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Poljšica |'''[[Poljšica pri Gorjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Poljšica |'''[[Poljšica pri Podnartu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ponikve |'''[[Ponikve pri Studencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Potok |Potok pri Gorenji Straži |1953–1988 |'''[[Potok, Straža|Potok]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}}<ref name=":11"/> |- |Potok |'''[[Potok pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Potok |'''[[Potok pri Muljavi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Potok |'''[[Potok pri Vačah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prapreče |Prapreče pri Gorenji Straži |1953–1988 |'''[[Prapreče pri Straži]]''' |1988–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapreče |'''[[Prapreče pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapreče |'''[[Praproče pri Temenici]]'''{{Efn|name=druge}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Prapreče |'''Prapreče pri Trebnjem''' |1953–1972{{Efn|Leta 1972 so se Prapreče pri Trebnjem združile s Trebnjem in s tem izgubile status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Marinković|1991|p=82}}{{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Prapretno – Sveti Primož{{Efn|name=druge}} |'''[[Črna pri Kamniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Praproče |'''[[Praproče v Tuhinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Praproče |'''[[Praproše]]''' |1999–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | <ref>{{navedi časopis|first=C|last=Z|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1999_33_L.pdf|title=Spremenili naslov vasi|date=28.4.1999|access-date=16.8.2023|journal=Gorenjski glas|issue=33|volume=Leto LII}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=107}} |- |Preloge |'''[[Preloge pri Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Preloge |'''[[Preloge pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Preserje |'''[[Preserje pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Preserje |'''[[Preserje pri Radomljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Preska |'''[[Preska nad Kostrevnico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11">''Spremembe naselij 1948–95''. 1996. Podatkovna zbirka. Ljubljana: [[Geografski inštitut Antona Melika]] ZRC SAZU, DZS.</ref>{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Preska |'''[[Preska pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Preska |'''Preska pri Medvodah''' |1955–1980{{Efn|Leta 1980 se je Preska pri Medvodah priključila [[Medvode|Medvodam]] in je s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Prevalje |'''[[Prevalje pod Krimom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/>{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prevoje |'''[[Prevoje pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Prhovec |'''[[Zgornji Prhovec]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=201}} |- |Pristava |'''[[Pristava nad Stično]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava ob Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pristava |'''[[Pristava pod Rako]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Lesičnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Pristava |'''Pristava pri Mengšu''' |1953–1955{{Efn|Leta 1955 se je Pristava pri Mengšu združila z Mengšem in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Mestinju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pristava |'''Pristava pri Trebnjem''' |1953–1972{{efn|Leta 1972 se je Pristava pri Trebnjem priključila Trebnjemu in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=140}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pristava |'''[[Pristava pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Pristavica |'''[[Pristavica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Pugled |'''[[Pugled pri Karlovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Pugled |'''[[Pugled pri Starem Logu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Puterhof |[[Jelendol, Tržič|'''Jelendol''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Rakovnik |'''[[Rakovnik pri Birčni vasi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Rakovnik |'''[[Rakovnik pri Šentrupertu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Rajhenburg |'''[[Brestanica]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Ramsrigelj |'''Rigelj na Rogu''' |1953{{Efn|Naselje je bilo v italijanski ofenzivi leta 1942 požgano, prebivalci izseljeni, po koncu druge svetovne vojne naselje ni bilo obnovljeno. Kasneje je bilo območje naselja priključeno Knežji Lipi.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ravne |'''[[Kneške Ravne]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ravne |'''[[Ravne na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Ravne |'''[[Ravne nad Šentrupertom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Šmartnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Zdolah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Ravne |'''[[Ravne pri Žireh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Ravne |'''[[Ravne v Bohinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Ravne |'''Ravne v Velikem Trnu''' |1953–neznano | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Razgor |'''[[Razgor pri Žabljeku]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Ravnik |[[Nanos, Vipava|'''Nanos''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=13}} |- |Reber |'''[[Reber pri Škofljici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Rigelj |'''[[Rigelj pri Ortneku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Rihemberk |'''[[Branik]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Rogatec |'''[[Rogatec nad Želimljami]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Roje |'''[[Roje pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Roje |'''[[Roje pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Rudnik |'''[[Rudnik pri Moravčah]] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sadinja vas |'''[[Sadinja vas pri Dvoru]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Sela |[[Mala sela, Litija|'''Mala sela''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sela |'''[[Sela na Krasu]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Sela |'''[[Sela pri Dobovi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Sela |'''[[Sela pri Dobu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sela |'''[[Sela pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela |'''[[Sela pri Gorenji Straži]]''' |1953–1987{{Efn|Leta 1987 se Sela pri Gorenji Straži združijo v novo naselje [[Straža, Straža|Straža]]}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela |'''[[Sela pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Sela |'''[[Sela pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sela pri Svetem Duhu |'''[[Sela pri Semiču]]''' |1955–2001{{Efn|Leta 2001 so se Sela pri Svetem Duhu združila s [[Semič]]em in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sela |'''[[Sela pri Šmarju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sela |'''[[Sela pri Višnji Gori]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sela |'''[[Sela pri Volčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Sela |'''[[Sela pri Zburah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selce |'''[[Selce nad Blanco]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Selce |'''[[Selce pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Selo |'''[[Janškovo selo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo nad Laškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo pri Bledu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Selo pri Ihanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Selo |'''[[Selo pri Kostelu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Selo |'''[[Selo pri Mirni]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Selo |'''[[Selo pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Selo |'''[[Selo pri Robu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Selo |'''[[Selo pri Vranskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Selo |'''[[Selo pri Vodicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Selo |'''[[Selo pri Zagorju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Selo pri Žirovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Selo |'''[[Stara sela]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Selo pri Svetem Andreju |'''[[Sela pri Sobračah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo pri Svetem Pavlu |'''[[Selo pri Radohovi vasi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Selo v Prekmurju |'''[[Selo, Moravske Toplice|Selo]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Selovec |'''[[Koroški Selovec]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Senčak |'''[[Senčak pri Juršincih]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Sevno |Sevno na Trški gori |1955–1993 |[[Sevno, Novo mesto|'''Sevno''']] |1993–danes | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Skomarje |'''[[Vitanjsko Skomarje]]''' |1998–danes{{Efn|Preimenovanje zaradi izločitve iz naselja [[Skomarje]]}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij v Občini Vitanje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19982588|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Skorno |'''[[Skorno pri Šoštanju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Slap |'''[[Slap ob Idrijci]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Slatina |'''[[Slatina pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Slatina |'''[[Slatina pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Slemen |'''[[Spodnji Slemen]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Smrečje |'''[[Smrečje v Črni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sotensko |'''[[Sotensko pod Kalobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Sotensko |'''[[Sotensko pri Šmarju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Soteska |'''[[Soteska pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Spodnje Dole |'''[[Spodnje Dule]]''' |1990–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Spodnji Gabrnik |'''[[Spodnji Gabernik]]''' |2002–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":7">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij spodnji in zgornji Gabrnik|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20022981|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Spodnji Okrog |'''[[Okrog pri Motniku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":11" />{{sfn|Marinkovič|1991|p=95}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Goriče]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Loški Potok]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas - Poljane]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Dragi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Polhovem Gradcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Srednja vas |'''[[Srednja vas pri Šenčurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Srobotnik |'''[[Srobotnik ob Kolpi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Srobotnik |'''[[Srobotnik pri Velikih Laščah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Stara Gora |'''[[Stara Gora pri Šentilju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}}{{Sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Stara Gora |'''[[Stara Gora pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stari Grad |Stari Grad pri Vidmu |1953–1990 |[[Stari Grad, Krško|'''Stari Grad''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}}{{sfn|Milenković|2007|p=61}} |- |Stari Grad |'''[[Stari Grad v Podbočju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Staro Apno |[[Škocjan, Grosuplje|'''Škocjan''']] |1991–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij in o poimenovanju novih naselij v občini Grosuplje|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1992197|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranje |'''[[Stranje pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Stranska vas |'''[[Stranska vas ob Višnjici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Stranska vas |'''[[Stranska vas pri Žužemberku]]''' |1953{{Efn|Stranska vas je bila leta 1954 priključena [[Žužemberk]]u in s tem izgubila status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Straža |'''[[Straža na Gori]]''' |1953–1991 | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Straža |'''[[Straža pri Oplotnici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=93}} |- |Straža |Straža pri Strmcu |1953–1991 |'''[[Straža pri Novi Cerkvi]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":6" /> |- |Straža Svetega Lovrenca |'''[[Straža pri Krškem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Straža Svetega Valentina |'''[[Straža pri Raki]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Strmec |'''[[Strmec nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Destrniku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Leskovcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Ormožu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |'''[[Strmec pri Polenšaku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Strmec |Strmec pri Vojniku{{Efn|name=druge}} |1952–1992 |'''[[Nova Cerkev]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}<ref name=":6" /> |- |Strmec pri Rogatcu |Strmec pri Rogatcu |1953–1993 |'''[[Strmec pri Svetem Florijanu]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":5" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Studenec |'''[[Studenec na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Studenec |'''[[Studenec pri Krtini]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Studeno |'''[[Studeno na Blokah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Studor |'''[[Studor v Bohinju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Suha |'''[[Suha pri Predosljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Suhor |'''[[Suhor pri Dolenjskih Toplicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Sveta Ana |[[Stari Grad, Makole|'''Stari Grad''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Ana pod Ljubeljem |'''[[Podljubelj]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Barbara |'''[[Vinski Vrh pri Šmarju]]'''{{efn|name=napaka}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Helena |[[Kamnica, Dol pri Ljubljani|'''Kamnica''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Jedert |'''[[Sedraž]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |'''[[Čeče]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina |[[Kamence, Rogaška Slatina|'''Kamence''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Katarina nad Medvodami |'''[[Topol pri Medvodah]]''' |1955–danes{{Efn|name=druge}} | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveta Kungota |'''[[Kungota pri Ptuju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Kunigunda |'''[[Gorenje pri Zrečah]]'''{{efn|name=druge}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija |[[Lucija, Piran|'''Lucija''']] |1961–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveta Lucija |'''[[Zadnja vas]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Lucija ob Soči |'''[[Most na Soči]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{sfn|Rosa|1993|p=9}} |- |Sveta Magdalena |Sveta Magdalena pri Preboldu |1953–1955 |'''[[Matke]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Sveta Magdalena |Sveta Magdalena pri Zibiki |1953–1955 |'''[[Vršna vas]]''' |1955–danes{{Efn|name=delNaselja}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Marjeta |'''[[Šmarjeta pri Celju]]''' |1964–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name="LRS1964">{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1EW5T8JH|website=www.dlib.si|accessdate=2023-12-19|date=27. julij 1964|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XXI, številka 24|pages=393-395|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}}</ref> |- |Sveta Marjeta na Dravskem Polju |'''[[Marjeta na Dravskem polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Neža |'''[[Brezje pri Tržiču]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveta Planina |Partizanski Vrh |1955–2002 |'''[[Sveta Planina]]''' |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=29}} |- |Sveta Radegunda |'''[[Radegunda]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveta Rozalija |'''[[Zlateče pri Šentjurju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Šivče |1959–1991 |[[Sveta Trojica, Bloke|'''Sveta Trojica''']] |1991–danes | style=text-align:left | <ref name=":8">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žilce, Šivče in Krajič|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19911359|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Trojica |Trojica |1955–1992 |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveta Trojica v Slovenskih goricah |Gradišče v Slovenskih goricah |1953–1992 |'''[[Sveta Trojica v Slovenskih goricah]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Gradišče v Slovenskih goricah v naselje Sveta Trojica v Slovenskih goricah|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922421|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Sveta Uršula |'''[[Vodule]]'''{{Efn|name=delNaselja}} |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveta Valburga |'''[[Valburga]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Svetega Petra Hrib{{Efn|name=napaka}} |Hrib nad Zmincem |1955–1994 |'''[[Svetega Petra Hrib]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Hrib pri Zmincu v naselje Sv. Petra Hrib|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1994887|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Ambrož |'''[[Ambrož pod Krvavcem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Andraž v Slovenskih goricah |'''[[Vitomarci]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Andrej |Andrej nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Andrej, Škofja Loka|'''Sveti Andrej''']] |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Andrej nad Zmincem in Ožbolt nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19972945|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Anton |Pridvor |1952–1991 |'''[[Sveti Anton, Koper|Sveti Anton]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=57}} |- |Sveti Anton na Pohorju |Planina |1955–1993 |'''[[Sveti Anton na Pohorju]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Sveti Anton v Slovenskih goricah |'''[[Cerkvenjak]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Benedikt v Slovenskih goricah |Benedikt v Slovenskih goricah |1952–2003 |'''[[Benedikt]]''' |2003–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Benedikt v Slovenskih goricah v naselje Benedikt|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=16. 4. 2003|publisher=Občina Benedikt}}</ref> |- |Sveti Bolfenk v Halozah |'''[[Jelovice]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Bric |[[Hrastovec, Velenje|'''Hrastovec''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Duh |Krajič |1955–1989 |[[Sveti Duh, Bloke|'''Sveti Duh''']] |1989–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Sveti Duh |'''[[Podolševa]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Florijan |Florjan nad Zmincem |1955–2002 |'''[[Sveti Florijan nad Škofjo Loko]]''' |2002–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Florjan nad Zmincem|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=24. 4. 2003|publisher=Občina Škofja Loka}}</ref> |- |Sveti Florjan{{Efn|name=druge}} |'''[[Florjan pri Gornjem Gradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Florijan pri Rogatcu |Stojno selo |1948–1993 |'''[[Sveti Florijan, Rogaška Slatina|Sveti Florijan]]''' |1993–danes | style=text-align:left | <ref name=":5">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območij naselij Stojno selo in Strmec pri Rogatcu|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1993621|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Sveti Florjan pri Šoštanju |[[Florjan, Šoštanj|'''Florjan''']] |1984–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|Milenković|2007|p=197}} |- |Sveti Jakob |'''[[Jakob pri Šentjurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Jeronim |'''[[Jeronim]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Jernej |'''[[Seča]]''' |1958–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jernej nad Muto |Branik nad Muto |1955–1993 |'''[[Sveti Jernej nad Muto]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}} |- |Sveti Jernej pri Ločah |Jernej pri Ločah |1955{{Efn|Med leti 1953 in 1955 znan pod imenom Sveti Jernej pri Ločah, pred tem znan kot Sveti Janez.}}–1999 |[[Sveti Jernej, Slovenske Konjice|'''Sveti Jernej''']] |1999–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}<ref name=":3" /> |- |Sveti Jernej |Sveti Jernej pri Zibiki |1953–1955 |'''[[Zibika]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Jošt |Jošt nad Kranjem |1955–1990 |'''[[Sveti Jošt nad Kranjem]]''' |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{sfn|Milenković|2007|p=60}} |- |Sveti Jošt |Rovte pri Nazarjih |1955–1963 |'''[[Rovt pod Menino]]''' |1963–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij |Jurij |1955–1990 |[[Sveti Jurij, Rogašovci|'''Sveti Jurij''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Jurij ob Pesnici |'''[[Jurski Vrh]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Jurij ob Ščavnici |Videm ob Ščavnici |1949–1997 |'''[[Sveti Jurij ob Ščavnici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}}{{sfn|LRS|1949|p=68}} |- |Sveti Jurij ob Turju |[[Gore, Hrastnik|'''Gore''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pod Kumom |'''[[Podkum]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Jurij pri Celju |Šentjur pri Celju{{Efn|name=druge}} |1952–1991 |'''[[Šentjur]]''' |1991–danes | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Šentjur pri Celju|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=18. 9. 1991|publisher=Občina Šentjur pri Celju}}</ref> |- |Sveti Jurij pri Grosupljem{{Efn|name=druge}} |Podtabor pri Grosupljem |1952–1992 |'''[[Šent Jurij]]''' |1992–danes | style=text-align:left | <ref name=":4" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=43}} |- |Sveti Jurij pri Loki |'''[[Šentjur na Polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Krištof |[[Strmca, Laško|'''Strmca''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Beli Grič]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |[[Brnica, Žalec|'''Brnica''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Gaj nad Mariborom]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Križevska vas, Dol pri Ljubljani|Križevska vas]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Križ |'''[[Planina pod Golico]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ |'''[[Vipavski Križ]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{sfn|Rosa|1993|p=12}} |- |Sveti Križ pri Kostanjevici |'''[[Podbočje]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Križ pri Litiji |[[Gabrovka, Litija|'''Gabrovka''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart |'''[[Lenart nad Lušo]]''' |1955–2004{{Efn|Naselje se je leta 1998 ločilo od [[Golica, Železniki|Golice]]. 2004 se je priključilo Svetemu Lenartu.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{navedi časopis|last= B|first=B|date= 4. 11. 2003|title= Lenart nad Lušo sedaj Sv. Lenart|url=https://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_2003_87_L.pdf| journal=Gorenjski glas|volume=leto LVI|issue= 87|pages= 4|access-date=16.8.2023}}</ref> |- |Sveti Lenart |[[Vrhe, Trbovlje|'''Vrhe''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}} |- |Sveti Lenart |'''[[Lenart pri Gornjem Gradu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Lenart |Lenart na Rebri{{Efn|Leta 1953 sicer preimenovan v Sv. Lenart na Rebri}} |1955–1994 |[[Sveti Lenart, Cerklje na Gorenjskem|'''Sveti Lenart''']] |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Sveti Lenart v Slovenskih goricah |'''[[Lenart v Slovenskih goricah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc{{efn|name=druge}} |Gorenja vas{{efn|name=druge}} |1955–1991 |'''[[Sveti Lovrenc, Prebold|Sveti Lovrenc]]''' |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}<ref>{{Navedi splet|title= Odlok o preimenovanju naselja Gornja vas|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=1991162|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=30}}{{sfn|Milenković|2007|p=101}} |- |Sveti Lovrenc na Dravskem polju |'''[[Lovrenc na Dravskem polju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc na Pohorju |'''[[Lovrenc na Pohorju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Lovrenc pri Prožinu |'''[[Kompole]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Lovrenc |Sveti Lovrenc pri Šmarju |1953–1955 |'''[[Močle]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Matevž |'''[[Šmatevž]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Marko |'''[[Ostenk]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Martin na Pohorju |'''[[Šmartno na Pohorju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}} |- |Sveti Martin pri Vurbergu |'''[[Dvorjane]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |'''[[Pečica]]''' |1955–danes{{Efn|Naselje je bilo preimenovano po delu naselja.|name=delNaselja}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Mihael |[[Šmihel, Nova Gorica|'''Šmihel''']] |1954–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Rosa|Jurij|1993|p=13}} |- |Sveti Miklavž na Dravskem polju |'''[[Miklavž na Dravskem polju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Miklavž pri Ormožu |'''[[Miklavž pri Ormožu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Miklavž pri Taboru |'''[[Miklavž pri Taboru]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Mohor |'''[[Male Rodne]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbalt |'''[[Ožbalt]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Ožbalt |'''[[Podgaj]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Ožbolt |Ožbolt nad Zmincem |1955–1997 |[[Sveti Ožbolt, Škofja Loka|'''Sveti Ožbolt''']] |1997–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref name=":9" /> |- |Sveti Pavel{{Efn|name=druge}} |'''[[Šentpavel na Dolenjskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Pavel pri Preboldu |'''[[Prebold]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter |Raven |1955–1992 |'''[[Sveti Peter, Piran|Sveti Peter]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=95}} |- |Sveti Peter pod Svetimi Gorami |'''[[Bistrica ob Sotli]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Jurkloštru |'''[[Olešče]]''' |1959–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter pri Loki |'''[[Obrežje pri Zidanem Mostu]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Peter v Savinjski Dolini |'''[[Šempeter v Savinjski dolini]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Pongrac |'''[[Pongrac]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Primož |[[Primož, Sevnica|'''Primož''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Ljubnem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Sveti Primož |'''[[Primož pri Šentjurju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Primož nad Muto |Podlipje |1955–1994 |'''[[Sveti Primož nad Muto]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=88}} |- |Sveti Rupert |Breze |1952–1994 |[[Šentrupert, Laško|'''Šentrupert''']] |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Breze v Šentrupert|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=28. 12. 1993|publisher=Občina Laško}}</ref> |- |Sveti Rupert |[[Šentrupert, Braslovče|'''Šentrupert''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Štefan |'''[[Štefan pri Trebnjem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Štefan |'''[[Turje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Štefan |Vinski vrh pri Slivnici |1955–1994 |'''[[Sveti Štefan, Šmarje pri Jelšah|Sveti Štefan]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju, preoštevilčbi in spremembi območja naselja Vinski vrh pri Slivnici|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina|website=Uradni list|accessdate=2023-07-15|date=14. 4. 1994|publisher=Občina Šmarje pri Jelšah}}</ref> |- |Sveti Tomaž |[[Škocjan, Koper|'''Škocjan''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Tomaž |Tomaž nad Praprotnim |1955–2000 |[[Sveti Tomaž, Škofja Loka|'''Sveti Tomaž''']] |2000–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tomaž nad Praprotnim|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20001610|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref> |- |Sveti Tomaž |Tomaž pri Ormožu |1955–1993 |'''[[Sveti Tomaž, Sveti Tomaž|Sveti Tomaž]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}} |- |Sveti Tomaž |Sveti Tomaž nad Vojnikom |1953–1955 |'''[[Tomaž nad Vojnikom]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Tomaž |Sveti Tomaž pri Šmarju |1953–1955 |'''[[Brecljevo]]''' |1955–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Trije Kralji{{Efn|name=napaka}} |Brezovec |1955–1993 |[[Sveti Trije Kralji, Radlje ob Dravi|'''Sveti Trije Kralji''']] |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Sveti Urh |'''[[Ravenska vas]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Urh |[[Urh, Slovenska Bistrica|'''Urh''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Sveti Valentin |[[Limbarska Gora|'''Limbarska gora''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |Žilce |1955–1991 |[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']] |1991–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":8" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid |'''[[Vidovica]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Sveti Vid nad Cerknico |Žilce |1955–1991 |[[Sveti Vid, Cerknica|'''Sveti Vid''']] |1991–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{sfn|Milenković|2007|p=25}} |- |Sveti Vid pri Planini |'''[[Šentvid pri Planini]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Sveti Vid pri Ptuju |'''[[Videm pri Ptuju]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | |- |Sveti Vid pri Zavodnju |'''[[Šentvid pri Zavodnju]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Sveti Vrh |Vrh nad Mokronogom |1955–1992 |'''[[Sveti Vrh]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=28}}<ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju in o preoštevilčbi naselja Vrh nad Mokronogom v naselje Sv. vrh|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19922632|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=84}} |- |Svinje |'''[[Vinje pri Moravčah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=37}} |- |Šent Andraž |'''[[Andraž nad Polzelo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Danijel |Spodnja Jamnica |1955–1970 |'''[[Šentanel]]''' |1970–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}} |- |Šent Ilj{{Efn|name=druge}} |'''[[Dramlje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Janž na Vinski Gori |'''[[Vinska Gora]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Janž pri Radljah |Suhi Vrh pri Radljah |1955–1993 |'''[[Šent Janž pri Radljah]]''' |1993–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=106}} |- |Šent Janž |'''[[Šentjanž nad Štorami]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}}<ref name=":11" /> |- |Šent Janž |Šent Janž pri Tinskem |1953–1955 |[[Orehovec, Šmarje pri Jelšah|'''Orehovec''']] |1955–danes | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{Sfn|LRS|1953|p=18}}{{sfn|LRS|1955|p=393}} |- |Šent Jošt |'''[[Šentjošt nad Horjulom]]''' |1955–danes | colspan="2"{{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šent Jurij |'''[[Podšentjur]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Jurij |'''[[Šentjurij na Dolenjskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šent Lovrenc |[[Prelesje, Litija|'''Prelesje''']] |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter |'''[[Otočec]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Peter na Krasu |'''[[Pivka]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Premk|2004}}{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šent Vid |'''[[Šentvid pri Lukovici]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Šešče |'''[[Šešče pri Preboldu]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šentvid |'''[[Podnanos]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Šentviška Gora |Planota {{efn|1=8. januarja 1949 je bil kraj preimenovan v ''Planota'', vendar je bilo 22. januarja uradno ime kraja ''Gora''. Slednje ime se po letu 1952 ne pojavlja več.}} |1949–1952 |'''[[Šentviška Gora]]''' |1952–danes | style=text-align:left | {{sfn|Rosa|1993|p=7}} |- |Šivec |'''[[Sveta Trojica, Bloke|Sveta Trojica]]''' |1989–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=18}} |- |Šmihel |'''[[Šmihel nad Mozirjem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šmihel |'''[[Šmihel pri Novem mestu]]''' |1952–1979{{efn|Leta 1979 se je Šmihel pri Novem mestu priključil Novemu mestu in s tem izgubil pravice samostojnega naselja.}} |colspan="2"{{n/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Šmihel |'''[[Šmihel pri Žužemberku]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Šmihel na Krasu |Dolane |1952–1990 |[[Šmihel, Pivka|'''Šmihel''']] |1990–danes | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=31}}{{sfn|Milenković|2007|p=96}} |- |Štomaž |[[Stomaž, Ajdovščina|'''Stomaž''']] |1987–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|Milenković|2007|p=14}} |- |Tabor nad Knežakom |'''[[Šilentabor]]''' |2000–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref>{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselja Tabor nad Knežakom v Šilentabor|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20003238|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{sfn|Milenković|2007|p=96}} |- |Tirosek |[[Nova Štifta, Gornji Grad|'''Nova Štifta''']] |2005–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Toplice |'''[[Dolenjske Toplice]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Toplice |'''[[Šmarješke Toplice]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Topol |'''[[Topol pri Begunjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Trata |'''[[Trata pri Velesovem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Tratna |'''[[Tratna ob Voglajni]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Tratna |'''[[Tratna pri Grobelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovec |'''[[Trnovec pri Slovenski Bistrici]]''' |1998–danes | colspan="2" {{n/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=118}} |- |Trnovlje |'''[[Trnovlje pri Celju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovlje pri Socki |'''[[Trnovlje pri Socki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Trnovo |'''[[Trnovo ob Soči]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Tržca |[[Brode, Vransko|'''Brode''']] |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Tublje |'''[[Tublje pri Hrpeljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Tublje |'''[[Tublje pri Komnu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Velike Dole |Velike Dole pri Šentjurju |1953–1997 | '''[[Velike Dole pri Temenici]]''' |1997–danes | style=text-align:left | <ref name=":0" />{{sfn|Milenković|2007|p=46}} |- |Veliki Vrh{{efn|name=napaka}} |'''[[Veliki Vrh pri Litiji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Velenje |Titovo Velenje |1981–1990 |'''[[Velenje]]''' |1990–danes | |- |Vendreng |'''[[Podlesje]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}} |- |Verdun |'''[[Verdun pri Uršnih selih]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Videm |'''[[Videm pri Lukovici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Videm |'''[[Videm pri Temenici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Videm-Krško |'''[[Krško]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name="LRS1964" /> |- |Vimolj |'''Vimolj pri Črmošnjicah''' |1953–neznano | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vimolj |'''[[Vimolj pri Predgradu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vir |'''[[Vir pri Nevljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vir |'''[[Vir pri Stični]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Visoko |'''[[Visoko pri Poljanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vodice |'''[[Vodice nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Gabrovki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Kalobju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vodice |'''[[Vodice pri Slivnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Gorski Vrh]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Vrh |'''[[Selski Vrh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Planinski Vrh]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Krašnjo]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Laškim]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Vrh |'''[[Vrh nad Želimljami]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Boštanju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Dolskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Fari]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Vrh |'''[[Vrh pri Hinjah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Mlinšah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=396}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Poljanah]]''' |1952–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Površju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Šentjerneju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Trebelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrh |'''[[Vrh pri Višnji Gori]]'''{{efn|name=napaka}} |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrh Svetih Treh Kraljev |Vrh nad Rovtami{{efn|name=druge}} |1952–1992 |'''[[Vrh svetih Treh Kraljev|Vrh Svetih Treh Kraljev]]'''{{Efn|name=napaka}} |1992–danes | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=70}} |- |Vrhe pri Dolžu |'''[[Vrhe, Novo mesto|Vrhe]]''' |1992–danes | colspan="2" {{n/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Milenković|2007|p=91}} |- |Vrhovlje |'''[[Vrhovlje pri Kojskem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrhovlje |'''[[Vrhovlje pri Kožbani]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Vrh Svete Trojice |Trojica |1955–1992{{Efn|Leta 1952 sicer preimenovana iz Sveta Trojica v Trojica}} |[[Sveta Trojica, Domžale|'''Sveta Trojica''']] |1992–danes | |- |Vrh Svetega Križa |Vrh |1952–1955 |'''[[Vrh pri Dolskem]]''' |1955–danes | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vrh Svetega Miklavža |'''[[Katarija]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}} |- |Vrhole |'''[[Vrhole pri Laporju]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Vrhole |'''[[Vrhole pri Slovenskih Konjicah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=22}} |- |Vrhovo |'''[[Vrhovo pri Šentlovrencu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrhovo |'''[[Vrhovo pri Žužemberku]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Vrhpolje |'''[[Vrhpolje pri Moravčah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style="text-align:left" | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vrhpolje |'''[[Vrhpolje pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Vumpah |'''[[Vurberk]]''' |1982–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=33}}{{Sfn|Milenković|2007|p=37}} |- |Vurmat |'''[[Sveti Duh na Ostrem vrhu]]''' |1994–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=34}} |- |Zaboršt |'''[[Zaboršt pri Dolu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zaboršt |'''[[Zaboršt pri Šentvidu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zabukovje |'''[[Zabukovje nad Sevnico]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Zabukovje |'''[[Zabukovje pri Raki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=20}} |- |Zagaj |'''[[Zagaj pod Bočem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zagaj |'''[[Zagaj pri Ponikvi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica nad Kamnikom]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Čatežu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Dobrniču]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Dolskem]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Zagorica |'''[[Zagorica pri Velikem Gabru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zagorje |'''[[Zagorje ob Savi]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Zagrad |'''[[Zagrad pri Otočcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zalog pod Sveto Trojico |Zalog pod Trojico |1955–1992 |'''[[Zalog pod Sveto Trojico]]''' |1992–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}} |- |Zajčji Vrh |'''[[Zajčji Vrh pri Stopičah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" /> |- |Zalog |'''[[Zalog pod Uršulo]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Cerkljah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{Sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Šempetru]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Škocjanu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{Sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Zalog |'''[[Zalog pri Škofljici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11"/> |- |Zapuže |'''[[Zapuže pri Kostelu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zapuže |'''[[Zapuže pri Ribnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=19}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh nad Dobrno]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Borovnici]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":11" />{{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Črnivcu]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Galiciji]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zavrh |'''[[Zavrh pri Trojanah]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=23}} |- |Završe |'''[[Završe pri Dobjem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Završe |'''[[Završe pri Grobelnem]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=18}} |- |Zeče |'''[[Zeče pri Bučah]]''' |1955–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=395}} |- |Zgornja Dobrova |'''[[Dobrova, Celje|Dobrova]]''' |1982–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=24}} |- |Zgornji Gabrnik |'''[[Zgornji Gabernik]]''' |2002–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | <ref name=":7" />{{sfn|Milenković|2007|p=112}} |- |Znojile |'''[[Znojile pri Čepljah]]''' |1953–1955{{efn|Leta 1955 so se Znojile priključile [[Čeplje, Lukovica|Čepljam]] in s tem izgubile status samostojnega naselja.}} | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Znojile |'''[[Znojile pri Krki]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Žeje |'''[[Žeje pri Komendi]]''' |1953–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1953|p=21}} |- |Žibovnik |'''[[Zibovnik]]''' |1990–danes | colspan="2" {{N/a}} | style=text-align:left | {{sfn|Milenković|2007|p=25}} |- |Žirovski Vrh svetega Antona |Žirovski Vrh nad Gorenjo Vasjo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Antona|Žirovski Vrh Svetega Antona]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":10" />{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |- |Žirovski Vrh svetega Urbana |Žirovski Vrh nad Zalo |1955–1994 |'''[[Žirovski Vrh svetega Urbana|Žirovski Vrh Svetega Urbana]]''' |1994–danes | style=text-align:left | {{sfn|LRS|1955|p=394}}<ref name=":10">{{Navedi splet|title=Odlok o preimenovanju naselij Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=19942086|website=www.uradni-list.si|accessdate=2022-08-14}}</ref>{{Sfn|Urbanc|Gabrovec|2005|p=32}}{{sfn|Milenković|2007|p=38}} |} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici|3}} == Viri == *{{navedi revijo|last=Batič|first=Matic|year=2023|title=Nova govorica prostora: preimenovanja naselij na Severnem Primorskem po drugi svetovni vojni (1948–1954)|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T21FEMEV/45246bcb-a344-4dbe-947b-1a67bcf8d41f/PDF|cobiss=293466624|magazine=Acta Histriae|volume=31|issue=2|pages=281-302|access-date=2023-12-13}} *{{Navedi revijo|last=Gabrič|first=Aleš|year=1996|title=Preimenovanja krajevnih in uličnih imen v letih 1945-1955|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/21/Prispevki_za_novejso_zgodovino_1996_1-2.pdf|magazine=Prispevki za novejšo zgodovino|volume=XXXVI|issue=1-2|pages=109-120|access-date=14.8.2023|cobiss=326772}} *{{Navedi revijo|last=Hančič|first=Damjan|date=2026-03-06|title=Germanizacija toponimov pod nemško okupacijo Gorenjske 1941–1945|url=https://kronika.zzds.si/kronika/article/view/5366|magazine=Kronika|language=sl|volume=74|issue=1|doi=10.56420/Kronika.74.1.10|issn=2670-6865}} *{{Navedi knjigo|last=Marinković|first=Dragan|title=Abecedni spisak naselja u SFRJ. Promene u sastavu i nazivima naselja za period 1948–1990|url=https://pod2.stat.gov.rs/ObjavljenePublikacije/G2002/Pdf/G20026003.pdf|date=1991|publisher=Zvezni urad za statistiko|location=Beograd|page=11|lang=sr|cobiss=1769228|isbn=86-7479-012-7|series=Popis stanovništva, domaćinstava, stanova i poljoprivrednih gazdinstava u 1991. godini}} *{{navedi splet |last1=Milenković |title=Vzpostavitev lokalne samouprave v Republiki Sloveniji v številkah : obseg pojava "teritorialna sprememba" od leta 1971 do leta 2006, ocenjen s številom prebivalcev, administrativno preseljenih iz enega naselja v drugo |first1=Aleksandar |url=https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JXWBGAER/4c880eea-a872-4221-9e3e-33816dbb05d3/PDF |website=www.dlib.si |publisher=[[Statistični urad Republike Slovenije]] |access-date=18. 8. 2023 |date=2007|cobiss=231695616|isbn=978-961-239-131-7}} *{{navedi knjigo|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D09EMNJ1/5a03a995-7ed6-441a-a99c-54c02b9a6c27/PDF|title=Sporna imena naselij v Sloveniji|last1=Perko|first1=Drago|last2=Geršič|first2=Matjaž|publisher=Založba ZRC SAZU|location=Ljubljana|date=2021|series=Desetletja raziskovanj v publikacijah ZRC SAZU|doi=10.3986/9789610505365|cobiss=58613251|isbn=978-961-05-0536-5}} *{{Navedi revijo|last=Polšak|first=Anton|date=1996|title=Ponemčevanje slovenskih krajevnih imen v okrožju Brežice v letih 1941-1945|url=https://www.sistory.si/cdn/publikacije/8001-9000/8004/1996_2_Casopis_za_zgodovino_in_narodopisje.pdf|magazine=Časopis za zgodovino in narodopisje|pages=205-235|access-date=14.8.2023|cobiss=5382477|volume=67|issue=2}} *{{navedi knjigo |last1=Premk |first1=Francka |date=2004 |title=Besedoslovne lastnosti slovenskega jezika : slovenska zemljepisna imena |volume=Slovenska versko-krščanska terminologija v zemljepisnih imenih in spremembe za čas 1921–1967/68|pages=113-132 |cobiss=53236481|isbn=961-91015-3-7|location=Pišece, Ljubljana|publisher=Društvo Pleteršnikova domačija, Slavistično društvo Slovenije|year=2004|editor=Marko Jesenšek}} *{{navedi knjigo|last=Rosa|first=Jurij|title=Nova oblast - nova imena: dokumenti o preimenovanjih naših krajev v letih 1948–1955|publisher=Pokrajinski muzej v Novi Gorici|date=1993|location=Nova Gorica|cobiss=33439232}} *{{Navedi dokument|url=https://www.sistory.si/publication/1071|title=Stenografski zapiski Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije: V. redno zasedanje 6. maja 1949, VI. redno zasedanje 21. oktobra 1949|publisher=Ljudska skupščina Ljudske republike Slovenije|date=1949|location=Ljubljana|ref={{sfnRef|LRS|1949}}}} *{{Navedi revijo|last=Urbanc|first=Mimi|last2=Gabrovec|first2=Matej|date=2005|title=Krajevna imena: Poligon za dokazovanje moči in odraz lokalne identitete|url=http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCVCB24X/cd405bbb-1e7f-4e78-ac6e-68dddf868c9f/PDF|magazine=[[Geografski vestnik]]|pages=25-43|access-date=2022-08-14|archive-date=2017-08-09|cobiss=24917805|volume=77|issue=2}} *{{navedi splet|url=https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UKUZJBD/8cba39c9-3515-482a-9612-5272d6086108/PDF|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=30. januar 1953|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto IX, številka 2|pages=17-24|ref={{sfnRef|LRS|1953}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}} *{{Navedi splet|title=Uradni list Ljudske republike Slovenije|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1C281URQ|website=www.dlib.si|accessdate=2023-07-15|date=9. junij 1955|publisher=Ljudska republika Slovenija|series=Leto XII, številka 21|pages=393-395|ref={{sfnRef|LRS|1955}}|last=Vlada Ljudske Republike Slovenije|cobiss=9996293|issn=1318-105X}} {{zvezdica}} [[Kategorija:Preimenovana naselja v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Seznami naselij v Sloveniji]] 616yyjwv6kr0tp99quaxxgci9d95q5q 0 516329 6679839 6667231 2026-05-23T14:03:11Z Pipi Skoda 177950 6679839 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Funkcionar | office = [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|Predsednica Državnega zbora<br>Republike Slovenije]] | term_start = | nationality = {{flagicon|SLO}} [[Slovenci|Slovenka]] |party=[[Gibanje Svoboda]] (2022–2026)|president1=|predecessor=[[Igor Zorčič]]|successor=[[Zoran Stevanović]]|termend=10. april 2026|termstart=13. maj 2022}} '''Urška Klakočar Zupančič''', [[Slovenci|slovenska]] [[Pravnik|pravnica]], [[Politik|političarka]] in [[pisateljica]], * [[19. junij]] [[1977]], [[Trbovlje]]. Urška Klakočar Zupančič je nekdanja [[Ljubljana|ljubljanska]] sodnica. Kasneje se je pridružila [[Slovenija|slovenski]] politični stranki [[Gibanje Svoboda]], v okviru katere je od leta 2022, do 24. oktobra 2023 delovala kot podpredsednica stranke. Med letoma 2022 in 2026 je bila kot prva ženska v samostojni Sloveniji [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednica]] [[Državni zbor Republike Slovenije|Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Do 24. oktobra 2023 je bila podpredsednica Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič ostaja predsednica DZ-ja, iz Gibanja Svoboda izključili Mojco Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-ostaja-predsednica-dz-ja-iz-gibanja-svoboda-izkljucili-mojco-setinc-pasek/685890|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Po parlamentarnih volitvah 2026, ko ni bila izvoljena v parlament, je napovedala izstop iz politike, izstopila pa je tudi iz stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":6" /> == Mladost in izobraževanje == Rodila se je v [[Trbovlje|Trbovljah]], odraščala pa je v [[Sevnica|Sevnici]]. Obiskovala je [[Gimnazija Brežice|Gimnazijo Brežice]]. Po lastnih navedbah je bila ena izmed prvih štipendistov [[George Soros|Georgea Sorosa]]. V tretjem letniku gimnazije je odšla na šolanje v zasebno šolo Millfield v Angliji (Združenem kraljestvu). V četrtem letniku gimnazije se je vrnila v Brežice, kjer je maturo opravila z vsemi možnimi točkami.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Nekdanja sodnica, ki je kritizirala predsednika vlade, iz pravosodja v politiko|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nekdanja-sodnica-ki-je-kritizirala-predsednika-vlade-iz-pravosodja-v-politiko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-04-29}}</ref> Po opravljeni maturi je študirala pravo na ljubljanski pravni fakulteti, kot absolventka pa opravljala staž na sedežu [[Organizacija združenih narodov|Organizacije združenih narodov]]. Po dokončanem dodiplomskem študiju se je vpisala na magisterij s področja pravne zgodovine.<ref name=":0" /> == Sodniška kariera == Urška Klakočar Zupančič je v sodstvu delala skupno 15 let, med drugim kot višja pravosodna svetovalka v uradu predsednika Vrhovnega sodišča.<ref name=":0" /> === Politične objave v zaprti skupini na Facebooku === Jeseni 2020 je bila deležna disciplinskega postopka zaradi objav v zaprti skupini na Facebooku, kjer je kritizirala takratnega predsednika vlade [[Janez Janša|Janeza Janšo]] in [[14. vlada Republike Slovenije|tedanjo vlado]]. V svojih zapisih je Janšo označila za »velikega diktatorja« in izrazila upanje, da bo »doba [[Janšizem|janšizma]] nekoč samo še bridek spomin«.<ref name=":1">{{Navedi splet|title=Odhod sodnice, ki je Janšo označila za »velikega diktatorja«|url=https://www.mladina.si/210300/odhod-sodnice-ki-je-janso-oznacila-za-velikega-diktatorja/|website=Mladina.si|accessdate=2022-04-29}}</ref> Te objave je posredovala simpatizerka stranke SDS, ki jih je predala državnemu sekretarju [[Vinko Gorenak|Vinku Gorenaku]].<ref name=":1" /> Ta jih je objavil na svojem blogu, od tam pa so se razširile prek medija [[Nova24TV]].<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /> Zaradi objav jo je predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča prijavila etični komisiji,<ref name=":1" /> pravosodno ministrstvo pa je sprožilo disciplinski postopek.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Ministričinemu pismu so sledili ukrepi zoper sodnico, ki je Janšo označila za diktatorja|url=https://www.dnevnik.si/1042947172|website=Dnevnik|accessdate=2022-04-29|archive-date=2023-01-24|archive-url=https://web.archive.org/web/20230124105515/https://www.dnevnik.si/1042947172|url-status=dead}}</ref> Aprila 2021 je disciplinsko sodišče odločilo, da z zapisi ni kršila zakona o sodniški službi, a kljub oprostitvi ni bila vrnjena na položaj vodje oddelka za etažno lastnino.<ref>{{Navedi splet|title=Sodnica, ki je na Facebooku pisala proti vladi, ni kršila zakona|url=https://siol.net/novice/slovenija/sodnica-ki-je-na-facebooku-pisala-proti-vladi-ni-krsila-zakona-550063|website=siol.net|accessdate=2022-04-29|language=sl}}</ref><ref name=":1" /><ref name=":1" /> Avgusta 2021 je zapustila sodniški poklic, pri čemer je kot razlog navedla politične pritiske in poudarila, da sodniški sistem ne omogoča izražanja stališč o pomembnih družbenih vprašanjih.<ref name=":0" /><ref name=":1" /> Tožbo proti Gorenaku zaradi objave zasebnih zapisov je kasneje umaknila. == Politična kariera == V politiko se je podala januarja 2022, ko je postala podpredsednica stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":0" /> Na državnozborskih volitvah leta 2022 je bila izvoljena za poslanko Državnega zbora. === Predsednica državnega zbora === [[Slika:Srečanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, predsednika vlade Roberta Goloba, ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan in predsednika Vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča. (52418098253).jpg|sličica|S predsednikom vlade [[Robert Golob|Robertom Golobom]] (oktober 2022)]] 13. maja 2022 je bila izvoljena za prvo [[Predsednik Državnega zbora Republike Slovenije|predsednico Državnega zbora Republike Slovenije]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Urška Klakočar Zupančič nova predsednica DZ|url=https://www.sta.si/3036916/urska-klakocar-zupancic-nova-predsednica-dz|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-13}}</ref> Ob imenovanju je med cilje svojega vodenja parlamenta postavila višanje nivoja komunikacije med poslanci. [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170961255).jpg|sličica|Kontroverzen prihod na državno proslavo (24. junij 2022)|levo]] Na predvečer [[Dan državnosti|dneva državnosti]] junija 2022 so jo kritizirali zaradi neprotokolarnega vedenja na rdeči preprogi: ob prihodu se je z vzdignjenimi rokami obrnila proti publiki in jih spodbujala k aplavzu, pri tem pa pokazala hrbet častni [[Garda Slovenske vojske|gardi Slovenske vojske]].<ref name=":4">{{Navedi splet|title=Nenavaden prihod Urške Klakočar Zupančič na državno proslavo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nenavaden-sprehod-urske-klakocar-zupancic-po-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-24|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prihod-urske-klakocer-zupancic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-28}}</ref> Kasneje je dejala, da ni hotela hrbta obrniti ljudem, ki so jo izvolili.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednica DZ se je odzvala na očitke|url=https://zurnal24.si/magazin/vip/predsednica-dz-se-je-odzvala-na-ocitke-388611|website=zurnal24.si|accessdate=2022-06-28|language=sl}}</ref> Strokovnjaki in del javnosti so njeno vedenje označili za neprimerno.<ref name=":4" /><ref>{{Navedi splet|title=Nekdanja šefica protokola za N1 o sprehodu predsednice DZ na rdeči preprogi|url=https://n1info.si/novice/slovenija/nekdanja-sefica-protokola-za-n1-o-sprehodu-predsednice-dz-na-rdeci-preprogi/|website=N1|date=2022-06-25|accessdate=2022-06-28|language=sl-SI}}</ref> Januarja 2023 je na povabilo predsednika avstrijskega parlamenta [[Wolfgang Sobotka|Wolfganga Sobotke]] obiskala [[Novoletni koncert dunajskih filharmonikov|novoletni koncert Dunajskih filharmonikov]]. Kasneje je javnost izvedela, da je na Dunaj potovala z vladnim letalom [[Dassault Falcon 2000|Falcon]]. Kritike glede prekomerne uporabe letala je zavrnila z razlago, da je šlo za državniški obisk in da bi bila pot z avtomobilom dražja in logistično zahtevnejša.<ref>{{Navedi splet|title=Na 380 km dolgo pot s falconom. Kaj pa ogljični odtis?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/je-klakocar-zupanciceva-na-dunaj-letela-s-falconom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-04}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novoletni polet s Falconom na Dunaj stal 7.350 evrov. 'Pot z avti bi bila dražja' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/novoletni-polet-s-falconom-na-dunaj-stal-7350-evrov-pot-z-avti-bi-bila-drazja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-24}}</ref>[[Slika:Slovenia (53221259896).jpg|sličica|Nagovor na [[Svet Evrope|Svetu Evrope]] (september 2023)]] Oktobra 2023 so se pojavile informacije, da jo je premier Robert Golob pozval k odstopu s funkcije predsednice Državnega zbora zaradi nestrinjanja pri razrešitvi kmetijske ministrice [[Irena Šinko|Irene Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob predsenico Državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pozval k odstopu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golob-predsednico-drzavnega-zbora-ursko-klakocar-zupancic-pozval-k-odstopu/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> Informacije so se izkazale za neresnične, je pa kasneje odstopila z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda zaradi osebnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Iz stranke izključena dva člana, Klakočar Zupančič odstopila sama|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svet-gibanja-svoboda-o-aktualnem-politicnem-dogajanju.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-24|language=sl}}</ref> 17. decembra 2024 je državni zbor glasoval o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič z mesta predsednice. Predlog za to je [[Slovenska demokratska stranka]] (SDS) vložila, saj ji je očitala nestrokovno delo in kršenje zakonov, ustave in poslovnika, med drugim s tem, da kolegij predsednice na dnevni red ni uvrstil predloga za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je predlagala SDS.<ref>{{Navedi splet|title=SDS bo predlagala razrešitev predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sds-bo-predlagala-razresitev-predsednice-dz-urske-klakocar-zupancic/|website=N1|date=2024-11-27|accessdate=2025-04-08|language=sl-SI|first=U. Ž|last=STA}}</ref> Klakočar Zupančičevi so očitali tudi nedostojno vedenje.<ref name=":5">{{Citat|title=Poslanci bodo odločali o razrešitvi Urške Klakočar Zupančič|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175094741|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicija podpira predsednico parlamenta, opozicija ji očita cirkusantstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/poslanci-o-razresitvi-klakocar-zupanciceve-in-o-klampferjevi-za-ministrico|website=www.delo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl}}</ref> Za razrešitev je glasovalo 33 poslancev, proti pa 55, s čimer je Urška Klakočar Zupančič ostala na položaju.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 50 glasovi proti zavrnil predlog za razrešitev predsednice DZ-ja Urške Klakočar Zupančič|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-50-glasovi-proti-zavrnil-predlog-za-razresitev-predsednice-dz-ja-urske-klakocar-zupancic/730808|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-08|language=sl|first=G. C. , M.|last=Z}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] za poslanko ni bila izvoljena, v okraju Ljubljana Center je prejela 4083 (29,99 odstotka) glasov.<ref>{{Navedi splet|title=Kdo je osvojil poslansko mesto in kdo vse je izvisel?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/kdo-je-osvojil-poslansko-mesto-in-kdo-vse-je-izvisel/777176|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=Aleksandra K. Kovač, G.|last=C}}</ref> Mandat predsednice državnega zbora je zaključila z ustanovno sejo novega sklica, 10. aprila 2026, ob tem pa je napovedala umik iz politike.<ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič napovedala umik iz politike|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/urska-klakocar-zupancic-napovedala-umik-iz-politike/777183|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-10|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Kasneje istega meseca je izstopila iz stranke Gibanje Svoboda.<ref name=":6">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-izstopila-iz-gibanja-svoboda/780465|title=Urška Klakočar Zupančič izstopila iz Gibanja Svoboda|date=24. 4. 2026|accessdate=25. 4. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Osebno življenje == Je ločena in s sinovoma dvojčkoma, rojenima leta 2012, živi v Ljubljani.<ref name=":0" /> Sinova sta poimenovana Filip in David. Od leta 2025 je v razmerju z glasbenikom [[Bor Zuljan|Borom Zuljanom]].<ref>{{Navedi splet|title=Bor Zuljan in Urška Klakočar Zupančič potrdila razmerje {{!}} Zadovoljna.si|url=https://www.zadovoljna.si/novice/bor-zuljan-in-urska-klakocar-zupancic-potrdila-razmerje.html|website=www.zadovoljna.si|accessdate=2025-07-19|language=sl}}</ref> Je avtorica knjige ''Gretin greh'', ki je izšla leta 2021,<ref name=":0" /> ter zgodovinskega romana ''Sibilina sodba'', ki je izšel leta 2023. == Sklici == {{Sklici|2}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Klakočar Zupančič, Urška}} [[Kategorija:Slovenski pravniki]] [[Kategorija:Slovenski sodniki]] [[Kategorija:Slovenski politiki]] [[Kategorija:Bivši člani Gibanja Svoboda]] [[Kategorija:Poslanci 9. državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Predsedniki Državnega zbora Republike Slovenije]] [[Kategorija:Posavci]] ai6nnx1vj0m5ps8avw4uyytwn6nf1rl 0 518486 6680041 6532916 2026-05-23T20:09:17Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680041 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Russia (1896–1918).svg|sličica|297x297_pik|Zastava [[Rusija|Ruske federacije]]]] '''Zastava Rusije''', znana tudi kot '''zastava Ruske federacije''', je [[tribarvnica]], sestavljena iz treh enako vodoravnih polj: [[bela]] na vrhu, [[modra]] na sredini in [[rdeča]] na dnu. Zastava je bila prvič uporabljena kot zastava ruskih trgovskih ladij leta 1696. Zastava je v uporabi ostala do leta 1858, ko je [[Aleksander II. Ruski|Aleksander II]] razglasil prvo uradno zastavo [[Rusko carstvo|Ruskega cesarstva]], ki je bila trobojnica, sestavljena iz treh vodoravnih polj: [[Črna|črne]] na vrhu, [[Rumena|rumene]] na sredini in bele na dnu. Odlok iz leta 1896 je tri barvno zastavo z belo, rdečo in modro barvo ponovno uveljavil kot uradno zastavo Ruskega cesarstva vse do [[Oktobrska revolucija|oktobrske revolucije]] leta 1917. Po ustanovitvi Ruske socialistične federativne sovjetske republike po [[Boljševiki|boljševiški]] revoluciji je bila ruska tribarvnica ukinjena, vendar sta njeno uporabo ohranila Belo gibanje in [[Rusko carstvo|rusko cesarstvo]] med [[Ruska državljanska vojna|rusko državljansko vojno]] v letih 1917–1922. V času obstoja [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] je država uporabljala rdečo zastavo z zlatim [[Srp in kladivo|srpom in kladivom]] ter zlato obrobljeno [[Rdeča zvezda|rdečo zvezdo]] na vrhu, medtem ko je Ruska SFSR (sestavna republika ZSSR) uporabljala pokvarjeno različico z navpično modro črto na dvigalu. Ruska tribarvnica se je vrnila med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]], ko jo je uporabljala [[ruska osvobodilna vojska]], ki je [[Kolaboracija|kolaborirala]] z [[Nacionalsocializem|nacistično Nemčijo]]. Med [[Razpad Sovjetske zveze|razpadom Sovjetske zveze]], po avgustovskem državnem udaru leta 1991, je ruska SFSR sprejela novo obliko zastave, podobno tribarvnici pred oktobrsko revolucijo, ki je bila ukinjena leta 1917. Nova zastava je vsebovala tri barve, ki so bile sestavljene iz bele na vrhu, modre na sredini in rdeče na dnu. Zasnova zastave je ostala enaka do leta 1993, ko je bila prvotna ruska tribarvna zastava v celoti obnovljena kot sedanja zastava po ruski ustavni krizi leta 1993.<ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=jt450XgGd1kC|title=The Flags of the World: Their History, Blazonry and Associations|last=Hulme|first=Frederick Edward|date=1 January 1897|publisher=Library of Alexandria|isbn=9781465543110|language=en}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=xWdOBAAAQBAJ&pg=PA228|title=Foreign Correspondent: A Memoir|last=Greenway|first=H. D. S.|date=2014|publisher=Simon and Schuster|isbn=978-1-4767-6132-9|page=228|language=en}}</ref> == Glej tudi == * [[Grb Rusije]] == Sklici == {{sklici}} {{simboli držav}} [[Kategorija:Državni simboli Rusije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Rusija]] [[Kategorija:Vodoravno simetrične zastave|Rusija]] [[Kategorija:Trobojnice|Rusija]] 72gq9kh9bmee61s81wky7j136hpg9ya 0 519166 6680173 6679753 2026-05-24T09:34:16Z VidicK01 193275 /* Koalicijske stranke */ dopolnitev 6680173 wikitext text/x-wiki {{Infobox government cabinet |cabinet_name = 15. vlada Republike Slovenije |deputy_government_head = [[Tanja Fajon]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica) <br>[[Klemen Boštjančič]] (Svoboda) <br>[[Matej Arčon]] (Svoboda) |successor = [[16. vlada Republike Slovenije]] |cabinet_number = |jurisdiction = |flag = Flag_of_Slovenia.svg |flag_border = true |incumbent = |image = 15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg |image_size = |caption = Skupinska fotografija vlade |date_formed = [[1. junij]] [[2022]] |date_dissolved = |government_head = [[Robert Golob]] (Svoboda) |government_head_history = |state_head = [[Borut Pahor]], [[Nataša Pirc Musar]] |former_members_number = |cabinet_type = |members_number = Premier + 20 ministrov |political_party = [[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (politična stranka)|Levica]] |legislature_status = [[Leva sredina|Levo-sredinska]] [[večinska vlada]]<br />{{Composition bar|52|90|grey}} |opposition_party = [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] |opposition_leader = Ni uradni naziv<br>[[Janez Janša]] (SDS)<br>[[Matej Tonin]] (NSi) |election = [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|Volitve 2022]] |legislature_term = [[9. državni zbor Republike Slovenije|9. državni zbor]] |budget = |incoming_formation = |outgoing_formation = |previous = [[14. vlada Republike Slovenije]] |opposition_cabinet = Brez }} '''15. vlada Republike Slovenije''' je aktualna [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo je po izteku mandata [[14. vlada Republike Slovenije|14. slovenske vlade]] [[Janez Janša|Janeza Janše]] sestavil mandatar [[Robert Golob]]. Koalicijo poleg [[Gibanje Svoboda|Gibanja Svoboda]] sestavljajo še [[Socialni demokrati]] in [[Levica (politična stranka)|Levica]]. Vlada je mandat nastopila s potrditvijo v [[Državni zbor Republike Slovenije|državnem zboru]], 1. junija 2022, v času prehranske in energetske draginje kot posledice [[Ruska invazija na Ukrajino (2022)|ruske invazije na Ukrajino]].<ref name=":16">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/dober-mesec-po-volitvah-bo-golobova-vlada-nastopila-svoj-mandat.html|title=Slovenija dobila 15. vlado: potrdili Golobovo ministrsko ekipo|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Ustanovna seja vlade je potekala še isti večer, na kateri so bili imenovani podpredsedniki vlade, državni sekretarji, generalna sekretarka vlade ter razrešeni in imenovani številni drugi funkcionarji.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najprej-primopredaja-med-janso-in-golobov-nato-ze-prva-seja-nove-vlade.html|title=Po prvi seji nove vlade: na vrh Policije Lindav, Sovo bo kot v. d. vodil Kadivnik|date=1. 6. 2022|accessdate=1. 6. 2022|website=24ur|publisher=PRO PLUS}}</ref> Koalicijski partnerji so želeli ob konstruiranju vlade razširiti število ministrstev in prilagoditi ali na novo vzpostaviti nekatere resorje. Spremembe Zakona o vladi je nato preprečila opozicija in zbrala dovolj podpisov podpore za izvedbo referenduma. Na njem so bile spremembe potrjene, 24. januarja 2023 pa je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19" /> Vlada je od začetka svojega mandata napovedovala več reform, med drugim zdravstvene reforme, davčne reforme, oblikovanje pokojninske reforme in reforme plačnega sistema. V celoti je bila dosežena slednja, v veljavo je stopila 1. januarja 2025.<ref>{{Navedi splet|title=Ali bo leto 2025 reformno leto? Napovedane so zdravstvena, pokojninska in stanovanjska reforma.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-bo-leto-2025-reformno-leto-napovedane-so-zdravstvena-pokojninska-in-stanovanjska-reforma/731985|website=rtvslo.si|accessdate=2025-01-03|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Mandat in delo vlade je sicer močno zaznamovala tudi obnova po [[Poplave v Sloveniji (2023)|poplavah avgusta 2023]], ki so bile najkatastrofalnejše v zgodovini Slovenije, prav tako zaostritev konflikta med Izraelom in Hamasom. V tem času je Slovenija bila tudi članica [[Varnostni svet Združenih narodov|Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov]]. V letu 2025 je podobo vlade zaznamovalo napovedano višanje obrambnih izdatkov za zvezo [[NATO]], prav tako sta istega leta potekala dva zakonodajna referenduma: o [[Referendum o Zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke|pokojninah kulturnikov]] ter o [[Referendum o Zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja|pomoči pri prostovoljnem končanju življenja]]; oba vladna zakona sta na referendumih padla. Jeseni 2025 je bil po odmevni [[Smrt Aleša Šutarja|smrti Aleša Šutarja]] v zvezi z romsko problematiko sprejet t. i. [[Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti|Šutarjev zakon]].<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija leta 2025: od plačne in pokojninske reforme do novomeške tragedije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-leta-2025-od-placne-in-pokojninske-reforme-do-novomeske-tragedije/768659|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Gorazd|last=Kosmač}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 2026]] je koalicija izgubila večino, stranke so osvojile 40 poslanskih mandatov. Tedanji premier Robert Golob je kot relativni zmagovalec volitev vodil pogajanja z SD in Levico ter novinkama v parlamentu, [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca|Resni.co]], a so se ta neuspešno zaključila.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Čeprav smo Demokrati pred volitvami govorili, da obstaja izbira, je je na koncu ostalo malo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-ceprav-smo-demokrati-pred-volitvami-govorili-da-obstaja-izbira-je-je-na-koncu-ostalo-malo/782576|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Vlada je imela polna pooblastila do 10. aprila 2026, ko je bil konstituiran [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. sklic Državnega zbora Republike Slovenije]]. Novo vlado je sestavil mandatar Janez Janša. Premier in ministri bodo tekoče posle opravljali do prisege celotne [[16. vlada Republike Slovenije|16. slovenske vlade]] v Državnem zboru, kar naj bi se po napovedih zgodilo v začetku junija 2026.<ref>{{Navedi splet|title=16. vlado Republike Slovenije bi lahko dobili v začetku junija {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/povolilno-sestavljanje-vlade-v-povprecju-dolgo-dva-meseca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-23|language=sl}}</ref>{{clear}} == Položaji v vladi == {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="2%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Slika !width="1%" |Stranka !width="2%" |Državni sekretarji |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |[[Predsednik Vlade Republike Slovenije|Predsednik vlade]] |'''[[Robert Golob]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca ob tretji obletnici dela vlade - Robert Golob (cropped) (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Luka Špoljar]] *[[Petra Aršič]] *[[Maša Kociper]] *[[Jure Leben]] *[[Danijel Levičar]] *[[Nataša Lužar]] *[[Igor Mally]] *[[Metka Paragi]] *[[Vojko Volk]] |- |[[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve]] |Ministrica, podpredsednica vlade |'''[[Tanja Fajon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 11. 1. 2024 - Tanja Fajon (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Melita Gabrič]] *[[Neva Grašič]] |- |[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Luka Mesec]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 17. 8. 2023 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Dan Juvan]] *[[Igor Feketija]] |- |[[Minister za finance Republike Slovenije|Ministrstvo za finance]] |Minister, podpredsednik vlade |'''[[Klemen Boštjančič]]''' |[[Slika:Novinarska_konferenca_-_16._11._2023_-_Klemen_Boštjančič_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Saša Jazbec]] *[[Nikolina Prah]] *[[Gordana Pipan]] *[[Katja Božič]] |- |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Ministrstvo za zdravje]] |Ministrica |'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |[[Slika:Primopredaja poslov - Valentina Prevolnik Rupel - 16 Oktober 2023 - 02 (cropped).jpg|sredina|150x150px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Denis Kordež]] |- |[[Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije|Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport]] |Minister |'''[[Matjaž Han]]''' |[[Slika: Novinarska konferenca po seji vlade - Matjaž Han 20.11.2025 portret2 (cropped).jpg |sredina|brezokvirja|152x152px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Dejan Židan]] *[[Matevž Frangež]] |- |[[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije|Ministrstvo za obrambo]] |Minister |'''[[Borut Sajovic]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po 173. seji vlade, 9. 10. 2025 - 54842952828 (cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Marko Lovše]] *[[Boštjan Pavlin]] |- |[[Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvo za notranje zadeve]] |Minister |'''[[Branko Zlobko]]''' |[[Slika:Državna slovesnost ob dnevu samostojnosti in enotnosti - 55001838872 (Branko Zlobko cropped).jpg|sredina|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Heferle]] *[[Helga Dobrin]] |- |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrstvo za pravosodje]] |Ministrica |'''[[Andreja Kokalj]]''' |[[Slika:Andreja Kokalj JHA 6 March 2026 (cropped).jpg|165x165px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Maja Čarni Pretnar]] |- |[[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] |Minister |'''[[Igor Papič]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 31.1.2024 - Igor Papič (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Gašparič]] *[[Urban Kodrič]] |- |[[Minister za vzgojo in izobraževanje Republike Slovenije|Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje]] |Minister |'''[[Vinko Logaj]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade, 13. 2. 2025 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|165x165px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Janja Zupančič]] *[[Andrej Sotošek]] |- |[[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]] |Minister |'''[[Bojan Kumer]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 22. 6. 2023 - Bojan Kumer.jpg|sredina|brezokvirja|163x163px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Tina Seršen]] *[[Uroš Vajgl]] |- |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Ministrstvo za naravne vire in prostor]] |Minister |'''[[Jože Novak]]''' |[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 36 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|123x123px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Lidija Kegljevič Zagorc]] *[[Miran Gajšek]] |- |[[Minister za kulturo Republike Slovenije|Ministrstvo za kulturo]] |Ministrica |'''[[Asta Vrečko]]''' |[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|156x156px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Marko Rusjan]] *[[Matevž Čelik Vidmar]] |- |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Ministrstvo za infrastrukturo]] |Ministrica |'''[[Alenka Bratušek]]''' |[[Slika:Srečanje z županjami in župani na Brdu - 5. 6. 2023 - Alenka Bratušek.jpg|sredina|brezokvirja|166x166px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Andrej Rajh]] |- |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Ministrica |'''[[Mateja Čalušić]]''' |[[Slika:Mateja_Čalušić_18.1.2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Ervin Kosi]] *[[Maša Žagar]] |- |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrstvo za javno upravo]] |Minister |'''[[Franc Props]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca - 18. 1. 2024 - Franc Props (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|170x170px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Jure Trbič]] *[[Mojca Ramšak Pešec]] |- |[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|Ministrstvo za solidarno prihodnost]] |Minister |'''[[Simon Maljevac]]''' |[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|160x160px]] |bgcolor=#DB2D43 |[[Levica (politična stranka)|<span style="color:white;">'''Levica''']] | *[[Klemen Ploštajner]] *[[Luka Omladič]] |- |[[Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko|Ministrstvo za regionalni razvoj in kohezijo]] |Minister |'''[[Aleksander Jevšek]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po redni seji vlade - 14. 03. 2024 - Aleksander Jevšek (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|164x164px]] |bgcolor=red |[[Socialni demokrati|<span style="color:white;">'''SD''']] | *[[Marko Koprivc]] *[[Srečko Đurov]] |- |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrstvo za digitalno preobrazbo]] |Ministrica |'''[[Ksenija Klampfer]]''' |[[Slika:133. redna seja Vlade Republike Slovenije, 18. 12. 2024 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Aida Kamišalić Latifić]] *[[Miroslav Kranjc]] |- |[[Minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu|Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu]] |Minister za področje odnosov med RS in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med RS in Slovenci po svetu |'''[[Matej Arčon]]''' |[[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade - 20. 03. 2024 - Matej Arčon 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|158x158px]] |bgcolor=#4169E1 |[[Gibanje Svoboda|<span style="color:white;">'''Svoboda''']] | *[[Vesna Humar]] |} === Nekdanji sekretarji === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan=2|Sekretar ! rowspan=2|Ministrstvo ! width=140|Imenovanje ! width=450 rowspan=2|Razlog ! rowspan=2|Sklic |- !Razrešitev |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2022''' |- | rowspan=2|'''Aleksandra Lah<br>Topolšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretarka je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tjaša Vidic nova državna sekretarka na ministrstvu za zdravje |url=https://www.delo.si/novice/slovenija/tjasa-vidic-nova-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=delo.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |31. avgust 2022 |- | rowspan=2|'''Breda Božnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Božnikova je odstopila sama zaradi nestrinjanj s takratnim ministrom Danijelom Bešičem Loredanom. Posledično jo je vlada na dopisni seji razrešila s funkcije.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državno sekretarko na Ministrstvu za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavno-sekretarko-na-ministrstvu-za-zdravje.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. september 2022 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2023''' |- | rowspan=2|'''Sebastjan Zbičajnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Zbičajnik je bil zamenjan ob reorganizaciji in preoblikovanju nekaterih ministrskih resorjev.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Menjava tudi v vrhu pravosodnega ministrstva: prihaja nova državna sekretarka |url=https://n1info.si/novice/slovenija/menjava-tudi-v-vrhu-pravosodnega-ministrstva-prihaja-nova-drzavna-sekretarka/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |24. januar 2023 |- | rowspan=2|'''Branko<br> Lobnikar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> notranje zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Lobnikar je bil zamenjan z nastopom novega notranjega ministra Boštjana Poklukarja. Na njegovo mesto je bila kasneje imenovana Helga Dobrin.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Tina Heferle ostaja državna sekretarka na notranjem ministrstvu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tina-heferle-ostaja-drzavna-sekretarka-na-mnz/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |21. februar 2023 |- | rowspan=2|'''Tilen Božič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> finance |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Sekretar je ponudil svoj odstop potem, ko je premier v TV-oddaji povedal, da ekipa ministrstva načrtovane davčne reforme ni ustrezno predstavila javnosti. Ob tem je finančni minister Klemen Boštjančič dejal, da odstopil ne bo, je pa posledično odstopno izjavo podal Božič.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |29. marec 2023 |- | rowspan=2|'''Tjaša Vidic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. september 2022 | rowspan=2|<small>Vidičeva je bila zamenjala potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Začenjajo se spremembe: z Bešičem Loredanom odhajata tudi državna sekretarja |url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-kdo-bo-golobov-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Tadej Ostrc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Ostrc je bil zamenjan potem, ko je odstopil minister Bešič Loredan in je kot v. d. vodenje ministrstva prevzel premier Golob.</small> |- |13. julij 2023 |- | rowspan=2|'''Urban Kodrič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> javno upravo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Kodrič je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Urbana Kodriča, nasledila ga bo Mojca Ramšak Pešec|url=https://megafon.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-javno-upravo-urbana-kodrica-nasledila-ga-bo-mojca-ramsak-pesec/|website=megafon.si|accessdate=2023-10-27|language=sl}}</ref> |- |24. avgust 2023 |- | rowspan=2|'''Samuel Žbogar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Žbogar je bil razrešen, saj je postal vodja misije posebne misije za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu bo Sanja Štiglic |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-bo-sanja-stiglic/683025|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-08-22|language=sl}}</ref> |- |28. september 2023 |- | rowspan=2|'''Lenka Kavčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> naravne vire in prostor |11. maj 2023 | rowspan=2|<small>Kavčičeva je bila zamenjana z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Desna roka Alenke Bratušek na ministrstvu za naravne vire bo Jože Novak |url=https://n1info.si/novice/slovenija/desna-roka-alenke-bratusek-na-ministrstvu-za-naravne-vire-bo-joze-novak/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Matej Skočir''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Skočir je bil zamenjan z nastopom nove vršilke dolžnosti ministrice za naravne vire in prostor Alenke Bratušek.</small> |- |10. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Azra Herceg''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |1. oktober 2022 | rowspan=2|<small>Hercegova je bila zamenjana z nastopom nove ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada imenovala novi predstavnici v svetu celjske bolnišnice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-imenovala-novo-sekretarko-na-zdravstvenem-ministrstvu.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za zdravje razkrila imena svojih bodočih državnih sekretarjev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-za-zdravje-razkrila-imena-njenih-drzavnih-sekretarjev/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-14|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Tatjana Buzeti''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |1. julij 2023 | rowspan=2|<small>Buzetijeva je bila zamenjana z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> | rowspan=4|<ref>{{Navedi splet|title=Šarec na kmetijskem ministrstvu ni obdržal ne Buzetijeve, ne Krajčiča |url=https://vestnik.svet24.si/clanek/aktualno/sarec-na-kmetijskem-ministrstvu-ni-obdrzal-ne-buzetijeve-ne-krajcica-1088163|website=Vestnik|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Darij Krajčič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |6. junij 2022 | rowspan=2|<small>Krajčič je bil zamenjan z nastopom novega vršilca dolžnosti ministra za kmetijstvo Marjana Šarca.</small> |- |13. oktober 2023 |- | rowspan=2|'''Boris Černilec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> vzgojo in izobraževanje |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Černilec je bil razrešen z mesta sekretarja.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nova državna sekretarka Janja Zupančič |url=https://megafon.si/slovenija/na-ministrstvu-za-vzgojo-in-izobrazevanje-nova-drzavna-sekretarka-janja-zupancic/|website=megafon.si|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |19. oktober 2023 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2024''' |- | rowspan=2|'''Valerija Jelen Kosi''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Jelen Kosijeva je odstopila nespoštovanja ministrstva odločbe ustavnega sodišča glede sodniških plač.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu podala odstopno izjavo |url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavna-sekretarka-na-pravosodnem-ministrstvu-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> |- |4. januar 2024 |- | rowspan=2|'''Igor Šoltes''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Šoltes je bil razrešen po odstopu ministrice Švarc Pipan, zaradi nepravilnosti pri nakupu sodne stavbe na Litijski cesti.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> |- |15. februar 2024 |- | rowspan=2|'''Andreja Katič''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kohezijo in regionalni razvoj |25. januar 2023 | rowspan=2|<small>Katičeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=S primopredajo poslov Katičeva prevzela vajeti pravosodnega resorja |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-primopredajo-poslov-bo-katiceva-vnovic-prevzela-vajeti-pravosodnega-resorja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-07|language=sl}}</ref> |- |5. marec 2024 |- | rowspan=2|'''Blaž Germšek''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |23. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Germšek je bil razrešen na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Blaž Germšek je pobegnil s kmetijskega ministrstva|url=https://www.dnevnik.si/1043048445|website=Dnevnik|accessdate=2024-05-23|language=sl}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> |- |24. april 2024 |- | rowspan=2|'''Matjaž Krajnc''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> visoko šolstvo, znanost in inovacije |24. januar 2023 | rowspan=2|<small>Krajnc je bil razrešen na lastno željo iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja Matjaža Krajnca |url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-matjaza-krajnca/|website=n1info.si|accessdate=2024-06-17|language=sl}}</ref> |- |30. junij 2024 |- | rowspan=2|'''Rudi Medved''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Medved je bil razrešen zaradi odhoda v pokoj.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razrešila državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo Rudija Medveda |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-razresila-drzavnega-sekretarja-na-ministrstvu-za-obrambo-rudija-medveda/712101|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-06-19|language=sl}}</ref> |- |14. julij 2024 |- | rowspan=2|'''Sanja Štiglic''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Štigličeva je bila razrešena, saj je postala nova veleposlanica RS v Združenem kraljestvu.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=V tujino gre več najožjih sodelavcev Tanje Fajon in mož ministrice za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-tujino-gre-vec-najozjih-sodelavcev-tanje-fajon-in-moz-ministrice-za-zdravje/|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |22. avgust 2024 |- | rowspan=2|'''Eva Vodnik''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Vodnikova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zdravnik Iztok Kos nov državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravnik-iztok-kos-nov-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=n1info.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |12. september 2024 |- | rowspan=2|'''Marjan Pintar''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |17. julij 2024 | rowspan=2|<small>Pintar je odstopil s položaja iz zdravstvenih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi zdravstvenih razlogov odstopil državni sekretar Marjan Pintar |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaradi-zdravstvenih-razlogov-odstopil-drzavni-sekretar-marjan-pintar/722870|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-03|language=sl}}</ref> |- |1. oktober 2024 |- |- style="background: #DBE9F4;" | colspan=5 align=center|'''2025''' |- | rowspan=2|'''Damir Črnčec''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> obrambo |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Črnčec je odstopil s položaja, saj je postal pomočnik direktorja uprave SDH in predsednik nadzornega sveta družbe Dovos.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Damir Črnčec se z obrambnega ministrstva seli na SDH, kjer bo postal pomočnik predsednika uprave|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/damir-crncec-se-z-obrambnega-ministrstva-seli-na-sdh-kjer-bo-postal-pomocnik-predsednika-uprave/734156|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |22. januar 2025 |- | rowspan=2|'''Eva Knez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano |18. oktober 2023 | rowspan=2|<small>Knezova je bila razrešena na lastno željo iz osebnih razlogov.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Nova državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu bo Maša Žagar |url=https://megafon.si/po-svetu/gospodarstvo/nova-drzavna-sekretarka-na-kmetijskem-ministrstvu-bo-masa-zagar/|website=megafon.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. april 2025 |- | rowspan=2|'''Marko Štucin''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zunanje in evropske zadeve |1. junij 2022 | rowspan=2|<small>Štucin je bil razrešen, saj je postal nov veleposlanik RS na Dunaju.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=To je nova državna sekretarka na zunanjem ministrstvu |url=https://reporter.si/clanek/slovenija/to-je-nova-drzavna-sekretarka-na-zunanjem-ministrstvu-1834032|website=Reporter|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |17. julij 2025 |- | rowspan=2|'''Milan Brglez''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |15. julij 2024 | rowspan=2|<small>Brglez je bil razrešen na lastno željo, saj se je z začetkom novega študijskega leta vrnil poučevati na Fakulteto za družbene vede.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Milan Brglez razrešen s funkcije državnega sekretarja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/milan-brglez-razresen-s-funkcije-drzavnega-sekretarja/758762|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-28|language=sl}}</ref> |- |25. september 2025 |- | rowspan=2|'''Iztok Kos''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> zdravje |12. september 2024 | rowspan=2|<small>Kos naj bi bil po navedbah nekaterih virov razrešen, ker je opozarjal opozarjal na šibkosti določil resornih zakonov, ki so se sprejemali.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Odhaja že peti državni sekretar na ministrstvu za zdravje |url=https://info360.si/zdravstvo/odhaja-ze-peti-drzavni-sekretar-na-ministrstvu-za-zdravje/|website=Info360.si|accessdate=2025-11-06|language=sl}}</ref> |- |6. november 2025 |- | rowspan=2|'''Andreja Kokalj''' | rowspan=2|Ministrstvo za<br> pravosodje |14. marec 2024 | rowspan=2|<small>Kokaljeva je bila razrešena z mesta sekretarke, saj je postala nova ministrica za pravosodje.</small> | rowspan=2|<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Fides sprejema možnost višjih plač s 1. januarjem 2025|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-fides-sprejema-moznost-visjih-plac-s-1-januarjem-2025/701628|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- |21. november 2025 |- |} === Kabinet predsednika vlade === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px ! colspan="9" |Državni sekretarji |- | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Maša_Kociper,_državna_sekretarka_za_odnose_z_Državnim_zborom_(52183945948)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Mag. Igor Mally, državni sekretar za evropske zadeve (52183940536) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Vojko Volk, državni sekretar za mednarodne zadeve (52183946243) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Nataša Sax, državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko (52183940491) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Danijel Levičar (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] | width=80|[[Slika:Jure_Leben-za_splet_(cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Upload_free_image_notext.svg|sredina|brezokvirja|100x100px]] |- ! rowspan="2" |<div style="text-align: center;">[[Luka Špoljar]]<br>(vodja kabineta)</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Maša Kociper]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Igor Mally]]'''</div> !<div style="text-align: center;">'''[[Vojko Volk]]'''</div> !<div style="text-align: center;">[[Nataša Lužar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Danijel Levičar]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Jure Leben]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Petra Aršič]]</div> !<div style="text-align: center;">[[Metka Paragi]]</div> |- |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za odnose z Državnim zborom</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za evropske zadeve</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za medgeneracijski dialog in stanovanjsko politiko</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalni jedrski program</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za okolje, prostor, podnebje in dialog z nevladnimi organizacijami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za javno zdravstvo in javno zdravje</small></div> |- |} === Nekdanji sekretarji v kabinetu === {| class="wikitable" style="text-align:center;font-size:95%;line-height:16px |- |width=80|[[Slika:Dr._Anton_Grizold,_državni_sekretar_za_obrambne_zadeve_ter_zadeve_varstva_pred_naravnimi_in_drugimi_nesrečami_(52183946103)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Boštjan Šefic (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr._Andrej_Benedejčič,_državni_sekretar_za_nacionalno_in_mednarodno_varnost_(52182918027)_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Petra Škofic, vodja Kabineta predsednika vlade Republike Slovenije (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |width=80|[[Slika:Dr. Kaja Širok 03 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|90x90px]] |width=80|[[Slika:Maksimiljana Polak, državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo in koordinacijo državljanskih pobud (52184185654) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100px]] | width=80|[[Slika:Mag. Melita Župevc, državna sekretarka v Kabinetu predsednika vlade za strateško komuniciranje 02 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|110x110px]] |- |'''[[Anton Grizold]]''' |'''[[Boštjan Šefic]]''' |'''[[Andrej Benedejčič]]''' |'''[[Petra Škofic]]''' |'''[[Kaja Širok]]''' |'''[[Maksimiljana Polak]]''' |'''[[Melita Župevc]]''' |- |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za obrambne zadeve in zadeve varstva pred naravnimi nesrečami</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za sanacijo po poplavah</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državni sekretar za nacionalno in evropsko varnost</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>vodja premierjevega kabineta</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za kulturo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za vzpostavitev dialoga s civilno družbo</small></div> |<div style="text-align: center;"><small>državna sekretarka za strateško komuniciranje</small></div> |- |odšel v pokoj<ref>{{Navedi splet|title=Državni sekretar Anton Grizold z oktobrom v pokoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/preberite-tudi/drzavni-sekretar-anton-grizold-z-oktobrom-v-pokoj/680656|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja Službe za obnovo po poplavah<ref>{{Navedi splet|title=Služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih |url=https://www.gov.si/drzavni-organi/vladne-sluzbe/sluzba-vlade-za-obnovo-po-poplavah-in-plazovih/|website=gov.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postal vodja predstavništva Slovenije pri zvezi NATO<ref>{{Navedi splet|title=Andrej Benedejčič zapušča kabinet predsednika vlade|url=https://siol.net/novice/slovenija/andrej-benedejcic-zapusca-kabinet-predsednika-vlade-619657|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz neznanih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Vplivni Vesna Vuković in Petra Škofic zapuščata Goloba: kaj je v ozadju|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vplivni-vesna-vukovic-in-petra-skofic-zapuscata-goloba-kaj-je-v-ozadju/|website=n1info.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet zaradi nezadovoljstva premierja<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |zapustila kabinet iz osebnih razlogov<ref>{{Navedi splet|title=Premierjev kabinet zapušča državna sekretarka Maksimiljana Polak |url=https://siol.net/novice/slovenija/premierjev-kabinet-zapusca-drzavna-sekretarka-maksimiljana-polak-634114|website=siol.net|accessdate=2024-05-23|language=sl}}</ref> |postala vodja predstavništva Slovenije pri OVSE<ref>{{Navedi splet|title=Melito Župevc razrešili z mesta državne sekretarke v premierjevem kabinetu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/melita-zupevc-razresili-z-mesta-drzavne-sekretarke-v-premierjevem-kabinetu/|website=n1info.si|accessdate=2024-08-02|language=sl}}</ref> |- |} == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade ! rowspan="5" | ! colspan="2" |Ob koncu mandata |- !Število poslancev !Število ministrov !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>Svoboda</small>''' |'''<small>[[Gibanje Svoboda]]</small>''' |[[Robert Golob]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|41|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|11|17|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|39|90|#4169E1}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|13|20|#4169E1}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>SD</small>''' |'''<small>[[Socialni demokrati]]</small>''' |[[Matjaž Han]]<br>[[Tanja Fajon]] <br><small>(do aprila 2024)</small> | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|17|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|9|90|#FF0000}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|4|20|#FF0000}} |- | style="text-align:center;" |'''<small>Levica</small>''' |'''<small>[[Levica (politična stranka)|Levica]]</small>''' |[[Asta Vrečko]]<br>[[Luka Mesec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|17|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|90|#DB2D43}} | style="text-align:right;" |{{Composition bar|3|20|#DB2D43}} |- ! colspan="8" |'''Vlado podpirajo, niso pa njeni člani:''' |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]] <br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ ! rowspan="6" | | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|purple}} | align="center" |/ |- | colspan="8" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|51|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|55|90|#746962}} | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|53|90|#746962}} |} == Nekdanji ministri == === Odstopi in razrešitve === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Vir''' |- |[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Ministrica za notranje zadeve]] |Odstopila 7. decembra 2022 |Predsednik vlade Robert Golob je preprečil, da bi v.d. direktorja Policije, Boštjan Lindav, nastopil polni mandat. Ministrica je nato namignila, da prihaja do poskusov vmešavanja vladajočih v delo policije; izpostavila je, da takšnega vpletanja ne bo dovolila. Zaradi tega je prišlo do spora in nestrinjanj med premierjem in ministrico, kar je sprožilo odstop zaradi nezaupanja. |<div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' |<ref name=":17">{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar zapušča položaj ministrice za notranje zadeve|url=https://n1info.si/novice/slovenija/tatjana-bobnar-bo-podala-odstopno-izjavo/|website=n1info.si|accessdate=2022-12-07}}</ref> |- |[[Slika:Danijel Bešič Loredan - 52114942839 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Danijel Bešič Loredan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za zdravje Republike Slovenije|Minister za zdravje]] |Odstopil 7. julija 2023 |Po tem, ko je ministra Loredana k odstopu pozval vodja strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj in kmalu za tem SDS zoper ministra vložila interpelacijo, je na Brdu pri Kranju v začetku julija potekalo srečanje poslancev in ministrov Gibanja Svoboda. Čeprav naj bi takrat v stranki ministru izrekli podporo, je 2 dni kasneje odstopno izjavo spisal premier Golob. V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo. |<div style="text-align: center;">'''[[Robert Golob]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Valentina Prevolnik Rupel]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Uroš Brežan - 52115201575 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Uroš Brežan]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za naravne vire in prostor Republike Slovenije|Minister za naravne vire in prostor]] |Odstopil 4. oktobra 2023 |3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da naj bi se minister skupaj z nekaterimi drugimi poslovil s svoje funkcije. Premier Golob je naslednjega dne, ko je potekala seja vlade, novico potrdil. Razlog za razhod premierja z ministrom je bilo nezadovoljstvo Goloba z odzivom Brežana na [[Poplave v Sloveniji (2023)|avgustovske poplave]], zato je minister podal odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Jože Novak]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal predlog razrešitve Irene Šinko in odstopno izjavo Uroša Brežana|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-poslal-predlog-razresitve-irene-sinko-in-odstopno-izjavo-urosa-brezana/683616|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Sanja Ajanović Hovnik - 52113669327 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za javno upravo Republike Slovenije|Ministrica za javno upravo]] |Odstopila 6. oktobra 2023 |Po več razkritjih oddaje Tarča, da je zavajala, ko je trdila, da za prijavo prijateljičinega inštituta na razpis ministrstva za javno upravo ni vedela, in po aferi z visokimi stroški službene poti v New York je ministrica podala odstopno izjavo. Odstopila je klub temu, da ji je še vedno popolnoma zaupal premier, kot je povedala, je to storila, ker bi njeno vztrajanje na položaju škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in državi. |<div style="text-align: center;">'''[[Klemen Boštjančič]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Franc Props]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Irena_Šinko_-_52114942599_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Irena Šinko]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije|Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano]] |Razrešena 13. oktobra 2023 |3. oktobra je v javnost prišla informacija, da naj bi se ministrica tako kot Uroš Brežan poslovila s položaja. Novico je Šinko potrdila sama, dejala je, da sta se s premierjem Golobom srečala in jo je ta seznanil z dejstvom, da z njenim delom ni zadovoljen. Sama odstopa ni ponudila rekoč, da jo je potrdil Državni zbor, ki naj jo tudi razreši. Razlogi za razhod s predsednikom vlade naj bi bili predvsem prepozno obveščanje javnosti o pesticidih v nekaterih živilskih izdelkih, zakon o zaščiti živali in odlov nutrij v Ljubljani. O njeni razrešitvi je odločal Državni zbor dne 13. oktobra, zanjo je glasovalo 49 poslancev od navzočih 62, ena poslanka je bila proti. |<div style="text-align: center;">'''[[Marjan Šarec]]'''<br><small>(v. d.)</small></div><br><div style="text-align: center;">'''[[Mateja Čalušić]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Državni zbor je razrešil kmetijsko ministrico Ireno Šinko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/drzavni-zbor-je-razresil-kmetijsko-ministrico-ireno-sinko/684806|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Dominika Švarc Pipan - 52113669807 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Dominika Švarc Pipan]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 5. februarja 2024 |Po več razkritjih nepravilnosti pri nakupu nove sodne stavbe na Litijski 51 v Ljubljani je ministrica zatrdila, da bo sporne posle na ministrstvu raziskala. Kasneje je razrešila generalnega sekretarja Uroša Gojkoviča, sama pa večkrat poudarila, da odstopiti ne namerava, saj bi s tem dopustila nadaljevanje nepravilnosti na ministrstvu. Nato se je konec januarja 2024 sestalo predsedstvo stranke SD in ministrico pozvalo k odstopu s položaja. Za tem sta se Švarc Pipanova in Golob večkrat srečala, premier je javnosti sporočil, da se mora pogovoriti s ključnimi akterji v zadevi, da lahko pravilno presodi nadaljnje ukrepanje. 5. februarja sta se premier in ministrica še zadnjič sestala, in slednja je premierju ponudila svoj odstop, ki ga je Golob sprejel. Odstopno izjavo je v DZ poslal 15. februarja. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Darjo Felda portret.jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Minister za vzgojo in izobraževanje]] |Odstopil 17. septembra 2024 |Minister Felda je septembra 2024 opravil pogovore s predsednikom vlade, v katerih je izrazil željo po vrnitvi v akademski poklic, zato je na srečanju koalicije dne 17. septembra podal ustno odstopno izjavo. |<div style="text-align: center;">'''[[Vinko Logaj]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Odstop ministra za izobraževanje Darja Felde, nasledil ga bo Vinko Logaj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odstop-ministra-za-izobrazevanje-darja-felde-nasledil-ga-bo-vinko-logaj/721289|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|Ministrica za digitalno preobrazbo]] |Odstopila 26. septembra 2024 |Po aferi z nakupom 13 tisoč računalnikov je ministrica dlje časa vztrajala, da so bili vsi postopki zakoniti in do zadnjega upravičevala za mnoge sporen nakup. 25. septembra 2024 pa je v javnost prišla še informacija, da je službeno vozilo Stojmenove Duh na službeni poti v Ženevo, maja 2024, prekoračilo hitrost ter vklopilo modre luči, kar ni dovoljeno. Ministrstvo je zato julija dobilo poziv avstrijske policije, naj ji posreduje informacijo, kdo je vozil vozilo in torej storil prometni prekršek, a je ministrstvo namesto informacije poslalo dopis slovenskemu veleposlaništvu na Dunaju, v katerem ga je pozvalo, naj avstrijske organe zaprosi, da odstopijo od morebitnega kazenskega pregona. Dan kasneje, sicer dan pred napovedano drugo interpelacijo, je po množičnih pozivih podala odstopno izjavo, ki jo je premier istega dne tudi sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Ksenija Klampfer]]''' |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob je sprejel odstop ministrice Stojmenove Duh |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-je-sprejel-odstop-ministrice-stojmenove-duh/722232|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-26|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Primopredaja Andreja Katič portret (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Andreja Katič]]''' <small>[[Socialni demokrati|SD]]</small> </div> |[[Minister za pravosodje Republike Slovenije|Ministrica za pravosodje]] |Odstopila 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil [[Napad na moškega v Novem mestu (2025)|napad na moškega]], ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je pravosodna ministrica sporočila, da je sprejela objektivno odgovornost in premierju ponudila svoj odstop. Poleg nje je odstopno izjavo podal tudi notranji minister, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;">'''[[Andreja Kokalj]]'''<br>''(predlagana)'' |<ref name=":8">{{Navedi splet|title=Ministra Katič in Poklukar odstopila. Golob: Pogovarjamo se o rešitvah, ki jih v Sloveniji še ni bilo|url=https://siol.net/novice/slovenija/po-smrti-napadanega-novomescana-golob-s-pristojnimi-v-dolenjsko-prestolnico-675691|website=siol.net|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26|last=K.|first=R.}}</ref> |- |[[Slika:Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar februar 2023 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120px]] <div style="text-align: center;">'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|Minister za notranje zadeve]] |Odstopil 26. oktobra 2025 |V soboto, 25. oktobra ponoči se je v Novem mestu zgodil napad na moškega, ki je kasneje umrl v bolnišnici, za dejanje pa je bil osumljen povratnik, 21-letni Rom. Predsednik vlade Golob je zato naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, sklical izredno sejo o varnostnih tematikah, kamor so bili poleg nekaterih ministrov vabljeni tudi generalni direktor policije, generalna državna tožilka ter podpredsednica vrhovnega sodišča. Na tiskovni konferenci po sestanku je notranji minister Poklukar sporočil, da je sprejel objektivno odgovornost in premierju ponudil svoj odstop. Poleg njega je odstopno izjavo podala tudi pravosodna ministrica, oba odstopa je Golob sprejel. |<div style="text-align: center;"> '''[[Branko Zlobko]]'''<br>''(predlagan)'' |<ref name=":8" /> |- |} === Odstopa zaradi reorganizacije vlade === {| class="wikitable" ! '''Ime''' ! '''Naziv''' ! '''Ministrstvo''' ! '''Odhod''' ! '''Razlog za odstop''' ! '''Naslednik''' ! '''Sklic''' |- |[[Slika:Bojan_Kumer_-_52114695541_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Bojan Kumer]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za infrastrukturo Republike Slovenije|Minister za infrastrukturo]] |Ministrstvo za infrastrukturo |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Bojan Kumer bo prevzel Ministrstvo za okolje in prostor, njegov resor pa Alenka Bratušek. |<div style="text-align: center;">'''[[Alenka Bratušek]]'''</div> |<ref name=":18">{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |[[Slika:Igor_Papič_-_52114942649_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|120x120_pik]] <div style="text-align: center;">'''[[Igor Papič]]''' <small>[[Gibanje Svoboda|Svoboda]]</small> </div> |[[Minister za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije|Minister za izobraževanje, znanost in šport]] |Ministrstvo za izobraževanje |Odstopil 3. januarja 2023 |Zaradi uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi je na dan objave zakona v Uradnem listu RS funkcija prenehala trem ministrom in eni ministrici, dva ministra, infrastrukturni in šolski pa sta bila primorana odstopiti. Vsi navedeni bodo ponovno zaslišani pred matičnimi odbori in nato prisegli v Državnem zboru, bodisi ker bodo prevzeli drug resor bodisi ker se bo spremenilo ime zdajšnjega. Igor Papič bo vodil novo Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, njegov resor pa bo prevzel Darjo Felda. |<div style="text-align: center;">'''[[Darjo Felda]]'''</div> |<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> |- |} == Sestavljanje koalicije == === Glasovanje o mandatarju === {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |25. maj 2022 |'''[[Robert Golob]]''' |[[Predsednik Republike Slovenije]] |'''54''' |30 |1 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Glasovanje o vladi === 24. januar 2023 je Državni zbor znova glasoval o vladi zaradi njene reorganizacije. Potrjenih je bilo 9 ministrov, od tega trije novi, ostalih šest pa je bilo bodisi premeščenih na nove resorje, bodisi so se imena in področja njihovih resorjev spremenila.<ref>{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Predsednik vlade ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |VZDRŽANI !Opombe |- |1. junij 2022 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''53''' |28 |2 |za izvolitev potrebna navadna večina |- |24. januar 2023 |[[Robert Golob|'''Robert Golob''']] |'''55''' |29 |0 |za izvolitev potrebna navadna večina |} === Zaslišanja ministrov na odborih === {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Sobota<br>28. maj 2022 | 09:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Hana, ki je izpostavil socialni dialog: "Večina podjetnikov ni izkoriščevalcev" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-hana-ki-je-izpostavil-socialni-dialog-vecina-podjetnikov-ni-izkoriscevalcev/628946|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Matej Arčon]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |2 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Arčona, ki je pred odborom poudaril čezmejno povezovanje |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-arcona-ki-je-pred-odborom-izpostavil-cezmejno-povezovanje/628961|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Jevška, ki je poudaril načrt za pospešitev skladnega razvoja Slovenije |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zelena-luc-za-jevska-ki-je-poudaril-nacrt-za-pospesitev-skladnega-razvoja-slovenije/628980|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Zelena luč za Igorja Papiča, ki pravi: Načrtujemo brezplačne malice in učbenike ter spremembe NPZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/papic-nacrtujemo-brezplacne-malice-in-ucbenike-ter-spremembe-npz-ja/629002|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil Emilijo Stojmenovo Duh, ki napoveduje zmanjšanje digitalnega razkoraka |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-emilijo-stojmenovo-duh-ki-napoveduje-zmanjsanje-digitalnega-razkoraka/629015|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-28|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Ponedeljek<br>30. maj 2022 | 09:00 | '''[[Tanja Fajon]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon bi krepila vezi z "državami jedrne Evrope". Odbor jo je podprl. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-bi-krepila-vezi-z-drzavami-jedrne-evrope-odbor-jo-je-podprl/629106|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Dominika Švarc Pipan]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja podprl Dominiko Švarc Pipan: Želimo odpraviti splošen občutek nepravičnosti v družbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-podprl-dominiko-svarc-pipan-zelimo-odpraviti-splosen-obcutek-nepravicnosti-v-druzbi/629117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Klemen Boštjančič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor podprl kandidata za finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki verjame, da je kriza priložnost |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/odbor-podprl-kandidata-za-financnega-ministra-klemna-bostjancica-ki-verjame-da-je-kriza-priloznost/629115|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Sanja Ajanović Hovnik]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico za javno upravo Sanji Ajanović Hovnik zelena luč na matičnem odboru |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatki-za-ministrico-za-javno-upravo-sanji-ajanovic-hovnik-zelena-luc-na-maticnem-odboru/629128|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Tatjana Bobnar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Tatjana Bobnar skozi sito parlamentarnega odbora |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tatjana-bobnar-skozi-sito-parlamentarnega-odbora/629131|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Marjan Šarec]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Po mnenju odbora Šarec, ki se želi vrniti k Teritorialni obrambi, primeren kandidat |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-mnenju-odbora-sarec-ki-se-zeli-vrniti-k-teritorialni-obrambi-primeren-kandidat/629129|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-29|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=6 align=center |Torek<br>31. maj 2022 | 09:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Bojanu Kumru za infrastrukturnega ministra. "Zeleni prehod bo prioriteta." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpora-bojanu-kumru-za-infrastrukturnega-ministra-zeleni-prehod-bo-prioriteta/629238|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Irena Šinko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Irena Šinko potrjena za kmetijsko ministrico, zavzemala se bo za večjo samooskrbo s hrano |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/irena-sinko-potrjena-za-kmetijsko-ministrico-zavzemala-se-bo-za-vecjo-samooskrbo-s-hrano/629239|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Luka Mesec]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Luka Mesec prejel podporo odbora: "Signali, da se naša socialna država krha, so zelo jasni" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/luka-mesec-prejel-podporo-odbora-signali-da-se-nasa-socialna-drzava-krha-so-zelo-jasni/629294|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 13:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Okoljski minister bo Uroš Brežan: Naravne vire moramo izkoriščati skrajno odgovorno |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/okoljski-minister-bo-uros-brezan-naravne-vire-moramo-izkoriscati-skrajno-odgovorno/629293|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Danijel Bešič Loredan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Matični odbor podprl Bešič Loredana: "Radi bi razbili tabu, da je zdravstveni sistem nedotakljiv" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maticni-odbor-podprl-besic-loredana-radi-bi-razbili-tabu-da-je-zdravstveni-sistem-nedotakljiv/629233|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- | 17:00 | '''[[Asta Vrečko]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico Asta Vrečko: "Kulturna politika in ministrstvo se morata modernizirati" |url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kandidatka-za-ministrico-asta-vrecko-kulturna-politika-in-ministrstvo-se-morata-modernizirati/629335|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-31|language=sl}}</ref> |- |} ==== Reorganizacija vlade ==== Devet ministrov je zaslišano znova zaradi ustanovitev novih ministrskih resorjev in preoblikovanja že obstoječih. {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | rowspan=5 align=center |Četrtek<br>12. januar 2023 | 09:00 | '''[[Alenka Bratušek]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Alenka Bratušek prestala zaslišanje, v zagovoru poudarila razvoj železnic|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/alenka-bratusek-prestala-zaslisanje-v-zagovoru-poudarila-razvoj-zeleznic/654030|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 09:00 | '''[[Darjo Felda]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Darjo Felda prestal zaslišanje: "Potrebujemo drugačno šolo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/darjo-felda-prestal-zaslisanje-potrebujemo-drugacno-solo/654042|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Igor Papič]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Igor Papič potrjen za ministra, napoveduje prenovo visokošolske zakonodaje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/igor-papic-potrjen-za-ministra-napoveduje-prenovo-visokosolske-zakonodaje/654103|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 12:00 | '''[[Uroš Brežan]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Uroš Brežan: Skrb za naravo dvigujemo na višjo raven|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/uros-brezan-skrb-za-naravo-dvigujemo-na-visjo-raven/654098|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh: "Grozi nam digitalna izključenost za velik delež našega prebivalstva" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-grozi-nam-digitalna-izkljucenost-za-velik-delez-nasega-prebivalstva/654118|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-12|language=sl}}</ref> |- | | | |- | rowspan=4 align=center |Petek<br>13. januar 2023 | 09:00 | '''[[Simon Maljevac]]''' | '''<small>Levica</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac: Prihodnost bo solidarna ali pa je ne bo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-prihodnost-bo-solidarna-ali-pa-je-ne-bo/654155|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 11:00 | '''[[Aleksander Jevšek]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Jevšek: Prioriteta je skladen regionalni razvoj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jevsek-prioriteta-je-skladen-regionalni-razvoj/654189|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Matjaž Han]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''10''' |0 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Han: Odločitev, da šport povežemo z gospodarstvom in turizmom, je prelomna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-odlocitev-da-sport-povezemo-z-gospodarstvom-in-turizmom-je-prelomna/654221|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- | 14:00 | '''[[Bojan Kumer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kumer: Ključno bo zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili pomanjkanje energije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kumer-kljucno-bo-zagotoviti-ukrepe-ki-bodo-preprecili-pomanjkanje-energije/654225|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-13|language=sl}}</ref> |- |} ==== Novi ministri po odstopu ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" ! rowspan="2" |Datum ! rowspan="2" |Ura ! rowspan="2" |Kandidat ! rowspan="2" |Stranka ! colspan="3" |Glasovanje ! rowspan="2" |Sklic |- !DA !NE !VZ |- | align=center |Ponedeljek<br>12. februar 2023 | 14:00 | '''[[Boštjan Poklukar]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar bi se prednostno lotil migracijske strategije in depolitizacije policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-bi-se-prednostno-lotil-migracijske-strategije-in-depolitizacije-policije/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>10. oktober 2023 | 16:00 | '''[[Valentina Prevolnik Rupel|Valentina Prevolnik<br>Rupel]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''11''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Prevolnik Ruplova dobila zeleno luč odbora DZ za zdravstvo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/prioritete-prevolnik-rupel-dostopnost-kakovost-neopredeljeni-kosarica-pravic.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-11|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Franc Props]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za ministra za javno upravo Franc Props je prepričal odbor DZ-ja za notranje zadeve|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-ministra-za-javno-upravo-franc-props-je-preprical-odbor-dz-ja-za-notranje-zadeve/690529|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>5. december 2023 | 16.30 | '''[[Jože Novak]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidata za ministra Props in Novak uspešno prestala zaslišanje v DZ|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/props-in-novak-bosta-zaslisana-pred-pristojnima-odboroma-dz.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Sreda<br>10. januar 2024 | 14.00 | '''[[Mateja Čalušić]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za ministrico za kmetijstvo Mateja Čalušić uspešno prestala zaslišanje pred odborom DZ-ja |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidatka-za-ministrico-za-kmetijstvo-mateja-calusic-uspesno-prestala-zaslisanje-pred-odborom-dz-ja/694246|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-10|language=sl}}</ref> |- | align=center |Petek<br>1. marec 2024 | 12.00 | '''[[Andreja Katič]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatki za ministrico Katičevi zelena luč odbora DZ za pravosodje |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katicevo-caka-zaslisanje-pred-odborom-dz-za-pravosodje.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Četrtek<br>3. oktober 2024 | 15:00 | '''[[Borut Sajovic]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |6 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Sajovicu zelena luč odbora. Kot cilj izpostavlja nadaljnjo modernizacijo Slovenske vojske. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sajovicu-zelena-luc-odbora-kot-cilj-izpostavlja-nadaljnjo-modernizacijo-slovenske-vojske/723012|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | 15:00 | '''[[Vinko Logaj]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''8''' |5 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Odbor potrdil kandidaturo Logaja za ministra za izobraževanje: "Učitelj je ključen" |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-potrdil-kandidaturo-logaja-za-ministra-za-izobrazevanje-ucitelj-je-kljucen/723092|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-10-05|language=sl}}</ref> |- | align=center |Torek<br>3. december 2024 | 15.00 | '''[[Ksenija Klampfer]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Klampfer: Digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klampfer-digitalna-preobrazba-ni-zgolj-tehnoloski-proces-je-predvsem-proces-povezovanja-ljudi/s729331|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-12-08|language=sl}}</ref> |- | rowspan=2 align=center |Ponedeljek<br>17. november 2025 | 8.00 | '''[[Andreja Kokalj]]''' | '''<small>SD</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |3 |0 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidatka za pravosodno ministrico Kokalj uspešno skozi sito matičnega odbora DZ |url=https://n1info.si/novice/slovenija/kandidatka-za-pravosodno-ministrico-kokalj-uspesno-skozi-sito-maticnega-odbora-dz/|website=n1info.si|accessdate=2025-11-17|language=sl}}</ref> |- | 8.00 | '''[[Branko Zlobko]]''' | '''<small>Svoboda</small>''' | style="background:#9bf796;" |'''9''' |4 |1 |<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat za notranjega ministra: Varnost ni nekaj samoumevnega, je rezultat usklajenega dela mnogih |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kandidat-za-notranjega-ministra-varnost-ni-nekaj-samoumevnega-je-rezultat-usklajenega-dela-mnogih/764267|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-11-17|language=sl|first=A.|last=S.}}</ref> |- |} == Interpelacije == === Ministri === {| class="wikitable" ! rowspan="2" |Datum interpelacije ! rowspan="2" |Interpelirani minister ! rowspan="2" |Predlagatelj ! rowspan="2" |Očitki interpelacije ! colspan="5" |Rezultat ! colspan="3" |Podpora strank ! rowspan="2" | |- ! style="width:6%; |Kvorum ! style="width:6%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:6%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:6%; background:#fff79b" |VZD ! width="8%" |Izid ! width="7%" |'''PODPRLE''' ! width="7%" |'''NASPROTOVALE''' ! width="7%" |'''VZDRŽANE''' |- |Četrtek,<br>10. november 2022 |<center>[[Slika:Tanja_Fajon_-_52115201735_(cropped)_v2.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tanja Fajon]]''' <small>[[Minister za zunanje zadeve Republike Slovenije|ministrica za zunanje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Franc Breznik]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Zloraba mreže diplomatsko konzularnih predstavništev, odpoklic veleposlanika Kajzerja |<div align="center">'''''74'''''</div> |<div align="center">'''22'''</div> |<div align="center">'''52'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi | * Svoboda * SD * Levica * poslanca manjšin |/ |<ref>{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslanci-o-interpelaciji-zunanje-ministrice-fajon.html|title=Zunanja ministrica Tanja Fajon uspešno prestala interpelacijo|date=10. 11. 2022|accessdate=13. 11. 2022|website=24ur.com|publisher=PRO PLUS}}</ref> |- |Ponedeljek,<br>14. november 2022 |<center>[[Slika:Tatjana_Bobnar_-_52114734388_(cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Tatjana Bobnar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|ministrica za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Branko Grims]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Odstranitev ograje in žice na južni meji ter migrantska politika pod novo vlado |<div align="center">'''''75'''''</div> |<div align="center">'''24'''</div> |<div align="center">'''50'''</div> |<div align="center">'''1'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * nekateri poslanci NSi | * Svoboda * SD * Levica * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * poslanka NSi |<ref>{{Navedi splet|title=Interpelacija zoper ministrico Bobnar ni uspela|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/interpelacija-zoper-ministrico-bobnar-ni-uspela/647217|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-11-15|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>28. marec 2024 |<center>[[Slika:Emilija Stojmenova Duh - 52115202195 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Emilija Stojmenova Duh]]''' <small>[[Minister za digitalno preobrazbo Republike Slovenije|ministrica za digitalno preobrazbo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Oškodovanje davkoplačevalcev, zavajanje in nesmotrno upravljanje z javnimi sredstvi v zvezi z nakupom 13 tisoč računalnikov |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''31'''</div> |<div align="center">'''42'''</div> |<div align="center">'''4'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Felice Žiža, predstavnik italijanske manjšine | * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper ministrico: 'Nakup računalnikov je sinonim za popolni fiasko' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-kriticen-do-prelaganja-odgovornosti-racunalniki-morajo-biti-cimprej-razdeljeni.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-25|language=sl}}</ref><br><ref>{{Navedi splet|title=Stojmenova Duh ostaja ministrica. Za njen odhod glasovalo 31 poslancev, 42 jih je bilo proti. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stojmenova-duh-ostaja-ministrica-za-njen-odhod-glasovalo-31-poslancev-42-jih-je-bilo-proti/703116|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-28|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>18. december 2024 |<center>[[Slika:Novinarska konferenca - 24. 1. 2024 - 5348458880 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Klemen Boštjančič]]''' <small>[[Minister za finance Republike Slovenije|minister za finance]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. |Nevestno delo v službi in oškodovanje javnih sredstev v povezavi z nakupom sodne stavbe na Litijski |<div align="center">'''''76'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''47'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič ostaja minister, interpelacija ni uspela |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bostjancic-ostaja-minister-interpelacija-ni-uspela/730934|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Torek,<br>21. januar 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nezakonito imenovanje direktorja policije, slabo delovanje NPU, kadrovske stiske v policiji in razmere na centru za varovanje in zaščito |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''35'''</div> |<div align="center">'''9'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * Anže Logar (NeP) * Eva Irgl (NeP) | * Svoboda | * SD * Levica |<ref>{{Navedi splet|title=Poklukar po prestani interpelaciji: Ostajam minister, gremo naprej |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poklukar-po-prestani-interpelaciji-ostajam-minister-gremo-naprej/733959|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>9. julij 2025 |<center>[[Slika:94. redna seja vlade - 2024-03-07 - Vlada Republike Slovenije - 24 (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Boštjan Poklukar]]''' <small>[[Minister za notranje zadeve Republike Slovenije|minister za notranje zadeve]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Poslabšanje varnostnih razmer v državi, povezanost s primerom suma izkoriščanja filipinskih delavcev, slaba reorganizacija CVZ |<div align="center">'''''78'''''</div> |<div align="center">'''33'''</div> |<div align="center">'''45'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP * Mojca Šetinc Pašek (NeP) | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Minister Poklukar prestal tudi drugo interpelacijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/minister-poklukar-prestal-tudi-drugo-interpelacijo/751362|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Četrtek,<br>10. julij 2025 |<center>[[Slika:Izjava za medije po končanem vrhu koalicije - Asta Vrečko - 12.9.2024 (cropped2).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Asta Vrečko]]''' <small>[[Minister za kulturo Republike Slovenije|ministrica za kulturo]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve, izplačilo Prešernove nagrade Svetlani Makarovič, začasna selitev Drame |<div align="center">'''''73'''''</div> |<div align="center">'''27'''</div> |<div align="center">'''46'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica * Mojca Šetinc Pašek (NeP) |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Asta Vrečko ostaja ministrica za kulturo. "Interpelacija me ni ošibila." |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-ostaja-ministrica-za-kulturo-interpelacija-me-ni-osibila/751488|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>24. oktober 2025 |<center>[[Slika:Vrh koalicije - 14. 3. 2023 - Simon Maljevac.jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Simon Maljevac]]''' <small>[[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|minister za solidarno prihodnost]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Nepregledna poraba in razpolaganje z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo, zavajanje javnosti glede storitve oskrbe ter gradnje stanovanj |<div align="center">'''''70'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''41'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Simon Maljevac prestal interpelacijo in ostaja minister za solidarno prihodnost |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/simon-maljevac-prestal-interpelacijo-in-ostaja-minister-za-solidarno-prihodnost/761835|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-10-27|language=sl}}</ref> |- |Petek,<br>19. december 2025 |<center>[[Slika:Izjava predsednika vlade ter ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti 2024-02-19 - 4 (cropped) (cropped).jpg|sredina|brezokvirja|100x100_pik]]'''[[Luka Mesec]]''' <small>[[Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije|minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti]]</small> </center> |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisani [[Janez Cigler Kralj]], [[Nova Slovenija]]. |Neučinkovito ravnanje na področju socialne politike, zaradi česar se je povečalo nezaupanje v državne institucije |<div align="center">'''''77'''''</div> |<div align="center">'''29'''</div> |<div align="center">'''48'''</div> |<div align="center">'''0'''</div>|| {{ne|ni izglasovana}} | * SDS * NSi * NP | * Svoboda * SD * Levica |/ |<ref>{{Navedi splet|title=Mesec prestal glasovanje o nezaupnici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mesec-prestal-glasovanje-o-nezaupnici/767746|website=RTVSLO.si|accessdate=2025-12-21|language=sl}}</ref> |- |} Opozicija je vložila tudi interpelacije zoper tri ministre, ki so pred dnem razprave odstopili: * Interpelacija o delu in odgovornosti ministra za zdravje [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]], 30. junija 2023 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za pravosodje [[Dominika Švarc Pipan|Dominike Švarc Pipan]], 29. januarja 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec); * Interpelacija o delu in odgovornosti ministrice za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emilije Stojmenove Duh]], 8. julija 2024 vložila skupina poslank in poslancev (prvopodpisana Jelka Godec). === Interpelacija vlade === {| class="wikitable" ! Datum interpelacije ! width=160|Predlagatelj ! Očitki interpelacije ! Vir |- |Sreda,<br>19. april 2023 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | *ukinitev Urada za demografijo *razgradnja vrednotnega sistema zahodne civilizacije *ukinitev Muzeja slovenske osamosvojitve *spremembe zakona o dohodnini *pritiski na kadrovanje v policiji |<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo o delu vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-o-delu-vlade/659912|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-03|language=sl}}</ref> |- |Sreda,<br>23. april 2025 |Skupina poslank in poslancev, prvopodpisana [[Jelka Godec]], [[Slovenska demokratska stranka]]. | * poslabšanje položaja upokojencev |<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci po večurni razpravi o interpelaciji zoper vlado glasovali proti sklepu SDS-a|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-po-vecurni-razpravi-o-interpelaciji-zoper-vlado-glasovali-proti-sklepu-sds-a/743553|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-19|language=sl|first=G. C. , B.|last=R}}</ref> |- |} == Zgodovina == === 2022 === [[Slika:Skupinska fotografija (52115320678).jpg|sličica|Vlada ob imenovanju]] Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2022|volitvah 24. aprila 2022]], je stranka Gibanje Svoboda zmagala s preko 34 % glasov in osvojila 41 poslanskih mest.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/velika-zmaga-gibanja-svoboda-v-drzavni-zbor-se-sds-nsi-sd-in-levica/621056|title=Velika zmaga Gibanja Svoboda, v državni zbor še SDS, NSi, SD in Levica|date=24. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=Ana Svenšek|author2= Tanja Kozorog Blatnik|author3= Aljoša Masten|author4= Gregor Cerar|author5= Miha Zavrtanik|author6= Larisa Daugul|author7= Aleksandra K. Kovač}}</ref> Dva dni po volitvah se je [[Robert Golob]] sestal s predsednikom republike [[Borut Pahor|Borutom Pahorjem]] in istega dne še s predsednico SD [[Tanja Fajon|Tanjo Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Pahor bo mandatarja predlagal okoli 23. maja, novo vlado bi lahko dobili na začetku junija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/pahor-bo-mandatarja-predlagal-okoli-23-maja-novo-vlado-bi-lahko-dobili-na-zacetku-junija/625331|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-04-26|language=sl}}</ref> Napovedal je, da bi novo vlado sestavil v mesecu dni in da bi se lahko njena velikost čez čas spreminjala, tudi do ustavne večine. Izključil ni niti povezovanja s strankama [[Koalicija ustavnega loka|Koalicije ustavnega loka]], ki sta ostali zunaj parlamenta – [[Stranka Alenke Bratušek]] in [[Lista Marjana Šarca]].<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2022/v-golobovi-vladi-bi-lahko-bili-tudi-predstavniki-sab-a-in-lms-ja/625323|title=V Golobovi vladi bi lahko bili tudi predstavniki SAB-a in LMŠ-ja|date=25. april 2022|accessdate=26. april 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|last=Ma.|first=Al.}}</ref> Sprva se ju je omenjalo kot državna sekretarja, kasneje pa je bilo sporočeno, da bo [[Marjan Šarec]] prevzel resor obrambe, [[Alenka Bratušek]] pa infrastrukturo. Prvi uradni sestanek Roberta Goloba s Tanjo Fajon in Luko Mescem za novo koalicijo je potekal 3. maja 2022 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-do-3-junija-zelimo-sestaviti-vlado-cilj-sta-dva-mandata/625975|title=Golob: Do 3. junija želimo sestaviti vlado. Cilj sta dva mandata.|date=3. maj 2022|website=MMC RTV SLO|publisher=RTV Slovenija|author1=B. R.|author2= Al. Ma.|author3= M. Z.}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Koalicijska pogajanja: Golob je za levi trojček, poznavalci menijo, da bi bilo za Slovenijo bolje drugače|url=https://www.domovina.je/koalicijska-pogajanja-golob-je-za-levi-trojcek-poznavalci-menijo-da-bi-bilo-za-slovenijo-bolje-drugace/|website=Domovina|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=(FOTO) Novo vlado bi lahko dobili 3. junija, želijo pa vladati dva mandata|url=https://www.vecer.com/slovenija/novo-vlado-bi-lahko-dobili-3-junija-zelijo-pa-vladati-dva-mandata-10281213|website=www.vecer.com|date=2022-05-03|accessdate=2022-05-03|language=sl-si}}</ref> [[Slika:Novinarska konferenca po seji vlade.jpg|levo|sličica|Predsedniki koalicijskih strank po prvi seji vlade]] Gibanje Svoboda, Socialni demokrati in Levica so se programsko uskladili in koalicijsko pogodbo v [[Cankarjev dom|Cankarjevem domu]] podpisali 24. maja 2022.<ref>{{Navedi splet|title=Podpis koalicijske pogodbe: "Začenja se novo poglavje prihodnosti Slovenije"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/v-zivo-golob-fajon-in-mesec-podpisali-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2022-05-24|accessdate=2022-05-27|language=sl-SI}}</ref> Naslednji dan je bil Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za [[Predsednik Vlade Republike Slovenije|predsednika vlade Republike Slovenije]].<ref name=":9">{{Navedi splet|title=Robert Golob s 54 glasovi za in 30 proti izvoljen za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-s-54-glasovi-za-in-30-proti-izvoljen-za-predsednika-vlade/628544|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: DZ izvolil Roberta Goloba za predsednika vlade|url=https://www.sta.si/3041741/dz-izvolil-roberta-goloba-za-predsednika-vlade|website=www.sta.si|accessdate=2022-05-26}}</ref> Koalicijski partnerji so napovedali širitev števila ministrskih resorjev, kar pa je kot neutemeljeno močno kritizirala največja opozicijska stranka [[Slovenska demokratska stranka]] in na spremembo ''Zakona o vladi'' vložila predlog referenduma. Golobova koalicija zato ni mogla povečati števila ministrstev. Ob vložitvi liste ministrskih kandidatov je Robert Golob tako ministre predlagal po razrezu resorjev, ki je bil v veljavi že v [[14. vlada Republike Slovenije|vladi Janeza Janše]]. Vsi bodoči ministri, katerih resorji še niso bili ustanovljeni, pa so postali državni sekretarji na obstoječih ministrstvih. Konec meseca junija 2022 je Robert Golob svoje ministre uvrstil v najvišje možne plačne razrede.<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi ministri in njihovi državni sekretarji v najvišjih plačnih razredih|url=https://n1info.si/novice/slovenija/golobovi-ministri-in-njihovi-drzavni-sekretarji-v-najvisjih-placnih-razredih/|website=N1|date=2022-06-30|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI}}</ref> Opozicija predlogu ni nasprotovala, je pa spomnila na odziv strank SD in Levica, ko je podobno umestitev naredil [[Janez Janša]] v predhodni vladi. Socialni demokrati so takrat zapisali: "''Ekonomisti svarijo pred recesijo, projekcija padca BDP doma in v svetu je strašljiva. Nova vlada pa zvišuje plače svojim funkcionarjem. Nesprejemljivo! Solidarnost pomeni, da v času krize vlada najprej poskrbi za najšibkejše, ne zase!"''<ref>{{Navedi tvit|title=Mnogi danes ne vedo od česa bodo jutri živeli. [...] |number=1240710426465189888 |user=StrankaSD}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrom Golobove vlade najvišje možne plače|url=https://www.domovina.je/ministrom-golobove-vlade-najvisje-mozne-place/|website=Domovina|date=2022-06-29|accessdate=2022-07-20|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Najvišje plače za ministre in sekretarje: opozicija odločitvi vlade ne nasprotuje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-sprejela-odlocitve-ki-jih-je-ocitala-jansevi-vladi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-20}}</ref> 10. avgusta 2022 je z mesta vršilca dolžnosti direktorja [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|Urada vlade za komuniciranje]] (UKOM) odstopil [[Dragan Barbutovski]].<ref>{{Navedi splet|title=Prve vladne kadrovske rošade: Namesto Barbutovskega na Ukom prihaja Petra Bezjak Cirman|url=https://www.dnevnik.si/1042994618|website=Dnevnik|accessdate=2022-08-10}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Razlog za odstop naj bi bila nesoglasja z Gibanjem Svoboda zaradi rezultata različnih pričakovanj glede načina in metod dela.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Barbutovski odhaja s čela Ukoma|url=https://www.sta.si/3069126/barbutovski-odhaja-s-cela-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref> Na mestu direktorja ga je na predlog [[Robert Golob|Roberta Goloba]] zamenjala [[Petra Bezjak Cirman]], novinarka, predsednica Sveta delavcev [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]] in žena novinarja Necenzurirano.si [[Primož Cirman|Primoža Cirmana]].<ref>{{Navedi splet|title=Namesto Barbutovskega na Ukom Petra Bezjak Cirman z RTVS|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-namesto-barbutovskega-na-ukom-petra-bezjak-cirman-z-rtvs/|website=N1|date=2022-08-10|accessdate=2022-08-10|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Barbutovski zapušča Ukom, namesto njega premier predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/barbutovski-zapusca-ukom-namesto-njega-premier-predlaga-petro-bezjak-cirman/636831|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-10|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Premier Golob na čelo Ukoma predlaga Petro Bezjak Cirman|url=https://www.sta.si/3069238/premier-golob-na-celo-ukoma-predlaga-petro-bezjak-cirman|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-10}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=STA: Vlada imenovala Petro Bezjak Cirman za novo v. d. direktorice Ukoma|url=https://www.sta.si/3069616/vlada-imenovala-petro-bezjak-cirman-za-novo-v-d-direktorice-ukoma|website=www.sta.si|accessdate=2022-08-11}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob po odstopu Barbutovskega ponovil, da si želi pomoči Ukoma pri vojni s sovražnim govorom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-po-odstopu-barbutovskega-ponovil-da-si-zeli-pomoci-ukoma-pri-vojni-s-sovraznim-govorom/636972|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-08-11|language=sl}}</ref> [[Slika:Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja (52342703566).jpg|sličica|Predstavitev dosežkov vlade v prvih 100 dneh vladanja.]] Golobova vlada je ob prvih 100 dneh mandata, 8. septembra 2022, pripravila novinarsko konferenco v gledališki dvorani [[Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani|Akademije za gledališče, radio, film in televizijo]] v Ljubljani.<ref name=":5">{{Navedi splet|title=Robert Golob: Ker smo spremenili politično kulturo, imamo po 100 dnevih zaupanje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/robert-golob-ker-smo-spremenili-politicno-kulturo-imamo-po-100-dnevih-zaupanje-ljudi/639729|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon po stotih dneh vlade: Slovenija znova postaja zagovornica demokracije in vladavine prava|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tanja-fajon-po-stotih-dneh-vlade-slovenija-znova-postaja-zagovornica-demokracije-in-vladavine-prava/639917|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je ključen dosežek njegove vlade po stotih dneh spoštovanje in da so spremenili politično kulturo.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: Ključen dosežek v 100 dneh vlade spoštljivost|url=https://www.sta.si/3078940/golob-kljucen-dosezek-v-100-dneh-vlade-spostljivost|website=www.sta.si|accessdate=2022-09-09}}</ref> Med dosežki vlade je bila med drugim izpostavljena regulacija cen pogonskih goriv, znižanje davka na dobavo elektrike ter davka na daljinsko ogrevanje, prav tako je vlada od septembra omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in, v primeru plina, tudi za druge skupine zaščitenih odjemalcev.<ref name=":5" /> Na novinarski konferenci ob sto dnevnici je vlada pripravila tudi pogovor z vodji koalicijskih strank, ki ga je vodil nekdanji voditelj oddaje [[Studio City]] [[Marcel Štefančič]]. Največja opozicijska stranka SDS je ob stotih dneh vlade dejala, da je bilo ukrepanje vlade ob draginji neprimerno, prav tako da je nepravilno postavljala prioritete. Poslanec SDS [[Franc Breznik]] je dejal, da je Robert Golob ''"Ki je specialist za energetiko, doživel fiasko tako kot politik kot strokovnjak za energetiko."''<ref>{{Navedi splet|title=SDS po stotih dneh vlade: Ukrepanje je neprimerno, prioritete so "obrnjene na glavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-po-stotih-dneh-vlade-ukrepanje-je-neprimerno-prioritete-so-obrnjene-na-glavo/639913|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> V NSi so sporočili, da lahko pohvalijo ukrepe vlade za pomoč gospodinjstvom, med tem ko vladi podajajo močno kritiko na področju pomoči gospodarstvu.<ref>{{Navedi splet|title=Horvat vlado pohvalil glede spopadanja z energetsko krizo in kritiziral premajhno pomoč gospodarstvu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/horvat-vlado-pohvalil-glede-spopadanja-z-energetsko-krizo-in-kritiziral-premajhno-pomoc-gospodarstvu/639798|website=rtvslo.si|accessdate=2022-09-09|language=sl}}</ref> ==== Odstop Tatjane Bobnar ==== 1. decembra 2022 vlada [[Boštjan Lindav|Boštjanu Lindavu]] ni poverila polnega mandata generalnega direktorja Policije, kot je to predlagala notranja ministrica [[Tatjana Bobnar]], pač pa mu je podaljšala mandat vršilca dolžnosti.<ref>{{Navedi splet|title=Lindav ostaja le vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/lindav-ostaja-le-vrsilec-dolznosti-generalnega-direktorja-policije/649521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Čez nekaj dni, pol meseca po uspešno prestani interpelaciji, je [[Tatjana Bobnar]] napovedala svoj odstop z mesta ministrice.<ref>{{Navedi splet|title=Notranja ministrica Bobnar napovedala odstop|url=https://www.primorski.eu/se/notranja-ministrica-bobnar-napovedala-odstop-DD1261849|website=www.primorski.eu|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletno|last=uredništvo {{!}}}}</ref> Za to potezo se je odločila zaradi pritiskov, ki naj bi jih na policijo izvajal premier [[Robert Golob]]. Med drugim naj bi zahteval pohitritev imenovanja [[Darko Muženič|Darka Muženiča]] na mesto [[Nacionalni preiskovalni urad|Nacionalnega preiskovalnega urad]]<nowiki/>a ter ukrepanje v zvezi z načelnikom Policijske uprave Nova Gorica [[Evgen Goverkar|Evgena Goverkarja]], ki je bil na položaj imenovan v času generalnega direktorja policije [[Anton Olaj|Antona Olaja]].<ref name=":7">{{Citat|title=Prvi odstop|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920271|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref> Televizija Slovenija je odkrila, da je bilo v času Golobove vlade premeščenih 76 višje uvrščenih policistov.<ref name=":7" /> Robert Golob je po objavi zadeve v. d. generalnega direktorja Policije Boštjana Lindava zahteval poročilo o morebitnih političnih pritiskov na policiji. Ob tem je Golob odstop Bobnarjeve sprejel zaradi izgube zaupanja.<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob izgubil zaupanje in bo sprejel odstop Bonarjeve, ki bo bo konkretne navedbe o političnih pritiskih naznanila državnemu tožilstvu – In kaj Bobnarjeva očita Golobu?|url=http://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|website=TOPNEWS.si|date=2022-12-07|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI|archive-date=2023-01-01|archive-url=https://web.archive.org/web/20230101210127/https://topnews.si/2022/12/07/robert-golob-izgubil-zaupanje-in-bo-sprejel-odstop-bonarjeve-ki-bo-bo-konkretne-navedbe-o-politicnih-pritiskih-naznanila-drzavnemu-tozilstvu/|url-status=dead}}</ref> [[Slika:Osrednja državna počastitev dneva državnosti (52170484581).jpg|sličica|[[Tatjana Bobnar]] in [[Boštjan Lindav]].]] Lindav je v poročilu med drugim zapisal:<ref>{{Navedi splet|title=Kakšne pritiske premierja Goloba in njegove ekipe je zaznal šef policije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kaksne-pritiske-premierja-goloba-in-njegove-ekipe-je-zaznal-sef-policije/|website=N1|date=2022-12-08|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><blockquote>''"31. maja 2022 ob 16. uri sem bil kot kandidat za mesto generalnega direktorja povabljen na razgovor k takratnemu mandatarju. [...] V prostoru pred pisarno mandatarja sta bila meni neznana ženska in dva moška, od katerih se mi je višji od njiju predstavil kot [[Miloš Njegoslav Milović]]. [...] Navedeni mi je v kratkem razgovoru dejal, da je zadolžen za varovanje predsednika,"''</blockquote>Milović naj bi kasneje na sestankih pri Golobu tudi večkrat sodeloval. Milović je dejal, da je Goloba spoznal ko je bil državni sekretar v času vlade [[Janez Drnovšek|Janeza Drnovška]], ko je bil sam vodja varovanja predsednika vlade.<ref name=":10">{{Citat|title=Kdo stoji za Golobovo varnostno službo?|url=https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/174920268|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=MMC / DC / DL /|last=MTK}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/kdo-je-milos-milovic-ki-je-pod-drobnogledom-knovsa|website=Kdo je Miloš Milović, ki je pod drobnogledom Knovsa? {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-01-01|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> Milović je bil opažen tudi v štabu parlamentarnih volitev Gibanja Svobode, sicer pa je bil znan iz [[Afera Tritonis|afere Tritonis]], v katero je bil vpleten z [[Zoran Janković|Zoranom Jankovićem]].<ref>{{Navedi splet|title=Skrivnostna vloga Drnovškovega varnostnika: bil je tudi v štabu Svobode (VIDEO)|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milos-njegoslav-milovic-varnostnik-janez-drnovsek-robert-golob/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Razkrivamo svežega "intimnega" prijatelja Tanje Fajon!Tanja Fajon: Slika je nastala pred tremi leti v skupini dvajsetih ljudi|url=https://prava.si/post/610382/razkrivamo-svezega-intimnega-prijatelja-tanje-fajontanja-fajon-slika-je-nastala-pred-tremi-leti-v-skupini-dvajsetih-ljudi|website=prava.si|accessdate=2023-01-01|language=en}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ali Golobovo varnostno službo neformalno vodi nepravnomočno obsojeni?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-golobovo-varnostno-sluzbo-neformalno-vodi-nepravnomocno-obsojeni/650384|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Naloga Milovića naj bi bil tudi prenos varovanja predsednika vlade s centra za varovanje in zaščito pri policiji na generalni sekretariat vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Nekdanji Drnovškov varnostnik brez pogodbe in plačila svetoval tudi Loredanu|url=https://n1info.si/novice/slovenija/milovic-svetoval-tudi-besicu-loredanu-nic-mu-nismo-placali-nobene-pogodbe-ni/|website=N1|date=2022-12-13|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Milović je prav tako sodeloval tudi z ministri vlade, podpredsedniku vlade in ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu je med drugim svetoval selitev pisarne iz varnostnih razlogov.<ref>{{Navedi splet|title=Miloš Milović v stikih z več Golobovimi ministri|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/milos-milovic-v-stikih-z-vec-golobovimi-ministri/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-01|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/besic-loredan-ce-ne-bi-imel-varovanja-ne-bi-opravljal-svojega-dela.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Loredan nista edina, s katerima je sodeloval bivši Drnovškov varnostnik|url=https://n1info.si/novice/slovenija/katera-ministrstva-vse-so-sodelovala-s-skrivnostnim-drnovskovim-varnostnikom/|website=N1|date=2022-12-15|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Nekaj dni pred izbruhom afere, 21. novembra 2022, je Robert Golob na poslansko vprašanje [[Žan Mahnič|Žana Mahniča]] v državnem zboru odgovoril, da Miloš Milović ni niti imenovan, niti zaposlen na funkciji varovanja premierja.<ref name=":10" /> [[Gibanje Svoboda]] je podprlo stran predsednika vlade Goloba; podpredsednica stranke in predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je dejala, da je ''"Treba ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo."''<ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančičeva: Treba je ločevati med političnimi usmeritvami in vmešavanjem v policijo|url=https://siol.net/novice/slovenija/klakocar-zupanciceva-treba-je-locevati-med-politicnimi-usmeritvami-in-politicnim-vmesavanjem-v-policijo-593917|website=siol.net|accessdate=2023-01-01|language=sl}}</ref> Koalicijski partnerici SD in Levica pa sta pohvalili delo ministrice Bobnar in izrazili upanje za dosego skupnega jezika.<ref name=":7" /> Zaradi nepojasnjene vloge Miloša Milovića je Policijo obiskala tudi državnozborska [[Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Državnega zbora Republike Slovenije|komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb]].<ref>{{Navedi splet|title=Zaradi Golobovega svetovalca za varnost Knovs nenapovedano na policijo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zaradi-golobovega-svetovalca-za-varnost-knovs-nenapovedano-na-policijo/|website=N1|date=2022-12-14|accessdate=2023-01-01|language=sl-SI}}</ref> Po odstopu Tatjane Bobnar je funkcijo notranje ministrice začasno prevzela ministrica za javno upravo [[Sanja Ajanović Hovnik|Sanja Ajanovič Hovnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Sanja Ajanović Hovnik začasno notranja ministrica|url=https://www.dnevnik.si/1043002666|website=Dnevnik|accessdate=2023-02-13}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|url=https://www.druzina.si/clanek/na-celu-notranjega-ministrstva-zacasno-sanja-ajanovic-hovnik|website=Na čelu notranjega ministrstva začasno Sanja Ajanović Hovnik {{!}} Družina – vsak dan s teboj|accessdate=2023-02-13|language=sl|first=Spletna|last=postaja}}</ref> === 2023 === ==== Reorganizacija vlade ==== [[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|sličica|Vlade ob reorganizaciji in prisegi novih ministrov]] 24. januarja 2023 je Državni zbor Republike Slovenije glasoval o novih ministrih Golobove vlade.<ref name=":12" /> Noveliran zakon o vladi je bil sicer sprejet že 22. junija 2022, a je [[Slovenska demokratska stranka]] zbrala dovolj podpisov za [[Referendum o spremembah Zakona o vladi|razpis referenduma]].<ref>{{Navedi splet|title=DZ sprejel spremembe zakona o vladi, ki uvaja tri nova ministrstva|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-spremembe-zakona-o-vladi-ki-uvaja-tri-nova-ministrstva/631872|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS zbrala podpise. Bo referendum hkrati z drugim krogom predsedniških volitev?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/jansevim-uspelo-zbrali-so-podpise-za-tri-referendume/|website=N1|date=2022-10-04|accessdate=2023-02-05|language=sl-SI}}</ref> Potekal je 27. novembra 2022, volivci pa so novelo 56,69 odstotno podprli.<ref>{{Navedi splet|title=Referendum o vladi: po 99 odstotkih preštetih glasov 56 odstotkov za, 44 odstotkov proti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/referendumi-2022/referendum-o-vladi/referendum-o-vladi-po-99-odstotkih-prestetih-glasov-56-odstotkov-za-44-odstotkov-proti/648913|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Golobova vlada je spremembo udejanjila šele po novem letu. Spremenile so se pristojnosti nekaterih obstoječih ministrstvev, ustanovljena pa so bila tudi tri nova: [[Minister za solidarno prihodnost Republike Slovenije|ministrstvo za solidarno prihodnost]], [[Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Republike Slovenije|ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije]] ter [[Minister za okolje, podnebje in energijo Republike Slovenije|ministrstvo za okolje, podnebje in energijo]].<ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-rekonstrukcija-vlade-kako-bo-izgledala-nova-ministrska-ekipa.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-02-05}}</ref> S tem je vlada imela 19 ministrstev in en vladni urad.<ref name=":19">{{Navedi splet|title=Z reorganizacijo bo vlada svoje naloge izvajala še uspešnejše {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-24-z-reorganizacijo-bo-vlada-svoje-naloge-izvajala-se-uspesnejse/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Čeprav je bilo predstavljeno, da reorganizacija minsitrstev ne bo terjala dodatnih zaposlitev, se to kasneje ni izkazalo za resnično.<ref>{{Navedi splet|title=Obljuba, da reorganizacija ministrstev ne bo prinesla dodatnega zaposlovanja, se ni uresničila|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/obljuba-da-reorganizacija-ministrstev-ne-bo-prinesla-dodatnega-zaposlovanja-se-ni-uresnicila/773897|website=rtvslo.si|accessdate=2026-02-18|language=sl|first=Anja Šter, Vanja Gligorović, Televizija|last=Slovenija}}</ref> 6. februarja 2023 je Robert Golob za novega ministra za notranje zadeve predlagal [[Boštjan Poklukar|Boštjana Poklukarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob za ministra za notranje zadeve predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/golob-za-ministra-za-notranje-zadeve-predlaga-bostjana-poklukarja/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-13|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob za notranjega ministra predlaga Boštjana Poklukarja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-za-notranjega-ministra-predlaga-bostjana-poklukarja/657010|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja Boštjana Poklukarja potrdil kot ustreznega za notranjega ministra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-bostjana-poklukarja-potrdil-kot-ustreznega-za-notranjega-ministra/657649|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-02-13|language=sl}}</ref> ==== Spor glede finančne reforme ==== V oddaji [[Preverjeno]] dne 28. marca 2023 je premier Golob ostro kritiziral zastavljeno davčno reformo. Po njegovih besedah minister za finance reforme ni ustrezno razložil državljanom, dejal je, da je ''zaupal ekipi ministrstva za finance, da bo ljudem znala razložiti sama, vendar se to ni zgodilo''. Ob tem je omenil celo možnost, da davčne reforme ne bi bilo, če ne bo dosegala svojega cilja. Pristojni minister [[Klemen Boštjančič]] je jasno odgovoril, da odstopiti ne namerava, je pa naslednjega dne odstopil državni sekretar na ministrstvu, Tilen Božič.<ref>{{Navedi splet|title=Premier nezadovoljen z davčno reformo, na finančnem ministrstvu odstop državnega sekretarja Božiča|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-nezadovoljen-z-davcno-reformo-na-financnem-ministrstvu-odstop-drzavnega-sekretarja-bozica/663050|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Boštjančič po Golobovih kritikah ne bo odstopil, je pa to storil državni sekretar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-v-oddaji-preverjeno-nepremicnine-se-ne-bomo-spuscali.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-29|language=sl}}</ref> ==== Odstavitev ministra za zdravje ==== 29. junija 2023 je [[Slovenska demokratska stranka]] vložila interpelacijo zoper zdravstvenega ministra in podpredsednika vlade [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]].<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil interpelacijo zoper Bešiča Loredana. Ministrstvo za zdravje: Priložnost za razpravo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-interpelacijo-zoper-besica-loredana-ministrstvo-za-zdravje-priloznost-za-razpravo/673539|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Očitano mu je bilo slabšanje razmer v zdravstvu ter zamujanje z obljubljeno zdravstveno reformo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.sds.si/novica/vlozena-interpelacija-zoper-ministra-za-zdravje-danijela-besica-loredana-22397|title=Vložena interpelacija zoper ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana|accessdate=29. junij 2023|website=sds.si|publisher=Slovenska demokratska stranka}}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS: Minister ne uresničuje koalicijskih zavez|url=https://www.dnevnik.si/1043027136|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-07-08}}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=SDS vložila interpelacijo zoper ministra Bešič Loredana. SD si želi več reformnega usklajevanja v vladi|url=https://www.domovina.je/sds-vlozila-interpelacijo-zoper-ministra-besic-loredana-sd-si-zeli-vec-reformnega-usklajevanja-v-vladi/|website=Domovina|date=2023-06-29|accessdate=2023-07-08|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> Več tednov se je sicer ugibalo o morebitnem odhodu ministra, k odstopu ga je pozval tudi vodja strateškega sveta za zdravstvo [[Erik Brecelj]].<ref>{{Navedi splet|title=Brecelj: Bolje je, da smo brez ministra, kot da je na položaju Bešič Loredan|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/brecelj-bolje-je-da-smo-brez-ministra-kot-da-je-na-polozaju-besic-loredan.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Predstavniki Gibanja Svoboda so po srečanju vrha stranke na [[Grad Brdo pri Kranju|Brdu pri Kranju]] zatrjevali, 5. julija tudi [[Urška Klakočar Zupančič]], da Bešič Loredan njihovo podporo ima.<ref>{{Navedi splet|title=Golob in Bešič Loredan: Interpelacija nov manever SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-interpelacijo-golob-se-bo-pogovoril-z-besic-loredanom.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urška Klakočar Zupančič: Dokler minister uresničuje koalicijske zaveze, uživa zaupanje stranke|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/urska-klakocar-zupancic-dokler-minister-uresnicuje-koalicijske-zaveze-uziva-zaupanje-stranke/674203|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=A.|last=M}}</ref> Dva dni kasneje, 7. julija, je Danijel Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Kot je dejal, mu jo je v podpis podal predsednik vlade [[Robert Golob]].<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan podpisal odstopno izjavo. Golob: Razhajala sva se glede krepitve javnega zdravstva.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/besic-loredan-podpisal-odstopno-izjavo-golob-razhajala-sva-se-glede-krepitve-javnega-zdravstva/674418|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V izjavi je slednji pojasnil, da imata z Loredanom različne poglede na to, na kakšen način krepiti javno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Prva izjava ministra po odstopu: Nisem več pripravljen opravljati te funkcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prva-izjava-ministra-po-odstopu-nisem-vec-pripravljen-opravljati-te-funkcije/|website=N1info.si|accessdate=2023-07-07|language=sl}}</ref> Bešič Loredanu je mandat uradno prenehal 13. julija, njegovo funkcijo pa je začasno prevzel premier Robert Golob sam.<ref>{{Navedi splet|title=Bešič Loredan ni več minister, predsednica DZ mu je zaželela vse najboljše|url=https://n1info.si/novice/slovenija/drzavni-zbor-se-bo-tudi-uradno-seznanil-z-odstopom-besica-loredana/|website=N1|date=2023-07-13|accessdate=2023-07-15|language=sl-SI|first=Neža|last=Pušnik}}</ref> ==== Ponovna rekonstrukcija vlade ==== 3. oktobra 2023 je v javnost prišla informacija, da se obeta nova rekonstrukcija vlade oz. menjava nekaterih ministrov. S funkcije naj bi se poslovila tako minister za naravne vire in prostor [[Uroš Brežan]] kot tudi kmetijska ministrica [[Irena Šinko]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob ministrici Šinko napovedal, da se bosta razšla|url=https://novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/651bf8cdc0a6c/na-odstrelu-ni-ministrica-ajanovic-hovnik-ampak-druga-ministra|website=novice.svet24.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Slednja je informacijo o razhodu tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Kmetijska ministrica potrdila: Golob me je obvestil, da se bova razšla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-sredo-naj-bi-odstopila-dva-ministra-golobove-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Premier Golob je bil pri Brežanu kritičen do njegove ''neoperativnosti in slabe komunikacije po avgustovskih poplavah'', z ministrico Šinko pa naj bi bil nezadovoljen že dlje časa.<ref>{{Navedi splet|title=Manjša rekonstrukcija vlade: zakaj naj bi morala oditi Šinko in Brežan?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/se-obeta-rekonstrukcija-vlade-odsla-naj-bi-ministra-sinko-in-brezan/|website=n1info.si|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Po poročanju časopisne hiše [[Večer (časopis)|Večer]] naj bi bil premier nezadovoljen tudi z ministri [[Igor Papič|Igorjem Papičem]], [[Darjo Felda|Darjom Feldo]] in [[Bojan Kumer|Bojanom Kumrom]].<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica za kmetijstvo odstopa!|url=https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|website=nova24tv.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|archive-date=2023-10-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20231004082737/https://nova24tv.si/slovenija/politika/bosta-odletela-tudi-brezan-in-sinkova/|url-status=dead}}</ref> 5. oktobra v intervjuju za STA povedal, da trenutno ne razmišlja o dodatnih menjavah ministrov iz kvote Gibanja Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=V koaliciji še vedno čakajo pojasnila ministrice Ajanović Hovnik, ki uživa Golobovo podporo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-koaliciji-se-vedno-cakajo-pojasnila-ministrice-ajanovic-hovnik-ki-uziva-golobovo-podporo/683789|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-05|language=sl}}</ref> Nova ministrica je oktobra 2023 postala [[Valentina Prevolnik Rupel]].<ref>{{Navedi splet|title=Valentina Prevolnik Rupel nova ministrica za zdravje|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/izredna-seja-imenovanje-zdravstvene-in-razresitev-kmetijske-ministrice.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-13|language=sl}}</ref> Robert Golob je 4. oktobra 2023 v Državni zbor poslal odstopno izjavo Uroša Brežana in predlog za razrešitev Irene Šinko.<ref>{{Navedi splet|title=Brežan sam podal odstopno izjavo, Šinkovo bo treba razrešiti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksna-bo-usoda-brezana-in-sinkove.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-04|language=sl}}</ref> DZ se je z odstopom seznanil v ponedeljek, 9. oktobra, Šinkovo pa razrešil v petek, 13. oktobra 2023. To pa še ni bil konec vnovične reorganizacije ekipe ministrov. Po seji Sveta Gibanja Svoboda je Robert Golob 24. oktobra 2023 pojasnil, da bodo novembra pričeli z resnimi pogovori o krčenju resorjev v Vladi. Po njegovih besedah naj bi bilo v načrtu obsežno krčenje z 20 na 12 ministrskih resorjev. V koalicijskih SD in Levici so napovedi komentirali z besedami, da bi se morala koalicija nehala ukvarjati sama s sabo in delovati v smeri pomoči ljudem.<ref>{{Navedi splet|title=Več ministrstev pomeni več usklajevanja. V katera bo zarezal Golob?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-z-dogajanjem-v-koaliciji-v-zadnjih-tednih-nismo-zadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-25|language=sl}}</ref> Koalicija se je zato v začetku novembra srečala na sestanku, na katerem naj bi obravnavali krčenje resorjev, a je premier Golob po sestanku sporočil, da na srečanju o tej temi ni bilo govora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: O rekonstrukciji vlade ni bilo govora, ministrski sedeži bodo zapolnjeni v roku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-rekonstrukciji-vlade-ni-bilo-govora-ministrski-sedezi-bodo-zapolnjeni-v-roku/687420 |website=RTVSLO.si|accessdate=2023-12-01|language=sl}}</ref> ==== Odstop ministrice za javno upravo ==== Konec septembra 2023 so mediji razkrili, da naj bi inštitut Smart Center na razpisu ministrstva za javno upravo prejel sredstva v višini 300.000 evrov. Svetovalno podjetje je bilo ustanovljeno leta 2020, med tremi soustanovitelji pa je bila tudi [[Sanja Ajanović Hovnik]].<ref name="HovnikRtv">{{Navedi splet|title=Inštitut v lasti ministričine dolgoletne sodelavke v nenavadnih okoliščinah dobil 300.000 evrov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/institut-v-lasti-ministricine-dolgoletne-sodelavke-v-nenavadnih-okoliscinah-dobil-300-000-evrov/683034|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl|first=Al|last=Ma|date=28. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Konec z ministrico? Po aferi New York še sum, da je kolegici uredila javni denar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/konec-z-ministrico-po-aferi-new-york-se-sum-da-je-kolegici-uredila-javni-denar/|website=N1|date=2023-09-28|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Miha|last=Orešnik}}</ref> Bila je polovična lastnica inštituta, svoj delež pa je po začetku ministrskega mandata, 15. junija 2022, prepisala na svojo mamo, upokojeno medicinsko sestro brez poslovnih izkušenj, o tem pa [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisije za preprečevanje korupcije]] ni obvestila. KPK je zato uvedla prekrškovni postopek, Sanja Ajanović Hovnik pa je lastništvo svoje mame prijavila ob razkritju medijev. Zadevo je označila za napako in se opravičila, predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem sporočil, da ministrica uživa njegovo zaupanje.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik ne namerava odstopiti|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-ne-namerava-odstopiti/|website=www.delo.si|accessdate=2023-09-30|language=sl-si|date=30. september 2023}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Ajanović Hovnik uživa zaupanje premierja Goloba|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-ajanovic-hovnik-uziva-zaupanje-premierja-goloba/|website=N1|date=2023-09-29|accessdate=2023-09-30|language=sl-SI|first=Irma|last=Musić}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vse v družini|url=https://www.ostro.si/si/zgodbe/detektor-premozenja-sanja-ajanovic-hovnik-vse-v-druzini|website=Oštro.si|date=2023-06-01|accessdate=2023-10-04|language=sl |last=Erznožnik|first=Žana}}</ref> [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52423906327).jpg|sličica|Sanja Ajanovič Hovnik]] Ob tem je bilo ugotovljeno tudi, da je Sanja Ajanović Hovnik na službeno pot v New York letela po precej visokih stroških, zaradi česar je bil uveden notranji nadzor na ministrstvu.<ref name="HovnikRtv"/><ref>{{Navedi splet|title=Po aferi drage poti v New York ministrica kolegici zagotovila javni denar|url=https://www.domovina.je/po-aferi-drage-poti-v-new-york-ministrica-kolegici-zagotovila-javni-denar|website=Domovina.je|accessdate=2023-09-30|language=|date=29. september 2023}}</ref> Ministrica je na tiskovni konferenci 4. oktobra 2023 poudarila, da ima čisto vest in da ji predsednik vlade popolnoma zaupa.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ajanovic-hovnik-kot-ministrica-imam-popolnoma-cisto-vest-in-se-vedno-zaupanje-premierja-goloba/683689|title=Ajanović Hovnik: Kot ministrica imam popolnoma čisto vest in še vedno zaupanje premierja Goloba|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-04|language=sl|date=4. oktober 2023}}</ref> 5. oktobra je bilo v oddaji [[Tarča]] na Televiziji Slovenija razkrito, da je ministrica z informacijami zavajala. Sodeč po objavljenih dokumentih je ministrica vedela, da se je inštitut njene prijateljice prijavil na razpis. Naslednjega dne, 6. oktobra 2023 je Sanja Ajanović Hovnik nepreklicno odstopila s položaja. Dejala je, da je njena vest še vedno čista, a da odstopa, ker bi njeno vztrajanje škodovalo vladi, stranki, ministrstvu in posledično celotni državi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Sanja Ajanović Hovnik je odstopila |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-sanja-ajanovic-hovnik-je-odstopila/683968|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-10-06|language=sl}}</ref> Na ministrskem mestu jo je nasledil [[Franc Props]]. ==== Začasni premier Mesec ==== 15. novembra 2023 je Urad vlade za komuniciranje sporočil, da bo zaradi operacije kile predsednik vlade Robert Golob nekaj dni v bolniškem staležu, ta čas ga je nadomeščal podpredsednik vlade Luka Mesec. Golob se je na delo vrnil 27. novembra.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob na operacijo kile, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-na-operacijo-kile-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/688218|website=rtvslo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob na operacijo, nadomeščal ga bo Luka Mesec|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/robert-golob-na-operacijo-nadomescal-ga-bo-luka-mesec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-11-15|language=sl-si}}</ref> === 2024 === Predsednik vlade Robert Golob je pred novim letom in v prvih dneh leta 2024 napovedal, da bo za novega ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano predlagal upokojenega majorja [[Vojko Adamič|Vojka Adamiča]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ še ni poslal predloga za kmetijskega ministra. Vojko Adamič naj ne bi bil edini kandidat.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-v-dz-se-ni-poslal-predloga-za-kmetijskega-ministra-vojko-adamic-naj-ne-bi-bil-edini-kandidat/693428|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vojko Adamič na vrh kmetijskega resorja|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vojko-adamic-na-vrh-kmetijskega-resorja/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl-si}}</ref> 4. januarja 2024 je Golob v državni zbor poslal predlog nove ministrice, poslanke Svobode [[Mateja Čalušić|Mateje Čalušić]], saj je po besedah Goloba Adamič zavrnil soglasje h kandidaturi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob je za kmetijsko ministrico predlagal Matejo Čalušić|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-je-za-kmetijsko-ministrico-predlagal-matejo-calusic/693665|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Presenečenje pri iskanju kmetijskega ministra: Golob je kandidatko našel v poslanski skupini Svobode|url=https://vecer.com/slovenija/presenecenje-pri-iskanju-kmetijskega-ministra-golob-je-kandidatko-nasel-v-poslanski-skupini-svobode-10347329|website=vecer.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref> Prav tako 4. januarja je Slovensko sodniško društvo izvedlo protest zaradi neuresničitve odločbe Ustavnega sodišča glede plač sodnikov. Kljub polletnemu roku vlada predloga pravosodnega ministrstva ni poslala v parlamentarno odločanje, za kar je sodniško društvo ministrico [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]] in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02">{{Navedi splet|title=Sodniki bodo med 10. in 24. januarjem opravljali le nujne zadeve, Goloba pozivajo k odstopu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sodniki-bodo-med-10-in-24-januarjem-opravljali-le-nujne-zadeve-goloba-pozivajo-k-odstopu/693584|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Vlada je 23. januarja 2024 finančnega ministra [[Klemen Boštjančič|Klemna Boštjančiča]] imenovala za tretjega podpredsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Finančni minister Klemen Boštjančič nov podpredsednik vlade |url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-za-podpredsednika-vlade-predlagal-ministra-bostjancica/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-23|language=sl}}</ref> Na seji 14. marca 2024 je vlada imenovala še četrtega podpredsednika vlade, to je postal minister za Slovence po svetu [[Matej Arčon]], ki skrbi za področje komunikacije.<ref>{{Navedi splet|title=Četrti podpredsednik vlade postal Matej Arčon. Skrbel bo za komuniciranje vlade.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/cetrti-podpredsednik-vlade-postal-matej-arcon-skrbel-bo-za-komuniciranje-vlade/701567|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-14|language=sl}}</ref> ==== Afera sodna stavba ==== Na seji 27. decembra 2023 je vlada potrdila nakup poslovne stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani, s čimer bi Ministrstvo za pravosodje pridobilo lastne poslovne prostore za potrebe Upravnega, Delovnega in socialnega ter Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.<ref>{{Navedi splet|title=168. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-12-28-168-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2024-01-21|language=sl}}</ref> Ministrstvo je prodajalcu Sebastjanu Vežnaverju nakazalo kupnino 7.690.350 evrov, a stavbe ob tem še ni prevzelo.<ref>{{Navedi splet|title=Pravosodno ministrstvo je hitelo s plačilom, ne z vpisom v zemljiško knjigo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pravosodno-ministrstvo-je-hitelo-s-placilom-ne-z-vpisom-v-zemljisko-knjigo/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Mediji so čez nekaj dni razkrili, da je Vežnaver stavbo leta 2019 kupil za 1,7 milijona evrov, ob nakupu ministrstva pa je bila tudi v izredno slabem stanju.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Zadevo je začel preiskovati tudi [[Nacionalni preiskovalni urad]].<ref>{{Navedi splet|title=NPU preiskuje nakup ministrstva za pravosodje. Ministrica: Nisem delovala malomarno.|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/npu-preiskuje-nakup-ministrstva-za-pravosodje-ministrica-nisem-delovala-malomarno/694383|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La Da , Al|last=Ma}}</ref> Ugotovljenih je bilo tudi več nepravilnosti pri oceni in izmeri stavbe, zato je ministrstvo za pravosodje naročilo novo in s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo za pravosodje s prodajalcem sklenilo aneks k pogodbi za stavbo na Litijski ulici|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrstvo-za-pravosodje-s-prodajalcem-sklenilo-aneks-k-pogodbi-za-stavbo-na-litijski-ulici/695125|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] je večkrat zatrdila, da ne bo odstopila, je pa bil razrešen generalni sekretar ministrstva [[Uroš Gojkovič]].<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan ne namerava odstopiti. Razrešila bo generalnega sekretarja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-ne-namerava-odstopiti-razresila-bo-generalnega-sekretarja/695256|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Napovedala je, da bo državno odvetništvo preverilo možnosti za ugotavljanje ničnosti ali razveljavitve pogodbe.<ref>{{Navedi splet|title=Švarc Pipan: Pogodba, ki temelji na napačnih ali prirejenih cenitvah, gotovo ne more obveljati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svarc-pipan-pogodba-ki-temelji-na-napacnih-ali-prirejenih-cenitvah-gotovo-ne-more-obveljati/694587|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Od Švarc Pipanove je dodatna pojasnila zahteval tudi predsednik vlade Robert Golob, [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|poslanska skupina SD]] pa naj bi ji odrekla podporo.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica ostala brez podpore poslancev SD|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/ministrica-ostala-brez-podpore-poslancev-sd/|website=www.delo.si|accessdate=2024-01-21|language=sl-si}}</ref> Predsedstvo stranke SD se je sestalo 29. januarja 2024, in razpravljalo o odgovornosti ministrice. Na sestanku so jo pozvali k odstopu s položaja, ministrica se je po tem večkrat sestala tudi s premierjem.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Predsedstvo SD-ja je Dominiko Švarc Pipan pozvalo, naj odstopi z ministrskega položaja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-predsedstvo-sd-ja-je-dominiko-svarc-pipan-pozvalo-naj-odstopi-z-ministrskega-polozaja/696536|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Golob in Švarc Pipan sta se srečala stran od oči javnosti, premierjeva odločitev bo znana v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-in-svarc-pipan-sta-se-srecala-stran-od-oci-javnosti-premierjeva-odlocitev-bo-znana-v-sredo/696606|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> 31. januarja je sporočila, da s položaja ne namerava odstopiti, saj da bi to pomenilo nadaljevanje spornih potez na ministrstvu. Po njenih besedah je afero "zakuhala" skupina uradnikov ministrstva in nekaterih članov stranke SD, s ciljem pridobitve protipravne koristi.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Švarc Pipan za zdaj ne namerava odstopiti|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrica-svarc-pipan-za-zdaj-ne-namerava-odstopitii/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Predsednica SD [[Tanja Fajon]] se je na izjavo odzvala z besedami, da se ministrica poslužuje manipulacij in laži ter da je ogorčena nad njenimi obtožbami.<ref>{{Navedi splet|title=Fajon: Razočarana sem nad laganjem in manipuliranjem ministrice Švarc Pipan |url=https://n1info.si/novice/slovenija/minister-han-kazati-na-druge-sam-pa-ne-prevzeti-odgovornosti-je-zavrzno/|website=n1info.si|accessdate=2024-01-31|language=sl}}</ref> Po poročanju medijev naj bi bili vpleteni v ozadje spornega nakupa stavbe tarče groženj. O tem so bile obveščene pristojne varnostne služne, ministrici je bilo odrejeno policijsko varovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Grožnje vpletenim v afero sodna stavba, ministrici odrejeno policijsko varovanje|url=https://n1info.si/novice/slovenija/groznje-vpletenim-v-afero-sodna-stavba-ministrici-odrejeno-policijsko-varovanje/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-03|language=sl}}</ref> Po večernem sestanku dne 5. februarja 2024 je ministrica predsedniku vlade ponudila svoj odstop.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan predsedniku vlade ponudila odstop. Golob se bo o tem še odločil. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dominika-svarc-pipan-predsedniku-vlade-ponudila-odstop-golob-se-bo-o-tem-se-odlocil/697387|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-02-05|language=sl}}</ref> Naslednjega dne, 6. februarja, je z mesta glavnega tajnika [[Socialni demokrati|Socialnih demokratov]] odstopil [[Klemen Žibert]]. Odstop je pojasnil z besedami, da "stranko želi razbremeniti očitkov, ki te dni padajo nanj in žal tudi na njegovo družino ter posledično črnijo ugled stranke". Ob tem je zavrnil očitke, ki so se pojavili v zvezi z njegovo vlogo pri nakupu stavbe.<ref>{{Navedi splet|title=Odstop v aferi sodna stavba: odhaja drugi človek SD Klemen Žibert|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nov-odstop-v-aferi-sodna-stavba-odhaja-tudi-klemen-zibert.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Istega dne je premier sporočil, da bo odstop ministrice sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob bo sprejel odstop pravosodne ministrice Švarc Pipan|url=https://n1info.si/novice/slovenija/premier-golob-bo-sprejel-odstop-pravosodne-ministrice-svarc-pipan/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-06|language=sl}}</ref> Naslednjega večera se je z Golobom sestal še vrh stranke SD. Strinjali so se v želji, da se koalicija obdrži, premier pa je napovedal, da bo pravosodni resor začasno vodil sam.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SD gresta skupaj naprej. Pravosodni resor bo začasno vodil premier |url=https://n1info.si/novice/slovenija/pomemben-sestanek-pri-golobu-bo-premier-zakopal-bojno-sekiro-s-sd/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-07|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 12. februarja 2024 so potekali kolegij predsednice, konferenca in predsedstvo stranke SD, saj je del stranke vedno glasneje zahteval odhod predsednice, še bolje pa celotnega vodstva; denimo [[Mestna občina Kranj|kranjski]] lokalni odbor stranke je izrazil mnenje, da bi moralo vodstvo oditi čimprej.<ref>{{Navedi splet|title=SD na smrtni postelji? “Ne le SD, to je začetek konca celotne leve sredine”|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-na-smrtni-postelji-ne-le-sd-to-je-zacetek-konca-cele-leve-sredine/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-10|language=sl}}</ref> Po odstopu Klemna Žiberta je bil za vršilca dolžnosti glavnega tajnika stranke SD potrjen [[Matevž Frangež]]. Tanja Fajon pa je po koncu konference potrdila, da bo aprila potekal ne statutarni, temveč volilni kongres stranke, z namenom postavitve novega vodstva.<ref>{{Navedi splet|title=Za vršilca dolžnosti glavnega tajnika SD potrjen Matevž Frangež|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/pred-sd-dan-iskanja-poti-iz-politicne-krize.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=V ŽIVO: Kaj bosta po seriji sestankov stranke SD povedala Fajon in Frangež?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/informacije-n1-zacasni-glavni-tajnik-sd-matevz-frangez-volilni-kongres-marca/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-12|language=sl}}</ref> V četrtek, 15. februarja je Robert Golob odstopno izjavo ministrice poslal v Državni zbor, vlada pa je na seji razrešila še državnega sekretarja [[Igor Šoltes|Igorja Šoltesa]].<ref>{{Navedi splet|title=Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svarc-pipanova-naj-bi-golobu-poslala-odstopno-izjavo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-15|language=sl}}</ref> Poslanci so se z odstopom seznanili na izredni seji, dne 16. februarja.<ref>{{Navedi splet|title=Dominika Švarc Pipan ni več ministrica, opravlja pa še tekoče posle |url=https://n1info.si/novice/slovenija/dominika-svarc-pipan-ni-vec-ministrica-opravlja-pa-se-tekoce-posle/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-16|language=sl}}</ref> [[Slika:Primopredaja poslov na ministrstvu za pravosodje 2024-03-06 -- 7.jpg|sličica|Primopredaja poslov med [[Andreja Katič|Andrejo Katič]] in [[Dominika Švarc Pipan|Dominiko Švarc Pipan]]]] V ponedeljek, 26. februarja se je predsednik vlade večkrat sestal s predstavniki Socialnih demokratov, ki so mu predstavili možna imena za kandidata za novega pravosodnega ministra. Za novo ministrico je predlagal nekdanjo ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], ki sprva soglasja stranki ni dala, a se je na sestanku s premierjem zgodil preobrat.<ref>{{Navedi splet|title=Še en preobrat: kandidatka za pravosodno ministrico je Andreja Katič|url=https://n1info.si/novice/slovenija/razkrivamo-koga-sd-predlaga-za-pravosodnega-ministra/|website=n1info.si|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> Katič je prestala zaslišanje na matičnem odboru, 5. marca 2024 pa prisegla v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Katič uspešno preko prve ovire na poti do povratka na pravosodno ministrstvo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ministrska-kandidatka-andreja-katic-na-zaslisanju-pred-odborom-dz/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-01|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-potrdil-andrejo-katic-za-pravosodno-ministrico/700426|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-05|language=sl}}</ref> ==== Odhodi ožjih sodelavcev ==== Marca 2024 je Golobovo ekipo zapustilo več ožjih sodelavcev. 5. marca 2024 so v kabinetu predsednika vlade potrdili, da s 1. aprilom funkcijo zapušča državna sekretarka za kulturo [[Kaja Širok]].<ref>{{Navedi splet|title=Kaja Širok zapušča Golobov kabinet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/kaja-sirok-zapusca-golobov-kabinet/700492|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Nato je po seji sveta dne 6. marca v javnost prišla informacija, da z mesta generalne sekretarke Gibanja Svoboda odhaja Vesna Vuković, ki je odhod tudi potrdila.<ref>{{Navedi splet|title=Vesna Vuković se s koncem marca umika iz strankarskega in političnega življenja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesna-vukovic-se-s-koncem-marca-umika-iz-strankarskega-in-politicnega-zivljenja/|website=n1info.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> 8. marca pa je vladno ekipo zapustiala še vodja premierjevega kabineta [[Petra Škofic]].<ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: Novi vodja kabineta predsednika vlade Luka Špoljar|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-novi-vodja-kabineta-predsednika-vlade-luka-spoljar/700855|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> Za novega vodjo kabineta je Golob izbral Luko Špoljarja, dotlej sekretarja poslanske skupine Svoboda.<ref>{{Navedi splet|title=Škofičevo bo na mestu vodje kabineta predsednika vlade zamenjal Špoljar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poslavlja-se-tudi-vodja-golobovega-kabineta-petra-skofic.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-08|language=sl}}</ref> ==== Imenovanje Evropskega komisarja ==== 6. aprila 2024 je Robert Golob na srečanju stranke Gibanje Svoboda nekdanjega predsednika [[Računsko sodišče Republike Slovenije|Računskega sodišča Republike Slovenije]] [[Tomaž Vesel|Tomaža Vesela]] predstavil kot kandidata za novega [[Evropski komisar|evropskega komisarja]].<ref>{{Navedi splet|title=Kandidat Svobode za evropskega komisarja je Tomaž Vesel|url=https://siol.net/novice/slovenija/kandidat-svobode-za-evropskega-komisarja-je-tomaz-vesel-630945|website=siol.net|accessdate=2024-09-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Neuradno: kandidat za naslednjega slovenskega evropskega komisarja bo Tomaž Vesel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradno-kandidat-za-naslednjega-slovenskega-evropskega-komisarja-bo-tomaz-vesel/704081|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> O tem predhodno ni obvestil koalicijskih partnerjih, a mu po naknadni predstavitvi niso nasprotovali.<ref>{{Navedi splet|title=SD in Levica za kandidaturo Vesela za komisarja izvedeli iz medijev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sd-in-levica-za-kandidaturo-vesela-za-komisarja-izvedeli-iz-medijev/|website=N1|date=2024-04-08|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Golob je Vesela označil kot najkompetentejšega kandidata, izpostavil pa je željo po komisarskih resorjih, ki obravnavajo proračun. Premier je s tem sprožil nekaj kritik o prezgodnji predstavitvi kandidata, a naj bi to, kot so pojasnili, storil, da bi lahko državi zagotovili boljši resor.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel meni, da ga bo podprla cela koalicija. Pripravljen tudi na pogovore z desno stranjo politike.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vesel-meni-da-ga-bo-podprla-cela-koalicija-pripravljen-tudi-na-pogovore-z-desno-stranjo-politike/708141|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> [[Slika:Pogovori na štiri oči predsednika vlade Roberta Goloba in predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen. (53965286886).jpg|sličica|Pogovor med Ursulo von der Leyen in Robertom Golobom, september 2024]] Po potrditvi [[Ursula von der Leyen|Ursule von der Leyen]] za drugi mandat na čelu [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je na države naslovila poziv, da posredujejo po dve imeni kandidatov za komisarski položaj – moškega in žensko, da bi tako lažje sestavili spolno uravnoteženo Komisijo. Kljub pozivu je vlada ostala pri enem kandidatu Tomažu Veselu, na kar se je opozicija odzvala kritično. Konec avgusta se je Vesel predstavil še opozicijski [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] in pristojnemu državnozborskemu odboru, kjer nasprotovanja njegovi kandidaturi ni bilo.<ref>{{Navedi splet|title=Vesel se je srečal s predstavniki SDS. Kaj so se dogovorili na Trstenjakovi?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vesel-se-je-srecal-s-predstavniki-sds-kaj-so-se-dogovorili-na-trstenjakovi/|website=N1|date=2024-08-07|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref><ref>{{Citat|title=Tomaž Vesel dobil podporo parlamentarnega odbora za &#x7F;slovenskega komisarja|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/zrcalo-dneva/101/175064762|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Kmalu po obisku Ursule von der Leyen v Sloveniji v začetku septembra je v medijih prišlo do ugibanj, da naj bi predsednica Komisije pozvala k imenovanju ženske kandidatke, kar bi Sloveniji prineslo tudi boljši položaj – resor za [[širitev Evropske unije]]. Na špekulacije je vlada odgovorila, da Vesel ostaja edini kandidat.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicija vztraja: Tomaž Vesel ostaja edini kandidat za slovenskega komisarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-vztraja-tomaz-vesel-ostaja-edini-kandidat-za-slovenskega-komisarja/|website=N1|date=2024-09-03|accessdate=2024-09-08|language=sl-SI|first=Meta Roglič , Luka|last=Mlakar}}</ref> Nekaj dni kasneje, 6. septembra 2024, je Tomaž Vesel sporočil, da se umika kot kandidat, saj naj bi se s von der Leyen razhajala v nekaterih stališčih, Golob pa je odstop sprejel.<ref>{{Navedi splet|title=Tomaž Vesel odstopil od kandidature za evropskega komisarja. Von der Leyen si želi kandidatko.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tomaz-vesel-odstopil-od-kandidature-za-evropskega-komisarja-von-der-leyen-si-zeli-kandidatko/720232|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-08|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> [[Slika:Marta Kos visits Slovenia - 2024 - P065036-194537.jpg|levo|sličica|220x220_pik|Marta Kos in Robert Golob]] 9. septembra je vlada za novo komisarsko kandidatko potrdila [[Marta Kos|Marto Kos]], nekdanjo veleposlanico ter ustanovno članico stranke Svoboda, ki je konec 2022 iz stranke izstopila.<ref>{{Navedi splet|title=Nova kandidatka za evropsko komisarko Marta Kos: "Zelo se zavedam odgovornosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nova-kandidatka-za-evropsko-komisarko-marta-kos-zelo-se-zavedam-odgovornosti/720432|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Opozicijski SDS in NSi sta bili kritični do izbire, saj da kandidatka nima dovolj izkušenj, ter opozorili na "ponižujoč odnos predsednice komisije do slovenske vlade". Predsednik parlamentarnega odbora za zunanje zadeve [[Franc Breznik]] je tako odlašal pri sklicu seje odbora, saj je zahteval popolno dokumentacijo glede imenovanja nove kandidatke, pa tudi pismo Ursule von der Leyen v zvezi z zavrnitvijo kandidata Vesela.<ref>{{Navedi splet|title=Iz opozicije kritike zaradi "ponižujočega odnosa" Ursule von der Leyen do slovenske vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/iz-opozicije-kritike-zaradi-ponizujocega-odnosa-ursule-von-der-leyen-do-slovenske-vlade/720487|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Ker postopek ni bil pravočasno končan, je predsednica komisije predstavitev komisije prestavila na z 11. na 17. september.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo novo komisijo zaradi zamude v Sloveniji predstavila šele prihodnji torek|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-novo-komisijo-zaradi-zamude-v-sloveniji-predstavila-sele-prihodnji-torek/720561|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Koalicijske poslanske skupine so nato vložile zahtevo za sklic seje, da bi odbor pravočasno obravnaval kandidaturo Marte Kos, a je Breznik vztrajal pri zahtevi za pojasnila o razlogih za zamenjavo.<ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen bo komisarsko ekipo predstavila v torek, Breznik na pismo še čaka|url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/von-der-leyen-bo-komisarsko-ekipo-predstavila-v-torek-breznik-na-pismo-se-caka/720954|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Seja odbora zato do 17. septembra, ko je Von der Leyen predstavila ekipo, ni bila sklicana. Na ta dan, ko je Sloveniji dodelila resor širitve EU, je Državnemu zboru tudi posredovala zahtevano pismo, zato je Breznik za 18. september sklical sejo odbora.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Sloveniji je uspel zgodovinski met. Slovenski EU-poslanci večinoma zadovoljni z resorjem. |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met-slovenski-eu-poslanci-vecinoma-zadovoljni-z-resorjem/721256|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Von der Leyen poslala pismo v DZ. Breznik: Zaslišanje Marte Kos v sredo popoldne.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/von-der-leyen-poslala-pismo-v-dz-breznik-zaslisanje-marte-kos-v-sredo-popoldne/721271|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-17|language=sl}}</ref> Na zaslišanju, ki je trajalo več kot 4 ure, je prestala z devetimi glasovi za in petimi proti, zato je vlada njeno kandidaturo naslednjega dne tudi uradno poslala v Bruselj.<ref>{{Navedi splet|title=Odbor DZ-ja meni, da je Marta Kos primerna kandidatka za evropsko komisarko|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/odbor-dz-ja-meni-da-je-marta-kos-primerna-kandidatka-za-evropsko-komisarko/721352|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je poslala kandidaturo Marte Kos v Bruselj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-je-poslala-kandidaturo-marte-kos-v-bruselj/721515|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-21|language=sl}}</ref> === 2025 === [[Slika:Velenje (54285264188).jpg|sličica|220x220_pik|Dan žalovanja v Velenju]] 20. januarja 2025 se je v Jami Preloge [[Premogovnik Velenje|Premogovnika Velenje]] zgodil [[Rudniška nesreča v Velenju (2025)|vdor zemljine, v katerem so umrli trije rudarji]]. Vlada je zato petek, 24. januarja 2025, razglasila za dan žalovanja.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-01-22-vlada-razglasila-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|website=Portal GOV.SI|date=2025-01-22|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada petek razglasila za dan žalovanja v spomin na žrtve tragične nesreče v Premogovniku Velenje - Velenjcan|url=https://www.velenjcan.si/druzba/vlada-petek-razglasila-za-dan-zalovanja-v-spomin-na-zrtve-tragicne-nesrece-v-premogovniku-velenje/|date=2025-01-23|accessdate=2025-04-26|language=sl-SI}}</ref> Ob [[Smrt in pogreb papeža Frančiška|smrti papeža Frančiška]] je vlada za 26. april 2025 razglasila [[dan žalovanja]].<ref>{{Navedi splet|title=Vlada razglasila soboto, 26. april, za dan žalovanja v Republiki Sloveniji {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2025-04-23-vlada-razglasila-soboto-26-april-za-dan-zalovanja-v-republiki-sloveniji/|website=Portal GOV.SI|date=2025-04-23|accessdate=2025-04-26|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tudi v Sloveniji dan žalovanja za pokojnim papežem|url=https://www.rtvslo.si/svet/slovo-papeza-franciska/tudi-v-sloveniji-dan-zalovanja-za-pokojnim-papezem/743971|website=rtvslo.si|accessdate=2025-04-26|language=sl|first=K.|last=S}}</ref> ==== Dvig obrambnih izdatkov ==== [[Slika:Vrh zveze Nato, Haag 25. 6. 2025 (54612862368).jpg|levo|sličica|Vrh zveze NATO, [[Haag]] 25. junij 2025]] Državni zbor je 19. junija 2025 sprejel nacionalno resolucijo, s katero bi Slovenija do leta 2030 izdatke za obrambo postopno zvišala na tri odstotke BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Zaveza Natu: za obrambne izdatke po letu 2032 kar štiri milijarde evrov letno?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/zaveza-natu-za-obrambne-izdatke-po-letu-2032-kar-stiri-milijarde-evrov-letno/749522|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Voditelji držav članic [[NATO|zveze NATO]], tudi premier Robert Golob, so čez nekaj na vrhu 25. junija 2025 sprejeli povišanje izdatkov za obrambo na pet odstotkov nacionalnih BDP.<ref>{{Navedi splet|title=Rutte: Zvišanje obrambnih izdatkov je temelj za močnejši Nato; Trump: Zmaga za zahodno civilizacijo|url=https://www.rtvslo.si/svet/rutte-zvisanje-obrambnih-izdatkov-je-temelj-za-mocnejsi-nato-trump-zmaga-za-zahodno-civilizacijo/750060|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> [[Socialni demokrati]] in [[Levica (Slovenija)|Levica]] sta nato sporočili, da o izhodiščih za tovrsten dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov nista bili obveščeni, saj da njihovi ministri v vladnem gradivu, ki ga je vlada sicer potrdila, te vsebine niso zaznali. Gradivo je nosilo oznako interno, kar pomeni, da so bili ministri o tem posebej obveščeni, stranki pa naj tudi ne bi načeli razprave o tem oz. so nekateri njuni ministri sejo pred to točko dnevnega reda zapustili.<ref>{{Citat|title=Premier Golob bo gostil mini koalicijski vrh o zvišanju obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175143005|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija|editor=[[Natalija Muršič]]}}</ref> Stranki sta dvigu na pet odstotkov nasprotovali, pri čemer se Levica zavzema tudi za izstop iz zveze NATO.<ref>{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=|last=Radio Slovenija|editor=[[Niko Robavs]]}}</ref> Golob je Levici in SD sporočil, da je varnost zaveza vlade, nato pa je sklical tudi vrh koalicije, v kateri so se odnosi nekoliko ohladili. Predsednik SD [[Matjaž Han]] je sporočil, da jih Golob ne more prepričati v svoja stališča.<ref>{{Citat|title=Bodo na mini vrhu v koaliciji zgladili napetosti zaradi zaveze Natu o zvišanju obrambnih izdatkov?|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175143117|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Na vrhu so se dogovorili, da bo vlada sledila resoluciji, torej trem odstotkom, in da bo vlada vsako leto pregledovala porabo.<ref name=":28">{{Citat|title=Koalicijske parnerice tudi po vrhu neenotne glede obrambnih izdatkov|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/radijski-dnevnik/75/175143172|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Enako je nato sporočil premier Robert Golob.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Edina sprejeta zaveza Slovenije je zvišanje obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP-ja do 2030|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-edina-sprejeta-zaveza-slovenije-je-zvisanje-obrambnih-izdatkov-na-tri-odstotke-bdp-ja-do-2030/750079|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref> 30. junija, na dan vrha koalicije, je pristojni odbor državnega zbora na izredni seji sprejel predlog Levice za razpis posvetovalnega referenduma. Podporo sta napovedali SD in Levica, Svoboda pa ne.<ref name=":28" /> 4. julija je državni zbor na seji tudi uradno potrdil razpis referenduma, pri čemer sta poleg SD in Levice glasove med drugim prispevali tudi opozicijski SDS in NSi, predvsem s stališčem, da vlada igra dvojno igro.<ref name=":29">{{Navedi splet|title=DZ sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-predlog-za-razpis-posvetovalnega-referenduma-o-povisanju-obrambnih-izdatkov/750913|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Svoboda je bila proti.<ref name=":29" /> Predsednik SDS [[Janez Janša]] je pred tem premierja Roberta Goloba pozval, da na glasovanje o referendumu veže tudi zaupnico, a je Golob to zavrnil. Po izglasovanju referenduma je Gibanje Svoboda napovedalo posvetovalni referendum o članstvu Slovenije v zvezi NATO, saj da je to vprašanje, na katerega morajo dobiti odgovor državljanov.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bo predlagala posvetovalni referendum o članstvu v Natu|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svoboda-bo-predlagala-posvetovalni-referendum-o-clanstvu-v-natu/750999|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poraženi Golob napovedal predlog posvetovalnega referenduma o Natu|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/referendum-o-obrambnih-izdatkih-znak-disfunkcionalnosti-koalicije-2742380/|website=www.dnevnik.si|date=2025-07-04|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Dogajanje so dodatno zaostrila nekatera obtoževanja med koalicijskimi partnerji, med drugim je Svobodin evropski poslanec in nekdanji minsiter za obrambo [[Marjan Šarec]] Levici in SD sporočil, da lahko, če ju obrambni izdatki motijo, zapustita vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Če Levico in SD obrambni izdatki tako motijo, naj gresta iz vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-ce-levico-in-sd-obrambni-izdatki-tako-motijo-naj-gresta-iz-vlade/|website=N1|date=2025-07-05|accessdate=2025-07-09|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Marjan Šarec ostro: Tega niso storili prvič|url=https://siol.net/novice/slovenija/marjan-sarec-ostro-tega-niso-storili-prvic-666781|website=siol.net|accessdate=2025-07-09|language=sl}}</ref> Na napoved dveh referendumov se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]]. Pozvala je, naj si Slovenija ne dela sramote v mednarodni skupnosti in da se naj politika poenoti glede pomembnih vprašanj.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Želela bi, da si ne delamo sramote v mednarodni skupnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-zelela-bi-da-si-ne-delamo-sramote-v-mednarodni-skupnosti/751047|website=rtvslo.si|accessdate=2025-07-09|language=sl|first=A. P. J. , G.|last=C}}</ref> ==== Sankcije zoper Izrael in Milorada Dodika ==== [[Slika:Obisk palestinske ministrice za zunanje zadeve in izseljence Varsen Agabekjan Shahin pri predsedniku vlade Robertu Golobu (54743960924).jpg|sličica|Golob in palestinska ministrica za zunanje zadeve in izseljence [[Varsen Agabekjan Shahin]] (2025, Ljubljana)]] Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji; ukrep je bil razglašen proti ministru za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarju Benu-Gviru]] in finančnemu ministru [[Becalel Smotrič|Bezalel Smotriču]].<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Fajon: Vlada dva izraelska ministra razglasila za nezaželeni osebi v Sloveniji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fajon-vlada-dva-izraelska-ministra-razglasila-za-nezazeleni-osebi-v-sloveniji/752227|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=Slovenija prepoveduje uvoz blaga iz izraelskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-naj-bi-proti-izraelu-kmalu-uvedla-se-gospodarske-sankcije.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref><ref name=":36">{{Navedi splet|title=Nove počitniške simbolične sankcije zoper Izrael|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nove-pocitniske-simbolicne-sankcije-zoper-izrael|website=www.delo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl}}</ref> 11. septembra 2025 je vlada sprejela sankcije zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja. Sankcije so vključevale prepoved vstopa na ozemlje Republike Slovenije. Vlada Republike Srbske je nekaj ur zatem sporočila, da vstop na ozemlje te entitete prepoveduje zunanji ministrici Tanji Fajon in predsednici republike Nataši Pirc Musar. Oblasti iz Bosne in Hercegovine so kasneje sporočile, da ta odločitev Republike Srbske nima pravne veljave, saj je zunanja politika v izključni pristojnosti države BiH.<ref name=":37">{{Navedi splet|title=Vlada Dodiku prepovedala vstop v Slovenijo, Republika Srbska pa Nataši Pirc Musar in Tanji Fajon|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-dodiku-prepovedala-vstop-v-slovenijo-republika-srbska-pa-natasi-pirc-musar-in-tanji-fajon/757268|website=rtvslo.si|accessdate=2025-09-22|language=sl|first=Al Ma , Ž N. , M.|last=Z}}</ref> ==== Predlog božičnice ==== Po delovnemu obisku [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] dne 16. septembra 2025 je premier Golob napovedal, da bo vlada 18. septembra razpravljala o uvedbi obvezne neobdavčene [[božičnica|božičnice]] po zgledu [[regres]]a.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada bo v četrtek razpravljala o uvedbi božičnice, ki bo razbremenjena vseh davščin in prispevkov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-bo-v-cetrtek-razpravljala-o-uvedbi-bozicnice-ki-bo-razbremenjena-vseh-davscin-in-prispevkov/757767|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Pet članic [[Ekonomsko-socialni svet|Ekonomsko-socialnega sveta]] (ESS) je uvedbi nasprotovalo, kar so pojasnili z besedami, da gre za »novo obremenitev gospodarstva«, [[Zveza svobodnih sindikatov Slovenije]] pa je uvedbo božičnice podprla.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci: Božičnica bi dodatno obremenila gospodarstvo. ZSSS: Izboljšava položaja zaposlenih.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-bozicnica-bi-dodatno-obremenila-gospodarstvo-zsss-izboljsava-polozaja-zaposlenih/757844|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Na seji vlade, ki je potekala 18. septembra, se je vlada seznanila s predlogi izhodišč za uvedbo božičnice v višini polovice minimalne plače (skupno 639 evrov), ki bi bila izplačana do 18. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada že za letos predlaga obvezno božičnico za vse zaposlene v višini polovice minimalne plače|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/vlada-ze-za-letos-predlaga-obvezno-bozicnico-za-vse-zaposlene-v-visini-polovice-minimalne-place/757948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Kot ključen namen je bilo na tiskovni konferenci po vladni seji izpostavljeno izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih ter povečanje zadovoljstva in motivacije pri delu. Izplačilo bi bilo po predlogu oproščeno davkov in prispevkov ter bi se za davčne namene obravnavalo enako kot plačilo za poslovno uspešnost, torej z uporabo obstoječe davčne ugodnosti.<ref>{{Navedi splet|title=169. redna seja Vlade Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2025-09-18-169-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=GOV.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Nasprotovanje je izrazila [[Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije]] ter v primeru uzakonitve napovedala izstop iz ESS. Iz zbornice so sporočili, da je predsednik vlade kršil dogovor o spoštovanju socialnega dialoga, predlog pa označili za »predvolilni bombonček.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS bo v primeru uzakonitve obvezne božičnice izstopil iz ESS-ja|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-bo-v-primeru-uzakonitve-obvezne-bozicnice-izstopil-iz-ess-ja/758503|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Predsednik [[Slovenska demokratska stranka|SDS]] [[Janez Janša]] je ob napovedi poudaril, da »božičnica pomeni nagrado, ne pa plače,« tako kot da to predstavlja zimski dodatek za upokojence. Opozoril je, da bi obvezna izplačila lahko podjetja na robu preživetja potisnila v stečaj ter s tem ogrozila delovna mesta, kar je označil za nevaren ukrep z vidika blaginje zaposlenih.<ref>{{Navedi splet|title=Janša za neobdavčeno božičnico, a le, če rezultati poslovanja to omogočajo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-za-neobdavceno-bozicnico-a-le-ce-rezultati-poslovanja-to-omogocajo/758527|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first=A. P.|last=J}}</ref> Vlada je 16. oktobra potrdila predlog zakona. Dodana je bila možnost zamika izplačila ter posebna izjema za leto 2025, kar so delodajalci pozdravili in označili kot »odraz dobre volje:«<ref>{{Navedi splet|title=Božičnica najpozneje do 18. decembra v znesku 639 evrov. Delodajalci pozdravili možnost izjem.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bozicnica-najpozneje-do-18-decembra-v-znesku-639-evrov-delodajalci-pozdravili-moznost-izjem/760948|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=G.|first2=La.|first3=M.|last1=K.|last2=Da.|last3=Z.}}</ref> Poleg možnosti zamika do 31. marca 2026 za podjetja v likvidnostnih težavah je bilo torej predlagano, da bi delodajalci v zasebnem sektorju ob zagotovitvi, da ne izplačajo dobička ali nagrad poslovodstvu, lahko izplačali najmanj 160 €, božičnica pa se to prvo leto ne bi upoštevala pri socialnih transferjih. Državi in občinam bi bila sredstva povrnjena iz proračuna, ob rokih za vložitev zahtevkov do 19. decembra in povračilom do 31. decembra.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada namerava občinam sredstva za božičnico letos povrniti iz proračuna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-namerava-obcinam-sredstva-za-bozicnico-letos-povrniti-iz-proracuna/761264|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Izjeme je pozdravil tudi gospodarski minister [[Matjaž Han]], saj da se določena podjetja res niso mogla pravočasno pripraviti.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Kadar koli se kaj zgodi Socialnim demokratom, se takoj doda oznaka "afera"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/han-kadar-koli-se-kaj-zgodi-socialnim-demokratom-se-takoj-doda-oznaka-afera/761348|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=C.}}</ref> Tudi fiskalni svet je v oceni predloga državnih proračunov za leti 2026 in 2027 opozoril, da zaradi napovedane uvedbe obvezne božičnice javnofinančna tveganja ostajajo velika.<ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Zniževanje javnega dolga bo počasnejše od načrtovanega. Vlada očitke zavrača. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/fiskalni-svet-znizevanje-javnega-dolga-bo-pocasnejse-od-nacrtovanega-vlada-ocitke-zavraca/761396|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=T.|last=L. Š.}}</ref> Sledila so pogajanja. Prve pogovore so tako v [[Gospodarska zbornica Slovenije|Gospodarski zbornici Slovenije]] kot v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ocenili kot konstruktivne in umirjene, medtem ko so predstavniki OZS vnovič pozvali k temu, da bi bili njihovi argumenti »maksimalno ponotranjeni znotraj zakona.«<ref name=":30">{{Navedi splet|title=Bodo zaposleni čez dva meseca res dobili obljubljeno obvezno božičnico? Zakonskega predloga še ni.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/bodo-zaposleni-cez-dva-meseca-res-dobili-obljubljeno-obvezno-bozicnico-zakonskega-predloga-se-ni/761081|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=M.|first2=T.|last1=Z.|last2=L. Š.}}</ref> Izpostavili so predvsem potrebo po prostovoljni božičnici, saj da obveznost v tej situaciji ne bi imela pozitivnega učinka.<ref name=":30" /> Predstavniki OZS so se nato 21. oktobra sestali na seji upravnega odbora. Predsednik Blaž Cvar je vlado po seji pozval k razbremenitvi gospodarstva; izpostavil je, da je v letu 2024 kar 20.500 podjetij poslovalo negativno, država pa se »lahkotno zadolžuje za predvolilne bombončke.«<ref>{{Navedi splet|title=OZS za prostovoljno božičnico, vladi očita delanje razkola med delodajalci in zaposlenimi|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ozs-za-prostovoljno-bozicnico-vladi-ocita-delanje-razkola-med-delodajalci-in-zaposlenimi/761538|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> 24. oktobra 2025 so se predstavniki delodajalcev in sindikatov ločeno sestali z ministrom za delo [[Luka Mesec|Luko Mescem]], a pogovori niso prinesli napredka. Predstavniki GZS in Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) so opozorili, da srečanje »ni bilo pogajanje«, kritizirali so »prehiter tempo« in znova zahtevali jasen odziv vlade na njihove pisne pripombe.<ref>{{Navedi splet|title=Mesec brez odziva, delodajalci in sindikati nezadovoljni|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mesec-brez-odziva-delodajalci-in-sindikati-nezadovoljni.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=D.|last=S.}}</ref> Tudi sindikati so izrazili nezadovoljstvo, saj da vlada ni odgovorila na njihove predloge. Vztrajali so, da mora biti božičnica obvezna in izplačana pa vsem v enaki vrednosti, s postopno rastjo do minimalne plače, z možnostjo odloga le ob dogovoru v kolektivni pogodbi, zavzeli pa so se tudi za preimenovanje v »zimski regres«, saj da gre za novo pravico, ki je po vsebini enaka regresu za letni dopust.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalce moti hitenje glede božičnice, sindikati bi jo poimenovali "zimski regres"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalce-moti-hitenje-glede-bozicnice-sindikati-bi-jo-poimenovali-zimski-regres/761924|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G.|last=K.}}</ref> Na izredni seji ESS dne 27. oktobra sta se vlada in sindikati uskladila glede predlaganega zakona o zimskem regresu. Sindikati so dogovor podprli in ga opisali kot uvedbo nove univerzalne pravice za vse zaposlene, hkrati pa pozvali vlado k spoštovanju dogovora. Delodajalci so sejo obstruirali, ker predlog ni upošteval njihovih pripomb. Dejali so, da odgovorov za nadaljnja pogajanja od vlade niso prejeli in izrazili zopet poudarili potrebo po prostovoljnem in davčno razbremenjenem modelu.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrstvo s sindikati doseglo dogovor o 'zimskem regresu'. Delodajalci so sejo obstruirali. |url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/ministrstvo-s-sindikati-doseglo-dogovor-o-zimskem-regresu-delodajalci-so-sejo-obstruirali/762155|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=G.|first2=G.|first3=Al.|first4=T.|last1=C.|last2=K.|last3=Ma.|last4=K. B.}}</ref> 5. novembra so delodajalske organizacije (poleg GZS, OZS in ZDS tudi Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)) zaradi po njihovem mnenju kršitev pravil o delovanju ESS-ja prekinile svoje dejavnosti v okviru sveta in opozorile, da bodo o tem obvestile tudi [[Evropska komisija|Evropsko komisijo]].<ref name=":31">{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo svoje dejavnosti v ESS-ju, sindikati to vidijo kot izsiljevanje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/delodajalci-prekinjajo-svoje-dejavnosti-v-ess-ju-sindikati-to-vidijo-kot-izsiljevanje/763002|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first1=K.|first2=T.|first3=B.|last1=T.|last2=L. Š.|last3=R.}}</ref> V očitkih so navedle, da je vlada mimo tripartitnega procesa v DZ poslala zakon o zimskem regresu in spremembe normirancev ter sprejemala druge akte brez ustreznega vključevanja socialnih partnerjev, kljub protestnemu pismu premierju. Ob tem so zagrozile z možnim ponovnim izstopom iz ESS-ja, če postopki ne bodo spoštovani.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci prekinjajo socialni dialog. Kako odgovarja premierjev kabinet|url=https://forbes.n1info.si/novice/delodajalci-prekinjajo-socialni-dialog-vladi-ocitajo-krsitve/|website=Forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=Kaja|last=Stepančič}}</ref> Sindikati so odločitev delodajalcev označili za izsiljevanje in izgovor za nasprotovanje obveznemu zimskemu regresu. Poudarili so, da je bil postopek glede zimskega regresa pravilen ter da so delodajalci sami onemogočili dve seji ESS-ja, torej se pogajati niso želeli.<ref name=":31" /> Vlada je zavrnila očitke in nesoglasje pripisala nesodelovanju delodajalcev.<ref name=":31" /> Na izredni seji kolegija ESS-ja dne 6. novembra sindikati niso dovolili preklica petkove seje, delodajalci pa so zagrozili z bojkotom, če se postopek v zvezi z božičnico ne zaustavi. Vnovič so poudarili, da konkretnih odgovorov od vlade niso prejeli. Sindikati so delodajalce obtožili izsiljevanja, minister Luka Mesec pa je ocenil, da si delodajalci pogajanj očitno ne želijo.<ref>{{Navedi splet|title=Delodajalci v bojkot seje ESS-ja. Mesec ne verjame, da si želijo pogajati o božičnici.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-v-bojkot-seje-ess-ja-mesec-ne-verjame-da-si-zelijo-pogajati-o-bozicnici/763178|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-08|language=sl|first1=T.|first2=T.|last1=K. B.|last2=L. Š.}}</ref> 7. novembra je bila seja ESS-ja zato nesklepčna, izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček je dejal, da se bodo o sodelovanju »odločali selektivno.« Zavrnil je očitke, da se delodajalci niso hoteli pogajati o božičnici, saj se vlada po njegovih besedah ni pripravljena pogajati o celotnem zakonu, temveč le o nekaterih elementih, hkrati pa je kritiziral tudi druge posege vlade, ki naj bi kršili pravila socialnega dialoga, vključno s sprejetjem [[Šutarjev zakon|Šutarjevega zakona]] mimo ESS-ja.<ref name=":32">{{Navedi splet|title=Delodajalci vztrajajo pri prekinitvi dejavnosti, a iz ESS-ja za zdaj (še) niso izstopili|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/delodajalci-vztrajajo-pri-prekinitvi-dejavnosti-a-iz-ess-ja-za-zdaj-se-niso-izstopili/763307|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=M.|last=Z.}}</ref> Državni zbor je predlog zakona o izplačilu zimskega regresa obravnaval na izredni seji dne 11. novembra. Finančni minister [[Klemen Boštjančič]] je v predstavitvi znova poudaril, da zakon zajema tri vsebine, poleg izplačila zimskega regresa v višini 639 evrov (do 18. decembra) tudi prenovo ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov ter zimski dodatek za upokojence v višini 150 evrov (do 19. decembra).<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico za zaposlene in upokojence|url=https://forbes.n1info.si/novice/poslanci-naj-bi-danes-podprli-obvezno-bozicnico-manj-jasno-je-kaj-sledi/|website=forbes.n1info.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=A.|last=Lončar}}</ref> Rezultat glasovanja je bil 48 za in 1 proti. Za zakon so glasovali poslanci [[Poslanska skupina Svoboda|Svobode]], [[Poslanska skupina Socialnih demokratov|SD]] in [[Poslanska skupina Levica|Levice]] ter poslanca narodnih skupnosti.<ref name=":33">{{Navedi splet|title=Poslanci potrdili obvezno božičnico in spremembe za normirance|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poslanci-potrdili-obvezno-bozicnico-in-spremembe-za-normirance/763709|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-11|language=sl|first=Al.|last=Ma.}}</ref> Poslanci [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|SDS]], [[Poslanska skupina Nove Slovenije|NSi]] in [[Poslanska skupina nepovezanih poslancev|NP]] so bili vzdržali, proti pa je glasoval nepovezani poslanec [[Miha Kordiš]].<ref name=":33" /> V istem tednu bo potekalo tudi vnovično zasedanje kolegija ESS-ja.<ref name=":32" /> ==== Napad na moškega v Novem mestu ==== [[Slika:Sestanek predsednika vlade in ministrov o romski problematiki - 54880910844.jpg|sličica|Izredna tiskovna konferenca premierja Goloba ter ministrov v odstopu Katič in Poklukarja (26. oktober 2025)]] {{main|Napad na moškega v Novem mestu (2025)}} V soboto, 25. oktobra 2025 okoli 2.30 se je v [[Novo mesto|Novem mestu]] zgodil napad na novomeškega občana, gostinca Aleša Šutarja. Moški je utrpel hujše poškodbe in kasneje v bolnišnici umrl, novomeška policija je za dejanje osumila enaindvajsetletnega Roma iz Šentjerneja.<ref>{{Navedi splet|title=Moški, napaden v središču Novega mesta, umrl|url=https://www.rtvslo.si/crna-kronika/moski-napaden-v-srediscu-novega-mesta-umrl/762000|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=B.|last=R.|date=2025-10-25}}</ref> Tega večera sta dejanje obsodila generalni direktor slovenske policije [[Damjan Petrič]] in notranji minister [[Boštjan Poklukar]]. Naslednjega jutra, v nedeljo, 26. oktobra, je sožalje izrazil predsednik vlade [[Robert Golob]] in sklical izredni sestanek na temo romske problematike, kamor je povabil pravosodno ministrico [[Andreja Katič|Andrejo Katič]], Boštjana Poklukarja, Damjana Petriča, ministra za delo [[Luka Mesec|Luko Meseca]], generalno državno tožilko Katarino Bergant in podpredsednico vrhovnega sodišča Nino Betetto. Sledila je novinarska konferenca, na kateri sta Boštjan Poklukar in Andreja Katič oznanila, da sta sprejela odgovornost in podala odstopni izjavi, ki ju je predsednik vlade sprejel.<ref name=":8" /> K odstopu so v opozicijskih [[Slovenska demokratska stranka|SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]] in [[Demokrati.|Demokratih]]<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija ostro obsodila tragični dogodek v Novem mestu, Janša napovedal shod v Ljubljani|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-ostro-obsodila-tragicni-dogodek-v-novem-mestu-jansa-napovedal-shod-v-ljubljani/762058|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|first=T. L.|last=Š|date=2025-10-26}}</ref> pozvali tudi Goloba, a se je ta odzval z besedami, da bi njegov odstop pomenil zgolj beg pred odgovornostjo.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-10-26-premier-dr-golob-vsi-ukrepi-bodo-namenjeni-vzpostavitvi-varnosti-prebivalk-in-prebivalcev/|title=Vsi ukrepi bodo namenjeni vzpostavitvi varnosti prebivalk in prebivalcev|date=2025-10-26|accessdate=2025-10-26|website=gov.si}}</ref> [[Vojko Volk]], državni sekretar za nacionalno in mednarodno varnost v kabinetu predsednika vlade, je med predlogi [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]] izpostavil namero, da se [[Policijska uprava Novo mesto|Policijsko upravo Novo mesto]] okrepi z drugimi slovenskimi policisti ter po potrebi uporabi specialno enoto slovenske policije, ki ima posebna pooblastila za pregon organiziranega kriminala ter da se bo ustanovila koordinacijska skupina, do tedaj pa bo delo usmerjala operativna skupina Sekretariata. Pozval je tudi k spremembam zakonodaje.<ref>{{Navedi splet|title=Po nasilni smrti Novomeščana ministra Katič in Poklukar odstopila, Golob oba odstopa sprejel|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-nasilni-smrti-novomescana-ministra-katic-in-poklukar-odstopila-golob-oba-odstopa-sprejel/762031|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> [[Slika:Lokal_Patriot,_NM_sveče.jpg|levo|sličica|Sveče na mestu dogodka]] Istega dne je premier Golob v spremstvu ministrov v odstopu obiskal Novo mesto in se srečal z županom [[Gregor Macedoni|Gregorjem Macedonijem]]. Napovedal je okrepitev policijske prisotnosti in pravno podporo policistom ter poudaril potrebo po »radikalnih posegih« za odpravo večdesetletnih zanemarjanj varnostnih in socialnih razmer. Med drugimi župan je Macedoni opozoril na sistemske težave, neučinkovitost socialnih politik in potrebo po trajnejši prisotnosti policije, poudaril je, da dodatna pojasnila pričakuje od ministra Mesca. Direktor Policijske uprave Novo mesto Igor Juršič je potrdil okrepljene policijske aktivnosti na varnostno obremenjenih območjih ter poudaril, da policija vse hujše primere uspešno preiskuje in sodeluje z lokalnimi skupnostmi.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: "Brez radikalnih posegov ne bo šlo." V Novo mesto prispele prve policijske okrepitve. |url=https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/dolenjska/golob-brez-radikalnih-posegov-ne-bo-slo-v-novo-mesto-prispele-prve-policijske-okrepitve/762046|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-26}}</ref> V torek, 28. oktobra je v Novem mestu potekala izredna seja mestnega sveta, kjer je predsednik vlade predstavil nove varnostne ukrepe. Premierju in ministroma v odstopu sta se pridružila še minister za vzgojo in izobraževanje [[Vinko Logaj]] ter minister za delo [[Luka Mesec]]. Udeležbo na seji so potrdili tudi v [[Državni svet Republike Slovenije|Državnem svetu]], na vrhovnem sodišču in vrhovnem državnem tožilstvu, prisotni so bili tudi župani bližnjih občin. Vzporedno z izredno sejo je na Glavnem trgu potekal protestni shod ''@vsismolahkoaco'' v organizaciji mestne občine Novo mesto.<ref>{{Navedi splet|title=Golob bo na seji novomeškega mestnega sveta predstavil ukrepe za večjo varnost|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-bo-na-seji-novomeskega-mestnega-sveta-predstavil-ukrepe-za-vecjo-varnost/762200|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-28|language=sl|date=2025-10-28}}</ref> {{Glej tudi|Šutarjev zakon}} Golob je na seji napovedal sprejetje novega zakona, ki naj bi zagotavljal večjo varnost, obsegal pa področja socialnih, kazenskopravnih in varnostnih tematik. V spomin in čast pokojnemu Alešu Šutarju so predlagani zakon poimenovali [[Šutarjev zakon]]. Zakon omogoča vstop in pregled zasebnih prostorov brez sodne odredbe v posebej določenih izjemnih primerih, uvaja uporabo tehničnih sredstev in avtomatizirano preverjanje registrskih tablic na varnostno obremenjenih območjih; poleg tega širi pooblastila policije za vzpostavljanje javnega reda v gostinskih lokalih in njihovi okolici. Prav tako predvideva organiziranje posebnih varnostnih akcij za preprečevanje hudih kaznivih dejanj in prometnih kršitev.<ref name=":33"/><ref name=":52">{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2025-11-06-premier-dr-golob-sutarjev-zakon-daje-odgovore-kako-povecati-varnost-v-druzbi/|title=Premier dr. Golob: "Šutarjev zakon daje odgovore, kako povečati varnost v družbi"|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.gov.si}}</ref> Na področju socialne politike določa obveznosti centrov za socialno delo (CSD) pri mladoletnih starših ter vključevanje pripadnikov romske skupnosti v javna dela, dopolnitev ''Zakona o financiranju občin'' pa omogoča namensko rabo sredstev za izboljšanje varnosti in bivalnih razmer v občinah z evidentiranimi romskimi naselji.<ref name=":43">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Med ključnimi ukrepi je tudi zamrznitev socialnih pomoči storilcem kriminalnih dejanj. Ta ukrep med drugim določa, da če starš ponavlja prekrške in so globe za te prekrške terjane, mora CSD presoditi, ali je tak starš primeren za razpolaganje z [[Otroški dodatek|otroškimi dodatki]].<ref name=":33" /> Vzporedno s Šutarjevim zakonom je bil potrjen tudi ''Zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov'', ki ureja kaznovanje in obravnavo mladoletno kriminaliteto, ''Zakon o prekrških'', ki uvaja strožje pogoje za družbeno-koristno delo, ter novela ''Zakona o probaciji'', ki daje dodatna pooblastila probacijskim enotam.<ref name=":422">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/katere-spremembe-uvaja-sutarjev-zakon.html|title=Katere spremembe glede varnosti in pregona kriminalnih dejanj uvaja vlada?|date=6. 11. 2025|accessdate=6. 11. 2025|website=www.24ur.com|last=V.|first=M.}}</ref> Vlada je predlog zakona sprejela 6. novembra, 7. novembra pa je bil poslan v Državni zbor.<ref name=":82">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Opozicijski stranki SDS in NSi sta opozorili, da so nekateri predlagani členi že bili del predlaganih ukrepov [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade]] ter opozorili na zakonodajne luknje.<ref name=":83">{{Navedi splet|title=Vlada Šutarjev zakon poslala v DZ, na poslanskih klopeh naj bi bil že prihodnji teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-sutarjev-zakon-poslala-v-dz-na-poslanskih-klopeh-naj-bi-bil-ze-prihodnji-teden/763367|website=rtvslo.si|accessdate=2025-11-09|language=sl|first=G. K. , T. K.|last=B}}</ref> Župani občin [[Jugovzhodna Slovenija|jugovzhodne Slovenije]] so zakon pozdravili, a pozvali k pravilnemu in doslednemu izvajanju ukrepov.<ref name=":72">{{Navedi splet|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zupani-pozdravili-ukrepe-a-se-sprasujejo-kaj-bo-sprejeto.html|title=Župani pozdravili ukrepe, Romi svarijo pred neustavnostjo|date=7. 11. 2025|accessdate=7. 11. 2025|website=24ur.com|first1=D.|last1=S.|first2=M.|last2=S.}}</ref> Decembra 2025 je [[Ustavno sodišče Republike Slovenije]] razveljavilo del zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je sprejela vlada, in sicer v delu prepovedi dela zdravnikov pri zasebnikih in omejitve dela v drugih javnih zavodih.<ref name=":38">{{Navedi splet|url=https://www.us-rs.si/sl/zadeve-in-odlocitve/odlocitve/u-i-7925|title=U-I-79/25|date=11. 12. 2025|website=www.us-rs.si|publisher=Ustavno sodišče Republike Slovenije}}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ustavno sodišče: Prepoved dodatnega dela zdravnikov zunaj javne zdravstvene službe je neustavna|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ustavno-sodisce-prepoved-dodatnega-dela-zdravnikov-zunaj-javne-zdravstvene-sluzbe-je-neustavna/768236|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Ker je bila taka ureditev po mnenju ustavnih sodnikov neustavna, je uveljavilo predhodno ureditev, neustavnost pa mora državni zbor odpraviti v letu dni.<ref name=":38" /> Zahtevo za presojo so vložili zdravstveni delavci in organizacije. Premier Golob se je odzval z oceno, da je Ustavno sodišče presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ustavno sodišče je presodilo, da ima vlada pravico razmejiti javno in zasebno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-ustavno-sodisce-je-presodilo-da-ima-vlada-pravico-razmejiti-javno-in-zasebno-zdravstvo/768830|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> === 2026 === Po naraščajočih težnjah ameriškega predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] po zavzetju [[Grenlandija|Grenlandije]] je tudi Slovenija podprla ozemeljsko celovitost in suverenost [[Danska|Danske]], ki ji Grenlandija pripada. Vlada je v znak solidarnosti kot več drugih držav na ta otok napotila tudi dva svoja častnika [[Slovenska vojska|Slovenske vojske]], v namen sodelovanja pri načrtovanju in izvedbi mednarodne vojaške vaje Arctic Endurance pod vodstvom Kraljevine Danske.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada sprejela odločitev o napotitvi dveh častnikov na Grenlandijo {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-17-vlada-sprejela-odlocitev-o-napotitvi-dveh-castnikov-na-grenlandijo/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-17|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenska častnika odpotovala na misijo na Grenlandijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenska-castnika-odpotovala-na-misijo-na-grenlandijo/771210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=T. K.|last=B}}</ref> Vladni [[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|urad za komuniciranje]] (UKOM) je 22. januarja 2026 objavil javni poziv k oddaji ponudb za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih Golobove vlade, rok za to je bil 28. januar.<ref>{{Navedi splet|title=PREKLIC: Poziv k oddaji ponudbe za izdelavo medijskega načrta za medijski zakup za informativno kampanjo o dosežkih vlade v mandatu od 2022 do 2026 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/poziv-k-oddaji-ponudbe-za-izdelavo-medijskega-nacrta-za-medijski-zakup-za-informativno-kampanjo-o-dosezkih-vlade-v-mandatu-od-2022-do-2026/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Oglasna kampanja bi se po načrtih končala dan pred začetkom uradne volilne kampanje. Opozicijske stranke SDS, NSi in Demokrati so vlado in koalicijske stranke obtožile poskusa obvodnega financiranja lastne volilne kampanje z javnimi sredstvi, Nova Slovenija pa je zahtevala tudi sklic državnozborskega odbora za nadzor javnih financ.<ref>{{Navedi splet|title=PROMOCIJA GOLOBOVE VLADE NA RAČUN DAVKOPLAČEVALCEV – Nova Slovenija – krščanski demokrati|url=https://nsi.si/novica/promocija-golobove-vlade-na-racun-davkoplacevalcev/|accessdate=2026-01-28|language=sl-SI}}</ref> Podpredsednik vlade Matej Arčon je dejal, da je predstavitev lastnega dela utečen način vsake vlade, kritiki pa da politizirajo in Golobovi vladi zavidajo uspehe.<ref>{{Navedi splet|title=Opozicija koaliciji očita predvolilno kampanjo na račun davkoplačevalcev. Arčon: Politikantstvo.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/opozicija-koaliciji-ocita-predvolilno-kampanjo-na-racun-davkoplacevalcev-arcon-politikantstvo/771294|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bo vlada z javnim denarjem financirala svojo predvolilno kampanjo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-razburila-s-kampanjo-o-dosezkih.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> 27. januarja 2026 se je UKOM odločil za preklic poziva.<ref>{{Navedi splet|title=Ukom preklical poziv za izdelavo informativne kampanje o dosežkih vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ukom-preklical-poziv-za-izdelavo-informativne-kampanje-o-dosezkih-vlade/771443|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-28|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada po kritikah umika razpis za kampanjo o dosežkih mandata|url=https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/vlada-po-kritikah-umika-razpis-za-kampanjo-o-dosezkih-mandata-2781111/|website=www.dnevnik.si|date=2026-01-27|accessdate=2026-01-28|language=sl}}</ref> Na [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah 22. marca 2026]] so stranke Golobove koalicije izgubile večino oz. skupno 13 poslanskih mest (12 Gibanje Svoboda in 1 Socialni demokrati). Gibanje Svoboda, ki je osvojilo relativno zmago, je po volitvah začelo pogovore o novi vladi, 20. aprila pa so ocenili, da ponovitev mandata ne bo mogoča in da se leve stranke selijo v opozicijo.<ref>{{Citat|title=Predsednica bo nadaljevala pogovore o novem mandatarju|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/dogodki-in-odmevi/42/175215579|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> 20. aprila 2026 je [[Fiskalni svet Republike Slovenije|Fiskalni svet]] v svojem poročilu ocenil, da so slovenske javne finance oddaljile od vzdržnosti in da bi lahko bila evropska fiskalna pravila glede kumulativnega odstopanja neto javnofinančnih izdatkov presežena že v letu 2026. Poleg geopolitičnih razmer so med glavne razloge za to uvrstili podcenjene učinke plačne reforme v javnem sektorju, zimski regres in zviševanje izdatkov nasploh.<ref>{{Navedi splet|title=Ocena Fiskalnega sveta: Ocena osnutka Letnega poročila o napredku 2026 - Fiskalni svet|url=https://www.fs-rs.si/ocena-fiskalnega-sveta-ocena-osnutka-letnega-porocila-o-napredku-2026/|accessdate=2026-04-21|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Fiskalni svet: Javne finance niso vzdržne brez ukrepov, potrebna je preudarna fiskalna politika|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/fiskalni-svet-javne-finance-niso-vzdrzne-brez-ukrepov-potrebna-je-preudarna-fiskalna-politika/779959|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-21|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Javno mnenje o vladi == === Mediana, za POP TV === Agencija Mediana izvaja raziskave za [[POP TV]] vsak tretji teden v mesecu, na vzorcu okoli 720 oseb. Vprašanje se glasi ''Ali podpirate delo vlade?'' {| class="wikitable sortable tpl-blanktable" style="text-align:center;font-size:94%;line-height:18px" |- ! '''Mesec''' ! width=80|DA ! width=80|NE ! width=50|Ne vem ! Vir |- | Februar 2026 | 39,1 | style="background:#ff6363" |'''48,6''' | 12,3 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS v vodstvu, velik skok Levice z Vesno, Resnica pa s ključem do večine {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/zadnja-anketa-pred-volitvami-vlada-zakljucuje-mandat-s-40-odstotno-podporo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | Januar 2026 | 36,8 | style="background:#ff6363" |'''53,0''' | 10,1 | <ref>{{Navedi splet|title=Tesna strankarska razmerja ter pat pozicija med levim in desnim blokom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tesna-strankarska-razmerja-ter-pat-pozicija-med-levim-in-desnim-blokom.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-21|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2025 | style="border-top-width:3px"|34,2 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''52,7''' | style="border-top-width:3px"|13,1 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=S kakšno javno podporo domači politiki zaključujejo letošnje leto?|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/s-kaksno-javno-podporo-domaci-politiki-zakljucujejo-letosnje-leto.html|website=24ur.com|accessdate=2025-12-17|language=sl}}</ref> |- | November 2025 | 32,0 | style="background:#ff6363"|'''53,8''' | 14,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi v tednu po referendumu nekoliko nižja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_15.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-30|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2025 | 33,6 | style="background:#ff6363"|'''53,2''' | 13,2 | <ref>{{Navedi splet|title=SDS vodi, sledi Gibanje Svoboda, najbolj priljubljena še vedno Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-vodi-sledi-gibanje-svoboda-najbolj-priljubljena-se-vedno-predsednica-republike.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | September 2025 | 35,1 | style="background:#ff6363"|'''51,5''' | 13,3 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi po napovedi božičnice navzgor|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-po-napovedi-bozicnice-navzgor.html|website=24ur.com|accessdate=2025-11-08|language=sl}}</ref> |- | Avgust 2025 | 33,9 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 12,8 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda in SDS z manj podpore, več kot polovica proti oblasti|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vec-kot-polovica-proti-oblasti-svoboda-in-sds-izgubile-nekaj-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2025-08-25|language=sl}}</ref> |- | Julij 2025 | 34,6 | style="background:#ff6363"|'''54,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi znova zrasla, manj podpore Novi Sloveniji |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-znova-zrasla-padla-pa-novi-sloveniji.html|website=24ur.com|accessdate=2025-07-28|language=sl}}</ref> |- | Junij 2025 | 32,5 | style="background:#ff6363"|'''56,0''' | 11,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Razlika med vodilnima strankama se je več kot podvojila |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/razlika-med-vodilnima-strankama-se-je-vec-kot-podvojila.html|website=24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | Maj 2025 | 31,3 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 13,9 | <ref>{{Navedi splet|title=Svoboda zrastla za tri in pol odstotne točke, vlada padla za eno {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/poraz-na-referendumu-golobovi-vladi-odnesel-odstotno-tocko.html|website=www.24ur.com|accessdate=2025-06-23|language=sl}}</ref> |- | April 2025 | 32,3 | style="background:#ff6363"|'''52,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=Kakšne politične posledice imata afera Karigador in oprostitev Janše|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kaksne-politicne-posledice-imata-afera-karigador-in-oprostitev-janse.html|website=24ur.com|accessdate=2025-05-04|language=sl}}</ref> |- | style="background:#ffa1a1"|Marec 2025 | style="background:#ffa1a1"|30,8 | style="background:#ff6363"|'''59,2''' | style="background:#ffa1a1"|10,0 | style="background:#ffa1a1"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi rahlo navzgor, Golob znova na repu lestvice |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-nekoliko-navzgor-golob-znova-na-repu-lestvice.html|website=24ur.com|accessdate=2025-03-24|language=sl}}</ref> |- | Februar 2025 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''59,0''' | 12,6 | <ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi ostaja nizka, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-ostaja-nizka.html|website=24ur.com|accessdate=2025-02-23|language=sl}}</ref> |- |Januar 2025 | 29,4 | style="background:#ff6363"|'''54,5''' | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi na eni najnižjih točk, SDS krepko pred GS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-vladi-na-eni-najnizjih-tock-sds-krepko-pred-gs.html|website=24ur.com|accessdate=2025-01-26|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2024 | style="border-top-width:3px"|32,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,6''' | style="border-top-width:3px"|15,5 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Podpora vladi nekoliko upadla, najbolj priljubljena političarka Pirc Musarjeva|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_13.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- |November 2024 | 36,3 | style="background:#ff6363"|'''50,2''' | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada krepko odskočila, komu kradejo Demokrati? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-krepko-odskocila-komu-kradejo-demokrati.html|website=24ur.com|accessdate=2024-12-25|language=sl}}</ref> |- | Oktober 2024 | 26,3 | style="background:#ff6363"|'''58,3''' | 15,4 | <ref>{{Navedi splet|title=26,3 odstotka: podpora vladi padla na najnižjo točko doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jkk.html|website=24ur.com|accessdate=2024-10-27|language=sl}}</ref> |- |September 2024 | 31,9 | style="background:#ff6363"|'''52,1''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v vročo politično jesen vstopa s peto najnižjo podporo doslej |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-vroco-politicno-jesen-vstopa-s-peto-najnizjo-podporo-doslej.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''46,6''' | 17,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Kako so politične karte razdeljene pred vročo politično jesenjo? |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kako-so-politicne-karte-razdeljene-pred-vroco-politicno-jesenjo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-25|language=sl}}</ref> |- |Julij 2024 | 36,2 | style="background:#ff6363"|'''51,6''' | 12,2 |<ref>{{Navedi splet|title=SDS ohranja vodstvo pred Svobodo, Levica, NSi in Vesna skoraj izenačene |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_12.html|website=24ur.com|accessdate=2024-08-01|language=sl}}</ref> |- |Junij 2024 | 34,4 | style="background:#ff6363"|'''47,8''' | 17,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Učinek volitev? Svoboda in SDS povečujeta prednost, Vesna med 'prvimi petimi' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ucinek-volitev-svoboda-in-sds-povecujeta-prednost-vesna-med-prvimi-petimi.html|website=24ur.com|accessdate=2024-06-23|language=sl}}</ref> |- |Maj 2024 | 32,8 | style="background:#ff6363"|'''53,4''' | 13,8 |<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda se je približala SDS, Palestina vpliva na priljubljenost politikov |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoboda-se-je-priblizala-sds-palestina-vpliva-na-priljubljenost-politikov.html|website=24ur.com|accessdate=2024-05-27|language=sl}}</ref> |- |April 2024 | 35,3 | style="background:#ff6363"|'''52,0''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada popravila vtis, a med strankami prepričljivo vodi SDS |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-z-najvisjo-podporo-v-zadnjega-pol-leta.html|website=24ur.com|accessdate=2024-04-29|language=sl}}</ref> |- |Marec 2024 | 30,7 | style="background:#ff6363"|'''53,3''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Levica s pol manjšo podporo, prehiteli so jo Pirati, vrnitev SD |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/levica-s-pol-manjso-podporo-prehiteli-so-jo-pirati-vlada-stagnira.html|website=24ur.com|accessdate=2024-03-25|language=sl}}</ref> |- |Februar 2024 | 30,4 | style="background:#ff6363"|'''55,1''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Fajonova na robu političnega preživetja, volivci imajo dovolj 'cincanja' Logarja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/fajonova-na-robu-politicnega-prezivetja-volivci-imajo-dovolj-cincanja-logarja.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-25|language=sl}}</ref> |- |Januar 2024 | 30,8 | style="background:#ff6363"|'''54,8''' | 14,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado podpira manj kot tretjina vprašanih, na vrhu SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-podpira-manj-kot-tretjina-vprasanih-na-vrhu-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2024-01-29|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2023 | style="border-top-width:3px"|34,9 | style="border-top-width:3px; background:#ff6363"|'''51,4''' | style="border-top-width:3px"|13,7 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Premier ustavil politični prosti pad in stabiliziral javno podporo vlade|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/premier-stabiliziral-podporo-svoje-vlade-a-je-jansa-se-vedno-pred-njim.html|website=24ur.com|accessdate=2023-12-30|language=sl}}</ref> |- | November 2023 | 28,4 | style="background:#ff6363"|'''55,4''' | 16,2 | <ref>{{Navedi splet|title=Golob med burno politično jesenjo strmoglavil na lestvici priljubljenosti |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golob-med-burno-politicno-jesenjo-strmoglavil-na-medianini-lestvici-priljubljenosti.html|website=24ur.com|accessdate=2023-11-27|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2023 | 40,4 | style="background:#ff6363"|'''46,9''' | 12,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Padec priljubljenosti vlade in skok za opozicijsko SDS|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/padec-priljubljenosti-vlade-in-skok-za-opozicijsko-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-10-22|language=sl}}</ref> |- |September 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,9''' | 38,9 | 16,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Podpora Golobovi vladi padla na predpoplavne odstotke|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/podpora-golobovi-vladi-padla-na-pred-poplavne-odstotke.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-25|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2023 | style="background:#76dd71"|'''51,7''' | 34,8 | 13,5 |<ref>{{Navedi splet|title=Politične posledice poplav: vlada bolj priljubljena, skok tudi za Janšo in Šarca|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/politicne-posledice-poplav-vlada-bolj-priljubljena-skok-tudi-za-janso-in-sarca.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Julij 2023 | style="background:#76dd71"|'''44,1''' | 41,6 | 14,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlado znova podpira več volivcev, kot ji nasprotuje, SDS in GS tesno skupaj|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlado-znova-podpira-vec-volivcev-kot-ji-nasprotuje-med-strankami-z-najvisjo-podporo-sds.html|website=24ur.com|accessdate=2023-09-21|language=sl}}</ref> |- |Junij 2023 | 43,1 | style="background:#ff6363"|'''46,7''' | 10,2 |<ref>{{Navedi splet|title=Janševa SDS prvič po volitvah prehitela Golobovo Svobodo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/janseva-sds-prvic-po-volitvah-prehitela-golobovo-svobodo.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |Maj 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,4''' | 40,7 | 12,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Logarju padla podpora, po priljubljenosti ga je prehitela Pirc Musarjeva |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/logarju-padla-podpora-po-priljubljenosti-ga-je-prehitela-pirc-musarjeva.html|website=24ur.com|accessdate=2023-07-20|language=sl}}</ref> |- |April 2023 | style="background:#76dd71"|'''45,5''' | 41,9 | 12,6 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ustavila trend padanja podpore|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ustavila-trend-padanja-podpore.html|website=24ur.com|accessdate=2023-04-24|language=sl}}</ref> |- |Marec 2023 | 41,5 | style="background:#ff6363"|'''42,4''' | 16,0 |<ref>{{Navedi splet|title=Golobova vlada prvič z več nasprotniki kot podporniki|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobova-vlada-prvic-z-vec-nasprotniki-kot-podporniki.html|website=24ur.com|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> |- |Februar 2023 | style="background:#76dd71"|'''46,0''' | 40,6 | 13,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada izgublja javno podporo, prvič jo podpira manj kot polovica vprašanih |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-izgublja-javno-podporo-prvic-jo-podpira-manj-kot-polovica-vprasanih.html|website=24ur.com|accessdate=2024-09-22|language=sl}}</ref> |- |Januar 2023 | style="background:#76dd71"|'''50,6''' | 35,5 | 13,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vladi najnižja podpora od lanskih volitev, najbolj priljubljen politik Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vladi-najnizja-podpora-od-lanskih-volitev-najbolj-priljubljen-politik-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-22|language=sl}}</ref> |- | style="border-top-width:3px"|December 2022 | style="border-top-width:3px; background:#76dd71"|'''53,3''' | style="border-top-width:3px"|35,2 | style="border-top-width:3px"|11,4 | style="border-top-width:3px"|<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda še vedno močno vodi, vladi podpora nekoliko padla|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/mediana_11.html|website=24ur.com|accessdate=2022-12-25|language=sl}}</ref> |- | style="background:#8AFF8A"|November 2022 | style="background:#76dd71"|'''59,2''' | style="background:#8AFF8A"|29,0 | style="background:#8AFF8A"|11,8 | style="background:#8AFF8A"|<ref>{{Navedi splet|title=Golobovi vladi rekordna podpora, za Pahorjem najbolj priljubljen Logar|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/golobovi-vladi-rekordna-podpora-za-pahorjem-najbolj-priljubljen-logar.html|website=24ur.com|accessdate=2022-11-28|language=sl}}</ref> |- |Oktober 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 32,2 | 14,7 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada oktobra še vedno z več kot 50-odstotno podporo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-oktobra-se-vedno-z-vec-kot-50-odstotno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2022-10-31|language=sl}}</ref> |- |September 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,9''' | 28,8 | 12,3 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ponovno z rekordno podporo, najbolj priljubljen politik še vedno Golob |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-ponovno-z-rekordno-podporo-najbolj-priljubljen-politik-se-vedno-golob.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Avgust 2022 | style="background:#76dd71"|'''58,4''' | 26,7 | 14,9 |<ref>{{Navedi splet|title=Vlada v politično jesen vstopa z rekordno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/vlada-v-politicno-jesen-vstopa-z-rekordno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Julij 2022 | style="background:#76dd71"|'''51,4''' | 33,5 | 15,1 |<ref>{{Navedi splet|title=Najmočnejša vladna stranka še naprej vodi, najvišja ocena tokrat Bešič Loredanu |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/najmocnejsa-vladna-stranka-se-naprej-vodi-najvisja-ocena-tokrat-besic-loredanu.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |Junij 2022 | style="background:#76dd71"|'''53,1''' | 31,6 | 15,4 |<ref>{{Navedi splet|title=Aktualna ministrska ekipa mandat začenja z več kot 50-odstotno podporo |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/aktualna-ministrska-ekipa-mandat-zacenja-z-vec-kot-polovicno-podporo.html|website=24ur.com|accessdate=2024-02-26|language=sl}}</ref> |- |} == Vrhi koalicije na Brdu pri Kranju == === Prvo srečanje (november 2022) === Poslanci in ministri vladnih strank so se na prvem koalicijskem vrhu sestali 9. novembra 2022. Poudarili so, da so trdni in enotni partnerji. Na srečanju so se seznanili z opravljenim delom, s poudarkom na ukrepih, vezanih na energetsko draginjo. Predsedniki strank so javnosti zagotovili, da so sposobni delovati kot ekipa in bodo tako delovali tudi v prihodnje.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Opravljeno je bilo ogromno delo. Naši ukrepi so bili pravočasni in učinkoviti.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-opravljeno-je-bilo-ogromno-delo-nasi-ukrepi-so-bili-pravocasni-in-ucinkoviti/646726|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Drugo srečanje (januar 2023) === Drugo srečanje koalicije se je odvilo 18. januarja 2023. Tokrat je bila glavna tema razprave zgolj zdravstvena reforma, ostalih petih pa po besedah premierja niso obravnavali, ker bo zdravstvena obsežnejša. Zagotovili so pripravo časovnice sprejemanje nove zakonodaje, ter sprejetje aneksa h koalicijski pogodbi v šestih tednih. Dodali so, da v novi reformi ostaja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, Golob je napovedal celovito digitalizacijo zdravstvene blagajne, poleg naštetega pa so poudarili so še, da bodo z bojem proti korupciji v zdravstvu uspešni.<ref>{{Navedi splet|title="Stanje v zdravstvu je še slabše, kot si kdor koli misli"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stanje-v-zdravstvu-je-se-slabse-kot-si-kdor-koli-misli/654699|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Tretje srečanje (februar 2023) === Tretji vrh koalicije je v ospredje postavil reformo plač v javnem sektorju in novo stanovanjsko politiko. Udeleženci so se na Brdu pri Kranju, dne 1. februarja, med drugim dogovorili, da bo prioriteta ureditev spodnjega dela plačne lestvice. Vsi partnerji so ocenili razpravo za zelo poglobljeno in konstruktivno. Koalicija je postavila določena izhodišča: da ne bo več plač pod minimalno, da bodo plačna razmerja omejena na 1 proti 7 in da država ne bo več posegala v plačni sistem, ta naj bi se razdelil na nove stebre. Plačno reformo so ocenili kot izhodišče za naslednje reforme.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijski-vrh-v-javnem-sektorju-ne-bo-vec-plac-nizjih-od-minimalne/656389|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Četrto srečanje (marec 2023) === Reforma davčnega in šolskega sistema pa sta bila poglavitni temi četrtega vrha koalicije, ta je potekal 14. marca 2023. Spregovorili so o možnosti obdavčitve premoženja, ki bi se osredotočala predvsem na nepremičnine. Predstavili so tudi idejo o poenostavljenem sistemu brez olajšav, na primer regresa ali prevoza na delo, torej o razbremenitvi plač. Podpredsednica vlade Fajon je napovedala, da bodo s strokovno javnostjo in civilno družbo skušali vzpostaviti čim širši dialog in dogovor. Reforma naj bi zagotovila predvsem pravičnejši sistem davkov.<ref>{{Navedi splet|title=Izhodišča davčne reforme: Razbremenitev plač z letom 2024, leta 2025 predviden davek na premoženje|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/izhodisca-davcne-reforme-razbremenitev-plac-z-letom-2024-leta-2025-predviden-davek-na-premozenje/661099|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-03-26|language=sl}}</ref> === Peto srečanje (september 2024) === Vlada se je 12. septembra 2024 skupaj s poslanci koalicijskih strank srečala na petem vrhu koalicije na Brdu pri Kranju. Namen srečanja je bil pregled sprejetih ukrepov in uresničevanja koalicijske pogodbe ter načrt dela za drugo polovico mandata. Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je ocenil, da je bila do tedaj realizirana četrtina koalicijske pogodbe. Kot ključni prioriteti so zbrani zastavili boj za demokracijo in pravno državo ter javno zdravstvo. Trije predsedniki vladnih strank so v izjavi za javnost pohvalili gospodarsko sliko države in odnose v koaliciji ter poudarili zadovoljstvo z dosežki vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Ključni prioriteti sta boj za demokracijo in javno zdravstvo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-prioritete-so-demokracija-javno-zdravstvo-stanovanja-okolje-in-znanost/720764|website=RTVSLO.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Seja Vlade Republike Slovenije in vrh koalicije na Brdu pri Kranju|url=https://www.gov.si/dogodki/2024-09-12-seja-vlade-republike-slovenije-in-vrh-koalicije-na-brdu-pri-kranju/|website=GOV.si|accessdate=2024-09-12|language=sl}}</ref> == Vidnejše odločitve vlade == === Kadrovske menjave === {| class="wikitable sortable" style="text-align:center; width:70%; border:1px #AAAAFF solid" !width="4%" |Služba !width="4%" |Položaj !width="3%" |Ime !width="3%" |Predhodnik |- | rowspan="1" |[[Vlada Republike Slovenije]] |Generalna sekretarka vlade |'''[[Barbara Kolenko Helbl]]''' |[[Janja Garvas Hočevar]] |- | rowspan="1" |[[Policija (Slovenija)|Policija]] |Generalni direktor policije |[[Boštjan Lindav]]<br>'''[[Senad Jušić]] |[[Anton Olaj]] |- | rowspan="1" |[[Urad Vlade Republike Slovenije za komuniciranje|UKOM]] |Direktor (v.d.) |[[Dragan Barbutovski]]<br>'''[[Petra Bezjak Cirman]]''' |[[Uroš Urbanija]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|SOVA]] |Direktor (v.d.) |'''[[Joško Kadivnik]]''' |[[Janez Stušek]] |- | rowspan="1" |[[Finančna uprava Republike Slovenije|FURS]] |Generalni direktor |'''[[Peter Grum]]''' |[[Ivan Simič]] |- | rowspan="1" |[[Slovenska vojska]] |Poveljnik sil SV |'''[[Roman Urbanič]]''' |[[Miha Škerbinc]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni preiskovalni urad|NPU]] |Direktor (v.d.) |'''[[Boštjan Mlačnik]]''' |[[Petra Grah Lazar]] |- | rowspan="1" |[[Nacionalni inštitut za javno zdravje|NIJZ]] |Direktor (v.d.) |'''[[Branko Gabrovec]]''' |[[Milan Krek]] |- |} === Reorganizacija vlade === Potem ko so bili v Uradnem listu objavljeni uradni rezultati trojnega referenduma v nedeljo, 27. novembra 2022, so trije zakoni stopili v veljavo. Med njimi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vladi. S spremembo Zakona o vladi se število ministrstev nekoliko razširi. Iz trenutne ureditve, 14 ministrstev in 3 uradi/službe vlade, ki jih vodijo ministri brez resorja, se vladna ekipa razširi na 19 ministrstev in 1 urad vlade. Nova ministrstva so: Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo; Ministrstvo za solidarno prihodnost; ter Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Od prejšnjega Ministrstva za okolje in prostor se odvajajo delovna področja varovanja okolja ter upravnih postopkov na področju okolja; preimenuje se v Ministrstvo za naravne vire in prostor. Od Ministrstva za izobraževanje se odcepi področje znanosti in inovacij, ki se prestavi na zgoraj omenjeno Ministrstvo za visoko šolstvo. Obstoječe ministrstvo se preimenuje v Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Delovno področje športa iz prejšnjega šolskega ministrstva pa se prestavi na Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport. Ministrstvo za zunanje zadeve se preimenuje v Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve; Služba vlade za digitalno preobrazbo se preimenuje v Ministrstvo za digitalno preobrazbo. Resor kohezije in razvoja postane del preimenovanega Ministrstva za regionalni razvoj in kohezijo.<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša nov Zakon o Vladi Republike Slovenije|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-23-kaj-prinasa-nov-zakon-o-vladi-republike-slovenije/|website=gov.si|accessdate=2022-11-27|language=sl}}</ref> Zaradi reorganizacije vladne ekipe je z uveljavitvijo zakona avtomatsko prenehal mandat štirim ministrom: kohezijskemu [[Aleksander Jevšek|Aleksandru Jevšku]], okoljskemu [[Uroš Brežan|Urošu Brežanu]], ministrici pristojni za digitalno preobrazbo [[Emilija Stojmenova Duh|Emiliji Stojmenovi Duh]] ter ministru za gospodarstvo [[Matjaž Han|Matjažu Hanu]]. Navedeni ministri bodo zopet zaslišani pred matičnim odborom ter nato prisegli v Državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=Kumer in Papič odstopata, četverici ministrov danes prenehala funkcija|url=https://n1info.si/novice/slovenija/kumer-in-papic-odstopata-cetverici-ministrov-bo-jutri-prenehala-funkcija/|website=n1info.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> Dva izmed ministrov, [[Bojan Kumer]] z infrastrukturnega resorja ter [[Igor Papič]] z resorja izobraževanja pa sta zaradi sprememb podala odstopni izjavi. Z izjavama se bo v kratkem seznanil tudi Državni zbor; Kumer bo vodil Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, medtem ko bo Papič postal minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Novo Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bo vodil zdajšnji sekretar Darjo Felda, nova infrastrukturna ministrica bo [[Alenka Bratušek]]. Obeta se še Ministrstvo za solidarno prihodnost, ki pa ga bo vodil [[Simon Maljevac]].<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v državni zbor poslal odstopni izjavi ministrov Papiča in Kumra|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-drzavni-zbor-poslal-odstopni-izjavi-ministrov-papica-in-kumra/652960|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-03|language=sl}}</ref> V ponedeljek, 9. januarja 2023 je premier Robert Golob v Državni zbor poslal listo devetih ministrskih kandidatov. Ti so bili zaslišani še isti teden in vsi uspešno prestali zaslišanja. Uradno je nova vladna ekipa prisegla na redni seji v DZ dne 24. januarja 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob v DZ vložil seznam kandidatov za ministre v reorganizirani vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-v-dz-vlozil-seznam-kandidatov-za-ministre-v-reorganizirani-vladi/653626|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-09|language=sl}}</ref><ref name=":12">{{Navedi splet|title=DZ s 55 glasovi potrdil listo ministrskih kandidatov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-s-55-glasovi-potrdil-listo-ministrskih-kandidatov/655412|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-01-24|language=sl}}</ref> === Infrastruktura === '''Regulacija energentov''' Ob nastopu Golobove vlade so bila pogonska goriva zaradi draginje še pod regulacijo [[14. vlada Republike Slovenije|predhodne vlade]], in sicer [[bencin]] na 1,56 evra, [[dizel]] pa na 1,668 evra na liter.<ref>{{Navedi splet|title=Ponovna regulacija cen goriv: za bencin 1,56 evra, za dizel 1,668 evra na liter|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bo-vlada-spet-regulirala-cene-bencina-odlocitev-naj-bi-padla-se-danes.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref> 15. junija 2022 je predsednik vlade [[Robert Golob]] predstavil nove ukrepe zoper draginjo na področju energetike. Med ukrepi je napovedal regulacijo marž trgovcev na bencinskih servisih zunaj avtocestnega omrežja in sprostitev marž ter cene ob avtocestah.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi draginjski ukrepi bodo zvišali ceno goriva|url=https://www.dnevnik.si/1042991213|website=Dnevnik|accessdate=2022-07-03|archive-date=2022-07-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20220703202101/https://www.dnevnik.si/1042991213|url-status=dead}}</ref> Z novimi ukrepi se je cena 95-oktanskega bencina zvišala na 1,755 evra, dizelskega goriva pa 1,848 evra.<ref>{{Navedi splet|title=Znane so nove cene goriva: koliko bomo po novem odšteli za rezervoar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/cene-goriva-nove/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref> Začetek veljave ukrepov je Golob napovedal za 21. junij 2022, v vmesnih dneh pa se je pojavilo veliko primanjkovanje goriva na bencinskih servisih.<ref>{{Navedi splet|title=Na več bencinskih črpalkah zmanjkalo goriva, nekatere celo začasno zaprli|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ponekod-zmanjkuje-goriva-dobava-zamuja-tudi-zaradi-gnece-na-cestah/|website=N1|date=2022-06-19|accessdate=2022-07-03|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Mnogi niso prišli do goriva, ponekod črpalke kar zaprle vrata|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/v-stevilnih-krajih-po-sloveniji-zmanjkalo-goriva.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-07-03}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pred podražitvijo ponekod zmanjkalo goriva. Petrol: Strah pred pomanjkanjem odveč.|url=https://www.rtvslo.si/gospodarstvo/pred-podrazitvijo-ponekod-zmanjkalo-goriva-petrol-strah-pred-pomanjkanjem-odvec/631504|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-03|language=sl}}</ref> Ponudniki goric so sporočali, da je na servisih goriva zmanjkalo, pojavila pa so se tudi ugibanja, da trgovci goriva ne želijo prodati, saj bi ga lahko po 21. juniju po višji ceni. Potrošniki so namreč sporočali, da so gorivo lahko natočili na točilnih mestih, na katerih je bila oznaka, da je goriva zmanjkalo.<ref>{{Navedi splet|title=VIDEO: Kljub obvestilu, da goriva ni, brez težav tankal {{!}} Sobotainfo.com|url=https://sobotainfo.com/novica/slovenija/video-kljub-obvestilu-da-goriva-ni-brez-tezav-tankal/639452|website=sobotainfo.com|accessdate=2022-07-03|language=sl|last=sobotainfo}}</ref> Ponudniki so se sklicevali na težave z dobavo, gospodarski minister [[Matjaž Han]] pa je odredil inšpekcijski nadzor.<ref>{{Navedi splet|title=Je goriva po bencinskih servis res že zmanjkalo? Inšpektorji so na terenu|url=https://avto-magazin.metropolitan.si/novice/je-goriva-po-bencinskih-servis-res-ze-zmanjkalo-inspektorji-so-na-terenu/|website=Avto-magazin.si|accessdate=2022-07-03|language=en}}</ref> '''Regulacija navftnih derivatov''' Junija 2025 je vlada sprejela URedbo o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov, po kateri je lahko država cene standardnih pogonskih goriv NMB-95 (bencin) in dizla ter kurilnega olja regulirala na becinskih servisih tako na avtocestnem omrežju kot izven njega. Prejšnja uredba je namreč postavljanje cen na črpalkah ob avtocestah prepuščala ponudnikom. Ti so se na novo ureditev odzvali z neodobravanjem, Petrol in Mol sta napovedala pregled svojega poslovanja v Sloveniji, Petrol pa se je nato odločil za zaprtje štirih bencinskih servisov, in sicer v Solčavi, Petrini, Črnem vrhu nad Idrijo in Podkorenu. Vlada je Petrolu očitala, da je za talce vzel prebivalce odročnih krajev, Petrol pa vladi, da ta omejuje že tako močno obdavčene ponudnike naftnih derivatov. Prebivalci omenjenih krajev so večkrat organizirali proteste z apeli obema stranjema, ti sta se z njimi tudi nekajkrat sestali. 15. julija je Petrol sporočil, da bo odpravil zaprtje omenjenih bencinskih servisov. === Izobraževanje === '''Dvig plač pomočnicam vzgojiteljev''' [[Sindikat vzgoje in izobraževanja]] (SVIZ) je zaradi plačnih nesorazmerij napovedal [[Protest|protestni]] shod pomočnikov in pomočnic vzgojiteljev v [[Vrtec|vrtcih]]. Ta naj bi se odvila na soboto, 14. januarja 2023.<ref name=":11">{{Navedi splet|title=Če bo vladni predlog zvišanja plač ustrezen, shoda pomočnic vzgojiteljic ne bo|url=https://n1info.si/novice/slovenija/ce-bo-vladni-predlog-zvisanja-plac-ustrezen-shoda-pomocnic-vzgojiteljic-ne-bo/|website=N1|date=2023-01-04|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI}}</ref> Povprečni plačni razred pomočnic vzgojiteljev je bil namreč pod minimalno plačo. Predstavniki sindikata so z ministrom za izobraževanje, znanost in šport Igorjem Papičem opravili razgovor, na katerem je obljubil dvig plač za tri do štiri plačne razrede.<ref name=":11" /><ref>{{Navedi splet|title=Po napovedi protestnega shoda na pogajanjih o plačah pomočnic vzgojiteljic vendarle napredek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/po-napovedi-protestnega-shoda-na-pogajanjih-o-placah-pomocnic-vzgojiteljic-vendarle-napredek/653116|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Do uradnega dogovora je prišlo 9. januarja 2023, zaradi česar je SVIZ protestni shod odpovedal.<ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/pomocnicam-vzgojiteljic-visje-place/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pomočnicam vzgojiteljic višje plače, sobotnega shoda, kot kaže, ne bo|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbranih-ze-20000-podpisov-v-peticiji-za-dvig-plac-pomocnic-vzgojiteljic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> === Javna uprava === '''Reforma plačnega sistema''' Od nastopa 15. vlade Republike Slovenije je bila plačna reforma ena osrednjih obljub. Vlada in sindikati javnega sektorja so 25. septembra 2024 dosegli dogovor o novem plačnem sistemu, ki je zadeval okoli 190.000 zaposlenih v javnem sektorju. V veljavo je stopil 1. januarja 2025.<ref name=":27">{{Navedi splet|title=Prenova plačnega sistema v javnem sektorju {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/prenova-placnega-sistema-v-javnem-sektorju/|website=Portal GOV.SI|date=2024-12-23|accessdate=2025-01-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada in sindikati uskladili novi plačni zakon: "Strli smo najtrši oreh"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/vlada-in-sindikati-v-podpis-dokumenta-o-usklajenosti-predloga-placnega-zakona/|website=N1|date=2024-09-25|accessdate=2025-01-03|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Med največjimi novostmi je bila nova določitev plačnih razredov. Pred uvedbo je bilo več najnižjih razredov pod minimalno plačo, z novo ureditvijo pa je 1. plačni razred usklajen z minimalno plačo. Nov sistem ima 67 plačnih razredov, razpon med njimi pa znaša 3 odstotke. Ukinjeno je bilo tudi napredovanje v višji plačni razred na podlagi ocen delovne uspešnosti.<ref name=":27" /> Zakon je ob tem vzpostavil pet plačnih stebrov: # plačni steber: funkcionarji, # plačni steber: javni uslužbenci v državnih organih, samoupravnih lokalnih skupnostih, javnih zavodih gasilcev in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v zdravstvu in socialnem varstvu, javnih zavodih s področja obvezne socialne varnosti in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna # plačni steber: javni uslužbenci v raziskovalni dejavnosti, izobraževanju in kulturi in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna, # plačni steber: javni uslužbenci v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih in javni uslužbenci plačne skupine B v teh uporabnikih proračuna.<ref name=":27" /> === Kultura === [[Slika:20. redna seja Vlade Republike Slovenije (52424928798).jpg|sličica|Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]].]] '''Vrnitev Metelkove 6 nevladnim organizacijam''' 29. junija 2022 se je ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] sestala s predstavniki [[Nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] – kulturnih, znanstvenoraziskovalnih in zagovorniških organizacij –, ki so imeli svoje prostore v stavbi na Metelkovi 6. To je ministrstvo pod vodstvom Vaska Simonitija predvidelo obnoviti in v njem urediti dodatne prostore za [[Prirodoslovni muzej Slovenije]], ki se je soočal s prostorsko stisko. Ob tem je ministrstvo pozvalo, da se nevladne organizacije izselijo, kar je naletelo na odpor, ki je privedel do sodnih sporov.<ref>{{Navedi splet|title=Metelkova 6: Nevladniki pozivajo ministrstvo, naj ustavi sodne postopke|url=https://www.rtvslo.si/kultura/drugo/metelkova-6-nevladniki-pozivajo-ministrstvo-naj-ustavi-sodne-postopke/611117|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Nova ministrica Vrečkova je napovedala, da bo ministrstvo postopke v najkrajšem možnem času ustavilo, v obnovljeno stavbo pa se bodo lahko vrnile nevladne organizacije. Ob tem je dejala, da se zaveda prostorske stiske, ki jo ima prirodoslovni muzej.<ref>{{Navedi splet|title=Stanovalci Metelkove 6 ostajajo v svojih prostorih {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-stanovalci-metelkove-6-ostajajo-v-svojih-prostorih/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> '''Novela Zakona o Radioteleviziji Slovenija''' Državni zbor je 14. julija 2022 sprejel novelo Zakona o Radioteleviziji Slovenija. Za je glasovalo 53 poslancev, proti pa jih je bilo 26.<ref name=":4">{{Navedi splet|title=DZ sprejel vladno novelo zakona o RTV Slovenija|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/dz-sprejel-vladno-novelo-zakona-o-rtv-slovenija/634222|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-18|language=sl}}</ref> Ministrica za kulturo [[Asta Vrečko]] je ob dejala: ''"Predlog zakona celostno obravnava umik politike iz upravljanja in vodenja RTV Slovenija. Novi zakon vrača vso avtonomijo zaposlenim na RTV Slovenija in civilni družbi. Namen novega zakona je spremeniti sedanji način upravljanja tako, da se onemogoči politično podrejanje pri kadrovskih in uredniških odločitvah in vrne RTV javnosti in zaposlenim.''" Novela predvideva združitev programskega in nadzornega sveta RTV Slovenija v enotno telo, ki bi ga sestavljalo 17 članov, noben pa ne bi bil imenovan s strani državnega zbora. Šest članov bi iz svojih vrst izbrali zaposleni, 11 članov pa bi na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, [[Predsednik Republike Slovenije|predsednik države]], [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti]], Nacionalni svet za kulturo, [[Olimpijski komite Slovenije]], [[informacijski pooblaščenec]], Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, [[Varuh človekovih pravic Republike Slovenije|varuh človekovih pravic]] in [[Nacionalni svet invalidskih organizacij]].<ref name=":4" /> Ob enem bi se ustanovilo poslansko telo finančni svet, namesto generalnega direktorja pa bi zavod vodilo štiri člansko vodstvo.<ref name=":4" /> '''Združitev MNZS in muzeja osamosvojitve''' 21. oktobra 2022 je ministrstvo za kulturo sporočilo, da začenja s postopkom združitve [[Muzej novejše zgodovine Slovenije|Muzeja novejše zgodovine Slovenije]] in [[Muzej slovenske osamosvojitve|Muzeja slovenske osamosvojitve]] v nov javni zavod oziroma v nov [[muzej]].<ref name=":6">{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: "Muzej slovenske osamosvojitve se združuje z drugim muzejem, ne pa ukinja"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-z-drugim-muzejem-ne-pa-ukinja/644926|website=rtvslo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Muzeja slovenske osamosvojitve ne bo več|url=https://www.delo.si/kultura/razno/muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2022-11-19|language=sl-si}}</ref> Muzej osamosvojitve je bil ustanovljen v času [[14. vlada Republike Slovenije|14. vlade Republike Slovenije]], prostori pa so mu bili zagotovljeni na Poljanski cesti 40. Kot glavni razlog za združitev muzejev je ministrstvo navedlo, da bo to okrepilo tudi raziskovanje obdobja slovenske osamosvojitve. Ministrica [[Asta Vrečko]] je ob tem dejala: ''"Ustanovitev Muzeja slovenske osamosvojitve je bil ideološki projekt prejšnje vlade. Z združitvijo obeh institucij se zasleduje argument strokovne in muzejske javnosti, da se sodobne in novejše zgodovine ne sme ločevati."''<ref>{{Navedi splet|title=Združitev Muzeja novejše zgodovine Slovenije in Muzeja slovenske osamosvojitve {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-10-21-zdruzitev-muzeja-novejse-zgodovine-slovenije-in-muzeja-slovenske-osamosvojitve/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-11-19|language=sl}}</ref> Na odločitev ministrstva se je opozicijska Slovenska demokratska stranka odzvala z zahtevo po sklicu izredne seje [[Odbor za kulturo Državnega zbora Republike Slovenije|državnozborskega odbora za kulturo]]. Po njihovo je ministrica s tem pokazala podcenjujoč in zavržen odnos do ključnih trenutkov v času nastanka države. Do odločitve ministrice so bili kritični tudi v nekaterih veteranskih organizacijah, protest je izrazilo tudi [[Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve]].<ref name=":6" /><ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Vrečko: Muzej slovenske osamosvojitve se združuje in ne ukinja|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/ministrica-vrecko-muzej-slovenske-osamosvojitve-se-zdruzuje-in-ne-ukinja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-11-19}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pri Muzeju slovenske osamosvojitve gre za naše dostojanstvo in nacionalni spomin|url=https://www.domovina.je/pri-muzeju-slovenske-osamosvojitve-gre-za-nase-dostojanstvo-in-nacionalni-spomin/|website=Domovina|date=2022-11-13|accessdate=2022-11-19|language=sl-SI|first=Gostujoči|last=avtor}}</ref> 19. januarja 2023 je vlada s sklepom ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, ki je združil Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada združila Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-20-vlada-zdruzila-muzej-slovenske-osamosvojitve-in-muzej-novejse-zgodovine-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada je ustanovila nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije|url=https://www.rtvslo.si/kultura/dediscina/vlada-je-ustanovila-nov-javni-zavod-muzej-novejse-in-sodobne-zgodovine-slovenije/654937|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Novi muzej pomeni tudi novo vodstvo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-odlocila-muzeja-slovenske-osamosvojitve-ne-bo-vec/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref> === Kmetijstvo === ==== Ustanovitev Strateškega sveta za prehrano ==== Konec decembra 2022 je vlada ustanovila nov Strateški svet za prehrano pod vodstvom Nataše Fidler Mis. Svet razpravlja o nacionalnih prehranskih smernicah, trajnostni pridelavi, nadgradnjah na področju prehranske politike, ukrepih za zmanjšanje količine zavržene hrane in drugih s tem povezanih temah. 10. januarja je bil seznam članov dopolnjen oz. posodobljen. Med drugim ga sestavljajo strokovni direktor NIJZ [[Ivan Eržen]], specialist kardiologije Zlatko Fras, agrarni ekonomist Aleš Kuhar, farmacevt [[Samo Kreft]] in drugi.<ref>{{Navedi splet|title=Ustanovljen Strateški svet za prehrano|url=https://www.gov.si/novice/2022-12-21-ustanovljen-strateski-svet-za-prehrano/|website=www.gov.si|accessdate=2023-01-08}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Znani člani strateškega sveta za prehrano|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/znani-clani-strateskega-sveta-za-prehrano.html|website=24ur.com|accessdate=2023-01-08}}</ref> === Notranje zadeve === '''Prekrški in globe, izrečene zaradi kršenja covidnih odlokov'''[[Slika:3. redna seja vlade 01.jpg|sličica|3. seja vlade]]Na seji vlade 9. junija 2022 je vlada sprejela dva sklepa: prvi je ta, da se do konca avgusta pripravi analiza pravnih podlag, ki so bile uporabljene v postopkih proti kršiteljem covidnih ukrepov. Drugi sklep pa se nanaša na prenehanje veljavnosti odločitev glede tožb za povrnitev stroškov policiji na neprijavljenih shodih.<ref>{{Navedi splet|title=Na čelu Fursa Peter Grum, tožbe za povrnitev stroškov Policiji umaknjene|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/simica-naj-bi-na-celu-fursa-zamenjal-peter-grum.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-09|language=sl}}</ref> '''Odstranitev ograje na meji s Hrvaško''' Na 7. redni seji vlade, 8. julija 2022, so ministri odločili, da bo Slovenija na meji z Republiko Hrvaško odstranila ograjo, ki je bila tam postavljena za nadziranje nelegalnih migracij. Ograja naj ne bi bila učinkovita pri zajezitvi migracij.<ref name=":25">{{Navedi splet|title='Velik dan za kraje ob južni meji': začelo se je odstranjevanje panelne ograje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zacelo-se-je-odstranjevanje-panelne-ograje-na-meji.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-09-09|language=sl}}</ref> Za odstranitev so določili [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]], medtem ko bo [[Policija (Slovenija)|Policija]] po odstranitvi zadolžena za varovanje državne meje.<ref>{{Navedi splet|title=7. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-07-08-7-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Na meji s Hrvaško bodo začeli odstranjevati žico|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/na-meji-s-hrvasko-bodo-zaceli-odstranjevati-zico/633655|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-08|language=sl}}</ref> V prvi polovici leta 2023 se je število prestopov državne meje znova povečalo. Policija je zabeležila 36.137 nezakonitih prestopov meje, v enakem obdobju leta 2022 pa 13.601.<ref>{{Navedi splet|title=Golob o migracijah: To je na ekstremni desnici priljubljena tema za strašenje ljudi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-o-migracijah-to-je-na-ekstremni-desnici-priljubljena-tema-za-strasenje-ljudi/681738|website=rtvslo.si|accessdate=2023-09-18|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Na prvi septembrski seji je predsednik vlade [[Robert Golob]] prejel poslansko vprašanje iz opozicije, kaj bo vlada storila, da zaščiti lokalno prebivalstvo na južni meji. Golob je ponovil, da ograja na meji ni učinkovita, saj da so bili prestopi številčni tudi v krajih, kjer panelna ograja ali žica še stojita.<ref name=":20">{{Navedi splet|title=Golob o povečanju števila prebežnikov: Gre za enega največjih izzivov celotne EU|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-bodo-goloba-povprasali-o-ukrepih-po-poplavah-kaj-jim-bo-odgovoril/|website=N1|date=2023-09-18|accessdate=2023-09-18|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Golob se je zavzel za skupne patrulje ter reševanje težave na nivoju Evropske unije v izvornih državah migracij.<ref>{{Navedi splet|title=STA: Golob: S problematiko nezakonitih migracij se Evropska unija ukvarja v izvornih državah|url=https://www.sta.si/3214959/golob-s-problematiko-nezakonitih-migracij-se-evropska-unija-ukvarja-v-izvornih-drzavah|website=www.sta.si|accessdate=2023-09-18}}</ref> Opozicija je predsedniku vlade očitala, da se ne zaveda realnosti na terenu.<ref name=":20" /> Z odstranjevanje žice na južni meji je Slovenska vojska začela julija leta 2022, odstranjena naj bi bila do konca leta, a se to ni zgodilo. 16. maja 2023 se je začelo še odstranjevanje panelnih ograj, za kar je vlada pogodbo podpisala s podjetjem Minis, ki jo je tudi postavilo.<ref name=":26">{{Navedi splet|title=Poleg žične ograje so na meji s Hrvaško začeli odstranjevati tudi panelno ograjo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/poleg-zicne-ograje-so-na-meji-s-hrvasko-zaceli-odstranjevati-tudi-panelno-ograjo/668293|website=rtvslo.si|accessdate=2024-09-09|language=sl|first=Dejan Ladika, TV|last=Slovenija}}</ref><ref name=":25" /> Minister za notranje zadeve [[Boštjan Poklukar]] je 16. maja 2023 napovedal, da bo 143 kilometrov panelne ograje in 60 kilometrov žice odstranjenih v letu dni.<ref name=":26" /> === Obramba === [[Levica (politična stranka)|Levica]], [[Socialni demokrati]] ter [[Lista Marjana Šarca]] in [[Stranka Alenke Bratušek]], ki sta se kasneje pripojila h [[Gibanje Svoboda|Gibanju Svoboda]], [[Marjan Šarec]] pa je postal tudi obrambni minister, pa so v času [[14. vlada Republike Slovenije|tretje Janševe vlade]] nasprotovale predlogu zakona o investicijah v [[Slovenska vojska|Slovensko vojsko]] od 2021 do 2027, težkemu 780 milijonov evrov.<ref>{{Navedi splet|title=Prva zelena luč za 780-milijonske investicije v Slovenski vojski|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prva-zelena-luc-za-780-milijonske-investicije-v-slovenski-vojski/535099|website=RTVSLO.si|accessdate=2020-10-27|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026 (ZZSISV26)|url=http://pisrs.si/|website=pisrs|accessdate=2022-05-09}}</ref> Levica se je kot stranka čez svojo zgodovino zavzemala tudi za izstop [[Slovenija|Slovenije]] iz zveze [[NATO]] in njegovi nadaljnji širitvi, a je ob podpisu koalicijske pogodbe dejala, da s tem ne bo pogojevala svojega vstopa ali delovanja v vladi, kar pa se je v preteklosti že zgodilo.<ref>{{Navedi splet|title=Levica bo vstop v koalicijo pogojevala z referendumom za izstop iz Nata|url=https://www.dnevnik.si/1042824426|website=Dnevnik|accessdate=2022-06-30|archive-date=2023-03-14|archive-url=https://web.archive.org/web/20230314011142/https://www.dnevnik.si/1042824426|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Levica proti širitvi Nata na Finsko in Švedsko, na vladi in odboru preglasovana|url=https://n1info.si/novice/slovenija/levica-proti-siritvi-nata-na-finsko-in-svedsko-na-vladi-in-odboru-preglasovana/|website=N1|date=2022-06-29|accessdate=2022-06-30|language=sl-SI}}</ref> Golobova koalicija se je že pred imenovanjem izrekla proti pogodbi za nakup oklepnikov v vrednosti 343,4 milijona evrov, ki jo je predhodni obrambni minister [[Matej Tonin]] podpisal nekaj dni pred nastopom Golobove vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Tonin prepričan, da je podpis pogodbe za nakup vojaške opreme nujen|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/tonin-preprican-da-je-podpis-pogodbe-za-nakup-vojaske-opreme-nujen.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-05-09|last=Gregorc|first=Marko}}</ref><ref name=":3">{{Navedi splet|title=Toninu se mudi s podpisom pogodbe, Golob ga je pozval, naj se vzdrži|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/vlada-namerava-za-45-oklepnikov-tipa-boxer-odsteti-3434-milijona-evrov/|website=www.delo.si|accessdate=2022-05-09|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Podpis pogodbe o nakupu osemkolesnikov bi se lahko zavlekel v maj|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/podpis-pogodbe-o-nakupu-osemkolesnikov-bi-se-lahko-zavlekel-v-maj/625641|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-05-09|language=sl}}</ref> Obrambni minister je po srečanju obrambnih ministrov zveze NATO 16. junija 2022 zatrdil, da Slovenija sredstev za obrambo ne bo manjšala in da ostaja zvesta zavezi po oblikovanju srednje bojne bataljonske skupine.<ref>{{Navedi splet|title=Šarec: Zaveze Natu ostajajo, revizija nakupa boxerjev poteka|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sarec-zaveze-natu-ostajajo-revizija-nakupa-boxerjev-poteka.html|website=www.24ur.com|accessdate=2022-06-30}}</ref> Robert Golob se je med 28. in 30. junijem 2022 udeležil vrha zveze [[NATO]] v [[Madrid|Madridu]] in dejal, da bo vlada v pol leta pripravila načrt o izpolnjevanju Natovih zavez glede izdatkov za obrambo.<ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob na vrhu zveze Nato v Madridu {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-29-predsednik-vlade-robert-golob-na-vrhu-zveze-nato-v-madridu-103034/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik vlade Robert Golob se udeležuje zasedanja Nata {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2022-06-28-predsednik-vlade-robert-golob-se-udelezuje-zasedanja-nata/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Golob: Časovnico višanja izdatkov za obrambo bo treba pospešiti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-casovnico-visanja-izdatkov-za-obrambo-bo-treba-pospesiti/632588|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-06-30|language=sl}}</ref> Z njim bi Slovenija predvidela povišanje izdatkov za vojsko na dva odstotka. Golob je dejal, da bi cilj, ki je bil v prejšnjih vladah določen na leto 2030, poskusili doseči prej.<ref name=":1" /> Zveza NATO je minimum dveh odstotkov za obrambo potrdila na vrhu v [[Vilna|Vilni]], 11. in 12. julija 2023.<ref>{{Navedi splet|title=Ukrajini povabilo, ko bodo članice enotne. Dva odstotka BDP-ja po novem minimum.|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/ukrajini-povabilo-ko-bodo-clanice-enotne-dva-odstotka-bdp-ja-po-novem-minimum/674720|website=rtvslo.si|accessdate=2023-07-15|language=sl|first=B. V. , J.|last=R}}</ref> [[Slika:Vrh Nata v Washingtonu s slovesnostjo ob 75. obletnici Severnoatlantskega zavezništva (53848410200).jpg|sličica|Golob in finski predsednik [[Alexander Stubb|Stubb]] ob robu srečanja zveze NATO (junij 2024)]] Predsednik vlade Robert Golob je junija 2024 napovedal nakup osemkolesnikov finske Patrie. Nakup naj bi po njegovi napovedi potekal neposredno med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Finske, kar naj bi omogočilo transparentnost.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob napovedal nakup osemkolesnikov patria; Janša potezo označil za "ironijo zgodovine"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/premier-golob-napovedal-nakup-osemkolesnikov-patria-jansa-potezo-oznacil-za-ironijo-zgodovine/714459|website=rtvslo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Namesto boxerjev bomo predvidoma kupili osemkolesnike patria|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/namesto-boxerjev-bomo-predvidoma-kupili-patrie|website=www.delo.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tako je Golobovo napoved o nakupu osemkolesnikov Patria označil Janša|url=https://www.planet-tv.si/clanek/tako-je-golobovo-napoved-o-nakupu-osemkolesnikov-patria-oznacil-jansa/|website=www.planet-tv.si|accessdate=2024-07-29|language=sl}}</ref> ==== Resničnostna oddaja Vojak v akciji ==== 31. avgusta 2023 je [[Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije]] objavilo razpis za dokumentarno realistično serijo Vojak v akciji.<ref name=":23">{{Navedi splet|title=Uradni list RS - Portal javnih naročil: Storitve: DOKUMENTARNA REALISTIČNA SERIJA|url=https://www.enarocanje.si/Obrazci/?id_obrazec=490221|website=www.enarocanje.si|accessdate=2023-10-23}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Serija z desetimi epizodami bi bila predvajana v jeseni 2024, med tekmovalci pa bi zmagal "najbolj pripravljen, usposobljen, iznajdljiv, trden in discipliniran vojak".<ref name=":23" /> Ministrstvo je zapisalo, da želi s projektom spodbuditi zanimanje za vojaški poklic in promovirati zaposlovanje v [[Slovenska vojska|Slovenski vojski]].<ref>{{Navedi splet|title=Resničnostni šov, ki naj bi mlade navdušil za vojaški poklic|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/resnicnostni-sov-ki-naj-bi-mlade-navdusil-za-vojaski-poklic.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-23}}</ref> Na razpis sta prejeli dve ponudbi; prva v vrednosti 777 tisoč evrov in druga v vrednosti 1,9 milijona evrov, obe z vštetim davkom na dodano vrednost.<ref>{{Navedi splet|title=Kok zanika obtožbe, da je v dogovoru s prijateljem oddal nepopolno prijavo s pol manjšim zneskom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kok-zanika-obtozbe-da-je-v-dogovoru-s-prijateljem-oddal-nepopolno-prijavo-s-pol-manjsim-zneskom/685643|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Helena Ponudič, TV|last=Slovenija}}</ref> Ker prva ponudba ni imela zadostnih dokazov, je komisija izbrala drugo.<ref>{{Navedi splet|title=Dva milijona evrov za vojaški resničnostni šov: Zakaj je za MORS projekt med prioritetami in kako ga bodo financirali?|url=https://vecer.com/slovenija/dva-milijona-evrov-za-vojaski-resnicnostni-sov-zakaj-je-za-mors-projekt-med-prioritetami-in-kako-ga-bodo-financirali-10342486|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=MORS bo dal 2 milijona evrov za snemanje resničnostnega šova Vojak v akciji|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/mors-bo-dal-2-milijona-evrov-za-snemanje-resnicnostnega-sova-vojak-v-akciji/685334|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Izbrano podjetje akademija Ris je pismo o nameri za vojaški resničnostni šov podpisalo s slovensko televizijsko postajo [[POP TV|Pop TV]], ki pa dokončne odločitve o predvajanju še ni sprejela.<ref>{{Navedi splet|title=Na Pop TV potrdili: Podpisali smo pismo o nameri za vojaški resničnostni šov. Odzval se je tudi Šarec|url=https://vecer.com/slovenija/na-pop-tv-potrdili-podpisali-smo-pismo-o-nameri-za-vojaski-resnicnostni-sov-odzval-se-je-tudi-sarec-10342552|website=vecer.com|accessdate=2023-10-23|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Podpisali smo pismo o nameri, o predvajanju šova pa bi šele razmislili"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/pop-tv-podpisali-smo-pismo-o-nameri-o-predvajanju-sova-bi-se-razmislili/|website=N1|date=2023-10-19|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> Mediji so ob tem objavili, da izbrano podjetje nima prihodkov in zaposlenih, račun pa je odprlo mesec dni pred objavo razpisa. Podjetje vodi nekdanji član Enote za specialno delovanje [[Luka Zorenč]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec po vojake z resničnostnim šovom: je na razpisu izbrano podjetje sporno?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/sarec-po-vojake-z-resnicnostnim-sovom-je-na-razpisu-izbrano-podjetje-sporno/|website=N1|date=2023-10-18|accessdate=2023-10-23|language=sl-SI|last=N1}}</ref> [[Poslanska skupina Nove Slovenije|Poslanska skupina opozicijske stranke]] [[Nova Slovenija]] je zahtevala sklic nujne seje državnozborske [[Komisija za nadzor javnih financ Državnega zbora Republike Slovenije|komisije za nadzor javnih financ]].<ref>{{Navedi splet|title=STA: Zaradi vojaškega resničnostnega šova sklicana nujna seja komisije DZ za nadzor javnih financ|url=https://www.sta.si/3226895/zaradi-vojaskega-resnicnostnega-sova-sklicana-nujna-seja-komisije-dz-za-nadzor-javnih-financ|website=www.sta.si|accessdate=2023-10-23}}</ref> Ta je na [[Komisija za preprečevanje korupcije|Komisijo za preprečevanje korupcije]] naslovila poziv, da razišče sum [[Korupcija|korupcije]] in kršitve integritete. Obrambni minister Matjan Šarec je zavrnil očitke in projekt opravičil s pridobivanjem novih kadrov za vojsko. Opozicija je ministru očitala tudi razsipavanje z denarjem v času [[Poplave v Sloveniji (2023)|sanacije po poplavah]].<ref>{{Navedi splet|title=Šarec zavrnil očitke: Želimo gledano oddajo, ki bo vojski dvigovala ugled|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sarec-zavrnil-ocitke-zelimo-gledano-oddajo-ki-bo-vojski-dvigovala-ugled/685521|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> Visokim stroškom projekta je nasprotoval tudi vojaški sindikat, zaradi domnevne korupcije pa se je naproti Šarcu postavila tudi poslanka Gibanja Svoboda [[Mojca Šetinc Pašek]].<ref>{{Navedi splet|title=Morsov razpis naletel na očitke sindikata vojakov, proti odločitvi Šarca tudi Šetinc Pašek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/morsov-razpis-naletel-na-ocitke-sindikata-vojakov-proti-odlocitvi-sarca-tudi-setinc-pasek/685470|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-23|language=sl|first=K.|last=T}}</ref> === Pravosodje === ==== Dodatek k plači sodnikov ==== 10. januarja 2023 je predsednik vlade [[Robert Golob]] a občnem zboru [[Slovensko sodniško društvo|Slovenskega sodniškega društva]] napovedal reformo plačnega sistema sodnikov, do takrat pa obljubil dodatek v vrednosti 600 evrov bruto k plačam sodnikov. Pripadal bi funkcionarjem sodne oblasti, ki so sodniki, in funkcionarjem državnega tožilstva.<ref name=":13">{{Navedi splet|title=59. dopisna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-30-59-dopisna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> Vlada je pripravila predlog zakona o začasnem dodatku pravosodnim funkcionarjem, v zakonodajni postopek pa ga vložila po nujnem postopku.<ref name=":13" /> Zakonodajnopravna služba državnega zbora je k predlogu podala mnenje, da bi višina plače z novim dodatkom dela pravosodnih funkcionarjev presegla višino plače najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti, med drugim predsednika republike, predsednika državnega zbora, predsednika vlade, ministrov ter predsednika in sodnikov ustavnega sodišča.<ref name=":14">{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka za sodnike in tožilce|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-umaknila-predlog-o-600-evrih-dodatka-za-sodnike-in-tozilce/656568|website=rtvslo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref> 2. februarja 2023 je vlada predlog umaknila iz procedure v državnem zboru.<ref>{{Navedi splet|title=35. redna seja Vlade Republike Slovenije {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2023-02-02-35-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Umaknili predlog o 600 evrih dodatka k plačam sodnikov in tožilcev|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/neustavnost-predloga-o-600-evrov-dodatka-k-placam-sodnikov-in-tozilcev/|website=www.delo.si|accessdate=2023-02-05|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Vlada umaknila predlog o 600 evrih dodatka sodnikom in tožilcem|url=https://siol.net/novice/slovenija/vlada-umaknila-dodatke-sodnikov-in-drzavnih-tozilcev-598391|website=siol.net|accessdate=2023-02-05|language=sl}}</ref><ref name=":14" /> Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je pojasnila, da je razlog v opozorilu zakonodajnopravne službe državnega zbora.<ref name=":14" /> [[Ustavno sodišče Republike Slovenije|Ustavnega sodišča Republike Slovenije]] je junija 2023 ugotovilo neskladje v plačah sodnikov napram plačam poslancev in zakonodajalcu naložilo ureditev zakonodaje v šestih mesecih.<ref>{{Navedi splet|title=Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-772/21 z dne 1. 6. 2023 – Ustavno sodišče Republike Slovenije|url=https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|website=www.us-rs.si|accessdate=2024-01-04|archive-date=2024-01-04|archive-url=https://web.archive.org/web/20240104190507/https://www.us-rs.si/odlocba-ustavnega-sodisca-st-u-i-772-21-z-dne-1-6-2023/|url-status=dead}}</ref> Pravosodno ministrstvo je decembra 2023 pripravilo predlog povišanja plač za tisoč evrov bruto, a je ministrica [[Dominika Švarc Pipan]] ocenila, da predlog ne uživa podpore vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Ministrica Dominika Švarc Pipan bi sodnikom dvignila plače za tisoč evrov bruto na mesec|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ministrica-dominika-svarc-pipan-bi-sodnikom-dvignila-place-za-tisoc-evrov-bruto-na-mesec/692077|website=rtvslo.si|accessdate=2024-01-04|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 4. januarja 2024 je [[Slovensko sodniško društvo]] zaradi neuresničitve odločbe ustavnega sodišča ministrico Švarc Pipan in predsednika vlade [[Robert Golob|Roberta Goloba]] pozvalo k odstopu.<ref name=":02" /> Istega dne je odstop z mesta državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje podala [[Valerija Jelen Kosi]], ki je v odstopni izjavi zapisala, da je bilo ministrstvu ''"Izrecno odsvetovano (prepovedano?), da se ukvarja s problematiko sodniških plač, ker je to pristojnost Ministrstva za javno upravo."''<ref>{{Navedi splet|title=Državna sekretarka protestno odstopila {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/odstop-drzavne-sekretarke-je-razlog-nespostovanje-ustavne-odlocbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-01-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Protest sodnikov: Celo vrhovni sodnik prejme manj kot najslabše plačani poslanec|url=https://n1info.si/novice/slovenija/protest-tozilcev-in-sodnikov-zaradi-nizkih-plac-bodo-prekinili-delo/|website=N1|date=2024-01-04|accessdate=2024-01-04|language=sl-SI|first=STA|last=N1}}</ref> Sodniško društvo je ob tem napovedalo okrnjeno delo sodnikov med 10. in 24. januarjem 2024.<ref name=":02" /> ==== Pravosodna reforma ==== 15. maja 2025 je vlada potrdila pravosodno reformo: zakon o sodiščih, nov zakon o sodnikih, novelo zakona o sodnem svetu in novelo zakona o državnem tožilstvu. Sveženj je med drugim vključeval skrajšanje mandata predsednika sodišča iz šest na pet let z možnostjo samo enkratne ponovitve na istem sodišču, ukinitev okrajnih in okrožnih sodišč v Republiki Sloveniji.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada potrdila ukinitev okrajnih sodišč v začetku leta 2027|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-potrdila-ukinitev-okrajnih-sodisc-v-zacetku-leta-2027/745785|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Pravosodna reforma bo združila okrajna in okrožna sodišča. Katič: Zapira se deset okrajnih sodišč.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pravosodna-reforma-bo-zdruzila-okrajna-in-okrozna-sodisca-katic-zapira-se-deset-okrajnih-sodisc/759957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-01-06|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Reforma sodstva: obeta se ukinitev okrajnih sodišč|url=https://n1info.si/novice/slovenija/reforma-sodstva-obeta-se-ukinitev-okrajnih-sodisc/|website=N1|date=2025-05-15|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> === Sociala === ==== Dolgotrajna oskrba ==== En osrednjih ciljev vlade je bila tudi preureditev sistema dolgotrajne oskrbe, ki je bila v pristojnosti ministrstva za solidarno prihodnost. Za dolgotrajno oskrbo je bil od 1. julija 2025 uveden nov davek, a sistem kljub temu ni zaživel, zato so se pojavili dvomi, če bo denar sploh porabljen namensko.<ref>{{Citat|title=Izrael in Hamas dosegla dogovor za izvedbo prvega dela premirja v Gazi|url=https://prvi.rtvslo.si/podkast/jutranja-kronika/44/175165287|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Centri za socialno delo so bili kritični, da ministrstvo tudi ni zagotovilo ustreznega informacijskega sistema za dodeljevanje pravice do oskrbe na domu, zaradi česar so morali odločbe izdajati na roke. V prvih štirih mesecih so bile tako izdanih le tri odločbe.<ref>{{Navedi splet|title=Do zdaj izdali tri odločbe o dolgotrajni oskrbi na domu – na Koroškem in v Posavju|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/do-zdaj-izdali-tri-odlocbe-o-dolgotrajni-oskrbi-na-domu-na-koroskem-in-v-posavju/759630|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=A.|last=S}}</ref> Ker sistem ni zaživel skladno z obljubami, je SDS predlagala opustitev plačevanja prispevka, z NSi pa je zoper ministra [[Simon Maljevac|Simona Maljevca]] vložila tudi interpelacijo, ki pa ni uspela.<ref>{{Navedi splet|title=Maljevac v odgovoru na interpelacijo očitke zavrača kot neutemeljene. Vlada odgovor podprla.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/maljevac-v-odgovoru-na-interpelacijo-ocitke-zavraca-kot-neutemeljene-vlada-odgovor-podprla/759535|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=NSi in SDS z interpelacijo nad ministra Simona Maljevca: "Ničesar, kar je napovedal, ni izpolnil"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/nsi-in-sds-z-interpelacijo-nad-ministra-simona-maljevca-nicesar-kar-je-napovedal-ni-izpolnil/756738|website=rtvslo.si|accessdate=2025-10-09|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> === Zdravstvo === [[Slika:Novinarska konferenca ministrstvo za zdravje (52197807424).jpg|sličica|Minister za zdravje [[Danijel Bešič Loredan]].]] '''Spremembe sklepa o ustanovitvi NIJZ''' Vlada je 7. junija 2022 na dopisni seji spremenila sklep o ustanovitvi [[NIJZ]], s katerim je po novem predvideno, da do imenovanja strokovnega direktorja naloge le-tega opravlja v.d., in ne več generalni direktor NIJZ, ki je trenutno Milan Krek.<ref>{{Navedi splet|title=Nove spremembe na NIJZ, v nadzorni svet Elesa imenovan Kostrevec |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nove-spremembe-na-nijz-v-nadzorni-svet-elesa-imenovan-kostrevec.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Krek sicer navaja, da s strani novega ministra [[Danijel Bešič Loredan|Danijela Bešiča Loredana]] že dlje časa dobiva pritiske glede odstopa s položaja, vendar sodeč po njegovih navedbah, odstopil ne bo.<ref>{{Navedi splet|title='Moj šef je svet zavoda in ne minister in ne predsednik vlade' |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/moj-sef-je-svet-zavoda-in-ne-minister-in-ne-predsednik-vlade.html|website=24ur.com|accessdate=2022-06-07|language=sl}}</ref> Milan Krek je 30. junija 2022 odstopil s položaja, kot je navedel, po ''mesecu neznosnih političnih pritiskov''. Svet NIJZ se je z odstopno izjavo seznanil in za v. d. direktorja imenoval [[Branko Gabrovec|Branka Gabrovca]].<ref>{{Navedi splet|title=Krek odstopil "po mesecu neznosnih političnih pritiskov". V. d. direktorja postal Branko Gabrovec. |url=https://www.rtvslo.si/zdravje/krek-odstopil-po-mesecu-neznosnih-politicnih-pritiskov-v-d-direktorja-postal-branko-gabrovec/632735|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> '''Strokovna posvetovalna skupina NIJZ''' Na novinarski konferenci dne 27. junija 2022 je bila predstavljena nova strokovna posvetovalna skupina NIJZ-ja za [[Covid-19]]. Vodil jo bo epidemiolog [[Mario Fafangel (ml.)|Mario Fafangel]], njegova namestnica bo nekdanja ministrica za zdravje [[Alenka Trop Skaza]], med člani pa so med drugim še antropolog [[Dan Podjed]], matematik Janez Žibert, infektologinja Tatjana Lejko Zupanc, komunikolog Mitja Vrdelja ter imunolog [[Alojz Ihan]]. Skupina bo ukrepe tehtala na podlagi treh scenarijev. Fafangel je poudaril, da bo med ukrepi odločal vsak posameznik sam, zdravstveni minister [[Danijel Bešič Loredan]] pa še enkrat zagotovil, da obveznega cepljenja ne bo.<ref>{{Navedi splet|title=Nova posvetovalna skupina bo o ukrepih tehtala na podlagi treh scenarijev |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/nova-posvetovalna-skupina-bo-o-priporocilih-in-ukrepih-tehtala-na-podlagi-treh-scenarijev.html|website=24ur.com|accessdate=2022-07-01|language=sl}}</ref> ==== Novela Zakona o nalezljivih boleznih ==== Poslanci koalicijskih strank s prvopodpisano [[Janja Sluga|Janjo Sluga]] so v parlamentarno proceduro vložili novelo Zakona o nalezljivih boleznih, s čimer so po njihovih besedah želeli preprečiti samovoljo vlad ob morebitnih epidemijah in odpraviti ugotovljene neustavnosti v takratnem zakonu iz leta 1995.<ref>{{Navedi splet|title=Gibanje Svoboda: Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih preprečuje samovoljo vlad|url=https://www.rtvslo.si/zdravje/gibanje-svoboda-predlog-novele-zakona-o-nalezljivih-boleznih-preprecuje-samovoljo-vlad/631629|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref><ref name=":2">{{Navedi splet|title=To so globe, ki jih predvideva novi zakon o nalezljivih boleznih|url=https://siol.net/novice/slovenija/to-so-globe-ki-jih-predvideva-novi-znb-582187|website=siol.net|accessdate=2022-07-07|language=sl}}</ref> Vsebino novele zakona je pripravila [[Pravna mreža za varstvo demokracije]], ministrstva in poslanske skupine so dodale le manjše korekture. Z novelo se ne predvideva zapiranja šol ali nošnje mask med poukom, prav tako ni predvideno obvezno cepljenje. Ob enem se omejuje pristojnosti vlade in veča pristojnost strokovnih skupin. Novela sicer ohranja večino kazni in glob, jih pa ukinja za tiste, ki v času prepovedi organizirajo javna zbiranja.<ref name=":2" /> Vložniki novele so predlagali obravnavo novele zakona po skrajšanem postopku, zaradi česar podpisov pod predlog novele niso prispevali poslanci SD [[Meira Hot]], [[Bojana Muršič]] in [[Damijan Zrim]].<ref name=":2" /><ref>{{Navedi splet|title=Zakaj se štirje poslanci niso podpisali pod zakon o nalezljivih boleznih?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zakaj-se-stirje-poslanci-niso-podpisali-pod-zakon-o-nalezljivih-boleznih/|website=N1|date=2022-06-20|accessdate=2022-07-07|language=sl-SI}}</ref> '''Odprava novele Zakona o javnem naročanju''' Vlada je odpravila novelo Zakona o javnem naročanju, ki jo je sprejela [[14. vlada Republike Slovenije|tretja Janševa vlada]] in je zahtevala pridobitev referenčne cene nakupa zdravstvene opreme.<ref>{{Navedi splet|title=Zdravstvo.si: Vlada z interventnim zakonom v zdravstvu koraka v smeri korupcije|url=https://n1info.si/novice/slovenija/zdravstvo-si-vlada-z-interventnim-zakonom-v-zdravstvu-koraka-v-smeri-korupcije/|website=N1|date=2022-07-26|accessdate=2022-07-31|language=sl-SI}}</ref> Po mnenju vlade ureditev namreč ni bila skladna s pravom Evropske unije in da vnaša korupcijska tveganja. Odločitev je naletela na kritiko skupine zdravstvo.si, ki meni, da odprava pomeni korak v smeri korupcije.<ref>{{Navedi splet|title=STA: V skupini zdravstvo.si razočarani nad odpravo novele zakona o javnem naročanju, na ministrstvu stojijo za odločitvijo|url=https://www.sta.si/3064778/v-skupini-zdravstvo-si-razocarani-nad-odpravo-novele-zakona-o-javnem-narocanju-na-ministrstvu-stojijo-za-odlocitvijo|website=www.sta.si|accessdate=2022-07-31}}</ref> '''Ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja''' 11. aprila 2023 je poslanska skupina Gibanja Svoboda v parlamentarno proceduro vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), s katerim bi se ukinilo dopolnilno zdravstveno zavarovanje in bi se ga preneslo v obvezno zdravstveno zavarovanje.<ref>{{Navedi splet|title=Pomemben korak za preprečitev neupravičene podražitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja|url=https://gibanjesvoboda.si/novica/storjen-zelo-pomemben-korak-za-preprecitev-neupravicene-podrazitve-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=Gibanje Svoboda|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI}}</ref> Predsednik vlade [[Robert Golob]] je ob tem povedal, da bo nova ureditev preprečila podražitve in zasebne zaslužke iz naslova zdravstvenih zavarovanj. Zavarovanje bi se od 1. septembra 2023 zaračunavalo po enotni ceni 35 evrov.<ref name=":15">{{Navedi splet|title="Prispevek bi bil 35 evrov. Vsa sredstva ostanejo v javnem zdravstvenem sistemu."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prispevek-bi-bil-35-evrov-vsa-sredstva-ostanejo-v-javnem-zdravstvenem-sistemu/664517|website=rtvslo.si|accessdate=2023-04-12|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob: Zamrznili smo cene, preprečujemo ustvarjanje privatnih dobičkov|url=https://n1info.si/novice/slovenija/koalicija-s-pojasnili-o-ukinitvi-dopolnilnega-zdravstvenega-zavarovanja/|website=N1|date=2023-04-12|accessdate=2023-04-12|language=sl-SI|first=Marko|last=Valadzija}}</ref> Ob tem so zagotovili, da bo morebitni manko sredstev pri zavarovanju v prehodnem obdobju zagotovila vlada.<ref name=":15" /> === Zunanje zadeve in mednarodna dejavnost === [[Slika:United States Secretary Antony Blinken met Slovenia Foreign Minister Tanja Fajon in Brussels, Belgium on 4 April 2024.jpg|sličica|Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] in ameriški državni sekretar [[Antony Blinken]] (april 2024)]] ==== Kandidatura za nestalno članico Varnostnega sveta OZN ==== ''Glej stran: [[Kandidatura Slovenije za nestalno članico v Varnostnem svetu OZN (2024–2025)]]'' Golobova vlada je nadaljevala kandidaturo Slovenija za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN. Zunanja ministrica Tanja Fajon je tozadevno imenovala posebnega odposlanca za kandidaturo [[Franc But|Franca Buta]].<ref name=":16" /> Slovenija je okrepila svojo prisotnost v [[Afrika|Afriki]], kjer je bila poprej šibko zastopana. Povečala se je tudi prisotnost Slovenije na mednarodnih forumih in panelih. Slovenija je proti koncu kampanje večkrat izrazila pozitivno naravnanost glede števila obljubljenih glasov, a je diplomacija zaradi tajnega glasovanja ostala »previdno optimistična«.<ref name=":22">{{Navedi splet|title=Požgan: "Belorusija ne bo dobila zadostnega števila glasov. Vprašanje je, ali jih bo Slovenija."|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pozgan-belorusija-ne-bo-dobila-zadostnega-stevila-glasov-vprasanje-je-ali-jih-bo-slovenija/670686|website=rtvslo.si|accessdate=2023-06-06|language=sl|first=Ksenja|last=Tratnik|date=5. junij 2023}}</ref><ref name=":17" /> Glasovanje v [[Generalna skupščina Združenih narodov|Generalni skupščini Organizacije združenih narodov]] je potekalo v torek, 6. junija 2023.<ref name=":32"/> Slovenija je na tajnih volitvah v prvem krogu prejela 153 glasov od potrebnih 128, protikandidatka [[Belorusija]] pa 38.<ref name=":42">{{Navedi splet|title=Slovenijo je v prvem krogu volitev za nestalno članico Varnostnega sveta OZN podprlo 153 držav|url=https://www.gov.si/novice/2023-06-06-slovenijo-je-v-prvem-krogu-volitev-za-nestalno-clanico-varnostnega-sveta-ozn-podprlo-153-drzav/|website=Portal GOV.SI|accessdate=2023-06-06|language=sl|date=6. junij 2023|last=Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve}}</ref><ref name=":32" /> Predsednik vlade Robert Golob je ob tem dejal, da je izvolitev eden največjih uspehov Slovenije v mednarodni diplomaciji.<ref name=":18" /> Vlada se je julija 2023 odločila, da bo ustanovila posebno misijo za članstvo v Slovenije v Varnostnem svetu, kljub temu, da v [[New York|New Yorku]] že deluje [[Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih, New York|Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri Združenih narodih]]. Za vodjo posebne misije je bil imenovan [[Samuel Žbogar]], pred tem državni sekretar pri zunanji ministrici [[Tanja Fajon|Tanji Fajon]].<ref>{{Navedi splet|title=Posebno misijo za članstvo Slovenije v Varnostnem svetu bo vodil Samuel Žbogar|url=https://n1info.si/novice/slovenija/posebno-misijo-za-clanstvo-slovenije-v-varnostnem-svetu-bo-vodil-samuel-zbogar/|website=N1|date=2023-07-20|accessdate=2023-10-03|language=sl-SI|last=STA}}</ref> V javnosti je bilo tako več vprašanj, zakaj mesta predstavnika v VS ne zasede veleposlanik pri OZN [[Boštjan Malovrh]], kot je najpogostejša praksa v Varnostnem svetu. Predsednica Državnega zbora Republike Slovenije [[Urška Klakočar Zupančič]] je Žbogarja ocenila kot primernega kandidata, a se je spraševala, zakaj se predsednik vlade [[Robert Golob]] o odločitvi ni posvetoval s parlamentom.<ref name=":21">{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič je pričakovala, da se bo premier glede Žbogarja posvetoval z DZ-jem|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/klakocar-zupancic-je-pricakovala-da-se-bo-premier-glede-zbogarja-posvetoval-z-dz-jem/682339|website=rtvslo.si|accessdate=2023-10-03|language=sl|first=G.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Klakočar Zupančič: Žbogar dobra izbira za vodenje misije v VS ZN, pričakovala pa bi posvet premierja z DZ|url=https://www.dnevnik.si/1043032897|website=Dnevnik|date=2023|accessdate=2023-10-03|archive-date=2023-10-05|archive-url=https://web.archive.org/web/20231005140107/https://www.dnevnik.si/1043032897|url-status=dead}}</ref> Na postopek imenovanja Samuela Žbogarja se je odzvala tudi predsednica republike [[Nataša Pirc Musar]], ki je odločitev označila kot ''"najmanj nenavadno"''.<ref name=":21" /><ref>{{Navedi splet|title=Vsak dan prvi - 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/zbogar-namesto-malovrha-za-pirc-musarjevo-odlocitev-najmanj-nenavadna.html|website=www.24ur.com|accessdate=2023-10-03}}</ref> Zunanja ministrica [[Tanja Fajon]] se je ob tem odzvala, da je zgodba zanjo zaključena, Žbogar pa, da so za članstvo v Varnostnem svetu potrebni najboljši diplomati.<ref>{{Navedi splet|title=Tanja Fajon: Zame je zgodba tu končana|url=https://siol.net/novice/slovenija/za-ministrico-fajon-zgodba-o-posebni-misiji-slovenije-v-varnostnem-svetu-zn-koncana-616046|website=siol.net|accessdate=2023-10-03|language=sl}}</ref> Mandat je Slovenija končala 31. decembra 2025, ko se je končalo tudi njeno zadnje enomesečno predsedovanje Varnostnemu svetu. S 1. januarjem 2026 pa je Slovenija nastopila triletni mandat v Svetu Združenih narodov za človekove pravice.<ref>{{Navedi splet|title=Slovenija začenja članstvo v Svetu OZN za človekove pravice 2026-2028 {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2026-01-01-slovenija-zacenja-clanstvo-v-svetu-ozn-za-clovekove-pravice-2026-2028/|website=Portal GOV.SI|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Slovenija prevzema funkcijo članice Sveta ZN za človekove pravice|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-prevzema-funkcijo-clanice-sveta-zn-za-clovekove-pravice/|website=N1|date=2026-01-01|accessdate=2026-01-06|language=sl-SI}}</ref> ==== Mednarodna izmenjava zapornikov ==== 1. avgusta 2024 je stekla izmenjava zapornikov iz Združenih držav Amerike, Nemčije in Slovenije z Rusko feseracijo in Belorusijo.<ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je postala akter v gledališču senc nove hladne vojne"|url=https://n1info.si/novice/slovenija/slovenija-je-postala-akter-v-gledaliscu-senc-nove-hladne-vojne/|website=N1|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Luka|last=Mlakar}}</ref> V tej največji izmenjavi med Zahodom in Rusijo po koncu [[Hladna vojna|hladne vojne]] je Slovenija sodelovala z izročitvijo dveh, decembra 2022 v Ljubljani ujetih ruskih vohunov, [[Ana Valerevna Dulceva|Ane Valerevne Dulceve]] in njenega moža [[Artem Viktorovič Dulcev|Artema Viktoroviča Dulceva]].<ref>{{Navedi splet|title=Kdo so izmenjani zaporniki in zakaj so jih zaprli (SEZNAM)|url=https://n1info.si/novice/svet/kdo-so-izmenjani-zaporniki-in-zakaj-so-jih-zaprli-seznam/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=A. L. , S. L. , M. O. , B.|last=S}}</ref> Na dan izročitve sta pred slovenskimi sodišči priznala krivdo in bila obsojena vohunjenja, v Rusijo pa sta bila preko letališča v Ankari, kjer je potekala izmenjava, poletela skupaj s svojima otrokoma.<ref name=":24">{{Navedi splet|title=V Ankari končali največjo izmenjavo zapornikov po hladni vojni. Biden in Golob govorila 21. julija|url=https://www.rtvslo.si/svet/v-ankari-koncali-najvecjo-izmenjavo-zapornikov-po-hladni-vojni-biden-in-golob-govorila-21-julija/716648|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=A. K.|last=K}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Ruska vohunka iz Slovenije ob pristanku v Moskvi jokala, Putin jo je močno objel|url=https://n1info.si/novice/svet/trenutek-ko-so-se-ruski-zaporniki-vkrcali-na-letalo-proti-ankari-video/|website=N1|date=2024-08-01|accessdate=2024-08-03|language=sl-SI|first=Ta L.|last=STA}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Otroka v Sloveniji obsojenih vohunov nista vedela, da sta Rusa|url=https://www.rtvslo.si/svet/evropa/otroka-v-sloveniji-obsojenih-vohunov-nista-vedela-da-sta-rusa/716810|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=Ž|last=N}}</ref> Dogovori za izmenjavo so potekali v tajnosti, na to temo se je predsednik vlade [[Robert Golob]] pogovarjal tudi s predsednikom Združenih držav Amerike [[Joe Biden|Joejem Bidnom]] in podpredsednico [[Kamala Harris|Kamalo Harris]].<ref name=":24" /> Kot je ob tem pojasnil Golob, so želeli v izmenjavo vključiti tudi zaprtega vodjo ruske opozicije Alekseja Navalnega, a je ta na dan začetka pogovorov umrl.<ref>{{Navedi splet|title=Premier dr. Golob: "Sloveniji je uspel zgodovinski met" {{!}} GOV.SI|url=https://www.gov.si/novice/2024-08-02-premier-dr-golob-sloveniji-je-uspel-zgodovinski-met/|website=Portal GOV.SI|date=2024-08-02|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title="Slovenija je pokazala, da je moč, ki jo imamo na mednarodni sceni, večja od naše velikosti"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-je-pokazala-da-je-moc-ki-jo-imamo-na-mednarodni-sceni-vecja-od-nase-velikosti/716828|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Pogajanja so po navedbah državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Vojka Volka trajala eno leto.<ref>{{Navedi splet|title=Vojko Volk: Izmenjava je dokaz, da lahko igramo z najvišjimi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vojko-volk-izmenjava-je-dokaz-da-lahko-igramo-z-najvisjimi/716838|website=rtvslo.si|accessdate=2024-08-03|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Sodelovanje Slovenije v projektu sta pohvalila ameriški predsednik Biden in nemški kancler Olaf Scholz.<ref>{{Navedi splet|title=Končana največja izmenjava z Rusijo, Putin vohune sprejel z rdečo preprogo {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/tujina/najvecja-izmenjava-v-teku-rusi-ze-izpustili-zapornike.html|website=www.24ur.com|accessdate=2024-08-03|language=sl}}</ref><gallery> Slika:Exchange of prisoners between Russia and the West (2024) Russia.jpg|Prihod zapornikov iz Zahoda v Rusijo Slika:2024 Russian prisoner exchange, prisoners en route back to the United StatesGT6hPjcWwAABuWv (cropped).jpg|Trojica izpuščenih ruskih ujetnikov z vladnimi uradniki med letom v ZDA </gallery> ==== Uvedbe sankcij ==== Zaradi vojne v Gazi je vlada 17. julija 2025 ministra za nacionalno varnost [[Itamar Ben-Gvir|Itamarja Bena-Gvira]] in finančnega ministra [[Becalel Smotrič|Bezalela Smotriča]] razglasila za nezaželeni osebi v Republiki Sloveniji.<ref name=":34" /> V začetku avgusta je vlada omejila tudi uvoz blaga, ki izvira iz nezakonitih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, vključno s prepovedjo izogibanja prepovedi tega uvoza.<ref name=":35" /><ref name=":36" /> Podoben ukrep je 11. septembra 2025 vlada sprejela zoper odstavljenega predsednika [[Republika Srbska|Republike Srbske]] [[Milorad Dodik|Milorada Dodika]], ki kljub odločitvi Sodišča Bosne in Hercegovine ni želel zapustiti položaja.<ref name=":37" /> === Ostalo === ==== Ukinitev urada vlade za demografijo ==== Na seji dne 14. julija 2022 je vlada izdala odlok o ukinitvi [[Urad vlade RS za demografijo|Urada za demografijo]]. Kor razlog so navedli prekrivanje delovnega področja z Ministrstvom za delo, s tem so pristojnosti urada prenesli na to ministrstvo. Zadnji delovni dan urada je bil 11. avgust.<ref>{{Navedi splet|title=Vlada ukinila urad za demografijo, predlaga zamik izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi |url=https://www.rtvslo.si/slovenija/vlada-ukinila-urad-za-demografijo-predlaga-zamik-izvajanja-zakona-o-dolgotrajni-oskrbi/634225|website=RTVSLO.si|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Urad vlade za demografijo zapira svoja vrata |url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/urad-vlade-za-demografijo-zapira-svoja-vrata.html|website=24ur.com|accessdate=2022-09-04|language=sl}}</ref> ==== Pogreb z vojaškimi častmi Janezu Zemljariču ==== 5. januarja 2023 je vlada na redni seji sprejela sklep, da se preminulemu [[Janez Zemljarič|Janezu Zemljariču]] organizira pogreb z vojaškimi častmi.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.gov.si/novice/2023-01-05-30-redna-seja-vlade-republike-slovenije/|title=30. redna seja Vlade Republike Slovenije|date=5. 1. 2023|website=Vlada Republike Slovenije|publisher=Vlada}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Zemljarič bo pokopan z vojaškimi častmi|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/janez-zemljaric-bo-pokopan-z-vojaskimi-castmi/|website=www.delo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl-si}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janeza Zemljariča pokopali z vojaškimi častmi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/janeza-zemljarica-pokopali-z-vojaskimi-castmi/653408|website=rtvslo.si|accessdate=2023-01-10|language=sl}}</ref> Predlog za to je vladi poslal [[Marjan Šiftar]] skupaj z drugimi pobudniki, članicami in člani Izvršnega sveta [[Socialistična republika Slovenija|Socialistične republike Slovenije]] v obdobju med leti 1980 in 1984, ki mu je takrat predsedoval Zemljarič. Odločitev vlade je vzbudila tudi neodobravanje; [[Zbor za republiko]] jo je v svoji izjavi označil za sramotno in da je Zemljarič kot notranji minister in šef [[UDBA|Udbe]] ([[Služba državne varnosti|Službe državne varnosti]]) ''"Izkazoval tudi izrazito nedemokratičen odnos do nasprotnikov totalitarizma. Bil je (so)nosilec preteklega režima in (so)kriv za vohunjenje, preganjanje in trpljenje številnih Slovencev, ki niso soglašali s komunističnim totalitarizmom. Njihova življenja mu niso veliko pomenila. Še deset let po demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije je s pestmi tolkel po mizi in kričal: »Janšo je treba ubiti, ubiti, ubiti!«"'' Vlada Republike Slovenije je tako po njihovem mnenju izkazala privrženost nekdanjemu totalitarnemu režimu.<ref>{{Navedi splet|title=IZJAVA ZA JAVNOST: Pogreb Janeza Zemljariča z vojaškimi častmi je velika sramota za Slovenijo – Zbor za republiko|url=http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Slovenija|archive-date=2023-01-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20230110083454/http://zborzarepubliko.si/2023/01/06/izjava-za-javnost-pogreb-janeza-zemljarica-z-vojaskimi-castmi-je-velika-sramota-za-slovenijo/|url-status=dead}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zemljaričev pogreb z vojaškimi častmi "predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe"|url=https://www.domovina.je/zemljaricev-pogreb-z-vojaskimi-castmi-predstavlja-posmeh-trpljenju-stevilnih-zrtev-zlocinskega-delovanja-udbe/|website=Domovina|date=2023-01-07|accessdate=2023-01-10|language=sl-SI|last=Uredništvo}}</ref> ==== 14. avgust – dan solidarnosti ==== Po katastrofalnih poplavah, ki so prizadele Slovenijo v začetku avgusta 2023, je vlada ponedeljek, 14. avgust 2023, določila za dela prost dan in dan solidarnosti. Namen dneva je pomagati na različne načine ljudem ter poplavljenim območjem. Izjema so bile trgovine ter upravne enote, ki so bile lahko odprte. Poleg tega je poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan odredil delo zaposlenim pri upravljavcih kritične infrastrukture, zaposlenim v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih, v centrih za socialno delo, na področju veterine ter v zavarovalnicah.<ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – dan solidarnosti|url=https://www.gov.si/novice/2023-08-10-14-avgust-dan-solidarnosti/|website=GOV.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=14. avgust – podaljšan konec tedna ali dan solidarnosti?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/14-avgust-podaljsan-konec-tedna-ali-dan-solidarnosti/677591|website=RTVSLO.si|accessdate=2023-08-11|language=sl}}</ref> == Seznami obiskov == * [[Seznam obiskov predsednika vlade Roberta Goloba]] * [[Seznam obiskov ministrice za zunanje zadeve Tanje Fajon]] == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave == * [http://www.vlada.si/o_vladi/clani_vlade/ Uradna stran] {{Vlada RS}} {{Slovenija}} [[Kategorija:15. vlada Republike Slovenije| ]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2022]] otfl219i90tw11fanbda3bf3kh58pds 0 520417 6679872 5709879 2026-05-23T15:00:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679872 wikitext text/x-wiki [[Slika:Weihnachtsflut61.jpg|sličica| Geografska predstavitev Johanna Baptista Homanna (1663-1724)]] [[Slika:Christmas_flood_1717.jpg|sličica| Prikaz božične poplave]] '''Božična poplava leta 1717''' ({{Jezik-nl|Kerstvloed 1717}}; {{Jezik-de|Weihnachtsflut 1717}}; {{Jezik-da|Julestormfloden 1717}} ) je bila posledica severozahodne nevihte, ki je na [[Božič|božično]] noč 1717 prizadela obalo [[Nizozemska|Nizozemske]], [[Nemčija|Nemčije]] in [[Skandinavija|Skandinavije]].<ref>{{Navedi splet |url=http://www.cuxhaven-fotos.de/cux301263/wind4b.html |title=Die Weihnachtsflut vom 24. Dezember 1717 |accessdate=2022-06-19 |archive-date=2023-03-23 |archive-url=https://web.archive.org/web/20230323082208/http://www.cuxhaven-fotos.de/cux301263/wind4b.html |url-status=dead }}</ref> == Zgodovina == Skupno se je utopilo okoli 14.000 ljudi. To je bila zadnja velika nevihtna poplava na severu Nizozemske. Poplavne vode so dosegle mesta [[Groningen]], [[Zwolle]], [[Dokkum]], [[Amsterdam]] in [[Haarlem]]. Številne vasi ob morju so bile popolnoma opustošene, na primer na zahodu Vlielanda in vasi za morskimi nasipi v provinci Groningen.<ref>{{Navedi splet|url=http://www.deltawerken.com/Christmas-flood-(1717)/305.html|title=Christmas Flood (1717)|accessdate=December 25, 2010|publisher=Delta Works Online Foundation|archiveurl=https://web.archive.org/web/20100825092017/http://www.deltawerken.com/Christmas-flood-(1717)/305.html|archivedate=August 25, 2010}}</ref><ref>{{Navedi splet|url=http://www.geocities.com/jstrohs/Island_of_Neuwerk/island_of_neuwerk.html|title=The Strohsahl Family on the Island of Neuwerk|accessdate=December 25, 2010|archiveurl=https://web.archive.org/web/20091026032506/http://geocities.com/jstrohs/Island_of_Neuwerk/island_of_neuwerk.html|archivedate=October 26, 2009}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|url=https://archive.org/details/livingagevolume03littgoog|quote=christmas flood 1717.|title=The living age, Volume 16|page=[https://archive.org/details/livingagevolume03littgoog/page/n254 244]|year=1848|publisher=Littell, Son and Co|last=Eliakim Littell|last2=Robert S. Littell}}</ref> Lokalne skupnosti so se morale spopasti z izgubo prebivalstva, gospodarskim upadom in revščino. Nobenemu območju obale med Nizozemsko in Dansko ni bilo prizaneseno. Povsod so preboju nasipov sledile obsežne poplave ravninske dežele. Med Tønderjem v Slesvigu in Emdenom v Vzhodni Friziji se je utopilo okoli 9.000 ljudi. Nizozemska je imela 2500 žrtev. Najbolj prizadeta območja so bila v [[Grofija Oldenburg|grofiji Oldenburg]], okoli [[Jever|Jeverja]], Kehdingena in kneževine Vzhodne Frizije. Butjadingen je izgubil 30 % svojega prebivalstva. Na vseh prizadetih obalnih območjih je bilo izgubljeno veliko število govedi. V Vzhodni Friziji je bilo popolnoma odplaknjenih 900 hiš. Škoda na nasipih in zapornicah je bila ogromna. Preživeli dolgo časa niso vedeli za usodo pogrešanih družinskih članov. Na primer, od 284 pogrešanih oseb iz Werduma v Vzhodni Friziji jih je bilo do 5. februarja 1718 najdenih le 32. Vpliv te nevihtne poplave v mrzlem zimskem času – dva dni po tej poplavi sta prišla močna zmrzal in sneženje – je v noči med 25. in 26. februarjem poslabšala še ena nevihtna poplava. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * [http://vzb.baw.de/die-kueste/0/k078106.pdf Weihnachtsflut von 1717] [[Kategorija:Leto 1717]] [[Kategorija:Poplave]] 6n4sj77f32j9mqle4eklh62jmdxkecq 0 523301 6679953 6528044 2026-05-23T16:58:41Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679953 wikitext text/x-wiki {{infopolje Reka |name=Waal |image=2007-03-08 15.00 Ochten, zicht op de Waal foto2.JPG |map=Location Waal.PNG |length=80 km |subdivision_type1=Država |subdivision_name1=[[Nizozemska]] |subdivision_type2=Provinca |subdivision_name2=[[Gelderland]], [[Južna Holandija]] |subdivision_type3=Pokrajine |subdivision_name3= Betuwe, Rijk van Nijmegen, Land van Maas en Waal, Land van Altena |source1=[[Ren]] |source1_location=Millingen aan de Rijn, Gelderland, Nizozemska |mouth=reka Boven Merwede |mouth_location=Gorinchem, Gelderland in Južna Holandija, Nizozemska |discharge1=1500 m³/s |city=[[Nijmegen]], [[Tiel]], [[Zaltbommel]], [[Gorinchem]] }} '''Waal''' ({{IPA-nl|ʋaːl}}) je glavni razdelilni krak reke [[Ren]], ki teče približno 80 km preko [[Nizozemska|Nizozemske]]. Je glavna plovna pot, ki povezuje pristanišče [[Rotterdam]] z [[Nemčija|Nemčijo]]. Preden doseže Rotterdam, se združi z Afgedamde Maas blizu Woudrichema in tvori Boven Merwede. Ob njegovi obali so pomembna mesta kot [[Nijmegen]], Tiel, Zaltbommel in Gorinchem z neposrednim dostopom do reke. Reka, ki je glavni kanal v sistemu [[Delta Ren–Meuse–Šelda|delte Ren–Meuse–Šelda]], nosi 65 % celotnega pretoka Rena. == Zgodovina == [[Slika:View_on_the_waal_janvangoyen.jpg|sličica|levo|Reka Waal pri mestu [[Nijmegen]], 1641]] Ime Waal, v [[Rimsko cesarstvo|rimskih]] časih imenovano ''Vacalis, Vahalis'' ali ''Valis'', pozneje ''Vahal'', je [[Germanski jeziki|germanskega]] izvora in je dobilo ime po številnih [[Meander|meandrih]] v reki (Zahodno germanski jeziki: wôh lit. ukrivljen). Sedanja reka kaže malo znakov teh velikih ovinkov, saj je bila reka predmet številnih projektov normalizacije, izvedenih v 18., 19. in 20. stoletju, da bi izboljšali reko kot gospodarsko pomembno ladijsko pot. Nekateri odsekani zavoji so še vedno vidni v bližini glavne reke in se včasih ponovno povežejo z njo v času visokih vodostajev. === Rokav v Južni Holandiji === V [[Srednji vek|srednjem veku]], se je ime "waal" uporabljalo še po sotočju z [[Meuse]]. Deli delte, zdaj znani kot Boven Mervede, Benedena Merveda in zgornji del Noorda so se tudi imenovali Waal. V bližini Hendrik-Ido-Ambacht, mainstream se je glavni tok nadaljeval proti zahodu, dokler ni pritekel v Oude Maas v bližini Heerjansdama. Ta zadnji odsek mimo Hendrik-Ido-Ambachta, ki je ločil [[Otok|rečna otoka]] IJsselmonde in Cvijndrechtse Waard, se še vedno imenuje Waal,<ref>{{Navedi knjigo|editor-last=ter Laan|editor-first=K.|title=Van Goor's aardrijkskundig woordenboek van Nederland|year=1942|publisher=Van Goor Zonen|location=[[Haag]]|language=nl}}</ref> vendar je bolj znana kot Waaltje (Nizozemsko za ''Mali Waal''). Na obeh koncih je bil zajezen, zaradi česar je naredil Zwijndrechtse Waard del IJsselmonde. == Sklici == {{Sklici}} == Zunanje povezave == * {{Kategorija v Zbirki-medvrstično|Waal}} {{Koord|51.891749|N|5.520716|E|source:jawiki_region:NL_scale:100000|format=dms|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Nizozemskem]] o3b5pjatfn7sgfwmpeh79wfwtwneqtn 0 526088 6680101 6650859 2026-05-24T00:48:51Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680101 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | name = Elizabeta Ogrska | succession = Vojvodinja žena Velikopoljske | reign = 1138-1154 | birth_date = [[1128]] | birth_place = | death_date = [[21. julij]] [[1154]] (stara 26 let) | death_place = | place of burial= | spouse = [[Mješko III. Stari]] | issue = Odon <br>Štefan <br>Elizabeta, vojvodinja Češke<br>Vjerhoslava Ljudmila, vojvodinja Lorene<br>Judita, vojvoinja Saške | house = [[Arpadovci]] | father = [[Béla II. Ogrski]] | mother = [[Jelena Vukanović]] |}} '''Elizabeta Ogrska''' ([[madžarsko]] Erzsébet, [[poljsko]] Elżbieta) iz ogrske dinastije [[Árpádovci|Arpád]] je bila po poroki z [[Mješko III. Stari|Mješkom III. Starim]] v letih 1138-1154 velikopoljska vojvodinja žena, * okoli [[1228]], † [[21. julij]] [[1154]]. Bila je najstarejši otrok ogrskega kralja [[Béla II. Ogrski|Béle II.]] in [[Jelena Vukanović|Jelene Vukanović]]. Starševstvo potrjuje več virov,<ref>Cawley, Charles. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#ElisabethMMieszkoIIIGreaterPoland HUNGARY: Elisabeth M Mieszko III Greater Poland] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120223201358/http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#ElisabethMMieszkoIIIGreaterPoland |date=2012-02-23 }}. Medieval Lands database, Foundation for Medieval Genealogy.</ref> ki se sklicujejo na kronista [[Jan Długosz|Jana Długosza]]. Sodobni viri to zavračajo na podlagi kronoloških podatkov: če je Elizabetin datum poroke pravilen, je morala biti takrat stara med 8 in 9 let, kar je tudi po srednjeveških kriterijih izjemno malo. Balzer zato domneva, da je bila Elizabeta hči princa Álmosa, vojvode Hrvaške in očeta Béle II. Njegovo domnevo potrjujejo tudi drugi viri.<ref>[http://wwperson.informatik.uni-erlangen.de/cgi-bin/llmult/LANG=engl/P=13002002 Genealogical database by Herbert Stoyan]{{Slepa povezava|date=november 2022 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref><ref>[http://www.angelfire.com/mi4/polcrt/PolRoyal.html Courtly Lives - Polish Royalty]</ref> Kazimierz Jasiński meni, da je bila Elizabeta hči kralja [[Štefan II. Ogrski|Štefana II.]] Primarni viri sicer navajajo, da Štefan II. zaradi svojega razuzdanega življenjskega sloga ni imel preživelih otrok, Jasiński pa se s tem ne strinja in trdi, da ta sporočila izvirajo iz poznejšega obdobja in si ne zaslužijo zaupanja. Upošteval je tudi to, da so kronisti pogosto preskočili rojstvo ženskih potomcev.<ref>Jasiński K. ''Rodowód pierwszych Piastów''. Warsaw-Kraków 1992. str. 235-240.</ref> Okoli leta 1136 se je Elizabeta poročila z vojvodom Mješkom, sinom poljskega vladarja [[Boleslav III. Poljski|Boleslava III. Krivoustega]]. Poroka je bila sklenjena na podlagi dogovora, sklenjenega leto prej v Merseburgu. Dve leti pozneje (28. oktobra 1138) je vojvoda Boleslav III. umrl in v oporoki je Mješku zapustil [[Velikopoljska|Velikopoljsko]]. Elizabeta je v zakonu z Mješkom III. rodila pet otrok: sinova Odona in Štefana in hčerke Elizabeto, vojvodinjo [[Češka|Češke]] in mejno grofico [[Lužica|Lužice]], Vjerhoslavo Ljudmilo, vojvodinjo [[Lorena|Lorene]], in Judito, vojvodinjo [[Saška|Saške]] in grofico [[Saška - Anhalt|Anhalta]].<ref>Cawley, Charles. [http://fmg.ac/Projects/MedLands/POLAND.htm#MieszkoIIIdied1202 POLAND: Mieszko III died 1202] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20240816063042/http://fmg.ac/Projects/MedLands/POLAND.htm#MieszkoIIIdied1202 |date=2024-08-16 }}. Medieval Lands database, Foundation for Medieval Genealogy.</ref> Umrla je leta 1154, stara šestindvajset let. ==Sklici== {{sklici|2}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1128]] [[Kategorija:Umrli leta 1154]] [[Kategorija:Árpádovci]] [[Kategorija:Poljske vojvodinje]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] ato2ss3uge3bxtoce65fqoul9dp6mi7 0 529725 6679853 6618348 2026-05-23T14:31:41Z Sporti 5955 /* vrh */ pos. 6679853 wikitext text/x-wiki {{Infobox football biography | name = Rok Božič | image = <!-- WD --> | birth_date = <!-- WD --> | birth_place = <!-- WD --> | height = 181 cm | position = [[vezist (nogomet)|vezist]] | youthyears1 = {{0|0000}}–2002 | youthclubs1 = [[MNK Izola|Izola]] | youthyears2 = 2002–2004 | youthclubs2 = [[FC Koper|Koper]] | years1 = 2003–2009 | clubs1 = [[FC Koper|Koper]] | caps1 = 66 | goals1 = 4 | years2 = 2005 | clubs2 = → [[MNK Izola|Izola]] (pos.) | caps2 = 1 | goals2 = 0 | years3 = 2009–2010 | clubs3 = [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]] | caps3 = 2 | goals3 = 0 | years4 = 2010–2015 | clubs4 = [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]] | caps4 = | goals4 = | nationalteam1 = Slovenia do 15 let | nationalyears1 = 2001 | nationalcaps1 = | nationalgoals1 = | nationalteam2 = Slovenia do 16 let | nationalyears2 = 2001 | nationalcaps2 = | nationalgoals2 = | nationalteam3 = Slovenia do 19 let | nationalyears3 = 2004 | nationalcaps3 = | nationalgoals3 = | nationalteam4 = [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|Slovenija do 21 let]] | nationalyears4 = 2005–2006 | nationalcaps4 = | nationalgoals4 = | manageryears1 = 2025–2026 | managerclubs1 = [[NK Kras|Kras Repen]] }} '''Rok Božič''', [[Slovenci|slovenski]] [[nogometaš]], * [[23. januar]] [[1985]], [[Izola]]. Božič je nekdanji slovenski profesionalni nogometaš, ki je igral na položaju [[vezist (nogomet)|vezista]].<ref name="Piccolo Trieste">{{navedi splet | url = http://ilpiccolo.gelocal.it/sport/2013/07/29/news/il-favoritissimo-kras-riparte-con-zupan-e-il-bomber-knezevic-1.7500051 | title = Rok Bozic – Player profile | publisher = Piccol trieste | accessdate = 28 December 2013 | language = it }}</ref> Celotno kariero je igral za slovenske klube [[FC Koper|Koper]], [[MNK Izola|Izola]] in [[NK Triglav Kranj|Triglav Kranj]], le ob koncu kariere za italijanski [[N.K. Kras A.S.D.|Kras Repen]]. Skupno je v [[Prva slovenska nogometna liga|prvi slovenski ligi]] odigral 66 tekem in dosegel štiri gole, vse za Koper. Bil je tudi član slovenske reprezentance do 15, 16, 19 in [[Slovenska nogometna reprezentanca do 21 let|21 let]]. == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{škrbina o nogometašu}} {{DEFAULTSORT:Božič, Rok}} [[Kategorija:Slovenski nogometaši]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 16 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 19 let]] [[Kategorija:Slovenski nogometni reprezentanti do 21 let]] [[Kategorija:Nogometaši NK Kopra]] [[Kategorija:Nogometaši MNK Izole]] [[Kategorija:Nogometaši NK Triglava]] [[Kategorija:Nogometaši NK Krasa]] [[Kategorija:Izolski športniki]] [[Kategorija:Slovenski nogometni trenerji]] [[Kategorija:Trenerji NK Krasa]] pnxn8q7bfchcdh0065sgm2irqq7fd8j 0 530925 6680169 6101392 2026-05-24T09:26:14Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680169 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar | name = Helena Ogrska | title = Vojvodinja žena Avstrije | image = Herzogin Helena Gemahlin Leopolds V..PNG | caption = Vojvodinja Helena; družinsko drevo [[Babenberžani|Babenberžanov]] v samostanu Klosterneuburg | house = [[Árpádovci]] | father = [[Géza II. Ogrski]] | mother = [[Evfrozina Kijevska]] | spouse = [[Leopold V. Avstrijski]] | issue = [[Friderik I. Avstrijski]] <br> [[Leopold VI. Avstrijski]] <br> Neža <br> Berta | birth_date = {{circa|1155}} | birth_place = | death_date = {{death date|1199|12|25|df=y}} | death_place = | burial_place = [[Samostan Heiligenkreuz]] }} '''Helena Ogrska''' ([[madžarsko]] Árpád-házi Ilona) iz [[Ogrska|ogrske]] dinastije [[Árpádovci|Árpád]] je bila po poroki z [[Leopold V. Avstrijski|Leopoldom V. Avstrijskim]] od leta 1177 vojvodinja žena [[Štajerska (vojvodina)|Štajerske]] in od leta 1192 do 1194 vojvodinja žena [[Avstrija (vojvodina)|Avstrije]], * okoli [[1199]], † [[25. december]] [[1199]]. ==Življenje== Helena je bila hči ogrskega kralja [[Géza II. Ogrski|Géze II.]] in njegove žene [[Evfrozina Kijevska|Evfrozine Kijevske]], hčerke kijevskega velikega kneza [[Mstislav I. Kijevski|Mstislava I.]] in njegove druge žene [[Ljubava Dimitrijevna|Ljubave Dimitrijevne]]. O njenem življenju ali značaju je malo znanega. Edina jasna dejstva o njenem življenju so, da se je na [[Binkošti]] leta 1174 poročila z Leopoldom V. Avstrijskim. Poroka je odražala zahodno usmerjenost ogrske vladarske hiše Árpád kot posledice ekspanzionistične politike [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskega]] cesarja [[Manuel I. Komnen|Manuela I. Komnena]]. Leopoldova sestra Neža je bila poročena s Heleninim starejšim bratom, ogrskim kraljem [[Štefan III. Ogrski|Štefanom III.]], ki je umrl leta 1172. Leopold V. je umrl 31. decembra 1194 za posledicami padca s konja. Helena je umrla pet let kasneje leta 1199.<ref>Charles Cawley (april 2014). [http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#IlonaMLeopoldVAustria Hungary Kings] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120223201358/http://fmg.ac/Projects/MedLands/HUNGARY.htm#IlonaMLeopoldVAustria |date=2012-02-23 }}.</ref> Pokopana sta bila drug ob drugem v samostanu [[Samostan Heiligenkreuz|Heiligenkreuz]]. ==Otroci== Helena je rodila najmanj dva ali celo štiri otroke. * [[Friderik I. Avstrijski|Friderika I. Avstrijskega]] (umrl 16. aprila 1198), * [[Leopold VI. Avstrijski|Leopolda VI. Avstrijskega]] (mrl 28. julija 1230), * Nežo (?) in * Berto (?). ==Sklic== {{sklici|2}} ==Viri== {{refbegin|2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1155]] [[Kategorija:Umrli leta 1199]] [[Kategorija: Árpádovci]] [[Kategorija:Vladarji v 12. stoletju]] 2cbjklchdzalzxuac8wn5i7qr5bonnn 0 535846 6680091 6538406 2026-05-24T00:28:00Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 2 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680091 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Mesto |official_name = Eisenach | settlement_type = Mesto |image_skyline= Eisenach von Göpelskuppe.jpg |imagesize= |image_caption= Pogled na Eisenach z [[Grad Wartburg|gradom Wartburg]] na levi |image_flag = Hissflagge Eisenach.svg | flag_size = |image_seal = |image_shield = Wappen Eisenach.svg | shield_size = |image_map = | map_size = |image_plan = = Eisenach in WAK.png |subdivision_type = [[Država]] |subdivision_name = {{DEU}} |subdivision_type1 = [[Nemške zvezne dežele|Zvezna dežela]] |subdivision_name1 = [[Turingija]] |subdivision_type2 = |subdivision_name2 = |leader_title = |leader_name = |year_of_first_mention = <ref> "Bevölkerung der Gemeinden, erfüllenden Gemeinden und Verwaltungsgemeinschaften in Thüringen Gebietsstand: 31.12.2021" [https://statistik.thueringen.de/datenbank/TabAnzeige.asp?GGglied=1&GGTabelle=gem&tabelle=gg000102&startpage=99&csv=&richtung=&sortiere=&vorspalte=1&SZDT=&anzahlH=-1&fontgr=12&mkro=&AnzeigeAuswahl=&XLS=&auswahlNr=&felder=0&felder=1&felder=2&zeit=2021%7C%7Cs1&anzahlZellen=2199 ] (in German). Thüringer Landesamt für Statistik. June 2022. </ref> |leader_party = |population_as_of = |population_total = 41.806 |area_total_km2 = 104,17 | population_density_km2 = auto |pushpin_map = Nemčija | coordinates_display = inline,title |latd= 50|latm= 58|lats= 34|latNS= N |longd=10|longm=19|longs=14|longEW=E |elevation_m = 215 |postal_code = 99817 |area_code = 03691, 036920, 036928 |licence = WAK, EA |website =[https://www.eisenach.de/ www.eisenach.de] |footnotes = }} '''Eisenach''' ({{IPA-de|ˈaɪzənax|-|De-Eisenach.ogg}}) je mesto v [[Turingija|Turingiji]] v [[Nemčija|Nemčiji]] z 42.000 prebivalci, ki leži 50 kilometrov zahodno od [[Erfurt]]a, 70 km jugovzhodno od [[Kassel|Kassla]] in 150 km severovzhodno od [[Frankfurt ob Majni|Frankfurta]]. Je glavno urbano središče zahodne Turingije in obmejnih severovzhodnih [[Hessen|hessenskih]] regij, ki leži blizu nekdanje meje z Vzhodno Nemčijo. Glavna znamenitost je [[grad Wartburg]], ki je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne dediščine.<ref>Unesco [https://whc.unesco.org/en/list/897]</ref> Eisenach je bil zgodnja prestolnica Turingije v 12. in 13. stoletju. Sveta Elizabeta je tu živela na dvoru Ludowingov med letoma 1211 in 1228. Kasneje je v Eisenach prišel [[Martin Luther]] in prevedel Sveto pismo v nemščino. Leta 1685 se je tu rodil [[Johann Sebastian Bach]]. V zgodnjem novem veku je bil Eisenach rezidenca Ernestine Wettins in so ga obiskovali številni predstavniki weimarskega klasicizma, kot je [[Johann Wolfgang von Goethe]]. <ref name="Klauss">{{navedi knjigo|last=Klauß|first=Jochen|title=Thüringen - Literarische Streifzüge (German)|publisher=Artemis & Winkler (Patmos)|year=2009|isbn=978-3-538-07280-0}}</ref> {{rp|22–25}} Leta 1869 je SDAP, ena od dveh predhodnic socialdemokratske stranka Nemčije (SPD) je bila ustanovljena v Eisenachu. Proizvodnja avtomobilov je pomembna industrija v Eisenachu. [[Eisenacher Motorenwerk|Automobilwerk Eisenach]] je bil ustanovljen leta 1896. V [[Nemška demokratična republika|Nemški demokratični republiki]] so tukaj izdelovali model avtomobila ''Wartburg'', preden je tovarno leta 1990 kupil [[Opel]]. Eisenach leži ob reki Hörsel, pritoku Werre med [[Turinški gozd|Turinškim gozdom]] na jugu, gorovjem Hainich na severovzhodu in višavjem Vzhodni Hessen na severozahodu. Od januarja 2021 je del okrožja Wartburg.<ref>[http://www.parldok.thueringen.de/ParlDok/dokument/72572/gesetz_und_verordnungsblatt_nr_12_2019.pdf Thüringer Gesetz- und Verordnungsblatt Nr. 12/2019], pages 429–434. Retrieved 3 November 2022.</ref> == Zgodovina == [[File:Nikolaikirche and Nikoliator.jpg|thumb|left| Nikolaikirche (levo) in Nikolaitor (desno)]] === Srednji vek === Izvor in zgodnja zgodovina Eisenacha nista znana. Frankovska naselbina iz 8. stoletja v bližini griča Petersberg velja za jedro Eisenacha. Vendar o tem zgodnjem obdobju ni pisnih virov. Po legendi je Ludvik Springer začel leta 1067 nad naseljem postavljati grad Wartburg.<ref> Stahn, Dina (2009). Thüringen (German). Karl Baedeker Verlag. ISBN 978-3-8297-1175-3. </ref>{{rp|139}} Leta 1080 je bil grad prvič omenjen v ''Saški kroniki''. Sam Eisenach je sledil v dokumentu iz leta 1150, kjer je bil omenjen kot ''Isinacha''.   V 1180-ih je bilo mesto ustanovljeno z izgradnjo treh neodvisnih tržnih naselij okoli sobotne tržnice (današnji Karlsplatz), sredina tržnica (današnji Frauenplan) in ponedeljkova tržnica (današnji Marktplatz). Zaradi svoje ugodne lege na ozkem grlu med Turinškim gozdom na jugu in gorovjem Hainich na severu je Eisenach imel koristi od znatne trgovine med zahodom in vzhodom vzdolž [[Via Regia]] od Frankfurta do Erfurta in Leipziga ter postal bogato trgovsko mesto. V drugi polovici 12. stoletja je bilo postavljeno mestno [[obzidje]] (pomemben relikt tega obzidja je ''Nikolaitor'' (Nikolajeva vrata)) in Eisenach je dobil načrtno mrežo ulic in poti. V poznem 12. stoletju je Wartburg postal glavno prebivališče Ludowingov, s čimer je Eisenach postal vodilni kraj v današnji zahodni Turingiji in severnem Hessnu, ki je prav tako pripadal deželni grofiji [[Ludowingi|Ludowingov]]. Leta 1207 naj bi se na gradu Wartburg zgodil legendarni ''Sängerkrieg'' (tekmovanje med ministranti (''Minnesänger'')). Leta 1221 se je [[Elizabeta Ogrska|sveta Elizabeta]] poročila z deželnim grofom Ludvikom IV. in do leta 1228 živela v Eisenachu oziroma na gradu Wartburg.  Kasneje je postala pokroviteljica Turingije in Hessna. Leta 1247 so Ludowingi izumrli, kar je privedlo do vojne za turingijsko nasledstvo med [[Wettinci]] in vojvodinjo Sophie Brabantsko. Posledično je prišlo do razdelitve deželnega grofovstva. Eisenach in vzhodni deli so pripadli Wettincem (kasneje Turingija), Kassel, Marburg in zahodni deli pa Sophie (kasneje Hessen). Eisenach je obdržal vodilni položaj med wettinškimi turinškimi mesti, ko je postal njihov ''Oberhof'' (glavno sodišče), tako da je moralo njihovo pravo izhajati iz občinskega prava Eisenacha in tukaj je bilo treba reševati spore. Samozavestni meščani Eisenacha so se med letoma 1306 in 1308 borili proti vladavini Wettincev, da bi postali [[svobodno cesarsko mesto]], a so izgubili. V 14. stoletju so sledile različne krize: leta 1342 je velik [[požar]] uničil skoraj vse stavbe, [[črna smrt]] pa je pobila številne prebivalce v letih 1349 in 1393. Od leta 1406 Eisenach ni bil več rezidenca Wettincev, kar je povzročilo upad urbanega razvoja. Leta 1485 je pri »delitvi Leipziga« mesto pripadlo ernestinski liniji Wettincev. === Zgodnje moderno obdobje === [[File:Eisenach-1647-Merian.jpg|thumb|Eisenach leta 1647]] Med letoma 1498 in 1501 je mladi Martin Luther obiskoval latinsko šolo sv. Jurija v Eisenachu in se pripravljal na naslednji študij na Univerzi v Erfurtu. Leta 1521/22 ga je [[Friderik III. Saški|Friderik Modri]] skril na grad Wartburg, da bi ga zaščitil pred cesarsko prepovedjo. Takrat je Luther prevedel Novo zavezo iz grščine v nemščino, kar je bil pomemben korak tako za nemško [[reformacija|reformacijo]] kot za razvoj doslednega nemškega knjižnega jezika. Luther je Eisenach imenoval ''ein Pfaffennest'' (klerikalno zaledje), saj je bilo v njegovem času tam 300 menihov in redovnic na 1000 prebivalcev. Leta 1525 so na tem območju med ''Bauernkriegom'' (kmečki upor) potekali hudi boji. Leta 1528 je bila v Eisenachu izvedena luteranska reformacija. Leta 1596 je Eisenach ponovno postal vojvodska rezidenca za hišo Saška-Eisenach. Johann Sebastian Bach se je rodil v Eisenachu leta 1685. Njegov oče Johann Ambrosius Bach je takrat delal tukaj kot glasbenik. Drugi znani skladatelji in glasbeniki, povezani z Eisenachom v tem obdobju, so bili Johann Pachelbel, Johann Christoph Bach in [[Georg Philipp Telemann]]. Ko so vojvode Eisenacha leta 1741 izumrli, sta mesto in dežela postala del Saške-Weimaa.   Kljub temu je kulturno življenje ostalo neokrnjeno. Družabnost okoli pesnice Julie von Bechtolsheim se je v Eisenachu srečala z znanimi osebnostmi, kot sta Johann Wolfgang von Goethe in Christoph Martin Wieland. Od leta 1809 do 1918 je bil Eisenach del vojvodine (po letu 1815 Velikega vojvodstva) Saška-Weimar-Eisenach. === Po letu 1815 === [[File:Wartburg 1898.jpg|thumb| Avto, proizveden v Automobilwerk Eisenachu leta 1898]] [[File:Eisenach Jakobsplan 1988.jpg|thumb| Rušenje zgodovinskih stavb v 1970-ih in 1980-ih]] Leta 1817 je v Eisenachu potekal festival Wartburg, srečanje študentov, ki so zagovarjali premike v smeri bolj liberalne, ustavne države in združitve Nemčije. [[Industrijska revolucija]] se je v Eisenachu začela relativno zgodaj. Že v prvi polovici 19. stoletja so bile ustanovljene prve tovarne. Leta 1847 je bil Eisenach povezan s turinško železnico z Erfurtom in Halle/Leipzigom na vzhodu ter leta 1849 s Kasslom in Frankfurtom na zahodu. Leta 1858 je bila odprta železnica Werra do Lichtenfelsa (in naprej do [[Nürnberg]]a). Avgusta 1869 sta vodilna socialista August Bebel in Wilhelm Liebknecht ustanovila SDAP, eno od dveh predhodnic današnje SPD v Eisenachu.  Eisenaški program je ostal glavni manifest stranke v naslednjih letih. Konec 19. in začetek 20. stoletja je bilo obdobje z najhitrejšo urbano rastjo v Eisenachu. ''Fahrzeugfabrik Eisenach'' (FFE), pozneje ''[[Eisenacher Motorenwerk|Automobilwerk Eisenach]]'', osnova proizvodnje avtomobilov v Eisenachu, je bila ustanovljena leta 1896, prvi [[tramvaj]]i so vozili leta 1897, ''Burschenschaftsdenkmal'' (spomenik bratovščine) je bil postavljen leta 1902 in muzej J. S. Bacha odprt leta 1907. V tem času so začeli prihajati tudi turisti, ki jih je pritegnila prijetna pokrajina in različne znamenitosti v mestu. Med letoma 1860 in 1938 je Eisenach gostil eno največjih judovskih skupnosti v Turingiji s skoraj 500 člani na začetku 20. stoletja. Številni Judje so se iz območja Rhöna okoli Stadtlengsfelda preselili v Eisenach po svoji emancipaciji v začetku 19. stoletja. Nova [[sinagoga]] je bila zgrajena leta 1885 in so jo nacisti med [[Kristalna noč|Kristalno nočjo]] novembra 1938 uničili. Večina Judov se je takrat izselila, drugi so bili deportirani v koncentracijska taborišča in tam pomorjeni. V času nacistične Nemčije je v Eisenachu ustanovilo enajst nemških protestantskih cerkva na pobudo nemškega krščanskega gibanja Inštitut za preučevanje in odpravo judovskega vpliva na nemško cerkveno življenje, inštitut za antisemitsko propagando. Pred [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je Bayerische Motoren Werke AG v mestu izdeloval motorna kolesa.<ref>Christopher, John. ''The Race for Hitler's X-Planes'' (The Mill, Gloucestershire: History Press, 2013), p.71.</ref> V pripravah na drugo svetovno vojno so v Eisenachu zgradili nove vojašnice in avtomobilska industrija je začela s proizvodnjo vojaške opreme. Po letu 1940 je bilo okoli 4000 prisilnih delavcev (večina iz Sovjetske zveze) prisiljenih delati v mestnih tovarnah, kjer so nekateri umrli zaradi slabih delovnih pogojev. Po vojni je generalni direktor tovarne letalskih motorjev BMW, dr. Schaaf, povedal Fedden Mission, da jih v mestu dela kar 11.000, 4500 v tovarni na pobočju, kjer izdelujejo motorje BMW 132 in dele za 801, ostali v mestu.<ref>Christopher, p.71.</ref> Bombardiranja med vojno so uničila približno 2000 stanovanjskih enot in velike dele avtomobilskih tovarn ter nekatere zgodovinske stavbe v središču mesta, ki so bile kmalu po vojni obnovljene. Ameriška vojska je prispela v Eisenach 6. aprila 1945, vendar so Sovjeti prevzeli nadzor nad mestom 1. julija 1945, zaradi česar je postalo najbolj zahodno večje mesto komunizma. Eisenach je bil del NDR po letu 1949. Notranja nemška meja je potekala le deset kilometrov zahodno od Eisenacha in je bila zaprta leta 1952, kar je odrezalo dele tradicionalnega zaledja Eisenacha. Obmejna lega je zavirala nadaljnji razvoj v naslednjih 40 letih in prebivalstvo je skozi to obdobje upadalo. Kljub temu je Eisenach ostal pomembna industrijska lokacija. Tovarna avtomobilov BMW se je socializirala in pod novim imenom EMW izdelovala Wartburge, tako imenovani »mercedes vzhoda«. Poslabšanje stanja številnih zgodovinskih hiš je v 1970-ih povzročilo pomanjkanje stanovanj. Vlada se je proti temu borila tako, da je porušila nekatere zgodovinske četrti (npr. na Jakobstraße) in jih ponovno zgradila z naselji Plattenbau. Največje okrožje Plattenbau je bilo zgrajeno na severnem obrobju Eisenacha med letoma 1978 in 1985 s skoraj 4000 stanovanjskimi enotami. Leta 1975 je bil tramvajski sistem ukinjen. Po združitvi Nemčije leta 1990 so se gospodarske razmere spremenile. Tovarno avtomobilov je prevzel Opel, številne druge tovarne pa so zaprli. Po drugi strani pa se je Eisenach preselil z notranje nemške meje v središče ponovno združene države. Turizem je doživel znatno rast in grad Wartburg je bil leta 1999 razglašen za Unescov seznam svetovne dediščine. Kljub temu je finančna situacija Eisenacha ostala težka, brezposelnost nadpovprečna, proizvodnja avtomobilov pa je trpela zaradi poslovnih težav Opla. == Geografija == [[File:Luftbild Eisenach Altstadt Lutherstadt mit Georgenkirche Thüringen - Foto 2009 Wolfgang Pehlemann Steinberg Osttsee IMG 0488.jpg|thumb| Mestno središče Eisenacha, pogled z zahoda]] Eisenach leži na severnem robu [[TurinškI gozd|Turinškega gozda]], na nadmorski višini približno 220 m. Teren je gričevnat, proti jugu tudi gorat (do 460 m nadmorske višine), z osrednjo dolino Hörsel, ki prečka mesto v smeri vzhod-zahod. Reka Nesse se izliva v reko Hörsel v Eisenachu, potem ko je oblikovala dolino skozi gorovje Hörselberg na vzhodnem občinskem ozemlju. Severno ozemlje okoli okrožij Neunkirchen, Stregda in Hötzelsroda je razmeroma ravno in se uporablja za kmetijstvo. Približno 7 km zahodno od središča mesta teče široka dolina Werra, kjer se reka Hörsel izliva v to večjo reko blizu okrožja Hörschel. Južno občinsko ozemlje je pokrito z gozdom, tako kot nekateri manjši deli severno od reke Hörsel. Gore Hainich se začnejo 10 km severovzhodno od Eisenacha. Eisenach ima vlažno celinsko [[podnebje]] (''Dfb'') ali oceansko podnebje (''Cfb'') po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]].<ref name = koppen>{{cite journal| last = Kottek | first = M.|author2=J. Grieser |author3=C. Beck |author4=B. Rudolf |author5=F. Rubel | title = World Map of the Köppen-Geiger climate classification updated| journal = Meteorol. Z.| volume =15 | pages =259–263| url =http://www.schweizerbart.de/resources/downloads/paper_free/55034.pdf| doi =10.1127/0941-2948/2006/0130| access-date = 22 January 2013| year =2006| issue = 3| bibcode = 2006MetZe..15..259K}}</ref><ref name=Peel>{{cite journal | author=Peel, M. C. | author2=Finlayson, B. L. | author3=McMahon, T. A. | year=2007 | title=Updated world map of the Köppen&ndash;Geiger climate classification | journal=Hydrol. Earth Syst. Sci. | volume=11 | issue=5 | pages=1633–1644 | doi=10.5194/hess-11-1633-2007 | bibcode=2007HESS...11.1633P | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | issn=1027-5606 | doi-access=free | access-date=2023-03-09 | archive-date=2017-02-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20170210144308/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.html | url-status=dead }} ''(direct: [http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf Final Revised Paper] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf |date=2012-02-03 }})''</ref> Poletja so topla in včasih vlažna, zime so relativno hladne. Topografija mesta ustvarja mikroklimo z večinoma ustreznim kroženjem zraka vzdolž zahodno-vzhodne doline, zaradi česar je Eisenach ob koncu 19. stoletja postal letovišče. Letna količina padavin je 831 milimetrov z zmernimi padavinami skozi vse leto. Rahlo sneži večinoma od decembra do februarja, vendar se snežna odeja običajno ne obdrži dolgo v ožji mestni dolini. === Upravne enote === [[File:ESA Stadtteile.png|thumb|Karta okrožij]] Eisenach meji na občine Krauthausen, Mihla, Lauterbach, Bischofroda in Berka vor dem Hainich na severu, Hörselberg-Hainich in Wutha-Farnroda na vzhodu ter Marksuhl, Wolfsburg-Unkeroda in Gerstungen na jugu (vse so v okrožju Wartburgkreis) in Werra-Meißner-Kreis (Hesse, občina Herleshausen na zahodu). Občinska meja med Eisenachom in Herleshausnom je bila od leta 1949 do 1990 del notranje nemške meje/[[železna zavesa|železne zavese]]. Občina Eisenach vključuje poleg mestnega jedra še naslednja podeželska okrožja (vsa so bila ustanovljena leta 1994): Berteroda, Göringen, Hörschel, Hötzelsroda, Madelungen, Neuenhof, Neukirchen, Stedtfeld, Stockhausen, Stregda, Wartha. Vas Fischbach je bila ustanovljena leta 1922 in je danes del ožjega mestnega jedra. == Demografija == [[File:Population of Eisenach.svg|thumb|upright=1.5| Razvoj prebivalstva od leta 1830]] Eisenach je bil v srednjem veku vedno eno večjih mest v Turingiji s 4000 do 5000 prebivalci. Do leta 1800 se je število prebivalcev povečalo na 8000 in še naprej na 10.000, ko se je industrializacija začela okrog leta 1850. Leta 1875 je imelo mesto 16.000 prebivalcev, 30.000 leta 1900, 43.000 leta 1925 in več kot 50.000 leta 1940, ko je bil dosežen vrh. Tako kot večina drugih vzhodnonemških srednje velikih mest se tudi Eisenach od leta 1950 zmanjšuje število prebivalcev. Leta 1990 se je zmanjšalo na 48.000, leta 2000 na 44.000 in leta 2012 na 42.000. V zadnjih nekaj letih (2009–2012) je bila letna sprememba -0,12 %. Suburbanizacija je imela v Eisenachu le majhno vlogo. Do tega je prišlo po ponovni združitvi za kratek čas v devetdesetih letih dvajsetega stoletja, vendar Je večina primestnih območij znotraj administrativnih mestnih meja. Tako kot v drugih mestih vzhodne Nemčije je le majhen delež prebivalstva v Eisenachu tujcev: približno 2,3 % je Nenemcev po državljanstvu, skupno 4,9 % pa jih je razvrščenih kot "migranti" (po popisu prebivalstva EU iz leta 2011). Za razliko od državnega povprečja so največje skupine migrantov v Eisenachu Vietnamci, Rusi in Ukrajinci. Zaradi uradnega ateizma nekdanje Nemške demokratične republike je večina prebivalcev nevernih: 23,0 % je članov Evangeličanske cerkve v osrednji Nemčiji in 4,4 % katoličanov (po popisu EU leta 2011). == Gospodarstvo == [[File:OPEL Eisenach Gesamtansicht 2009.jpg|thumb|Tovarna Opel, največji delodajalec v Eisenachu]] Regija okoli Eisenacha je del Turingije z najmočnejšo gospodarsko bazo. Kmetijstvo v Eisenachu ni zelo pomembno zaradi hribovitega terena, — v primerjavi z osrednjo Turingijo bolj vzhodno — manj rodovitne zemlje in razmeroma vlažnega podnebja. Vendar pa je 43 % celotnega ozemlja občine v kmetijski rabi, večinoma kot polja s koruzo in ogrščico ali kot pašniki za govedo. Industrijska struktura je relativno usmerjena v proizvodnjo avtomobilov. Nemški avtomobilski proizvajalec [[Opel]] je zgradil povsem novo tovarno na severozahodu mesta, potem ko je tovarna avtomobilov ''Wartburg'' leta 1991 ustavila proizvodnjo. Nova tovarna je bila odprta leta 1992. Večina drugih velikih proizvajalcev v Eisenachu služi kot dobavitelji za Opel, največji med temi je [[Bosch]]. [[BMW]] vodi tovarno v občini Krauthausen, ki dobavlja avtomobilske dele. Drug dobavitelj komponent je ''Truck-Lite Europe''. Leta 2012 je bilo v Eisenachu skupno 19 industrijskih podjetij z več kot 20 delavci, ki so zaposlovala 5600 ljudi in ustvarila več kot 1,8 milijarde evrov prometa. Od teh zaposlenih jih 3000 dela samo za dve podjetji (Opel in Bosch), kar poudarja odvisnost Eisenacha od avtomobilske industrije. Storitve v Eisenachu so osredotočene na turizem s 166.000 prenočitvami obiskovalcev, ki so v letu 2012 preživeli skupaj 311.000 prenočitev v hotelih. Poleg tega je veliko (večinoma nemških) enodnevnih obiskovalcev. == Znamenitosti == Grad Wartburg je poleg Weimarja najbolj obiskana turistična znamenitost Turingije. === Muzeji === Eisenach gosti številne muzeje: * [[Bachova hiša, Eisenach|Bachhaus]]'' pri Frauenplanu je bila leta 1906 prvi muzej na svetu, ki je bil posvečen življenju in delu Johanna Sebastiana Bacha. Ustanovil ga je Neue Bachgesellschaft. Hiša je stara več kot 600 let in stoji blizu hiše v ulici Rittergasse, ki je neposredno za muzejem, kjer se je 31. marca 1685 rodil Bach. Leta 2007 je bila muzeju dodana razširitev in hrani več artefaktov in vrsto glasbil iz 18. in 19. stoletja. * ''[[Lutrova hiša, Eisenach|Lutherhaus]]'' na Lutherplatzu je ena najstarejših [[Predalčna lesena gradnja|pollesenih]] stavb v Eisenachu. Tu naj bi živel Martin Luther kot učenec med šolanjem v Eisenachu od leta 1498 do 1501 kot gost družine Cotta. Stavba je bila uničena v požaru leta 1944, vendar je bila popolnoma obnovljena do leta 1966. Trenutno je ta hiša muzej z multimedijskimi eksponati, ki se nanašajo na to obdobje. Muzej je razdeljen na pet delov, ki prikazujejo Luthrovo življenje in čas ter njegove nauke. * ''Automobile Welt'' na Friedrich-Naumann-Straße razstavlja tradicijo proizvodnje avtomobilov v Eisenachu od leta 1898. Vključuje avtomobile Wartburg iz let 1899–1991, dirkalnike AWE iz leta 1956 in klasične avtomobile BMW.<ref name="Baedeker">{{navedi knjigo|last=Stahn|first=Dina|title=Thüringen (German)|publisher=Karl Baedeker Verlag|year=2009|isbn=978-3-8297-1175-3}}</ref>{{rp|147}} * ''Muzej Thüringer'' znotraj palače na Marktplatzu je umetnostno-zgodovinski muzej Eisenacha in prikazuje zbirko, ki se osredotoča na porcelan in umetniške ročne izdelke. * ''Reuter-Wagnerjev muzej'' v Reuterwegu gosti razstavo o romanopiscu [[Fritz Reuter|Fritzu Reuterju]] in skladatelju [[Richard Wagner|Richardu Wagnerju]]. Ta neorenesančna hiša, ki jo je zgradil Ludwig Bohnstedt med letoma 1866 in 1868, je bila dom Fritza Reuterja, znanega pisca spodnjenemškega narečja, od leta 1868 do njegove smrti leta 1874. Reuterjevo hišo je mesto kupilo leta 1895 in spremenilo v spomenik. Istega leta je bila dodana zbirka Nicolausa Oesterleina, ki vsebuje več tisoč knjig o Richardu Wagnerju (pravzaprav celotna primarna in sekundarna literatura o Wagnerju 19. stoletja). Od leta 1997 je ta zbirka – druga največja na svetu za [[Bayreuth]]om – predstavljena na novi razstavi v pritličju, ki vključuje tudi vse gradivo o ''Tannhäuserju'', operi, postavljeni v Wartburgu.<ref name="Klauss"/>{{rp|32–33}}<ref name=RWM>{{navedi splet|url=http://www.eisenach.de/Rundgang.3141.0.html|title=Reuter-Wagner-Museum - Rundgang (German)|publisher=Eisenach Town Council|access-date=24 January 2014|archive-date=2016-06-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20160625175652/http://www.eisenach.de/Rundgang.3141.0.html|url-status=dead}}</ref> <gallery> File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img14 Bach Museum.jpg|Bachhaus File:Lutherhaus DSCN3667.jpg|Lutherhaus File:ESA AWE.JPG|"Automobile Welt" File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img29 Market Square.jpg|''Thüringer Museum'' v palači File:Eisenach Reuterhaus 2009.jpg|Reuter-Wagner-Museum File:ESA PREDIGERKL14.jpg|Predigerkirche File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img01 Goldener Löwe.jpg|''Goldener Löwe'' </gallery> === Cerkve === * Cerkev sv. Jurija (luteranska) na trgu je bila zgrajena v 12. stoletju. Cerkev, v kateri je bila poročena sv. Elizabeta, so leta 1515 porušili in nadomestili z novo stavbo. Martin Luther je tam imel pridigo 2. maja 1521. Leta 1525 je bila cerkev med ''Bauernkriegom'' močno poškodovana, v času reformacije pa je služila kot hlev. Ponovno je bila posvečena leta 1558. 23. marca 1685 je bil v cerkvi krščen Johann Sebastian Bach (še vedno je ohranjen krstni kamen iz 16. stoletja). Stolp je bil prizidan v letih 1898–1902. * Cerkev sv. Nikolaja (luteranska), ki se nahaja na Karlsplatzu, je služila benediktinskemu samostanu, ki je bil nekoč na tem območju. Ta triladijska [[bazilika (zgradba)|bazilika]] je bila zgrajena leta 1180. Velja za zadnji primer [[romanska arhitektura|romanske arhitekture]] v Turingiji. * Pridigarska cerkev (sekularizirana) na Predigerplatzu je bila del nekdanjega dominikanskega samostana (ustanovljen leta 1240 in katerega edine samostanske stavbe so ostale v mestu), ki se danes uporablja kot muzej srednjeveške umetnosti. * Cerkev sv. Elizabete (rimokatoliška) na Sophienstraße je katoliška župnijska cerkev v Eisenachu, zgrajena v neogotskem slogu v 1880-ih. * Cerkev svete Ane (luteransko) na Georgenstraße je leta 1226 ustanovila sveta Elizabeta skupaj z bolnišnico. <gallery> File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img18 StGeorge Church.jpg|Cerkev sv. Jurija File:ESA Nikolaikirche.jpg| Cerkev sv. Nikolaja File:ESA Predigerkloster.jpg| Cerkev pridigarjev File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img07 StElisabeth Church.jpg| Cerkev svete Elizabete File:ESA Annenkirche.jpg| Cerkev svete Ane File:Clemenskapelle2.JPG| Kapela svetega Klemena File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img31 Cross Church.jpg| Cerkev svetega Križa </gallery> === Gradovi in palače === * Najpomembnejši je [[grad Wartburg]] nad mestom. * ''Stadtschloss'' (mestna palača) na severnem koncu Marktplatza je bila zgrajena med letoma 1742 in 1745. Ta palača je bila zgrajena po načrtih Gottfrieda Heinricha Krohneja, arhitekta vojvode Ernsta Avgusta I. Saško-Weimarskega.  Po letu 1777 je tu pogosto bival Johann Wolfgang von Goethe kot vojvodov predsednik vlade  Danes Stadtschloss deluje kot prizorišče posebnih razstav in kot muzej za umetniške in zgodovinske artefakte iz Turingije. * ''Hellgrevenhof'' na Georgenstraße je del nekdanjega mestnega gradu, poimenovanega po Heinrichu Hellgrevu, bogatem meščanu, ki je tu živel v poznem 13. stoletju. Sestavljeno je iz petih stavb, najstarejša iz leta okoli 1200, čeprav je bila skozi stoletja večkrat spremenjena. * ''Palača Bechtolsheim'' na Jakobsplanu je neoklasicistična palača, zgrajena v poznem 18. stoletju. * ''Schloss Fischbach'' v okrožju Fischbach je majhen grad iz 17. stoletja. * ''Jagdschloss Hohe Sonne'' je lovska koča južno od mesta v Turinškem gozdu. Zgrajena je bila sredi 18. stoletja v baročnem slogu. * ''Alte Residenz'' na Esplanadi je ostanek nekdanje vojvodske rezidence, prezidane v renesančnem slogu po starejših predhodnikih. <gallery> File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img23 Wartburg Castle.jpg|Wartburg File:City castle of Eisenach (3).jpg|''Stadtschloss'' File:ESA Bechtholzheim.jpg|Palača Bechtolsheim File:ESA FISCHBACH.jpg|''Schloss Fischbach'' File:ESA HOHESONNE2.JPG|''Jagdschloss Hohe Sonne'' File:ESA RESIDENZHS2.jpg|''Alte Residenz'' </gallery> === Spomeniki === * Bachov spomenik je leta 1884 zgradil Adolf von Donndorf. Figura v naravni velikosti, ki so jo financirali drugi znani glasbeniki, prikazuje Johanna Sebastiana Bacha v oblačilih zborovodje sv. Tomaža in lasulji. Stoji na Frauenplanu poleg Bachhausa. * Spomenik Martinu Luthru na Karlsplatzu je zasnoval Adolf von Donndorf in je bil posvečen 4. maja 1895 ob 374. obletnici Luthrovega prihoda na grad Wartburg. Kip Martina Luthra v naravni velikosti na podstavku ima tudi reliefe, ki prikazujejo dogodke iz njegovega življenja, ki so vodili do in vključno z njegovim bivanjem v Eisenachu, ter naslov ene njegovih najbolj znanih hvalnic ''Ein feste Burg ist unser Gott'' (»Mogočna trdnjava je naš bog«). * ''Burschenschaftsdenkmal'' (dobesedno: »Spomenik študentskim bratovščinam«) na hribu Göpelskuppe je bil zgrajen leta 1902. Spomenik stoji na hribu nasproti Wartburga v spomin na pripadnike liberalnega in nacionalističnega študentskega gibanja ter druge, ki so padli v boju za združeno Nemčijo med letoma 1864 in 1871. Spomenik, ki doseže višino 33 metrov in razglaša »Čast, svoboda in domovina«, je bil posvečen 22. maja 1902 in je bil leta 1933 razširjen v čast padlim svetovni vojni. Od ponovne združitve se bratovščine ponovno srečujejo v Eisenachu v spomin na demonstracije v preteklosti v Wartburgu. * Spomenik ''Dejudaization Institute'' je bil odkrit 6. maja 2019 na začetku Bornstrasse. Plošča z besedilom, ki je vgrajena v spomenik, priznava krivdo cerkva, povzema delo in vpliv »Inštituta za dejudaizacijo« ter se spominja žrtev cerkvenega protijudovstva in antisemitizma. <gallery> File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img15 Monument to Bach.jpg| Bachov spomenik File:Thuringia Eisenach asv2020-07 img11 Monument to Luther.jpg| Luthrov spomenik File:Burschenschaftsdenkmal 07.jpg|''Burschenschaftsdenkmal'' File:Eisenach Entjudungsinstitut Gedenktafel Ecke.jpg| Spomenik "Inštituta za dejudaizacijo". </gallery> == Sklici == {{sklici|2}} == Zunanje povezave== {{Wikivoyage}} {{commons category| Eisenach}} * [https://www.eisenach.de/startseite/ Uradna spletna stran] * [http://www.eisenachonline.de/ Info-Portal EisenachOnline] {{In lang|de}} * [https://web.archive.org/web/20041213172020/http://www.burschenschaftsdenkmal.de/ Burschenschaftsdenkmal] {{In lang|de}} * [http://www.wartburgradio.com/ Lokalradio Wartburg-Radio 96,5] {{In lang|de}} * [http://www.theater-eisenach.de/ Landestheater Eisenach] {{In lang|de}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Mesta v Turingiji]] [[Kategorija:Martin Luter]] [[Kategorija:Opel]] [[Kategorija:Eisenach| ]] 6x9b5vjt615h3a784gf7ko7e2mukcr0 0 541667 6679791 6377593 2026-05-23T12:30:30Z Yerpo 8417 tn 6679791 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Spomenik |monument_name = Zmagovalec |image = Калемегданска тврђава, статуа "Победник", аутор Иван Мештровић DSC 5179.JPG |image_size = 240px |location = [[Beograjska trdnjava]] |designer = [[Ivan Meštrović]], Petar Bajalović |material = bron, kamnit podstavek |height = 14 m |open = 7. oktober 1928 |map_image = Beograd |map_text = lega na zemljevidu Beograda |latd = 44 |latm = 49 |lats = 22.9 |latNS = N |longd = 20 |longm = 26 |longs = 51.7 |longEW = E | extra = {{designation list | embed=yes | designation1 = Srbija | designation1_number = CK 918<ref>{{navedi dokument| url=http://www.heritage.gov.rs/cirilica/Download/SK.xls |title=Centralni registar spomenika kulture |publisher=Republički zavod za zaštitu spomenika kulture - Beograd |accessdate=2023-05-22}}</ref>}} }} '''''Zmagovalec''''' ({{jezik-sr|Победник|Pobednik}}) je javni [[spomenik]], ki stoji pred [[Beograjska trdnjava|Beograjsko trdnjavo]] v sklopu [[Beograd|beograjskega]] parka Kalemegdan. 14 m visok spomenik sestavlja [[bron]]ast [[kip]] golega bojevnika z mečem v eni in [[Sokol (rod)|sokolom]] v drugi roki, ki stoji na imitaciji [[Dorski slog|dorskega]] stebra na zahodnem vogalu najvišje terase Kalemegdana, obrnjen proti sotočju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]]. Simbolizira zmago [[Srbija|Srbije]] proti [[Osmansko cesarstvo|Osmanskemu cesarstvu]] v [[balkanski vojni|balkanskih vojnah]] in proti [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrski]] v [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]]. [[slika:The Victor - Победник 01.jpg|thumb|left|Bližnji posnetek kipa]] Kip avtorja [[Ivan Meštrović|Ivana Meštrovića]] je bil naročen že po [[prva balkanska vojna|prvi balkanski vojni]] kot del spomenika zmage proti Osmanom, ki naj bi stal na trgu [[Terazije]] v središču Beograda, a je spomenik zaradi izbruha [[druga balkanska vojna|druge balkanske vojne]] in tudi po njej ostal nedokončan. Zaradi finančnih težav je mesto šele leta 1927 postavilo kip na manjšem stebru na Terazije, kjer pa je zaradi svojega [[Moderna umetnost|modernega]] sloga in »nedostojnosti« sprožil burne polemike predvsem konservativnih krogov. Zato je bil brez soglasja avtorja prestavljen na Kalemegdan in preimenovan v ''Glasnika'' (''Vesnik''), obrnjen stran od mestnega središča proti polju, kjer zdaj stoji [[Novi Beograd]]. Zdaj velja spomenik, ki se ga je kljub temu prijelo ime ''Zmagovalec'', za eno od glavnih atrakcij Beograda in simbol mesta. == Sklici == {{sklici}} == Viri == * {{navedi knjigo |last=Arandelovic |first=Biljana |chapter=Public Art in Belgrade |title=Belgrade : The 21st Century Metropolis of Southeast Europe |editor-last1=Arandelovic |editor-first1=Biljana |editor-last2=Vukmirović |editor-first2=Milena |publisher=[[Springer Nature|Springer International Publishing]] |publication-place=Cham |year=2020 |isbn=978-3-030-35069-7 |doi=10.1007/978-3-030-35070-3_6 |pages=226–231}} * {{navedi knjigo | last=Norris | first=David A. | title=Belgrade | url=https://archive.org/details/belgradecultural0000norr_w5g9 | publisher=Oxford University Press | date=2009 | isbn=978-0-19-537608-1}} * {{cite journal |last=Vučetić-Mladenović |first=Radina |title=Pobeđeni Pobednik Polemike uoči postavljanja Meštrovićevog spomenika |journal=Godišnjak za društvenu istoriju |volume=6 |year=1999 |issue=2 |pages=110—123 |url=http://udi.rs/wp-content/uploads/2020/12/02.-Vucetic.pdf}} * {{navedi novice |author=Vuković, A. |date=2019-08-28 |url=https://www.politika.rs/sr/clanak/436703/Pobednik-odlazi-na-oporavak-u-Smederevo |title=„Pobednik” odlazi na oporavak u Smederevo |work=Politika |accessdate=2023-05-22}} == Zunanje povezave == * {{kategorija v Zbirki-medvrstično|The Victor|Zmagovalec}} {{struct-stub}} [[Kategorija:Ivan Meštrović]] [[Kategorija:Spomeniki v Srbiji]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Beogradu]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1928]] c2u0pgvtm0h8ea1c7yqz6he1cx16bbq 0 549346 6680073 6672144 2026-05-23T21:23:37Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680073 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2021 | series = [[UCI World Tour 2021]] | race_no = 18 | season_no = 29 | image = Giro d'Italia 2021, Stage 15.jpg | image_caption = Peloton v 15. etapi | image_size = 350px | date = 8.–30. maj 2021 | stages = 21 | distance = 3410,9 | unit = km | time = 86h 17' 28" | first = [[Egan Bernal]] | first_nat = COL | first_team = {{ct|IGD|2021}} | first_color = pink | second = [[Damiano Caruso]] | second_nat = ITA | second_team = {{ct|TBV|2021}} | third = [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | third_nat = GBR | third_team = {{ct|BEX men|2021}} | points = [[Peter Sagan]] | points_nat = SVK | points_team = {{ct|BOH|2021}} | points_color = violet | mountains = [[Geoffrey Bouchard]] | mountains_nat = FRA | mountains_team = {{ct|ALM|2021}} | mountains_color = blue | youth = [[Egan Bernal]] | youth_nat = COL | youth_team = {{ct|IGD|2021}} | youth_color = white | sprints = [[Dries De Bondt]] | sprints_nat = BEL | sprints_team = {{ct|AFC|2021}} | combativity = [[Dries De Bondt]] | combativity_nat = BEL | combativity_team = {{ct|AFC|2021}} | combativity_color = red number | team = {{ct|IGD|2021}} | previous = [[Dirka po Italiji 2020|2020]] | next = [[Dirka po Italiji 2022|2022]] }} '''Dirka po Italiji 2021''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2021}}) je 104. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Torino|Torinu]] in končala [[30. maj]]a v [[Milano|Milanu]].<ref>{{navedi splet|url=https://www.cyclingnews.com/news/2021-giro-ditalia-to-start-in-turin/|title=2021 Giro d'Italia to start in Turin|first=Stephen|last=Farrand|work=CyclingNews|date=4 February 2021|access-date=24 February 2021}}</ref><ref name="reveal">{{navedi splet|url=https://www.cyclingnews.com/news/giro-ditalia-2021-route-revealed/|title=Giro d'Italia 2021 route revealed|first=Stephen|last=Farrand|work=CyclingNews|date=24 February 2021|access-date=24 February 2021}}</ref> Sodelovalo je 184 kolesarjev iz 23-ih ekip. [[Rožnata majica|Rožnato majico]] je prvič osvojil [[Egan Bernal]] ({{ct|IGD|2021}}), drugo mesto [[Damiano Caruso]] ({{ct|TBV|2021}}), tretje pa [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] ({{ct|BEX men|2021}}). Vijolično majico je osvojil [[Peter Sagan]] ({{ct|BOH|2021}}), modro majico [[Geoffrey Bouchard]] ({{ct|ALM|2021}}), belo majico pa Egan Bernal.<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|ALM|2021}} * {{ct|AST|2021}} * {{ct|BOH|2021}} * {{ct|COF|2021}} * {{ct|DQT|2021}} * {{ct|EFN|2021}} * {{ct|GFC|2021}} * {{ct|IGD|2021}} * {{ct|IWG|2021}} * {{ct|ISN|2021}} * {{ct|LTS|2021}} * {{ct|MOV men|2021}} * {{ct|TBV|2021}} * {{ct|BEX men|2021}} * {{ct|DSM men|2021}} * {{ct|TJV|2021}} * {{ct|TQA|2021a}} * {{ct|TFS men|2021}} * {{ct|UAD|2021}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{ct|AFC|2021}} * {{ct|ANS|2021}} * {{ct|BCF|2021}} * {{ct|EOK|2021}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="reveal" /><ref name="giro-route">{{navedi splet|url=https://www.giroditalia.it/en/news/the-route-of-the-104th-giro-ditalia-is-officially-unveiled/|title=The route of the 104th Giro d'Italia is officially unveiled|work=[[Giro d'Italia]]|publisher=[[RCS Sport]]|date=24 February 2021|access-date=24 February 2021|archive-date=2021-02-25|archive-url=https://web.archive.org/web/20210225115913/https://www.giroditalia.it/en/news/the-route-of-the-104th-giro-ditalia-is-officially-unveiled/|url-status=dead}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Torino]] — Torino | style="text-align:center;" | 8.6 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Stupinigi]] ([[Nichelino]]) — [[Novara]] | style="text-align:center;" | 179 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Tim Merlier]]|BEL}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Biella]] — [[Canale, Piedmont|Canale]] | style="text-align:center;" | 190 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NED}} |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 11. maj | [[Piacenza]] — [[Sestola]] | style="text-align:center;" | 187 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Joe Dombrowski]]|USA}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Modena]] — [[Cattolica]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Frasassi Caves|Grotte di Frasassi]] — [[Ascoli Piceno]] (San Giacomo) | style="text-align:center;" | 160 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Gino Mäder]]|SUI}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Notaresco]] — [[Termoli]] | style="text-align:center;" | 181 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Caleb Ewan]]|AUS}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Foggia]] — [[Guardia Sanframondi]] | style="text-align:center;" | 170 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Victor Lafay]]|FRA}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Castel di Sangro]] — [[Campo Felice]] ([[Rocca di Cambio]]) | style="text-align:center;" | 158 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 17. maj | [[L'Aquila]] — [[Foligno]] | style="text-align:center;" | 139 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="2" style="text-align:left;" | Foligno | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Perugia]] — [[Montalcino]] | style="text-align:center;" | 162 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Mauro Schmid]]|SUI}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Siena]] — [[Bagno di Romagna]] | style="text-align:center;" | 212 km | [[File:Mediummountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovito-gorska etapa | {{flagathlete|[[Andrea Vendrame]]|ITA}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Ravenna]] — [[Verona]] | style="text-align:center;" | 198 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Giacomo Nizzolo]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Cittadella]] — [[Monte Zoncolan]] | style="text-align:center;" | 205 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Lorenzo Fortunato]]|ITA}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Grado, Friuli-Venezia Giulia|Grado]] — [[Gorica]] | style="text-align:center;" | 147 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{flagathlete|[[Victor Campenaerts]]|BEL}} |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Sacile]] — [[Cortina d'Ampezzo]] | style="text-align:center;" | 153 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="2" style="text-align:left;" | [[Canazei]] | | colspan="2" | dan počitka |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 26. maj | Canazei — [[Ala, Trentino|Sega di Ala]] | style="text-align:center;" | 193 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Rovereto]] — [[Stradella, Gambolò|Stradella]] | style="text-align:center;" | 231 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 19]] | style="text-align:right" | 28. maj | [[Abbiategrasso]] — [[Scopello|Alpe di Mera]] ([[Valsesia]]) | style="text-align:center;" | 166 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Verbania]] — [[Valle Spluga]] (Alpe Motta) | style="text-align:center;" | 164 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Senago]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 30,3 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | posamični [[Kronometer (kolesarstvo)|kronometer]] | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="5" style="text-align:center" | 3410,9 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi ! scope="col" style="width:10%;" | Športnost |- ! 1 | [[Filippo Ganna]] | style="background:pink;" rowspan="3" | [[Filippo Ganna]] | style="background:violet;" | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' | style="background:white;" rowspan="3" | [[Filippo Ganna]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="3"| {{ct|TJV|2021}} | ''brez'' | style="background:#E4B3AB;" rowspan="3" | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' | style="background:skyblue;" rowspan="3" | {{ct|IGD|2021}} |- ! 2 | [[Tim Merlier]] | style="background:violet;" rowspan="3" | [[Tim Merlier]] | style="background:lightblue;" rowspan="2" | [[Vincenzo Albanese]] | style="background:lightgreen;" | [[Filippo Ganna]] | style="background:navajowhite;" | [[Filippo Tagliani]] |- ! 3 | [[Taco van der Hoorn]] | style="background:lightgreen;" rowspan="2" | [[Simon Pellaud]] | style="background:navajowhite;" rowspan="4" | [[Vincenzo Albanese]] |- ! 4 | [[Joe Dombrowski]] | style="background:pink;" rowspan="2" | [[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]] | style="background:lightblue;" rowspan="2" | [[Joe Dombrowski]] | style="background:white;" rowspan="5" | [[Attila Valter]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="4" | {{ct|TBV|2021}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Alessandro De Marchi (kolesar)|Alessandro De Marchi]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | {{ct|ISN|2021}} |- ! 5 | [[Caleb Ewan]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Giacomo Nizzolo]] | style="background:lightgreen;" rowspan="2" | [[Filippo Tagliani]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Simon Pellaud]] |- ! 6 | [[Gino Mäder]] | style="background:pink;" rowspan="3" | [[Attila Valter]] | style="background:lightblue;" rowspan="3" | [[Gino Mäder]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Gino Mäder]] | style="background:skyblue;" rowspan="3" | {{ct|GFC|2021}} |- ! 7 | [[Caleb Ewan]] | style="background:violet;" | [[Caleb Ewan]] | style="background:lightgreen;" rowspan="6" | [[Simon Pellaud]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="5" | [[Simon Pellaud]] | style="background:navajowhite;" rowspan="15" | [[Simon Pellaud]] |- ! 8 | [[Victor Lafay]] | style="background:violet;" rowspan="2" | [[Tim Merlier]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="7" | {{ct|IGD|2021}} |- ! 9 | [[Egan Bernal]] | style="background:pink;" rowspan="13" | [[Egan Bernal]] | style="background:lightblue;" rowspan="13" | [[Geoffrey Bouchard]] | style="background:white;" rowspan="13" | [[Egan Bernal]] | style="background:skyblue;" rowspan="2" | {{ct|TFS men|2021}} |- ! 10 | [[Peter Sagan]] | style="background:violet;" rowspan="12"| [[Peter Sagan]] |- ! 11 | [[Mauro Schmid]] | style="background:skyblue;" rowspan="11" | {{ct|TBV|2021}} |- ! 12 | [[Andrea Vendrame]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Dries De Bondt]] |- ! 13 | [[Giacomo Nizzolo]] | style="background:lightgreen;" rowspan="4" | [[Umberto Marengo]] | style="background:#E4B3AB;" rowspan="2" | [[Simon Pellaud]] |- ! 14 | [[Lorenzo Fortunato]] |- ! 15 | [[Victor Campenaerts]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2" | {{ct|TFS men|2021}} | style="background:#E4B3AB;" rowspan="7" | [[Dries De Bondt]] |- ! 16 | [[Egan Bernal]] |- ! 17 | [[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]] | style="background:#FFFF00;" | {{ct|IGD|2021}} | style="background:lightgreen;" rowspan="5" | [[Dries De Bondt]] |- ! 18 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{ct|DSM men|2021}} |- ! 19 | [[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="3" | {{ct|IGD|2021}} |- ! 20 | [[Damiano Caruso]] |- ! 21 | [[Filippo Ganna]] |- ! colspan="2" | Skupaj ! style="background:#F660AB;" | [[Egan Bernal]] ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white|Peter Sagan|link=yes}} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white|Geoffrey Bouchard|link=yes}} ! style="background:white;" | [[Egan Bernal]] ! style="background:gold;" | {{ct|IGD|2021}} ! style="background:limegreen;" | [[Dries De Bondt]] ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white|Dries De Bondt|link=yes}} ! style="background:#FF8C00;" | [[Simon Pellaud]] ! style="background:#736aff;" | {{ct|TBV|2021}} |} == Končna razvrstitev == {| class="wikitable" |- ! scope="col" colspan="4" | Legenda |- | {{cjersey|pink}} |Predstavlja vodilnega v skupnem seštevku | {{cjersey|white}} |Predstavlja najboljšega mladega kolesarja |- | {{cjersey|purple}} |Predstavlja vodilnega po točkah | {{cjersey|blue}} |Predstavlja vodilnega v gorski razvrstitvi |- | {{cjersey|red number}} |Predstavlja najbolj borbenega kolesarja |- |} === Rožnata majica === [[Slika:Ineos Grenadiers, 2021 Giro d'Italia, Stage 15.jpg|thumb|right|300px|Ekipa {{ct|IGD|2021}} z [[Egan Bernal|Eganom Bernalom]] v 15. etapi]] {| class="wikitable" style="width:50em;margin-bottom:0;" |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (1–10)<ref name="class">{{navedi splet|url=https://www.giroditalia.it/en/classifiche/|title=Rankings in the Giro d'Italia 2021|work=Giro d'Italia|publisher=[[RCS Sport]]|access-date=30 May 2021}}</ref><ref name="Stage-21">{{navedi splet|url=https://www.tissottiming.com/2021/gir/en-us/default/Stage/21|title=Giro d'Italia – 21 – Senago – Milano TISSOT ITT|work=Giro d'Italia|publisher=[[Tissot Timing]]|date=30 May 2021|access-date=30 May 2021}}</ref> |- ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=A pink jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Giro d'Italia|alt=A white jersey.]] | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 86h 17' 28" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 1' 29" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 4' 15" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]]|RUS}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 6' 40" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 7' 24" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 7' 24" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 8' 05" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Hugh Carthy]]|GBR}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 8' 56" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Tobias Foss]]|NOR}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 11' 44" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | + 18' 35" |- |} {| class="collapsible collapsed wikitable" style="width:50em; margin-top:-1px;" |- |+ Skupna razvrstitev kolesarjev (11–143)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 11 | {{flagathlete|[[George Bennett (kolesar)|George Bennett]]|NZL}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 25' 35" |- ! scope="row" | 12 | {{flagathlete|[[Koen Bouwman]]|NED}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 30' 56" |- ! scope="row" | 13 | {{flagathlete|[[Pello Bilbao]]|ESP}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 37' 58" |- ! scope="row" | 14 | {{flagathlete|[[Attila Valter]]|HUN}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 45' 30" |- ! scope="row" | 15 | {{flagathlete|[[Davide Formolo]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 47' 21" |- ! scope="row" | 16 | {{flagathlete|[[Lorenzo Fortunato]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 47' 31" |- ! scope="row" | 17 | {{flagathlete|[[Diego Ulissi]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 56' 32" |- ! scope="row" | 18 | {{flagathlete|[[Vincenzo Nibali]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 1h 03' 59" |- ! scope="row" | 19 | {{flagathlete|[[Gorka Izagirre]]|ESP}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 1h 04' 12" |- ! scope="row" | 20 | {{flagathlete|[[Louis Vervaeke]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 1h 05' 19" |- ! scope="row" | 21 | {{flagathlete|[[Tanel Kangert]]|EST}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 1h 07' 25" |- ! scope="row" | 22 | {{flagathlete|[[Antonio Pedrero]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 1h 07' 50" |- ! scope="row" | 23 | {{flagathlete|[[Jonathan Castroviejo]]|ESP}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 1h 18' 16" |- ! scope="row" | 24 | {{flagathlete|[[Gianni Moscon]]|ITA}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 1h 18' 17" |- ! scope="row" | 25 | {{flagathlete|[[Mikel Nieve]]|ESP}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 1h 20' 58" |- ! scope="row" | 26 | {{flagathlete|[[Jan Hirt]]|CZE}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 1h 32' 42" |- ! scope="row" | 27 | {{flagathlete|[[Nelson Oliveira (kolesar)|Nelson Oliveira]]|POR}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 1h 36' 27" |- ! scope="row" | 28 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 1h 36' 47" |- ! scope="row" | 29 | {{flagathlete|[[Francesco Gavazzi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 1h 40' 19" |- ! scope="row" | 30 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 1h 43' 43" |- ! scope="row" | 31 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 1h 49' 05" |- ! scope="row" | 32 | {{flagathlete|[[Matteo Fabbro]]|ITA}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 1h 49' 23" |- ! scope="row" | 33 | {{flagathlete|[[Luis León Sánchez]]|ESP}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 1h 49' 52" |- ! scope="row" | 34 | {{flagathlete|[[Matteo Badilatti]]|SUI}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 1h 51' 47" |- ! scope="row" | 35 | {{flagathlete|[[Giovanni Carboni]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 2h 00' 45" |- ! scope="row" | 36 | {{flagathlete|[[Harold Tejada]]|COL}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 2h 01' 12" |- ! scope="row" | 37 | {{flagathlete|[[Rudy Molard]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 2h 02' 01" |- ! scope="row" | 38 | {{flagathlete|[[Alessandro Covi]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 2h 03' 30" |- ! scope="row" | 39 | {{flagathlete|[[Einer Rubio]]|COL}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 2h 03' 56" |- ! scope="row" | 40 | {{flagathlete|[[Vadim Pronski]]|KAZ}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 2h 03' 59" |- ! scope="row" | 41 | {{flagathlete|[[Larry Warbasse]]|USA}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 2h 05' 59" |- ! scope="row" | 42 | {{flagathlete|[[Felix Großschartner]]|AUT}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 2h 12' 10" |- ! scope="row" | 43 | {{flagathlete|[[Quinten Hermans]]|BEL}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 2h 13' 57" |- ! scope="row" | 44 | {{flagathlete|[[Simone Petilli]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 2h 14' 12" |- ! scope="row" | 45 | {{flagathlete|[[Chris Hamilton (kolesar)|Chris Hamilton]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 2h 17' 55" |- ! scope="row" | 46 | {{flagathlete|[[Edward Ravasi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 2h 18' 40" |- ! scope="row" | 47 | {{flagathlete|[[Eduardo Sepúlveda]]|ARG}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 2h 20' 12" |- ! scope="row" | 48 | {{flagathlete|[[Patrick Bevin]]|NZL}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | + 2h 21' 29" |- ! scope="row" | 49 | {{flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 2h 21' 53" |- ! scope="row" | 50 | {{flagathlete|[[Andrea Vendrame]]|ITA}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 2h 23' 42" |- ! scope="row" | 51 | {{flagathlete|[[Rein Taaramäe]]|EST}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 2h 24' 46" |- ! scope="row" | 52 | {{flagathlete|[[Jacopo Mosca]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 2h 27' 00" |- ! scope="row" | 53 | {{flagathlete|[[James Knox (kolesar)|James Knox]]|GBR}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 2h 29' 17" |- ! scope="row" | 54 | {{flagathlete|[[Dario Cataldo]]|ITA}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 2h 29' 24" |- ! scope="row" | 55 | {{flagathlete|[[Davide Villella]]|ITA}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 2h 29' 51" |- ! scope="row" | 56 | {{flagathlete|[[Pieter Serry]]|BEL}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 2h 30' 40" |- ! scope="row" | 57 | {{flagathlete|[[Kilian Frankiny]]|SUI}} | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | + 2h 34' 36" |- ! scope="row" | 58 | {{flagathlete|[[Geoffrey Bouchard]]|FRA}} [[File:Jersey blue.svg|20px|link=Mountains classification in the Giro d'Italia|alt=A blue jersey.]] | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 2h 36' 35" |- ! scope="row" | 59 | {{flagathlete|[[Nicolas Roche]]|IRL}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 2h 41' 13" |- ! scope="row" | 60 | {{flagathlete|[[Tony Gallopin]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 2h 46' 05" |- ! scope="row" | 61 | {{flagathlete|[[Matteo Sobrero]]|ITA}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 2h 47' 16" |- ! scope="row" | 62 | {{flagathlete|[[Nikias Arndt]]|GER}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 2h 56' 04" |- ! scope="row" | 63 | {{flagathlete|[[Amanuel Ghebreigzabhier]]|ERI}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 2h 59' 03" |- ! scope="row" | 64 | {{flagathlete|[[Lars van den Berg]]|NED}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 3h 13' 49" |- ! scope="row" | 65 | {{flagathlete|[[Jimmy Janssens]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 3h 15' 06" |- ! scope="row" | 66 | {{flagathlete|[[Simon Carr (kolesar)|Simon Carr]]|GBR}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 3h 18' 32" |- ! scope="row" | 67 | {{flagathlete|[[Andrij Ponomar]]|UKR}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 3h 18' 33" |- ! scope="row" | 68 | {{flagathlete|[[Rémi Cavagna]]|FRA}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 3h 19' 43" |- ! scope="row" | 69 | {{flagathlete|[[Simon Pellaud]]|SUI}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 3h 20' 10" |- ! scope="row" | 70 | {{flagathlete|[[Jan Tratnik]]|SLO}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 3h 22' 28" |- ! scope="row" | 71 | {{flagathlete|[[Simone Ravanelli]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 3h 22' 30" |- ! scope="row" | 72 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 3h 23' 57" |- ! scope="row" | 73 | {{flagathlete|[[Filippo Zana]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 3h 28' 45" |- ! scope="row" | 74 | {{flagathlete|[[Guy Niv]]|ISR}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | + 3h 33' 32" |- ! scope="row" | 75 | {{flagathlete|[[Vincenzo Albanese]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 3h 34' 13" |- ! scope="row" | 76 | {{flagathlete|[[Mark Christian]]|GBR}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 3h 35' 44" |- ! scope="row" | 77 | {{flagathlete|[[Jukija Araširo]]|JPN}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 3h 36' 24" |- ! scope="row" | 78 | {{flagathlete|[[Jens Keukeleire]]|BEL}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 3h 37' 24" |- ! scope="row" | 79 | {{flagathlete|[[Stefano Oldani]]|ITA}} | {{ct|LTS|2021}} | align="right" | + 3h 39' 11" |- ! scope="row" | 80 | {{flagathlete|[[Giovanni Aleotti]]|ITA}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 3h 40' 28" |- ! scope="row" | 81 | {{flagathlete|[[Mikkel Frølich Honoré]]|DEN}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 3h 41' 43" |- ! scope="row" | 82 | {{flagathlete|[[Samuele Battistella]]|ITA}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 3h 45' 57" |- ! scope="row" | 83 | {{flagathlete|[[Callum Scotson]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 3h 46' 05" |- ! scope="row" | 84 | {{flagathlete|[[Tejay van Garderen]]|USA}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 3h 46' 16" |- ! scope="row" | 85 | {{flagathlete|[[Enrico Battaglin]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 3h 47' 55" |- ! scope="row" | 86 | {{flagathlete|[[Harm Vanhoucke]]|BEL}} | {{ct|LTS|2021}} | align="right" | + 3h 49' 07" |- ! scope="row" | 87 | {{flagathlete|[[Gianni Vermeersch]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 3h 52' 52" |- ! scope="row" | 88 | {{flagathlete|[[Romain Seigle]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 3h 55' 23" |- ! scope="row" | 89 | {{flagathlete|[[Valerio Conti]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 3h 58' 45" |- ! scope="row" | 90 | {{flagathlete|[[Simon Guglielmi]]|FRA}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 3h 59' 46" |- ! scope="row" | 91 | {{flagathlete|[[Dries De Bondt]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 4h 03' 03" |- ! scope="row" | 92 | {{flagathlete|[[Natnael Tesfatsion]]|ERI}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 4h 03' 27" |- ! scope="row" | 93 | {{flagathlete|[[Mauro Schmid]]|SUI}} | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | + 4h 03' 47" |- ! scope="row" | 94 | {{flagathlete|[[Salvatore Puccio]]|ITA}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 4h 04' 23" |- ! scope="row" | 95 | {{flagathlete|[[Giovanni Visconti (kolesar)|Giovanni Visconti]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 4h 04' 45" |- ! scope="row" | 96 | {{flagathlete|[[Rafael Valls]]|ESP}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 4h 04' 52" |- ! scope="row" | 97 | {{flagathlete|[[Christopher Juul-Jensen]]|DEN}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 4h 05' 47" |- ! scope="row" | 98 | {{flagathlete|[[Matteo Jorgenson]]|USA}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 4h 05' 48" |- ! scope="row" | 99 | {{flagathlete|[[Paul Martens]]|GER}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 4h 09' 07" |- ! scope="row" | 100 | {{flagathlete|[[Márton Dina]]|HUN}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 4h 11' 55" |- ! scope="row" | 101 | {{flagathlete|[[Senne Leysen]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 4h 15' 22" |- ! scope="row" | 102 | {{flagathlete|[[Nico Denz]]|GER}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 4h 16' 02" |- ! scope="row" | 103 | {{flagathlete|[[Cesare Benedetti]]|ITA}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 4h 26' 44" |- ! scope="row" | 104 | {{flagathlete|[[Oscar Riesebeek]]|NED}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 4h 33' 33" |- ! scope="row" | 105 | {{flagathlete|[[Samuele Zoccarato]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 4h 33' 49" |- ! scope="row" | 106 | {{flagathlete|[[Davide Gabburo]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 4h 35' 44" |- ! scope="row" | 107 | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NED}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 4h 35' 49" |- ! scope="row" | 108 | {{flagathlete|[[Filippo Fiorelli]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 4h 36' 05" |- ! scope="row" | 109 | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 4h 37' 48" |- ! scope="row" | 110 | {{flagathlete|[[Simone Consonni]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | + 4h 38' 16" |- ! scope="row" | 111 | {{flagathlete|[[Cameron Meyer]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 4h 38' 42" |- ! scope="row" | 112 | {{flagathlete|[[Daniel Oss]]|ITA}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 4h 42' 49" |- ! scope="row" | 113 | {{flagathlete|[[Edoardo Affini]]|ITA}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 4h 43' 51" |- ! scope="row" | 114 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 4h 43' 57" |- ! scope="row" | 115 | {{flagathlete|[[Antoine Duchesne]]|CAN}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 4h 43' 58" |- ! scope="row" | 116 | {{flagathlete|[[Max Kanter]]|GER}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 4h 46' 24" |- ! scope="row" | 117 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey violet.svg|20px|link=Points classification in the Giro d'Italia|alt=A violet jersey.]] | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 4h 46' 24" |- ! scope="row" | 118 | {{flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 4h 47' 40" |- ! scope="row" | 119 | {{flagathlete|[[Lawrence Naesen]]|BEL}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | + 4h 47' 48" |- ! scope="row" | 120 | {{flagathlete|[[Michael Hepburn]]|AUS}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 4h 47' 58" |- ! scope="row" | 121 | {{flagathlete|[[Iljo Keisse]]|BEL}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 4h 50' 45" |- ! scope="row" | 122 | {{flagathlete|[[Bert-Jan Lindeman]]|NED}} | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | + 4h 58' 29" |- ! scope="row" | 123 | {{flagathlete|[[Filippo Tagliani]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 4h 59' 05" |- ! scope="row" | 124 | {{flagathlete|[[Max Walscheid]]|GER}} | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | + 4h 59' 37" |- ! scope="row" | 125 | {{flagathlete|[[Julius van den Berg]]|NED}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | + 5h 00' 11" |- ! scope="row" | 126 | {{flagathlete|[[Juan Sebastián Molano]]|COL}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 5h 01' 04" |- ! scope="row" | 127 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | + 5h 02' 16" |- ! scope="row" | 128 | {{flagathlete|[[Wesley Kreder]]|NED}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 5h 02' 43" |- ! scope="row" | 129 | {{flagathlete|[[Samuele Rivi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 5h 02' 59" |- ! scope="row" | 130 | {{flagathlete|[[Matthias Brändle]]|AUT}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | + 5h 03' 34" |- ! scope="row" | 131 | {{flagathlete|[[Łukasz Wiśniowski]]|POL}} | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | + 5h 08' 11" |- ! scope="row" | 132 | {{flagathlete|[[Nicola Venchiarutti]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | + 5h 08' 13" |- ! scope="row" | 133 | {{flagathlete|[[Fabio Sabatini]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | + 5h 09' 16" |- ! scope="row" | 134 | {{flagathlete|[[Koen de Kort]]|NED}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 5h 11' 05" |- ! scope="row" | 135 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | + 5h 12' 15" |- ! scope="row" | 136 | {{flagathlete|[[Maciej Bodnar]]|POL}} | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | + 5h 14' 42" |- ! scope="row" | 137 | {{flagathlete|[[Maximiliano Richeze]]|ARG}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 5h 17' 22" |- ! scope="row" | 138 | {{flagathlete|[[Albert Torres (kolesar)|Albert Torres]]|ESP}} | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 5h 17' 26" |- ! scope="row" | 139 | {{flagathlete|[[Umberto Marengo]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | + 5h 19' 06" |- ! scope="row" | 140 | {{flagathlete|[[Alexander Krieger]]|GER}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | + 5h 25' 02" |- ! scope="row" | 141 | {{flagathlete|[[Matteo Moschetti]]|ITA}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 5h 29' 21" |- ! scope="row" | 142 | {{flagathlete|[[Attilio Viviani]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | + 5h 29' 40" |- ! scope="row" | 143 | {{flagathlete|[[Riccardo Minali]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | + 5h 35' 49" |- |} {{columns-start}} === Vijolična majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev po točkah (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Peter Sagan]]|SVK}} [[File:Jersey violet.svg|20px|link=Points classification in the Giro d'Italia|alt=A violet jersey.]] | {{ct|BOH|2021}} | align="right" | 136 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Davide Cimolai]]|ITA}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | 118 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | 116 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Elia Viviani]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | 86 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=A pink jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Giro d'Italia|alt=A white jersey.]] | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 80 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Dries De Bondt]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | 71 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | 61 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Simone Consonni]]|ITA}} | {{ct|COF|2021}} | align="right" | 60 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Edoardo Affini]]|ITA}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | 59 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | 57 |- |} {{column}} === Modra majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na gorskih ciljih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Geoffrey Bouchard]]|FRA}} [[File:Jersey blue.svg|20px|link=Mountains classification in the Giro d'Italia|alt=A blue jersey.]] | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | 184 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=A pink jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Giro d'Italia|alt=A white jersey.]] | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 140 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | 99 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | 83 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Simon Yates (kolesar)|Simon Yates]]|GBR}} | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | 61 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | 54 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Bauke Mollema]]|NED}} | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | 53 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Lorenzo Fortunato]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 52 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Romain Bardet]]|FRA}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | 49 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | 46 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Bela majica === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših mladih kolesarjev (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Giro d'Italia|alt=A white jersey.]][[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=A pink jersey.]] | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 86h 17' 28" |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Aleksander Vlasov (kolesar)|Aleksander Vlasov]]|RUS}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 6' 40" |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Daniel Martínez (kolesar)|Daniel Martínez]]|COL}} | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | + 7' 24" |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 7' 24" |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Tobias Foss]]|NOR}} | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 11' 44" |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Attila Valter]]|HUN}} | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | + 45' 30" |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Lorenzo Fortunato]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | + 47' 31" |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Michael Storer]]|AUS}} | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 1h 49' 05" |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Harold Tejada]]|COL}} | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 2h 01' 12" |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Alessandro Covi]]|ITA}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 2h 03' 30" |- |} {{column}} === Ekipna razvrstitev === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Čas |- ! scope="row" | 1 | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 259h 30' 31" |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | + 26' 52" |- ! scope="row" | 3 | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | + 29' 09" |- ! scope="row" | 4 | {{ct|AST|2021}} | align="right" | + 33' 05" |- ! scope="row" | 5 | {{ct|BEX men|2021}} | align="right" | + 1h 15' 12" |- ! scope="row" | 6 | {{ct|TFS men|2021}} | align="right" | + 1h 27' 09" |- ! scope="row" | 7 | {{ct|MOV men|2021}} | align="right" | + 1h 28' 18" |- ! scope="row" | 8 | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | + 1h 37' 51" |- ! scope="row" | 9 | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | + 1h 51' 05" |- ! scope="row" | 10 | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | + 1h 54' 04" |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Vmesni šprinti === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev na vmesnih šprintih (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Dries De Bondt]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | 70 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Umberto Marengo]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | 64 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Simon Pellaud]]|SUI}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 53 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Samuele Rivi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 32 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Filippo Tagliani]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 30 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Francesco Gavazzi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 23 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Andrea Pasqualon]]|ITA}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | 21 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | 21 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Simone Ravanelli]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 18 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Mark Christian]]|GBR}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 16 |- |} {{column}} === Borbenost === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najboljših kolesarjev v borbenosti (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Dries De Bondt]]|BEL}} | {{ct|AFC|2021}} | align="right" | 53 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Egan Bernal]]|COL}} [[File:Jersey pink.svg|20px|link=General classification in the Giro d'Italia|alt=A pink jersey.]][[File:Jersey white.svg|20px|link=Young rider classification in the Giro d'Italia|alt=A white jersey.]] | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 51 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Simon Pellaud]]|SUI}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 39 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Umberto Marengo]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | 36 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Geoffrey Bouchard]]|FRA}} [[File:Jersey blue.svg|20px|link=Mountains classification in the Giro d'Italia|alt=A blue jersey.]] | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | 32 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Damiano Caruso]]|ITA}} | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | 31 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[João Almeida (kolesar)|João Almeida]]|POR}} | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | 31 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Fernando Gaviria]]|COL}} | {{ct|UAD|2021}} | align="right" | 26 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Dan Martin (kolesar)|Dan Martin]]|IRL}} | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | 22 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Francesco Gavazzi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 21 |- |} {{columns-end}} {{columns-start}} === Begi === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev kolesarjev najdlje v begu (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Kolesar ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Km |- ! scope="row" | 1 | {{flagathlete|[[Simon Pellaud]]|SUI}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 783 |- ! scope="row" | 2 | {{flagathlete|[[Umberto Marengo]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | 648 |- ! scope="row" | 3 | {{flagathlete|[[Samuele Rivi]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 414 |- ! scope="row" | 4 | {{flagathlete|[[Vincenzo Albanese]]|ITA}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 368 |- ! scope="row" | 5 | {{flagathlete|[[Taco van der Hoorn]]|NED}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | 355 |- ! scope="row" | 6 | {{flagathlete|[[Mark Christian]]|GBR}} | {{ct|EOK|2021}} | align="right" | 281 |- ! scope="row" | 7 | {{flagathlete|[[Alexis Gougeard]]|FRA}} | {{ct|ALM|2021}} | align="right" | 274 |- ! scope="row" | 8 | {{flagathlete|[[Filippo Tagliani]]|ITA}} | {{ct|ANS|2021}} | align="right" | 224 |- ! scope="row" | 9 | {{flagathlete|[[Quinten Hermans]]|BEL}} | {{ct|IWG|2021}} | align="right" | 196 |- ! scope="row" | 10 | {{flagathlete|[[Samuele Zoccarato]]|ITA}} | {{ct|BCF|2021}} | align="right" | 169 |- |} {{column}} === Športnost === {| class="wikitable" |+ Razvrstitev najbolj športnih ekip (1–10)<ref name="class" /><ref name="Stage-21" /> ! scope="col" | Poz. ! scope="col" | Ekipa ! scope="col" | Točke |- ! scope="row" | 1 | {{ct|TBV|2021}} | align="right" | 0 |- ! scope="row" | 2 | {{ct|TJV|2021}} | align="right" | 0 |- ! scope="row" | 3 | {{ct|ISN|2021}} | align="right" | 0 |- ! scope="row" | 4 | {{ct|IGD|2021}} | align="right" | 20 |- ! scope="row" | 5 | {{ct|TQA|2021a}} | align="right" | 20 |- ! scope="row" | 6 | {{ct|LTS|2021}} | align="right" | 20 |- ! scope="row" | 7 | {{ct|EFN|2021}} | align="right" | 30 |- ! scope="row" | 8 | {{ct|DQT|2021}} | align="right" | 50 |- ! scope="row" | 9 | {{ct|DSM men|2021}} | align="right" | 50 |- ! scope="row" | 10 | {{ct|GFC|2021}} | align="right" | 50 |- |} {{columns-end}} == Sklici == {{sklici}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2021]] [[Kategorija:2021 v športu]] mtyeq5f4v8oxr8443131g2hr5yju5jl 0 549532 6680042 6315312 2026-05-23T20:09:50Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680042 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag_of_Slovakia.svg|sličica| Zastava Slovaške]] '''Zastava [[Slovaška|Slovaške]]''' je eden od štirih slovaških državnih simbolov. Sprejeta je bila [[3. september|3. septembra]] [[1992]], od [[1. januar|1. januarja]] [[1993]] pa je državna zastava Slovaške republike. Sestavljena je iz treh enako dolgih zaporednih črt (belo-modro-rdeča trobojnica) in [[Grb Slovaške|slovaškega grba]], ki je upodobljen na levi polovici zastave. [[Ščit (heraldika)|Ščit]] državnega grba je obrobljen z belo obrobo v širini stotine zastave. Razmerje stranic zastave je 2:3. Barve slovaške trobojnice izhajajo iz panslovanskih barv. == Opis == [[Slika:Flag_of_Slovakia_(construction_sheet).svg|sličica| Razdelitev zastave]] [[Slika:Flag_of_Slovakia_vertical.svg|sličica| Navpična različica zastave]] Oblika zastave je opisana v 2. odstavku 9. [[Ustava Republike Slovaške (1992)|člena Ustave Slovaške republike]], kot tudi v Zakonu [[Državni svet Republike Slovaške|Narodne ljudske republike Slovaške republike]] št. 63/1993 Z.&nbsp;od. z dne 18. februarja 1993:<ref>{{Navedi splet|title=Ústava Slovenskej republiky č. 460/1992 Zb.|url=https://www.slov-lex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/1992/460/#ustavnyclanok-9|publisher=Úrad vlády SR|date=1992-09-01}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Zákon Národnej rady Slovenskej republiky č. 63/1993 Z. z. o štátnych symboloch Slovenskej republiky a ich používaní|url=https://www.slov-lex.sk/pravne-predpisy/SK/ZZ/1993/63/|publisher=Úrad vlády SR|date=1993-02-18}}</ref> * razmerje stranic: 2 : 3 * položaj ščita z grbom: oddaljenost robov državnega grba je enaka od zgornjega, sprednjega in spodnjega roba zastave * višina ščita z grbom: <math>\frac{1}{2}</math> višina zastave * širina obrobe ščita grba: <math>\frac{1}{100}</math> dolžina zastave Uporabo in način uporabe zastave določa zakon [[Državni svet Republike Slovaške|Narodne ljudske republike Slovaške]] št. 63/1993 Z.&nbsp;od. Državna zastava je dvignjena na drogu. Slovaško zastavo uporabljajo: * državni organi Republike Slovaške, * [[Oborožene sile Republike Slovaške]], * varnostne sile, * Gasilska in reševalna služba, * organi teritorialne samouprave, za označevanje objektov, v katerih se nahajajo, pri organih lokalne samouprave pa tudi za označevanje uradne sobe najvišjega predstavnika. Poleg tega se državna zastava uporablja tudi ob državnem prazniku, izdanem pozivu za uporabo državne zastave, mednarodni prireditvi ali pomembni prireditvi državnega ali lokalnega značaja. V času državnega žalovanja je zastava na drogu spuščena do polovice droga. == Zgodovina == === Stari vek === Ob koncu [[Stari vek|antike]] so na današnje ozemlje Slovaške začeli prodirati [[Slovani]], ki so se tam razširili in naselili v [[5. stoletje|5. stoletju]]. Za označevanje svojih delitev so uporabljali platnene znake, ki pa so jih pozneje nadomestili tekstilni transparenti kvadratne oblike, imenovani [[veksilum]], ki so se na ozemlje prednikov Slovakov razširili v času osvajanj rimskega cesarstva, kot simboli rimske konjenice in pomožnih enot. Na teh veksilih so bile izvezene slike ali okrajšave. Uporabljali so jih za označevanje enot v boju, njihov glavni namen pa je bil preprečiti dezorientacijo in napade v lastnih vrstah.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osem storočí slovenskej heraldiky|publisher=Vydavateľstvo Matice Slovenskej|date=2017|isbn=978-80-8115-247-4|pages=22}}</ref> === Srednji vek === ==== Velikomoravska ==== [[Slika:Constantine_and_Helena._Mosaic_in_Saint_Isaac's_Cathedral.jpg|sličica| Prapor cesarja [[Konstantin I. Veliki|Konstantina Velikega]], imenovan [[labarum]], s Kristusovim monogramom]] Po zmagi Konstantina Velikega leta 312 je veksilum (prapor), imenovan labarum, postal simbol vladarjev, običajno izdelan v temno rdeči oz. vijolični barvi. Kasneje je iz besede purpur (vijolična) nastala slovanska beseda »prapor«. Slovani so besedo uporabljali tudi potem, ko so vladarske zastave prenehale obstajati samo v temno rdeči barve. Po propadu starega Rima so labarum začeli uporabljati v [[Bizantinsko cesarstvo|Bizancu]] kot znak imperija in cesarske moči. Med drugim je bil monarh z labarumom upodobljen na kovancih. Primer tega so kovanci s podobo bizantinskega cesarja [[Mihael III. Pijanec|Mihaela III.]], ki so jih našli na velikomoravskih najdiščih. Prav on je na Velikomoravsko poslal [[Sveti Ciril in Metod|Konstantina in Metoda]] in mogoče je, da sta kovance tja prinesla prav misijonarja. Veksilum je prišel na ozemlje Velikomoravske v času rimskega cesarstva, kjer so ga uporabljali za identifikacijo bojnih enot. Z nastankom Velikomoravske pa se je veksilum začel uporabljati kot labarum oz. prapor ali zastava, ki bi predstavljala moč samega kralja in celotne Velikomoravske države. Očitno je, da je Velikomoravska imelo svoj prapor; dokaz o tem najdemo v grobnici na arheološkem najdišču Mikulčice-Valy, kjer je bilo v grobu št. 240 najdenih več pozlačenih sponk pasu s konca [[9. stoletje|9. stoletja]] . Na njej je okorno upodobljen kralj, ki v levi roki drži rog »kraljevega maziljenja« (kar pomeni, da bi lahko bil [[Svetopolk I. Moravski|Svetopolk]], Mojmir II., oz. [[Rastislav Moravski|Rastislav]] ), v desni roki pa drži labarum. To je edina upodobitev velikomoravske zastave in najstarejša upodobitev zastave slovaškega ozemlja.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osem storočí slovenskej heraldiky|publisher=Vydavateľstvo Matice Slovenskej|date=2017|isbn=978-80-8115-247-4|pages=23}}</ref> Ta transparent ni v obliki kvadrata, temveč ležečega pravokotnika in na sebi nima nobenih likov. Tudi njegove barve ne moremo natančno določiti (domneva se, da je bil prapor rdeče ali vijolične, kot simbol kralja. Tudi naslednica, zastava kneževine Nitre ima rdeče polje). ==== Kneževina Nitra ==== [[Slika:Coat_of_Arms_of_Nitra.svg|sličica| Trenutni grb mesta [[Nitra]]]] Prva oblika "slovaške" zastave, ki je imela na sebi [[dvojni križ]], izhaja iz kovanca kneza [[Géza Ogrski|Géze]], vladarja [[Kneževina Nitra|Nitranske kneževine]] okoli leta 970.{{Navedi vir}}. Na njem je upodobljena roka, ki drži zastavo z nejasno razločnim dvojnim križem, ki se je ohranil tudi v pečatu mesta [[Nitra]] iz časa kralja [[Béla IV. Ogrski|Béle IV.]] (1235–1270).<ref>{{Navedi splet|title=Mestské symboly |url=https://www.nitra.sk/zobraz/sekciu/mestske-symboly |date=2015-09-30 |work=webnoviny.sk |language=sk |accessdate=2023-09-17 |archive-date=2018-08-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20180826214512/https://www.nitra.sk/zobraz/sekciu/mestske-symboly |url-status=dead}}</ref> Sestavljen je bil iz srebrnega ležečega dvojnega križa v rdečem polju, zastava pa je bila prirezana. Sam simbol dvojnega križa je na ozemlje tedanje Nitranske regije prišel v času [[Velikomoravska|Velikomoravske]] v času misijona bratov [[Sveti Ciril in Metod|Cirila in Metoda]] iz [[Bizantinsko cesarstvo|Bizantinskega cesarstva]] . V Bizancu so ga uporabljali kot uradni simbol cesarja. Dvojni križ je ostal v zavesti tudi po propadu Velike Moravske in je bil znak suverenosti in moči. Kot simbol suverenosti, pa tudi kot simbol severnega ozemlja države, s katerim je bil zgodovinsko povezana, ga je še naprej uporabljala ogrska družina [[Árpádovci|Arpád]], ki je vladala ozemlju kneževine.<ref name="NOVÁK">{{Navedi revijo|date=2011-06-03|title=NOVÁK: Nie Tatra, Matra, Fatra, ale gotické oblúky|url=https://www.webnoviny.sk/novak-nie-tatra-matra-fatra-ale-goticke-obluky/|publisher=iSITA|issn=}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Osem storočí slovenskej heraldiky|publisher=Vydavateľstvo Matice Slovenskej|date=2003|isbn=80-70906-91-X|pages=36 - 47}}</ref> ==== Ozemlje Matije Čaka Trenčinskega ==== [[Slika:Bitka_pri_rozhanovciach.jpg|sličica| Prikaz bitke pri Rožanovcih v [[Ilustrirana kronika|Ilustrirani kroniki]]]] Novejša oblika zastave je nastala v začetku [[14. stoletje|14. stoletja]], leta [[1301]], v času vladavine kralja [[Venčeslav III. Češki|Ladislava V.]], ki je bil varovanec [[Matija Čak Trenčinski|Matije Čaka Trenčinskega]] . Na zastavi je bil zlat stoječi dvojni križ na zlatem trohribu na rdečem polju. Matija Čak se je pojavil kot vladar takratnega ozemlja, približno enakega današnji zahodni in srednji [[Slovaška|Slovaški]]. Prav tako je vladal samo na ozemlju današnje Slovaške.{{Navedi vir}} Kot protipostavka tej zastavi se je na južnem ozemlju kraljevine uporabljala zastava kralja [[Karel I. Ogrski|Karla I.]], ki je prvič postal kralj že leta 1301, a ga je priznal le del ogrskega plemstva. Njegovo zastavo so sestavljali t.i Arpádske črte, ki simbolizirajo 4 reke, ki tečejo po ozemlju [[Panonska nižina|Panonije]] (Donava, Tisa, Drava in Sava, ozemlje, kamor so se po naselitvi v [[Evropa|Evropi]] naselili nomadski Ogri) v kombinaciji z anžujskimi lilijami. Dvojnega križa, ki je nekoč simboliziral severno ozemlje Madžarske, na zastavi kralja Karla I. ni bilo, verjetno prav zato, ker tega ozemlja ni nadzoroval. Karel I. je po zmagi v bitki pri Rožanovcih, v kateri so sodelovale čete Matije Trenčinskega kot podpora v bitki poraženih Omodejev, utrdil svojo oblast, končal vladavino Omodejev in naznanil konec vladavine samega Mateja Čaka Trenčinskega. Ta bitka je opisana v [[Ilustrirana kronika|Ilustrirani kroniki]], kjer sta upodobljena oba prapora. Po smrti Matije Čaka se je ta zastava prenehala uporabljati in do [[1382|leta 1382]] je bila na Ogrskem v uporabi kraljeva zastava Karla I. Vse do [[19. stoletje|19. stoletja]] ni bilo zastave, ki bi predstavljala izključno ozemlje današnje [[Slovaška|Slovaške]] oziroma [[Slovaki|Slovakov]]. Kljub temu so se simboli, kot sta dvojni križ ali trohrib, še naprej uporabljali na ogrski zastavi . === Novi vek === ==== Prva zastava Slovakov ==== Prva slovaška zastava je začela nastajati v 19. stoletju. V Prošnjah slovaškega naroda so opisane zahteve Slovakov za ogrski parlament 11. maja 1884. V zahtevah je bila skupaj z madžarsko in ogrsko zastavo opisana tudi takole: »Imamo rdeče-belo zastavo za Slovaško, rdeče-belo-zeleno zastavo za Madžarsko, rdeče-belo-zeleno zastavo z ogrskim grbom za državo." Torej je bila rdeče-bela dvobarvna (podobna [[Češka|češki]] in [[Poljska|poljski]] ) z zarezo. Uporabljali so jo med aprilom in septembrom 1848, prva "uradna" uporaba takšne zastave pa naj bi bila [[23. april|23. aprila]] 1848 v Brezovi pod Bradlom med gledališko predstavo. ==== Izvor trobojnice ==== Sedanja oblika zastave s [[1849|trobojnico]] je nastala med vstajo v letih [[1848|1848/1849]], ko so se Slovaki na strani [[Dunaj|Dunaja]] borili proti [[Madžari|Madžarom]]. Od septembra (ali avgusta) 1848 je bila dodana modra črta in začela se je uporabljati v glavnem rdeče-modro-bela (z napisi: Bratstvo a svornosť (Bratstvo in sloga), Za kráľa a národ slovenski (Za kralja in slovaški narod), Sláva šetkím Slovákom (Slava vsem Slovakom) ali rdeče-belo-modra zastava, v sredini katere je bil upodobljen ogrski grb, vendar z modrim trohribom. Ta edinstvena zastava je prvič zaplapolala 18. septembra 1848 med septembrsko ekspedicijo slovaške vstaje, ko so vojaki prestopili moravsko-slovaško mejo.<ref>{{Navedi knjigo|title=Osem storočí slovenskej heraldiky|publisher=Vydavateľstvo Matice Slovenskej|date=2003|isbn=80-70906-91-X|pages=213}}</ref> Postala je uradna zastava avtonomne Slovaške, ko so predstavniki Slovaškega narodnega sveta 18. septembra 1848 razglasili njeno neodvisnost. Z uporabo ogrskega grba na slovaški zastavi so želeli izraziti, da se Slovaki (še) nočejo odcepiti od kraljevine, ampak si želijo le priznanja slovaškega naroda in avtonomije znotraj Ogrske. Pojavila se je tudi belo-modro-rdeča kombinacija (z napisi: Sláva kráľovi a slobode, svornosť (Slava kralju in svoboda, sologa)). To je bila zadnja kombinacija v spremenjeni obliki (brez napisov in obrob), ki je trajala praktično do nastanka [[Slovaška|Slovaške republike]]. Modra črta je bila prevzeta iz [[Zastava Rusije|ruske]] in [[Zastava Hrvaške|hrvaške]] zastave (Rusi kot pokrovitelji Slovanov, Hrvati kot bratski narod v kraljevini). Vrstni red črt se je stabiliziral šele leta [[1868]]. Zastavo so na veliko uporabljala slovaška združenja v ZDA. === Po nastanku Češkoslovaške === Po ustanovitvi [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] je bila uporabljena državna zastava [[Češka (zgodovinska dežela)|Češke]], torej je belo-rdeča dvobarvna, vendar je bila skoraj enaka zastavi Poljske. [[30. marec|30. marca]] [[1920]] so tradicionalno češko belo-rdečo zastavo po dolgem premisleku dopolnili z modrim trikotnikom, ki je simboliziral [[Slovaška|Slovaško]], saj so imeli Slovaki že omenjeno modro barvo v svojem grbu od leta 1848. Tako je nastala češkoslovaška zastava, ki jo današnja Češka še vedno uporablja na podlagi zakona z dne 17. decembra 1992, čeprav izrecno krši [[zakon o razdelitvi Češkoslovaške]] iz leta 1992, ki izrecno prepoveduje uporabo češko-slovaških simbolov v državah naslednicah. Slovaki so svojo tričrtasto zastavo (današnjo brez grba) uporabljali tudi po [[1918|letu 1918]], zato je bila njena uporaba na Češkoslovaškem uradno dovoljena leta [[1919]]. 19. novembra 1938, po razglasitvi slovaške avtonomije v okviru Češko-Slovaške, je tričrtasta zastava dobila uradni položaj. V letih 1938-1939 so Slovaki začasno uporabljali tudi zastavo z rdečim dvojnim križem v belem krogu na modri podlagi kot simbol boja za avtonomijo znotraj Češkoslovaške. V času [[Slovaška sovjetska republika|Slovaške sovjetske republike]] leta 1919 je bila kot državna zastava uporabljena čista rdeča zastava kot simbol komunizma. V letih 1939-1945 je Prva slovaška republika uporabljala kot državno zastavo uporabljala trobojnico brez grba. Uvedla je tudi svojo vojno zastavo (ukinjena leta 1945), ki je bila enaka državni vendar s črnim dvojnim križem v belem črno obrobljenem ščitu na sredini. Po [[Žametna revolucija|žametni revoluciji]] je bila 1. marca [[1990]] z ustavo ponovno uvedena tričrtasta zastava (brez grba). Uporaba grba na zastavi je postala nujna od leta 1991, da bi se izognila zamenjavi s podobnima novima [[Zastava Rusije|zastavama Rusije]] in [[Zastava Slovenije|Slovenije]]. Ker so bili takrat prisotna pomembnejša vprašanja, se je nova zastava s simbolom pojavila šele v 9. poglavju ustave. Prvič je zaplapolala pred [[Bratislavski grad|Bratislavskim gradom]] [[3. september|3. septembra]] [[1992]] ob 20.22.<ref>{{Navedi revijo|date=2015-12-31|title=Obrazom: Bratislavský hrad vysvietili farbami štátnej vlajky|url=https://www.webnoviny.sk/obrazom-bratislavsky-hrad-vysvietili-farbami-statnej-vlajky/|publisher=iSITA|issn=}}</ref> Nekatere podrobnosti o obliki slovaške državne zastave so bile določene šele z zakonom Slovaške republike z [[18. februar|dne 18. februarja]] [[1993]]. Po zakonu je višina ščita z emblemom enaka polovici širine zastave, ščit pa obroblja bela črta, katere širina je enaka stotini dolžine zastave. Za nastankom sedanje oblike zastave sta stala heraldika Ladislav Vrtel in Ladislav Čisárik. Pri ustvarjanju je pomembno sodeloval tudi Jozef Novák, ki pa je zasluge pozneje zavrnil.<ref name="NOVÁK"/> == Zgodovinski razvoj == {| border="0" cellpadding="5px" cellspacing="0" |- |[[Slika:Slovenská_vlajka_1848.png|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | '''[[1848]]''' – Zastava iz prošenj slovaškega naroda z [[11. maj|dne 11. maja]] 1848. |- |[[Slika:Slovenská_vlajka_1848-1849.png|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | '''[[1848|1848/1849]] [[1849|–]]''' Zastava, ki jo je uporabljal slovaški prostovoljni korpus med slovaško vstajo 1848/1849. Kasneje je postala zastava Slovaškega narodnega sveta . |- |[[Slika:Slovenská_vlajka_1848_z.png|sredina|214x214_pik]] | valign="top" | '''[[1848]]''' – Eden izmed praporov, kjer trohrib pod dvojnim križem ni bil več zelen, temveč moder, prvič uporabljen leta 1848. |- |[[Slika:Slovenská_vlajka_1849.png|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | '''[[1848|1848/1849]] [[1849|–]]''' Slovaška zastava, uporabljena med revolucijo. |- |[[Slika:Flag_of_First_Slovak_Republic_1939-1945.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | Zastava s tem vrstnim redom barv se je uporabljala od [[1848|leta 1848/1849]] in je bila uradno uveljavljena [[1868|leta 1868]] [[1849|kot]] zastava Slovakov. Veliko jo uporabljajo tudi Slovaki v [[Združene države Amerike|Ameriki]] in njihova združenja. V [[1939|letih]] [[1919|1919-1938]] je bila neuradna zastava Slovaške, v [[1938|letih]] [[1938|1938-1939]] pa uradna zastava avtonomne Slovaške države. V letih [[1939|1939–1945]] je bila uradna zastava Slovaške republike, v letih [[1990|1990–1992]] pa uradna [[1945|zastava]] [[Socialistična republika Slovaška|Slovaške republike]] v okviru [[Češkoslovaška|Češkoslovaške]] . |- |[[Slika:Flag_of_Czechoslovak_National_Council.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | Češko-slovaška zastava po načrtih [[Milan Štefanik|Milana Rastislava Štefánika]], ki je bila kasneje uporabljena kot zastava Češkoslovaškega narodnega sveta . |- |[[Slika:Flag_of_Bohemia.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | Zastava [[Češkoslovaška|Češkoslovaške republike]] [[Češka (zgodovinska dežela)|v]] letih [[1918|1918-1920]], ki je temeljila na državni zastavi Češke. Bila je tudi uradna, a praktično neuporabljena zastava [[Socialistična republika Češka|Češke republike]] znotraj Češkoslovaške od [[13. marec|13. marca]] [[1990]] do [[31. december|31. decembra]] [[1992]]. |- |[[Slika:Red_flag.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | '''[[1919]]''' – Zastava [[Slovaška Sovjetska republika|Slovaške sovjetske republike]], ki je obstajala le kratek čas (od [[16. junij|16. junija]] do [[7. julij|7. julija]] 1919). |- |[[Slika:Flag_of_the_Czech_Republic.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | [[Češkoslovaška]] zastava od [[1920]] do [[1992]] in tudi uradna zastava [[Češka|Češke republike]] od [[1. januar|1. januarja]] [[1993]] . |- |[[Slika:War_ensign_of_the_First_Slovak_Republic.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | Vojna zastava [[Prva Slovaška republika|Prve Slovaške republike]] (1939 – 1945). |- |[[Slika:Flag_of_Slovakia.svg|obroba|sredina|150x150_pik]] | valign="top" | Zastava [[Slovaška|Republike Slovaške]] od [[3. september|3. septembra]] [[1992]]. |} == Sklici == {{Sklici}} == Glej tudi == * [[Zastava predsednika Republike Slovaške]] * [[Zastava Češkoslovaške]] == Zunanje povezave == {{Povezave v sorodne projekte|commonscat=Flags of Slovakia}} * [http://www.crwflags.com/fotw/flags/sk.html crwflags.com/fotw/flags/sk.html] - zastava Slovaške na strani [http://www.crwflags.com/fotw/flags/ Zastave sveta] {{Simboli držav}} [[Kategorija:Zastave po državah|Slovaška]] [[Kategorija:Državni simboli Slovaške]] [[Kategorija:Trobojnice|Slovaška]] 4rqux7gl7xqwfg9dmj6rwun51i5bbet 0 554485 6679960 6281803 2026-05-23T17:03:34Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679960 wikitext text/x-wiki {{Infobox River | name = Mondego | native_name = {{native name|pt|Mondego}} | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Parque do Mondego - Coimbra.jpg | image_size = | image_caption = Parque do Mondego pri Coimbri | map = Rio mondego.svg | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= <!---------------------- LOCATION --> | subdivision_type1 = Države | subdivision_name1 = [[Portugalska]] | subdivision_type2 = | subdivision_name2 = | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Coimbra]], [[Figueira da Foz]], Manteigas, Celorico da Beira, Penacova, Montemor-o-Velho <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 258,3 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1 = 108 m³/s | discharge1_min = | discharge1_avg = 108,3 m³/s | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = v Serra da Estrela | source1_location = | source1_coordinates= {{koord novi|40|25|31|N|7|34|48|E|display=inline}} | source1_elevation = 1525 m | mouth = [[Atlantski ocean]] | mouth_location = V Figueira da Foz v Atlantskem oceanu | mouth_coordinates = {{koord novi|40|8|44|N|8|52|4|E|display=inline,title}} | mouth_elevation = 0 m | progression = | river_system = | basin_size = 6645 km² | tributaries_left = Alva, Ceira, Arunca, Pranto | tributaries_right = Dão | extra = }} '''Rio Mondego''' ({{IPA-pt|ˈʁi.u mõˈdeɣu}}) ali reka '''Mondego''' je najdaljša reka v celoti znotraj [[Portugalska|portugalskega]] ozemlja.<ref>[http://vimeo.com/31170389 "Mondego" by Manuel Pinheiro], Final Project of a masters's degree in Wildlife Documentary Production from the University of Salford. Film marked with a distinction. Filmed in Portugal during May/June 2011. A voyage by the Mondego river's wildlife from the mountains to the sea.</ref> Izvira v Serra da Estrela, najvišjem gorovju celinske Portugalske (tj. brez portugalskih otokov). Teče 234 kilometrov od občine Gouveia, na 1425 metrih nadmorske višine v Serra da Estrela, do izliva v [[Atlantski ocean]] poleg mesta Figueira da Foz. == Etimologija == Ime reke naj bi izhajalo iz predrimske, hispano-keltske besede ''Munda'' ali ''Monda'' - s katerima sta jo v klasični antiki omenjala [[Plinij starejši|Plinij]] in [[Ptolemaj]] -, pozneje latinizirana v ''Mondæcus'', dokler se ni razvila v današnje ime.<ref>{{navedi splet|url=https://www.infopedia.pt/dicionarios/toponimia/Mondego|title = Mondego &#124; Definição ou significado de Mondego no Dicionário Infopédia de Toponímia|website=Infopedia.pt}}</ref><ref>{{navedi knjigo|url=https://books.google.com/books?id=DwpaAAAAcAAJ&q=etimologia+rio+mondego&pg=PA188|title = Cuadros de la geografia historica de Espana desde los primeros tiempos historicos hasta el dia (Etc.)|last1 = Chao|first1 = Eduardo|page=188|year = 1849}}</ref> == Geografija == Reka Mondego je dolga približno 258,3 kilometra.<ref name="Diário da República">{{navedi splet|url=http://dre.pt/pdf1sdip/2002/03/051B00/16951745.pdf|title=Plano de Bacia Hidrográfica do Mondego|access-date=14. junij 2012|publisher=Diário da República}}</ref> Njen izvir je v Serra da Estrela, na mestu Corgo das Mós (ali Mondeguinho), župnija Mangualde da Serra, občina Gouveia, na nadmorski višini okoli 1525 m. Na svoji začetni poti prečka Serra da Estrela, od jugozahoda proti severovzhodu, v občinah Gouveia in Guarda. Nekaj ​​kilometrov od tega mesta, poleg mesta Vila Cortês do Mondego, doseže nadmorsko višino manj kot 450 m. Tam se obrne najprej proti severozahodu in nadaljuje tok v občini Celorico da Beira proti jugozahodu. Njen srednji tok se začne tukaj, vzdolž planote Beira, ki seka skozi [[granit]]ne kamnine in [[metamorfne kamnine|metamorfne]] formacije. Po prečkanju občine Fornos de Algodres reka Mondego služi kot meja med okrožji Viseu na severu ter Guarda in Coimbra na jugu. Tako na severnem bregu razmejuje občine Mangualde, Seia, Nelas, Carregal do Sal, Santa Comba Dão in Mortágua, medtem ko na južnem bregu služi kot meja za občine Gouveia, Oliveira do Hospital, Tábua, Penacova in Vila Nova iz Poiaresa. Med Penacovo in Coimbro teče reka skozi ozko dolino na poti, za katero so značilni številni prepleteni [[meander|meandri]]. Po osvoboditvi [[skrilavec|skrilavcev]] in [[kvarcit]]nih formacij in že v bližini mesta Coimbra reka odpre svoj spodnji tok, ki obsega zadnjih štirideset kilometrov svoje poti in doseže višinsko razliko le 40 metrov. V tej zadnji fazi teče skozi veliko aluvialno nižino, prečka občine Coimbra, Montemor-o-Velho in Figueira da Foz, kjer se izliva v Atlantski ocean. V bližini njenega izliva se oblikuje [[estuarij]], dolg približno 25 km s površino 3,5 km². V zadnjih 7,5 km svojega odseka se razcepi na dva rokava (severni in južni), ki se ponovno združita blizu ustja in tvorita majhen otok Murraceira. Reka se razširi ob mestu [[Coimbra]] (zgodovinsko mesto, največje v regiji, z univerzo kot območjem svetovne dediščine) in občino Montemor-o-Velho (znano po gradu in riževih poljih), preden doseže Atlantski ocean pri mestu Figueira da Foz.<ref>{{navedi splet|url=https://www.mapmywalk.com/routes/view/1510776355|title=River Mondego|website=Mapmywalk.com|access-date=7 June 2022}}</ref> Ob Mondegu sta dva glavna jezova, jez Aguieira in jez Raiva, ter manjši na glavnem mostu v Coimbri.<ref>[https://cnpgb.apambiente.pt/gr_barragens/gbportugal/Mapacentro.htm Dams in Central Portugal] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20230204063451/https://cnpgb.apambiente.pt/gr_barragens/gbportugal/Mapacentro.htm |date=2023-02-04 }}. Retrieved 7 November 2022.</ref> === Hidrografski bazen === Reka Mondego odmaka porečje s skupno površino 6645 km², s prevladujočo orientacijo severovzhod-jugozahod. Povodje zaseda drugo mesto po površini med rekami, katerih porečja so v celoti na portugalskem ozemlju. Na svoji poti sprejema vode svojih pritokov, kot so Dão na desnem bregu, Alva, Ceira, Ega (ali Rio dos Mouros) in Arunca ter Pranto na levem bregu. Velik del poti do Coimbre (imenovane Alto Mondego ali Mondego Superior) poteka skozi dolino, vdelano v metamorfne kamnine in granit. Končni odsek (imenovan Baixo Mondego), ki meri približno 40 km, poteka skozi aluvialno ravnico, ki je izjemno rodovitna in kjer so nekatera najbolj produktivna riževa polja v Evropi. Povodje reke Mondego ima povprečno letno količino padavin 1233 mm in povprečni letni pretok 108,3 m³/s. V porečju reke Mondego so številne hidroelektrarne. Skupna zmogljivost skladiščenja v rezervoarjih. === Pritoki === Eden od njenih pritokov je Rio Dão, ki je dal ime vinski regiji Dão. Druga je reka Alva, ki vstopi v Mondego tik pred Penacovo. Reka Ceira vstopi v Mondego južno od Coimbre ob državni cesti 17.<ref>{{navedi splet|url=https://www.google.com/maps?ll=40.183889,-8.396111&q=loc:40.183889,-8.396111&hl=en&t=m&z=14|title=40°11'02.0"N 8°23'46.0"W|website=Google.com|access-date=7 June 2022}}</ref> == Poplave == Glavni vzrok za poplavljanje rek je pogostost intenzivnih padavin. Velikost porečja in vrsta meteorološkega dogodka določata značilnosti poplav, ki so v reki Mondego razmeroma hitre, s časi med začetkom poplave in največjim pretokom nekaj ur in lahko posebej nevaren zaradi nenadnega povečanja nivoja pretoka. Poplave na reki Mondego se pojavljajo vsaj od 14. stoletja in vplivajo na življenje v pomembnem mestu, kot je Coimbra. Tu je bilo mogoče zabeležiti najpomembnejše poplave, med katerimi izstopajo tiste iz let 1331, 1788, 1821, 1842, 1852, 1860, 1872, 1900, 1915, 1962, 1969 in 1979. Poplave, označene kot velike, so imele povratna doba 50 let. Prav tako je razvidno, da imajo v zadnjih dveh stoletjih ob enaki empirični analizi velike poplave povratno dobo 20 let. Tako je postala očitna potreba po intervenciji za obvladovanje poplav.<ref name=lnec>http://www.dha.lnec.pt/nre/portugues/funcionarios/papers/jrocha/Coimbra.pdf {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20070205141559/http://www.dha.lnec.pt/nre/portugues/funcionarios/papers/jrocha/Coimbra.pdf |date=2007-02-05 }} acedido em 05-02-2009</ref> Z izgradnjo jezov Aguieira in Raiva ter jezu Coimbra so bile zgrajene nove aluvialne plasti, vključno s 7,7 km obrambnih nasipov, poglabljanjem in kamenimi oblogami. Poplavni tokovi v Coimbri so bili reda 2500 m³/s, ki so bili blaženi na 1200 m³/s prek dveh prej omenjenih obratov. Pri ustju se pričakujejo pretoki 3000 m³/s. == Galerija == <gallery> File:Coimbra tozu.JPG|Coimbra in Mondego File:Canal no Mondego, Portugal.jpg|Kanal za namakanje in odvodnjavanje, vzporeden s tokom Mondega, blizu Pereire Image:Ponte nova coimbra2.jpg|most Rainha Santa Isabel čez Mondego Image:Coimbra à noite.jpg|Mondego in Coimbra ponoči File:Mondegobasofias.jpg|Pogled na Mondego pri Coimbri </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commonscat|Rio Mondego}} * [http://www.avesdeportugal.info/sitestumondego.html Observação de aves no estuário do Mondego] * [https://arquivos.rtp.pt/conteudos/rio-mondego/ Documentário de 1985 da RTP sobre o Rio Mondego] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke na Portugalskem]] ftpmgixh1p192rdfycrfm5kay4vw85b 0 556744 6679860 6622207 2026-05-23T14:39:29Z Ljuba24b 92351 dp 6679860 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Gora | fetchwikidata = NONE | name = Lake District | other_name = Cumbrijske gore | country = [[Anglija]], [[Združeno kraljestvo]] | geology = predvsem vulkanske in [[sedimentne kamnine]] | age = predvsem [[ordovicij]] | orogeny = akadijska|variška | highest = [[Scafell Pike]] | elevation = 978 m | coordinates = {{coord|54.45424|-3.21160|type:mountain_region:GB|format=dms|display=inline}} | range_coordinates = | photo = Keswick Panorama - Oct 2009.jpg | photo_caption = masiv Skiddaw, Keswick Derwentwater iz Walla Crag | location = [[Cumbria]] | range = | subdivision1 = [[Windermere]], [[Ullswater]], [[Derwentwater]] | subdivision1_type = Največja jezera po površini | module = {{Infobox protected area | child = yes | alt_name = <b>Lake District National Park <br/> | name = Narodni park Lake District | iucn_category = V | iucn_ref = <ref>[https://www.protectedplanet.net/959] from the World Database on Protected Areas. Retrieved 5 MaFeby 2024.</ref> | map_image = Lake District National Park UK location map.svg | map_size = 280 | map_caption = Narodni park Lake District | coords_ref = <!-- stats --> | area_km2 = 2362 | area_ref = | designation = | established = 9. maj 1951 | visitation_num = {{Plainlist| * Visitors a year: 15,8&nbsp;miljonov * Visitor days a year: 23,1&nbsp;miljon<ref name="facts">{{navedi novice |title=National Park facts and figures |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/factsandfigures.htm |work=nationalparks.gov.uk |access-date=8 May 2018 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120627173746/http://www.nationalparks.gov.uk/press/factsandfigures.htm |archive-date=27 June 2012 |url-status=dead }}</ref> }} | visitation_year = | visitation_ref = | governing_body = Lake District National Park Authority | administrator = | operator = | owner = <!-- website, embedded --> | website = | embedded = {{Infobox UNESCO World Heritage Site |child = yes | WHS = The English Lake District |ID = 422 |Year = 2017 |Criteria = Kulturno: ii, v, vi | Area = 229.205,19 ha }} }} | district_type = Največja naselja | district = Kendal, Ambleside, Windermere, Keswick }} '''Lake District''', znan tudi kot '''Lakes''' ali '''Lakeland''', je gorata regija in [[narodni park]] v [[Cumbria|Cumbriji]], severozahodna [[Anglija]]. Znan je po svoji pokrajini, vključno z jezeri, obalo in Cumbrijskimi gorami; in za svoje literarne povezave z [[Beatrix Potter]], [[John Ruskin|Johnom Ruskinom]] in [[Lake Poets]]. Cumbrijske gore ali [[fjel]]i vključujejo najvišje v Angliji:<ref>Cumbrian Mountains: ''Philips' Elementary Atlas and Geography'', edited by John Francon Williams published by George Philip & Son Ltd., 1882: (2) The Cumbrian Mountains are a group in the counties of Cumberland, Westmoreland, and northern Lancashire, near the coast of the Irish Sea. They contain the highest elevation in England – Scaw Fell (Scafell Pike), 3,208 feet above the level of the sea (retrieved 2018)</ref> Scafell Pike (978 m), Helvellyn (950 m) in Skiddaw (931 m). V regiji je tudi šestnajst velikih jezer.<ref>{{navedi splet |date=2005-05-24 |title=Lake District facts and figures |url=https://www.lakedistrict.gov.uk/learning/factsandfigures |access-date=2024-02-05 |website=Lake District National Park |language=en}}</ref> Tudi Windermere, ki je z dolžino 18&nbsp;km in površino 14,73&nbsp;km² najdaljše in največje jezero v Angliji, ter Wast Water, ki je z 79 metri najgloblje jezero v Angliji.<ref>{{navedi splet |date=17 May 2013 |title=Wastwater and the Lake District West Coast - explore and visit |url=https://www.lakedistrict.gov.uk/visiting/places-to-go/explore-wastwater-eskdale-and-west-coast |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20190922173333/https://www.lakedistrict.gov.uk/visiting/places-to-go/explore-wastwater-eskdale-and-west-coast |archive-date=22 September 2019 |access-date=19 August 2019 |website=Lake District National Park}}</ref><ref>{{navedi splet |title=Lake District National Park - Explore Windermere |url=https://www.lakedistrict.gov.uk/visiting/places-to-go/explore-windermere-and-ambleside |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20160403091931/http://www.lakedistrict.gov.uk/visiting/placestogo/explorewindermere |archive-date=3 April 2016 |access-date=3 April 2016 |publisher=Lakedistrict.gov.uk}}</ref> '''Narodni park Lake District''' je bil ustanovljen leta 1951 in pokriva površino 2362&nbsp;km², kar je glavnina regije.<ref name="ldnpfaf">{{navedi splet |date=24 May 2005 |title=Lake District facts and figures |url=http://www.lakedistrict.gov.uk/learning/factsandfigures |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20170919072006/https://www.lakedistrict.gov.uk/learning/factsandfigures |archive-date=19 September 2017 |access-date=15 September 2017 |website=Lake District National Park Authority website |publisher=Lake District National Park Authority}}</ref> Leta 2017 je bil vpisan za Unescov seznam svetovne dediščine.<ref name="auto">{{navedi splet |date=9 July 2017 |title=English Lake District welcomed into UK UNESCO family as 31st UK World Heritage Site |url=https://www.unesco.org.uk/news/english-lake-district-welcomed-into-uk-unesco-family-as-31st-uk-world-heritage-site |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20180807063903/https://www.unesco.org.uk/news/english-lake-district-welcomed-into-uk-unesco-family-as-31st-uk-world-heritage-site/ |archive-date=7 August 2018 |access-date=2 December 2017 |work=unesco.org.uk}}</ref> == Fizična geografija == Lake District je približno krožen gorski masiv, globoko razčlenjen s širokim radialnim vzorcem večjih dolin, ki so večinoma posledica ponavljajočih se poledenitev v zadnjih 2 milijonih let. Navidezni radialni vzorec ne izhaja iz osrednje kupole, temveč iz aksialne razvodnice, ki se razteza od St Bees Head na zahodu do Shapa na vzhodu. Večina teh dolin ima presek v obliki črke U, ki je značilen za ledeniški izvor, in pogosto vsebujejo dolga ozka jezera v vdolbinah skalne podlage, z deli razmeroma ravnih tal na zasutih vrhovih ali kjer jih delijo stranski pritoki (Buttermere-Crummock Water ; Derwent Water-Bassenthwaite Lake).{{efn|Potok, ki teče v jezero, lahko ustvari [[rečna delta|delto]]. Delta stranskega toka lahko v celoti prečka ozko jezero in ga deli na dvoje z ravnino.}} Manjša jezera, znana kot ''tarns'', zasedajo ledeniške [[krnica|krnice]] na višjih nadmorskih višinah. Obilje obojega je tisto, zaradi česar je območje postalo znano kot ''Lake District''. Številni višji hribi so skalnati, nižje pa prevladuje [[barje]]. Rastlinstvo na bolje odcednih območjih vključuje praproti in vresje, čeprav je velik del zemlje zaradi močne količine padavin [[močvirje|močvirnat]]. Domači listopadni gozdovi se pojavljajo na številnih strmejših pobočjih pod gozdno mejo, vendar z avtohtonim hrastom, ki ga na mnogih območjih dopolnjujejo obsežni nasadi iglavcev, zlasti v gozdu Grizedale na splošno nižjem južnem delu območja. Lake District sega do morja na zahodu in jugu.<ref>{{navedi splet|url=https://www.bing.com/maps/sharing|title=Maps|website=www.bing.com|access-date=19 August 2019|archive-date=19 August 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190819001502/https://www.bing.com/maps/sharing|url-status=live}}</ref> Najvišja gora v Angliji, [[Scafell Pike]] (978 m), ima ob jasnem dnevu daljnosežen razgled, ki sega od Galloway Hills na Škotskem, gorovja Morne na Severnem Irskem, otoka [[Man]] in [[Snowdonia|Snowdonije]] v Walesu. {{wide image|Annotated Scafel Pike Panorama.jpg|2000px|Panorama z vrha Scafell Pike, avgust 2007}} {{wide image|Wasdale screes.jpg|800px|Panorama melišč Wasdale, ki se spuščajo v Wastwater, najgloblje jezero v Angliji}} === Cumbrijske gore === [[File:Scafell massif.jpg|thumb|Masiv Scafell, najvišja točka v Angliji, viden nad Wasdaleom]] Gore (ali 'fels') Lake Districta so znane kot Cumbrijske gore, ''Cumbrian Fells'' ali ''Lakeland Fells''. Štirje najvišji hribi presegajo 914 m. To so: *Scafell Pike, 978 m *Scafell, 965 m *Helvellyn, 951 m *Skiddaw, 931 m ==== Northern Fells ==== Northern Fells so jasno določeno območje hribov v krogu premera 13&nbsp;km med Keswickom na jugozahodu in Caldbeckom na severovzhodu. Vrhunec dosežejo na 931 m vrhu Skiddaw. Druga pomembna vrhova sta Blencathra (znan tudi kot Saddleback) (868 m) in Carrock Fell. Jezero Bassenthwaite zavzema dolino med tem masivom in North Western Fells. ==== North Western Fells ==== North Western Fells ležijo med jezerom Borrowdale in Bassenthwaite na vzhodu ter Buttermere in Lorton Vale na zahodu. Njihova najjužnejša točka je na [[prelaz]]u Honister. To območje vključuje Derwent Fells nad dolino Newlands in hribe na severu, med katerimi sta Dale Head, Robinson. Na severu stojijo Grasmoor, najvišji v območju z 852 m, Grisedale Pike in hribi okoli doline Coledale, na skrajnem severozahodu pa gozd Thornthwaite in Lord's Seat. Fels na tem območju so zaobljeni [[skrilavec]] Skiddaw, z nekaj gorskimi jezerci in relativno malo skalami. ==== Western Fells ==== [[File:Westmorland cairn Great Gable.jpg|thumb|Pogled proti Wast Water iz [[Možic (označba)|možica]], ki sta ga zgradila brata Westmorland leta 1876, na JZ vrha Great Gable, ki je bil po njunem mnenju najlepši pogled v okrožju.]] Western Fells ležijo med Buttermere in Wasdale, s Sty Headom, ki tvori vrh velikega trikotnika. Ennerdale razpolavlja območje, ki ga sestavljajo greben High Stile severno od Ennerdale, Loweswater Fells na skrajnem severozahodu, skupina Pillar na jugozahodu in Great Gable (899 m) blizu Sty Heada. Drugi vrhovi so Seatallan, Haystacks in Kirk Fell. To območje je skalnato in strmo, z impresivnim vrhom Pillar Rock. Wast Water, ki je v tem delu, je najgloblje [[jezero]] v Angliji. ==== Central Fells ==== Central Fells so nižje nadmorske višine od okoliških območij fels in dosegajo vrh pri 762 m z High Raise. Imajo obliko grebena, ki teče med Derwent Water na zahodu in Thirlmere na vzhodu, od Keswicka na severu do Langdale Pikes na jugu. Ostrog sega proti jugovzhodu do Loughrigg Fell nad Amblesideom. Osrednji greben, ki poteka proti severu čez High Seat, je izjemno močvirnat. ==== East Fells ==== [[File:Glenridding, Cumbria, England - June 2009.jpg|thumb|Vasi Glenridding in Ullswater]] East Fells so sestavljeni iz dolgega grebena od severa proti jugu, hribovja Helvellyn, ki poteka od Clough Heada do Seat Sandala z 950 m Helvellynom na najvišji točki. Zahodna pobočja teh vrhov so po navadi travnata, s kamnitimi koriti in skalami na vzhodni strani. Skupina Fairfield leži južno od območja in tvori podoben vzorec z visokimi skalnimi stenami in skritimi dolinami, ki se razlivajo v dolino Patterdale. Vrhunec doseže na višini Red Screes s pogledom na prelaz Kirkstone. ==== Far Eastern Fells ==== [[File:Haweswater from Harter Fell 3.jpg|thumb|left|Rezervoar Haweswater iz Harter Fell]] Far Eastern Fells se nanaša na vse felse Lakelanda vzhodno od Ullswaterja in ceste A592, ki teče proti jugu do Windermereja. Z 828 m je vrh, znan kot High Street, najvišja točka na zapletenem grebenu, ki poteka široko v smeri sever-jug in gleda na skrito dolino Haweswater na vzhodu. Na severu te regije so nižje strmine Martindale Common in Bampton Common, medtem ko so na jugu strmine, ki gledajo na dolino Kentmere. Dlje proti vzhodu, za Mardaleom in Longsleddalom, je Shap Fell, obsežno območje, ki ga sestavljajo visoka barja, bolj valovite in [[Pennini|penninske]] narave kot gore na zahodu. ==== Southern Fells ==== [[File:Coniston Water from Holme Fell.jpg|thumb|right|Coniston Water iz Holme Fella]] Southern Fells zavzemajo jugozahodno četrt Lake Districta. Lahko se šteje, da obsegajo severno skupino med Wasdaleom, Eskdaleom in obema dolinama Langdale, jugovzhodno skupino vzhodno od Dunnerdala in južno od Little Langdale ter jugozahodno skupino, ki jo omejujejo Eskdale na severu in Dunnerdale na vzhodu. Prva skupina vključuje najvišje gore Anglije: [[Scafell Pike]] v središču, na 978 m in Scafell 1,6&nbsp;km jugozahodno. Čeprav je nekoliko nižji, ima Scafell na severni strani 210 m steno, Scafell Crag. Ta skupina vključuje tudi Wast water nad Wasdaleom, greben Glaramara nad Borrowdaleom, tri vrhove Crinkle Crags, Bowfell in Esk Pike. Jedro območja odmaka mlada reka Esk. Skupaj so to nekatera najbolj razgibana pobočja Lake Districta. Druga skupina, sicer znana kot Furness Fells ali Coniston Fells, ima za svojo severno mejo strma in ozka prelaza Hardknott in Wrynose. Najvišja sta Old Man of Coniston in Swirl How, ki nekoliko presegata 800 m. Tretja skupina zahodno od Duddona vključuje Harter Fell in dolg greben, ki vodi čez Whitfell do Black Comba in morja. Jug te regije sestavljajo nižji gozdovi in griči, s Kirkby Moorom na južni meji. Jugozahodni Lake District se konča blizu polotoka Furness in Barrow-in-Furness, mesta, na katerega se mnogi prebivalci Lake Districta zanašajo glede osnovnih dobrin. ==== Jugovzhodno območje ==== Jugovzhodno območje je ozemlje med Coniston Waterom in Windermerejem ter vzhodno od Windermereja proti Kendalu in južno do Lindalea. Na tem območju ni visokih vrhov, so večinoma nizki hribi, griči in apnenčasti ''cuestas'' (greben z blagim pobočjem na eni strani in strmim pobočjem na drugi strani), kot sta Gummer's How in Whitbarrow. Dejansko se dviga le do 333 m na Top o' Selside vzhodno od Coniston Water; med obema jezeroma se razprostira širok gozd Grizedale. Kendal in Morecambe Bay stojita na vzhodnem in južnem robu območja. === Doline === [[File:The Tongue Valley (looking from Dollywaggon Pike), near Troutbeck, Cumbria, at the Lake District National Park, United Kingdom, Europe (November 2008).jpg|thumb|The Tongue Valley (pogled iz Dollywaggon Pike)]] Glavne radialne doline so (v smeri urinega kazalca z juga) Dunnerdale, Eskdale, Wasdale, Ennerdale, Vale of Lorton in dolina Buttermere, dolina Derwent in Borrowdale, dolina Ullswater, dolina Haweswater, Longsleddale, dolina Kentmere, tiste, ki se stekajo na čeli Windermere - Grasmere, Great Langdale in Little Langdale ter dolina Coniston Water. Doline delijo gore v bloke, ki jih različni avtorji opisujejo na različne načine. Najpogostejši pristop je tisti, ki ga je populariziral Alfred Wainwright, ki je objavil sedem ločenih območnih vodnikov po Lakeland Fells. === Jezera === {{Wide image|Derwent Water, Keswick - June 2009.jpg|900px|Derwent Water, eno od 21 velikih vodnih teles v Lake Districtu}} Samo eno od jezer v Lake Districtu se imenuje s tem imenom, Bassenthwaite Lake. Vse druge, kot so Windermere, Coniston Water, Ullswater in Buttermere, so ''mere'', ''tarns'' in ''waters'', pri čemer je ''mere'' najmanj pogosta, ''waters'' pa najpogostejša. Spodaj so navedena glavna jezera in rezervoarji v narodnem parku. {{div col|colwidth=20em}} *jezero Bassenthwaite *Brotherswater *Buttermere *Coniston Water *Crummock Water *Derwent Water *Devoke Water *Elter Water *Ennerdale Water *Esthwaite Water *Grasmere *Haweswater Reservoir *Hayeswater *Loweswater *Rydal Water *Thirlmere *Ullswater *Wast Water *Windermere {{div col end}} === Gozdovi === Pod gozdno mejo so gozdnata območja, vključno z britanskimi in evropskimi avtohtonimi hrastovimi gozdovi in uvedenimi nasadi mehkega lesa. Gozdovi zagotavljajo habitate za avtohtone angleške divje živali. Tu in nekaj drugih delih Anglije najdemo domačo [[Navadna veverica|navadno veverico]]. V delih Lake Districta je padavin več kot v katerem koli drugem delu Anglije. To daje priložnost za rast atlantskih mahov, praproti, lišajev in jetrnikov. V narodnem parku je nekaj starodavnih gozdov. Upravljanje gozdov je različno: nekateri so posekani, nekateri obrezani, nekateri prepuščeni naravni rasti, nekateri pa nudijo pašo in zavetje. === Obala === Lake District se razteza do obale [[Irsko morje|Irskega morja]] od Drigga na severu do Silecrofta na jugu, zajema pa [[estuarij]]e reke Esk in njenih pritokov, Irt in Mite. Območje plimovanja kombiniranih estuarijev vključuje peščeno, prodnato in blatno ravnino ter slano močvirje. Sistemi sipin na obeh straneh estuarija so zaščiteni kot naravni rezervati; Drigg Dunes and Gullery<ref>{{navedi splet|url=http://cwr.defra.gov.uk/default.aspx?Site=6167|title=Defra, UK - Rural Affairs|website=cwr.defra.gov.uk|access-date=19 August 2019|archive-date=29 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190729233429/http://cwr.defra.gov.uk/default.aspx?Site=6167|url-status=live}}</ref> na severu in Eskmeals Dunes<ref>{{navedi splet|url=https://www.cumbriawildlifetrust.org.uk/nature-reserves/eskmeals-dunes|title=Eskmeals Dunes &#124; Cumbria Wildlife Trust|website=www.cumbriawildlifetrust.org.uk|access-date=19 August 2019|archive-date=14 July 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190714093344/https://www.cumbriawildlifetrust.org.uk/nature-reserves/eskmeals-dunes|url-status=live}}</ref> na jugu. Južno od estuarija je obala oblikovana v nizkih pečinah iz ledeniškega drobirja, peska in proda.<ref>{{navedi splet|title=GeoIndex - British Geological Survey|url=https://mapapps2.bgs.ac.uk/geoindex/home.html|access-date=7 February 2023|website=mapapps2.bgs.ac.uk}}</ref> Okrožje se razteza tudi na plimske vode zaliva Morecambe in več njegovih estuarijev ob polotokih Furness in Cartmel, ki so na kažipotih na avtocesti M6 označeni kot »polotoki Lake District« in katerih južni deli ležijo zunaj parka. To so estuarij Duddon, estuarij Leven ter zahodni bregovi in plimovanja estuarija Kent. Za vsako od teh območij so značilne peščene in blatne ravnice, ki so zanimive za divje živali. Obalo podpirajo obsežne ravnice dvignjenih morskih usedlin, ki so ostale, ko je bila relativna gladina morja višja. == Geologija == [[File:Lake District Geology Map.svg|thumb|Geološki zemljevid Lake Districta, ki prikazuje glavne strukture in območja mineralizacije]] [[File:Skiddaw (cropped).JPG|thumb|left|Skiddaw viden iz Derwentwatera]] Geologija Lake Districta je zelo kompleksna, a dobro raziskana.<ref name="Gannon, Rock Trails Lakeland">Gannon, ''Rock Trails Lakeland''</ref> Granitni [[batolit]] pod tem območjem je odgovoren za ta gorski masiv, njegova sorazmerno nizka gostota pa povzroča, da je območje 'napeto'. [[Granit]] je mogoče videti na površini kot granite Ennerdale, Skiddaw, Carrock Fell, Eskdale in Shap. Na splošno lahko območje razdelimo na tri pasove, ki potekajo od jugozahoda proti severovzhodu. Kamnine so mlajše od severozahoda proti jugovzhodu. Severozahodni pas je sestavljen iz [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamnin]] zgodnjega do srednjega [[ordovicij]]a, večinoma blatnikov in meljevcev morskega izvora. Skupaj sestavljajo skupino Skiddaw in vključujejo kamnine, tradicionalno znane kot Skiddaw Slates. Njihova krhkost na splošno vodi v gore z razmeroma gladkimi pobočji, kot je sam Skiddaw. Osrednji pas je mešanica vulkanskih in sedimentnih kamnin srednje do poznega ordovicijskega obdobja, ki obsegajo [[lava|lave]] in [[tuf]]e vulkanske skupine Borrowdale, ki so izbruhnile, ko je bil nekdanji Japetov ocean potopljen pod današnjo škotsko mejo med [[kaledonska orogeneza|kaledonsko orogenezo]]. Severni osrednji vrhovi, kot je Great Rigg, so nastali zaradi znatnih tokov lave. Tem izbruhom lave je sledil niz piroklastičnih izbruhov, ki so proizvedli vrsto [[kaldera|kalder]], med katerimi je ena tudi današnji Scafell Pike. Te piroklastične kamnine povzročajo skalnate pokrajine, značilne za osrednje felse. Jugovzhodni pas obsega blatnike in [[droba|drobe]] superskupine Windermere in vključuje (zaporedoma) kamnine skupin Dent, Stockdale, Tranearth, Coniston in Kendal. Ti so na splošno nekoliko manj odporni proti eroziji kot zaporedje kamnin na severu in ležijo pod večino nižjih pokrajin okoli Conistona in Windermereja. Kasnejši vdori so oblikovali posamezne izdanke [[magmatske kamnine|magmatskih kamnin]] v vsaki od teh skupin. Okoli robov teh ordovicijskih in silurskih kamnin na severnem, vzhodnem in južnem obrobju območja je pol neprekinjen izdan karbonskega [[apnenec|apnenca]], ki je najbolj spektakularen na mestih, kot sta Whitbarrow Scar in Scout Scar.<ref>British Geological Survey Regional memoir ''Northern England'' 5th edn 2010</ref><ref>{{navedi splet|url=http://www.lakedistrict.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/171188/factsheet_geology.pdf|title=Geology Factsheet|publisher=Lake District National Park Authority Web|date=24 May 2017|access-date=2 December 2017|archive-date=4 March 2016|archive-url=https://web.archive.org/web/20160304073034/http://www.lakedistrict.gov.uk/__data/assets/pdf_file/0008/171188/factsheet_geology.pdf|url-status=live}}</ref> == Rastlinstvo in živalstvo == [[File:Red squirrels warning signs, Lake District.jpg|thumb|Cestni opozorilni signali za navadne veverice; Lake District je eno redkih krajev v Angliji, kjer imajo te veverice precejšnjo populacijo.<ref>{{navedi novice |title=Red squirrels |url=http://www.forestry.gov.uk/forestry/INFD-5TPCW3 |work=Forestry Commission |access-date=26 August 2012 |archive-date=3 October 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121003014241/http://www.forestry.gov.uk/forestry/INFD-5TPCW3 |url-status=live }}</ref>]] [[File:Fell pony.jpg|thumb|upright|Fellski poni na planini, rojen v severozahodni Angliji]] Lake District je zaradi svoje raznolike topografije, jezer in gozdov dom velikega števila divjih živali. Zagotavlja dom za navadno veverico in kolonije rosike (''Drosera'') in maslenice (''Pinguicula''), dveh od redkih mesojedih rastlin, ki izvirajo iz Britanije. Lake District je glavno zatočišče za navadne veverice in ima največjo populacijo v Angliji (od ocenjenih 140.000 teh veveric v Združenem kraljestvu v primerjavi s približno 2,5 milijona sivih veveric (''Sciurus carolinensis'')).<ref>{{navedi novice |title=Prince launches innovative new drive to protect red squirrels |url=https://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/8330881/Prince-launches-innovative-new-drive-to-protect-red-squirrels.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110219105939/http://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/8330881/Prince-launches-innovative-new-drive-to-protect-red-squirrels.html |url-status=dead |archive-date=19 February 2011 |newspaper=The Telegraph |date=17 February 2011 |access-date=26 August 2012}}</ref> Lake District je dom številnim vrstam ptic in RSPB vzdržuje rezervat v Haweswaterju. Zadnji gnezdeči par [[planinski orel|planinskih orlov]] v Angliji je bil najden tukaj; samica je bila nazadnje opažena leta 2004,<ref>{{navedi novice |title=Golden Eagle – Population Trends |url=http://www.rspb.org.uk/wildlife/birdguide/name/g/goldeneagle/population_trends.aspx |work=RSPB |access-date=26 August 2012 |archive-date=17 October 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20121017025446/http://www.rspb.org.uk/wildlife/birdguide/name/g/goldeneagle/population_trends.aspx |url-status=live }}</ref> samec pa leta 2015.<ref>{{navedi splet |title=England's last golden eagle feared dead |url=https://www.theguardian.com/environment/2016/apr/14/englands-last-golden-eagle-feared-dead#:~:text=Golden%20eagles%20arrived%20in%20the,moorlands%20and%20mountains%20of%20Scotland. |website=The Guardian | date=14 April 2016 |access-date=6 September 2022}}</ref> Po poskusih ponovne kolonizacije je leta 2001 par [[ribji orel|ribjih orlov]] gnezdil v Lake Districtu prvič po več kot 150 letih v bližini jezera Bassenthwaite. Ribji orli se zdaj spomladi pogosto selijo proti severu iz Afrike, da bi gnezdili v Lake Districtu; skupno 23 mladičev so našteli na tem območju od leta 2001. Druga ujeda, ki je imela poskuse ponovne naselitve, je [[rjavi škarnik]], ki ima od leta 2012 približno 90 osebkov v območjih z gostimi gozdovi v bližini Grizedale<ref>{{navedi novice |title=Red kites returned to Cumbria forest after 160 years |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cumbria-10849991 |work=BBC News |date=3 August 2010 |access-date=3 September 2012 |archive-date=22 April 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140422110157/http://www.bbc.co.uk/news/uk-england-cumbria-10849991 |url-status=live }}</ref> in se je leta 2014 uspešno razmnožil, kar je bil prvi uspeh v razmnoževanju v Cumbriji v več kot 200 letih. Naravovarstveniki upajo, da bo ponovna naselitev ustvarila veliko populacijo v Lake Districtu in v severozahodni Angliji, kjer je število rjavih škarnikov nizko. Druge vrste ptic, ki prebivajo v Lake Districtu so [[kanja]], [[povodni kos]], [[sokol selec]] in [[krokar]]. Med sezonske ptice spadata [[komatar]] in pogorelček.<ref>{{navedi novice |title=Haweswater – Seasonal highlights |url=http://www.rspb.org.uk/reserves/guide/h/haweswater/seasonal_highlights.aspx |work=RSPB |access-date=3 September 2012 |archive-date=29 August 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120829123956/http://www.rspb.org.uk/reserves/guide/h/haweswater/seasonal_highlights.aspx |url-status=live }}</ref> V jezerih živijo tri redke in ogrožene vrste rib. ''Coregonus vandesius'' najdemo samo v Derwent water in do leta 2008 v jezeru Bassenthwaite.<ref>{{navedi novice |title=Ancient vendace fish saved from edge of extinction |url=https://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/3346740/Ancient-vendace-fish-saved-from-edge-of-extinction.html |archive-url=https://web.archive.org/web/20110415020122/http://www.telegraph.co.uk/earth/earthnews/3346740/Ancient-vendace-fish-saved-from-edge-of-extinction.html |url-status=dead |archive-date=15 April 2011 |newspaper=The Telegraph |date=9 July 2009 |access-date=3 September 2012}}</ref> V zadnjih letih so alge postale grožnja, saj se jezera postopoma segrevajo. V želji, da bi ohranili vrsto, so jo večkrat preselili v višja jezera, predvsem leta 2005 in 2011. V jezerih živita tudi dve drugi redki vrsti: ''Coregonus stigmaticus'', ki živi v Brothers Water, Haweswater, Red Tarn in Ullswater, in jezerska zlatovščica (''Salvelinus alpinus''), ki jo lahko najdemo v Buttermere, Coniston Water, Crummock Water, Ennerdale Water, Haweswater, Loweswater, Thirlmere, Wast Water in Windermere. [[File:CoregonusVandesius.jpg|thumb|left|Ribica (''Coregonus vandesius'') je najredkejša vrsta rib v Angliji in jo najdemo le v Lake Districtu]] [[File:Hughie - Lakeland Terrier.jpg|thumb|upright=.60|[[Jezerski terier]] je dobil ime po okrožju in je domačin s tamkajšnjih kmetij]] V zadnjih letih so bile narejene pomembne spremembe ribiških zakonov, ki pokrivajo severozahodno regijo Anglije, da bi pomagali zaščititi nekatere najredkejše vrste rib. Leta 2002 je Agencija za okolje uvedla nov predpis o ribištvu, s katerim je prepovedala uporabo vseh sladkovodnih rib kot žive ali mrtve vabe v 14 jezerih v Lake Districtu: Bassenthwaite Lake, Brothers Water, Buttermere, Coniston Water, Crummock Water, Derwent Water , Ennerdale Water, Haweswater, Loweswater, Red Tarn, Thirlmere, Ullswater, Wast Water in Windermere. Ribiči, ki ne upoštevajo novega predpisa, se lahko soočijo z globo do 2500 funtov. Jezera in vode Lake Districta naravno ne podpirajo toliko vrst rib kot drugi podobni habitati na jugu države in drugod po Evropi. Nekatere ribe, ki tam uspevajo, so še posebej ogrožene zaradi vnosa novih vrst. Vnos tujerodnih rib lahko povzroči plenjenje domorodne ribje favne ali tekmovanje za hrano. Obstaja tudi nevarnost vnosa bolezni, ki lahko dodatno ogrozi domorodno prebivalstvo. V nekaterih primerih lahko vnesena vrsta tako moti okolje, da postane neprimerno za določene ribe. Na primer, velika težava je bila ugotovljena z [[okun]]om. To tujerodno ribo so v zadnjih letih naselili v več jezer. Znano je, da okun poje jajčeca ''Coregonus vandesius'', ki so zaradi dolge inkubacijske dobe še posebej ranljivi. To pomeni, da so dovzetni za plenilce do 120 dni. Ikre drugih rib, na primer [[rdečeoka|rdečeok]], so ogrožene le tri dni. == Sklici == {{sklici|2}} '''Opombe''' {{seznam opomb}} == Zunanje povezave == {{Wikivoyage|Lake District National Park}} {{Wikivoyage|Hikes in the Lake District}} {{Commons category|Lake District}} * [https://www.visitlakedistrict.com/ Visit Lake District] - Official destination visitor website * [https://www.lakedistrict.gov.uk/ Lake District National Park] - Official National Park website {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Združenem kraljestvu]] [[Kategorija:Geografija Anglije]] [[Kategorija:Narodni parki Združenega kraljestva|Lake District]] f5319lku3y53yb1fwrqhrclogrs8w95 0 557103 6680050 6677353 2026-05-23T20:23:46Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680050 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Naselje | name = Den Burg | native_name = | settlement_type = Vas | image_skyline = Denburgaerial.JPG | image_alt = | image_caption = Fotografija Den Burga iz zraka | image_flag = Texel_flag.svg | flag_size = 100x67px | image_shield = | shield_size = | motto = | anthem = | image_map = Map NL - Texel - Den Burg.svg | map_alt = Prikaz pozicije Den Burga na mapi Severne Holandije | map_caption = Lokacija na otoku Texel | mapsize = 290px | image_map2 = | map_caption2 = | mapsize2 = | subdivision_type = [[Suverena država]] | subdivision_name = {{NLD}} | subdivision_type1 = [[Province na Nizozemskem|Provinca]] | subdivision_name1 = [[Slika:Flag_of_North_Holland.svg|22px|Zastava Severne Holandije]] [[Severna Holandija]] | subdivision_type2 = [[Občina]] | subdivision_name2 = [[Texel]] | established_title = | demographics_type1 = | demographics1_title1 = | demographics1_info1 = | demographics1_info2 = | established_date = | government_footnotes = | government_type = | governing_body = | leader_party = | leader_title = | leader_name = | leader_title1 = | leader_name1 = | leader_title2 = | leader_name2 = | leader_title3 = | leader_name3 = | legislature = | seat_type = | seat = | seat1_type = | seat1 = | coordinates = {{coord|53|03|21|N|04|47|46|E|display=inline}} | foto0 = [[Slika:Hofje_Den_Burg.jpg|{{infobox/afbeeldingbreedte}}px]] | ondertitel0 = Dvorec na Weverstraat | image = Denburgaerial.JPG | caption = Fotografija Den Burga iz zraka | area_footnotes = | area_urban_km2 = | area_metro_km2 = | population_footnotes = | population_total = 7,555 | population_as_of = 1. januar 2021 | population_density_km2 = | population_demonym = | timezone = [[Central European Time|CET]] | utc_offset = +1 | area_code_type = | area_code = | blank_name = | blank_info = | blank1_name = | blank1_info = | blank2_name = | blank2_info = | blank_name_sec2 = | blank_info_sec2 = | iso_code = | website = | official_name = | image_map1 = }} '''Den Burg''' (Tessels : ''de Burreg'')<ref>Het Tessels: Inleiding, vocabulaire en teksten|authorlink=|first=S.|last=Keyser|language=nl|url=https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|publisher=[[Koninklijke Brill NV|E. J. Brill]]|location=Leiden|date=1951|page=blz. 39|isbn=|accessdate=26 oktober 2020|quote=de Burreg, Den Burg, hoofdplaats van Tessel|format=pdf|archiveurl=https://web.archive.org/web/20201029210916/https://www.dbnl.org/arch/keys005tess01_01/pag/keys005tess01_01.pdf|archivedate=2020-1{{Slepa povezava|date=marec 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2024 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=junij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=julij 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=avgust 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=september 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=oktober 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=november 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=december 2025 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=januar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=februar 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=marec 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}0-29|deadurl=nee}}</ref> je [[vas]] v [[Občina|občini]] [[Texel]] v [[Pokrajina|provinci]] [[Severna Holandija]]. Den Burg je največja vas na [[Nizozemska|nizozemskem]] Vatskem otoku [[Texel]]. Ima 7.555 prebivalcev (2021); to je več kot polovica vseh prebivalcev otoka Texel. V vasi so tudi občinska hiša občine Texel, javna knjižnica, [[kino]] in [[bazen]]. == Zgodovina == Arheološka izkopavanja so pokazala, da je kraj, kjer se nahaja vas, poseljen že dolgo. V vasi je verjetno obstajal frizijski grad, ki so ga uničili [[Franki]] v sedmem stoletju. V [[1345|letih 1345/1346]] je grof Janez Beaumontski vas ponovno obdal z [[1346|obzidjem]]. Poleg samostanskega dvora (ali uithofa) v vasi je dal pozidati upravno središče otoka. Obročast vzorec ulic v središču spominja na značaj trdnjave. Stara občinska dvorana se nahaja v eni najstarejših hiš v Den Burgu. ; Druga svetovna vojna V času [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vas Den Burg veliko pretrpela med uporom Gruzijcev. Obstreljevanje z minometami je resno poškodovalo številne zgradbe, vključno s spomeniki. Po ukazu nacistov so esperantski spomenik porušili že leta 1941, vendar so pred porušenjem uspeli odstraniti in zavarovati najpomembnejše dele, kot so besedila, podobo [[Ludwik Zamenhof|Zamenhofa]] in esperantska zvezdo. Po osvoboditvi je bil na pobudo g. Boona spomenik obnoviljen in je bil ponovno odkrit leta 1950. Spominsko pokopališče Hoge Berg Texel se nahaja med Den Burgom in Oudeschildom. Tu je pokopanih 476 oseb, ki so bile del [[822. gruzijski bataljon|822. gruzijskega bataljona]] v [[Wehrmacht|Wehrmachtu]]. == Staro vaško jedro == [[Slika:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|link=Bestand:DenBurg-centrum-OpenTopo.jpg|584x584_pik]] ''Zemljevid starega središča Den Burga.'' == Religija == Ikonični De Burght na Binnenburgu je bil zgrajen v 15. stoletju. Stolp te cerkve ima kamnit zvonik. V vasi je tudi menonit Vermaning. Druge cerkve v Den Burgu so Rimskokatoliška cerkev Janeza Krstnika iz 19. stoletja, Reformirana cerkev, Svobodni baptisti, [[Jehovove priče]] in [[Bahajstvo|Bahajski tempelj]]. == Rojeni v Den Burgu == * [[Willem Eduard Bok]] (1846-1904), državni sekretar Južnoafriške republike * [[Kees de Jager]] (1921-2021), astronom, pionir vesoljskih raziskav * [[Jan Wolkers]] pisatelj in umetnik == Glej tudi == * Seznam nacionalnih spomenikov v Den Burgu * Seznam občinskih spomenikov v Den Burgu == Izobraževanje == V Den Burgu se nahaja Skupnost javnih šol De Hogeberg, ki otrokom nudi srednješolsko izobraževanje. Na voljo je izobraževanje za VMBO, HAVO in VWO. V vasi je pet osnovnih šol: Jac. P. Thijsseschool (javna), De Fontein (protestantsko-krščanska), Jozefschool (rimokatoliška), Kompasschool (posebno izobraževanje) in šola Vrije ( [[antropozofija]] ). == Slike == <gallery> Slika:Doorkijkje.jpg|alt=Een doorkijkje|Vaški pogled Slika:Hervormde_kerk,_Den_Burgh_2014.jpg|alt=Hervormde kerk|Reformirana cerkev Slika:Den_Burg,_sculpturen_op_de_Vismarkt_IMG_5890_2020-06-06_08.34.jpg|alt=Sculpturen op de Vismarkt|Skulptura na ribji tržnici Slika:Texel_view_of_Den_Burg.jpg|alt=Gezicht op Den Burg|Pogled po Den Burgu Slika:Den_Burg_-_Wappen.jpg|alt=Wapen van De Burg op het Polderhuis|Grb De Burga po Polderhuisuju </gallery> == Zunanje povezave == * [https://texelinformatie.nl/informatie/dorpen-texel/den-burg/ Den Burg] (vključno z video posnetki vasi) == Sklici == {{Sklici|30em}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Severna Holandija]] [[Kategorija:Strani z nepregledanimi prevodi]] q1iofiat39bjm263z86je484i70y912 0 557721 6679785 6665947 2026-05-23T12:25:29Z Erardo Galbi 166658 6679785 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. | |~ 5 let |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|27. november 1972 – april 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |9. | |~ 3/4 leta |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|julij 1980 – 23. maj 1984 |- |10. (4.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|25. junij 1962 – 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|april 1978 – julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- {{Živi}} |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 5 let |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Andrej Marinc|'''Andrej Marinc''']]<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 3/4 leta |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Viktor Avbelj|'''Viktor Avbelj''']]<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] 41no5039xm4z1gnlm2auots8erbq4y7 6679789 6679785 2026-05-23T12:29:35Z Erardo Galbi 166658 6679789 wikitext text/x-wiki '''Seznam slovenskih vlad po trajanju'''. == Vlade == : {{legend2|#ccccff|Vlada Republike Slovenije|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#cdf6cd|Trenutna vlada|border=solid 1px #AAAAAA}} : {{legend2|#FFCC99|Nepopoln datum|border=solid 1px #AAAAAA}} {| class="wikitable" !# ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="3" |Vlada !Obdobje |- |1. |{{Starost v dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher na Trgu svobode ob ogledu stanovanjske skupnosti Ivan Cankar 1961.jpg|200x200_pik]] |4. vlada SRS |[[Boris Kraigher|Kraigherjeva vlada]] |15. december 1953 – 25. junij 1962 |- |2. | |~ 6/7 let |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |2. vlada SRS |[[Miha Marinko|1. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|junij 1946 – 1953 |- |3. |{{Starost v dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |11. vlada SRS |[[Dušan Šinigoj|Šinigojeva vlada]] |23. maj 1984 – 16. maj 1990 |- |4. | |~ 5 let |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |8. vlada SRS |[[Andrej Marinc|Marinčeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|27. november 1972 – april 1978 |- |5. | |~ 4/5 let |[[Slika:Občni zbor občinskega sindikalnega sveta Ravne na Koroškem 1962.jpg|200x200_pik]] |7. vlada SRS |[[Stane Kavčič|Kavčičeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1967 – 27. november 1972 |- bgcolor="#ccccff" |6. (1.) |{{Starost v dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |{{Starost v letih in dnevih|1993|01|25|1997|02|27}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[3. vlada Republike Slovenije|3. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|2. Drnovškova vlada]] |25. januar 1993 – 27. februar 1997 |- bgcolor="#ccccff" |7. (2.) |{{Starost v dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:12th Slovenian Government (1).jpg|200x200_pik]] |[[12. vlada Republike Slovenije|12. vlada RS]] |[[Miroslav Cerar ml.|Cerarjeva vlada]] |18. september 2014 – 13. september 2018 |- bgcolor="#ccccff" |8. (3.) |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:15. vlada Republike Slovenije januar 2023.jpg|200x200_pik]] |[[15. vlada Republike Slovenije|15. vlada RS]] |[[Robert Golob|Golobova vlada]] |1. junij 2022 – ''danes'' |- bgcolor="#ccccff" |9. (4.) |{{Starost v dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |{{Starost v letih in dnevih|2004|12|3|2008|11|21}} |[[Slika:8 vlada RS.jpg|200x200_pik]] |[[8. vlada Republike Slovenije|8. vlada RS]] |[[Janez Janša|1. Janševa vlada]] |3. december 2004 – 21. november 2008 |- |10. | |~ 3/4 leta |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |10. vlada SRS |[[Janez Zemljarič|Zemljaričeva vlada]] | style="background-color:#FFCC99;" |julij 1980 – 23. maj 1984 |- bgcolor="#ccccff" |11. (5.) |{{Starost v dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |{{Starost v letih in dnevih|1997|02|27|2000|06|07}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[4. vlada Republike Slovenije|4. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|3. Drnovškova vlada]] |27. februar 1997 – 7. junij 2000 |- bgcolor="#ccccff" |12. (6.) |{{Starost v dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:9. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[9. vlada Republike Slovenije|9. vlada RS]] |[[Borut Pahor|Pahorjeva vlada]] |21. november 2008 – 10. februar 2012 |- |13. | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj med govorom ob 20. obletnici vstaje v Ribnici na Pohorju 1961.jpg|200x200_pik]] |5. vlada SRS |[[Viktor Avbelj|Avbeljeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|25. junij 1962 – 1965 |- bgcolor="#ccccff" |14. (7.) |{{Starost v dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2020|03|13|2022|06|01}} |[[Slika:Janez Janša in Brussels 45.jpg|200x200_pik]] |[[14. vlada Republike Slovenije|14. vlada RS]] |[[Janez Janša|3. Janševa vlada]] |13. marec 2020 – 1. junij 2022 |- bgcolor="#ccccff" |15. (8.) |{{Starost v dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|11|30|2002|12|19}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[6. vlada Republike Slovenije|6. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|4. Drnovškova vlada]] |30. november 2000 – 19. december 2002 |- |16. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |6. vlada SRS |[[Janko Smole|Smoletova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1965 – 1967 |- |17. | |~ 2 leti |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |9. vlada SRS |[[Anton Vratuša|Vratuševa vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|april 1978 – julij 1980 |- bgcolor="#ccccff" |18. (9.) |{{Starost v dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[1. vlada Republike Slovenije|1. vlada RS]] |[[Lojze Peterle|Peterletova vlada]] |16. maj 1990 – 14. maj 1992 |- bgcolor="#ccccff" |19. (10.) |{{Starost v dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[7. vlada Republike Slovenije|7. vlada RS]] |[[Anton Rop|Ropova vlada]] |19. december 2002 – 3. december 2004 |- bgcolor="#ccccff" |20. (11.) |{{Starost v dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Skupinska fotografija 11. slovenske vlade.jpg|200x200_pik]] |[[11. vlada Republike Slovenije|11. vlada RS]] |[[Alenka Bratušek|Bratuškova vlada]] |20. marec 2013 – 18. september 2014 |- bgcolor="#ccccff" |21. (12.) |{{Starost v dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:13. vlada Republike Slovenije.jpg|200x200_pik]] |[[13. vlada Republike Slovenije|13. vlada RS]] |[[Marjan Šarec|Šarčeva vlada]] |13. september 2018 – 3. marec 2020 |- bgcolor="#ccccff" |22. (13.) |{{Starost v dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |{{Starost v letih in dnevih|2012|02|10|2013|03|20}} |[[Slika:10. slovenska vlada.jpg|200x200_pik]] |[[10. vlada Republike Slovenije|10. vlada RS]] |[[Janez Janša|2. Janševa vlada]] |10. februar 2012 – 20. marec 2013 |- |23. | |~ 1 leto |[[Slika:Boris Kidrič govori v Mariboru.jpg|200x200_pik]] |1. vlada SRS |[[Boris Kidrič|Kidričeva vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|5. maj 1945 – junij 1946 |- bgcolor="#ccccff" |24. (14.) |{{Starost v dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |{{Starost v letih in dnevih|1992|05|14|1993|01|25}} |[[Slika:Visit of Janez Drnovšek, Slovenian Prime Minister, to the CEC.jpg|200x200_pik]] |[[2. vlada Republike Slovenije|2. vlada RS]] |[[Janez Drnovšek|1. Drnovškova vlada]] |14. maj 1992 – 25. januar 1993 |- bgcolor="#ccccff" |25. (15.) |{{Starost v dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[5. vlada Republike Slovenije|5. vlada RS]] |[[Andrej Bajuk|Bajukova vlada]] |7. junij 2000 – 30. november 2000 |- |26. |{{Starost v dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Poslanci v sprevodu na Krekovem pogrebu.jpg|211x211_pik]] |Vlada SHS |[[Josip Pogačnik (politik)|Pogačnikova vlada]] |31. oktober 1918 – 20. januar 1919 |- |27. | |< 1 leto |[[Slika:Glavna svečanost ob 20-letnici vstaje slovenskega ljudstva 1961 (4).jpg|200x200_pik]] |3. vlada SRS |[[Miha Marinko|2. Marinkova vlada]] |style="background-color:#FFCC99;"|1953 – 15. december 1953 |- {{Živi}} |28. (16.) |– |– |[[Slika:Image of nothing.svg|200x200_pik]] |[[16. vlada Republike Slovenije|16. vlada RS]] |[[Janez Janša|4. Janševa vlada]] |''še ni določeno'' |} == Predsedniki vlade == {{Poravnava tabele}} {{Statično številčenje vrstic}} {| class="wikitable sortable static-row-numbers static-row-header-hash col1right col2right col5center" ! colspan="2" |Trajanje ! colspan="2" |Predsednik vlade ! rowspan="2" |Mandati ! rowspan="2" |Stranka |- !Dnevi !Leta in dnevi !Slika !Ime<br>(rojen–umrl) |- |3695 |10 let, 45 dni |[[Slika:Janez Drnovsek crop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Drnovšek]]'''<br>(1950–2008) |4 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |3325 |9 let, 40 dni |[[Slika:Janez Janša cropped.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Janša]]'''<br>(* 1958) |3 |[[Slovenska demokratska stranka]] |- |3114 |{{Starost v letih in dnevih|1953|12|15|1962|06|25}} |[[Slika:Boris Kraigher 1958 (3).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kraigher|'''Boris Kraigher''']]<br>(1914–1967) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |~ 2846 |~ 7 let, 291 dni |[[Slika:Miha Marinko by 1961.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Miha Marinko|'''Miha Marinko''']]<br>(1900–1983) |2 |[[Komunistična partija Slovenije]] /<br>[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |2184 |{{Starost v letih in dnevih|1984|05|23|1990|05|16}} |[[Slika:Silver_-_replace_this_image_male.svg|brezokvirja|100px]] |'''[[Dušan Šinigoj]]'''<br>(1933–2024) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] /<br>[[Stranka demokratične prenove]] |- |1456 |{{Starost v letih in dnevih|2014|09|18|2018|09|13}} |[[Slika:Miro Cerar 2014-07-13.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Miroslav Cerar ml.|Miro Cerar]]'''<br>(*1963) |1 |[[Stranka modernega centra]] |- {{Živi}} |{{Starost v dnevih|2022|06|01}} |{{Starost v letih in dnevih|2022|06|01}} |[[Slika:Novinarska konferenca ob 1. obletnici vlade - Robert Golob (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Robert Golob]]'''<br>(* 1967) |1 |[[Gibanje Svoboda]] |- |1176 |{{Starost v letih in dnevih|2008|11|21|2012|02|10}} |[[Slika:Borut Pahor 2022 (52567538448).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Borut Pahor]]'''<br>(* 1963) |1 |[[Socialni demokrati]] |- |729 |{{Starost v letih in dnevih|1990|05|16|1992|05|14}} |[[Slika:Lojze Peterle (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Lojze Peterle]]'''<br>(* 1948) |1 |[[DEMOS]] |- |715 |{{Starost v letih in dnevih|2002|12|19|2004|12|03}} |[[Slika:Anton Rop.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Anton Rop]]'''<br>(* 1960) |1 |[[Liberalna demokracija Slovenije]] |- |547 |{{Starost v letih in dnevih|2013|03|20|2014|09|18}} |[[Slika:Alenka Bratušek-za splet (cropped).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Alenka Bratušek]]'''<br>(*1970) |1 |[[Pozitivna Slovenija]] /<br>[[Zavezništvo Alenke Bratušek]] |- |537 |{{Starost v letih in dnevih|2018|09|13|2020|03|03}} |[[Slika:Marjan Šarec-za splet (cropped2).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Marjan Šarec]]'''<br>(* 1977) |1 |[[Lista Marjana Šarca]] |- |~ 400 |~ 1 leto, 35 dni |[[Slika:Boris Kidrič 1953.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Boris Kidrič|'''Boris Kidrič''']]<br>(1912–1953) |1 |[[Komunistična partija Slovenije]] |- |176 |{{Starost v letih in dnevih|2000|06|07|2000|11|30}} |[[Slika:Andrej Bajuk.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Andrej Bajuk]]'''<br>(1943–2011) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- |81 |{{Starost v letih in dnevih|1918|10|31|1919|01|20}} |[[Slika:Josip pogacnik.jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Josip Pogačnik (politik)|Josip Pogačnik]]''' <br>(1866–1932) |1 | |- | |~ 5 let |[[Slika:Andrej Marinc (1).jpg|brezokvirja|100px]] |[[Andrej Marinc|'''Andrej Marinc''']]<br>(1930–2025) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 4/5 let |[[Slika:Stane Kavčič 1969 2.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Stane Kavčič|'''Stane Kavčič''']]<br>(1919–1987) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 3/4 leta |[[Slika:Janez Zemljarič (1).jpg|brezokvirja|100px]] |'''[[Janez Zemljarič]]'''<br>(1928–2022) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2/3 leta |[[Slika:Viktor Avbelj 1965.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Viktor Avbelj|'''Viktor Avbelj''']]<br>(1914–1993) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Janko Smole 1965 Crop.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Janko Smole|'''Janko Smole''']]<br>(1921–2010) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |- | |~ 2 leti |[[Slika:Anton Vratuša.jpg|brezokvirja|100px]] |[[Anton Vratuša|'''Anton Vratuša''']]<br>(1915–2017) |1 |[[Zveza komunistov Slovenije]] |} [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije|*]] qhj9faznu2dpw4o3i0mgp7awidfhemw 0 563768 6679816 6675473 2026-05-23T12:46:05Z ST5689 259729 6679816 wikitext text/x-wiki {{Kratki opis|slovenska rock skupina}} {{Infopolje Glasbeni ustvarjalec | Name = KONTRADIKSHN | Img = <!-- WD --> | Img_capt = | Landscape = yes | Background = group_or_band | Origin = [[Brežice]], [[Krško]], [[Slovenija]] | Genre = [[electronic rock]], [[breakbeat]] | Years_active = 2010–danes | Label = | URL = | Current_members = Petar Stojanović</br>(vokal, kitara, sintetizator)</br>Matej Plešej</br>(kitara, sintetizator)</br>Anže Kump</br>(bobni) | Past_members = }} '''Kontradikshn''' je [[Slovenija|slovenska]] rock skupina,<ref>{{Navedi splet|title=Kontradikshn in krški simfoniki v Izštekanih|url=https://www.posavskiobzornik.si/panorama/kontradikshn-in-krski-simfoniki-v-izstekanih-103580|website=Posavskiobzornik.si|accessdate=2024-07-11}}</ref> ki je nastala leta 2010 v [[Brežice|Brežicah]] in [[Krško|Krškem]]. Leta 2014 so izdali svojo prvo malo ploščo (EP) z naslovom "''Anatomy''". Dve leti kasneje pa prvi polnopravni album ''Reframing''. Takoj po pandemskem obdobju so leta 2023 izdali nov album ''Ahead of Ourselves''. Leta 2024 je skupina nastopila v oddaji ''Izštekani'' na Valu 202, kjer jo je spremljal Simfonični orkester Glasbene šole Krško.<ref>{{Citat|title=Izštekani Kontradikshn|url=https://val202.rtvslo.si/podkast/izstekani/52137502/175043920|accessdate=2026-05-12|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref> Marca 2025 je pri založbi Nika izšel album ''Intro'', prvi album skupine v slovenskem jeziku.<ref>{{Navedi splet|title=Intro(spekcija) Kontradikshn z lastno kriptovaluto {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/popin/glasba/introspekcija-kontradikshn-z-lastno-kriptovaluto.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Diskografija == '''Studijski albumi''' * Anatomy (EP - 2014)<ref>{{Navedi splet|title=Anatomy (EP), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/anatomy-ep|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Reframing (LP - 2016)<ref>{{Navedi splet|title=Reframing (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/reframing-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Ahead of Ourselves (LP - 2023)<ref>{{Navedi splet|title=Ahead of Ourselves (Album), by Kontradikshn|url=https://kontradikshn.bandcamp.com/album/ahead-of-ourselves-album|website=Kontradikshn|accessdate=2024-07-11|language=en}}</ref> * Intro (LP - 2025)<ref>{{Navedi splet|title=Intro - Kontradikshn - Spotify|url=https://open.spotify.com/album/3aOn04dyPWVFbj1CpNGWat|website=Spotify|accessdate=2026-05-12|language=sl}}</ref> == Videospoti == * 027 (''Reframing,'' 2016) * Excess (''Ahead of Ourselves,'' 2022) * On Demand (2023) * Vesolje posodil kolegu (2024) * On Demand + Simfonični orkester GŠ Krško (Live, 2024) * Sladkamala (2024) * Večna (2025) * Peljemo (2025) * Izi lajf (Live, 2025) == Člani == === Trenutni člani === * Petar Stojanović - [[vokal]], [[kitara]], [[sintetizator]] * Matej Plešej - [[kitara]], [[sintetizator]] * Anže Kump - [[Boben|bobni]] === Nekdanji člani === * Aleš Rupar - bobni (2010-2014) * Matic Benjamin Strojanšek - bas kitara (2010-2014) == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} * {{Discogs artist}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Slovenske rock skupine]] [[Kategorija:Glasbene skupine, ustanovljene leta 2010]] b7usz7kd6bx130q3mraygdpetudyuho 0 564427 6680056 6272278 2026-05-23T20:35:18Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680056 wikitext text/x-wiki {{vreme}} '''Deževna doba''', ponekod znana tudi kot '''monsunska doba''', je del [[leto|leta]], v katerem pada večina letne količine [[dež]]ja v določeni regiji sveta.<ref>{{Cite web |title=When is rainy season? |url=https://www.metoffice.gov.uk/weather/learn-about/weather/types-of-weather/rain/rainy-seasons |access-date=2022-09-02 |website=Met Office }}</ref> Običajno traja vsaj en mesec.<ref>{{navedi splet |work=Glossary of Meteorology |year=2013 |url=http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=rainy-season1 |title=Rainy season |archiveurl=https://web.archive.org/web/20090215203023/http://amsglossary.allenpress.com/glossary/search?id=rainy-season1 |archivedate=2009-02-15 |publisher=American Meteorological Society |accessdate=2008-12-27 |url-status=dead}}</ref> Območja, kjer se izmenjujeta izrazitejši [[Sušna doba|sušna]] in deževna doba, so posejana po delih [[tropi|tropov]] in [[subtropi|subtropov]].<ref>{{navedi splet |first=Michael |last=Pidwirny |year=2008 |url=http://www.physicalgeography.net/fundamentals/9k.html |title=CHAPTER 9: Introduction to the Biosphere. |work=PhysicalGeography.net |accessdate=2008-12-27}}</ref> Po [[Köppnova podnebna klasifikacija|Köppnovi podnebni klasifikaciji]] za [[tropsko podnebje]] je mesec deževne dobe opredeljen kot mesec, v katerem znaša povprečna količina padavin vsaj 60 mm.<ref>{{cite web | url=http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | title=Updated world Köppen-Geiger climate classification map | accessdate=2024-08-03 | archive-date=2012-02-03 | archive-url=https://web.archive.org/web/20120203170339/http://www.hydrol-earth-syst-sci.net/11/1633/2007/hess-11-1633-2007.pdf | url-status=dead }}</ref> Kjer je deževna doba v toplem delu leta ([[poletje|poleti]]), so padavine večinoma pozno popoldne in zgodaj zvečer. Takrat se izboljšata kakovost zraka in sladke vode, tudi [[rastline|rastje]] poganja, kar kasneje v letu omogoči pridelek. Po drugi strani lahko reke poplavljajo in nekatere živali se umaknejo v višje ležeče predele. Voda izpira hranila iz [[prst (pedologija)|prsti]] in povečana je [[erozija]]. Poveča se tudi pojavnost [[Tropska bolezen|tropskih bolezni]].<ref>{{Cite web|url=https://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs094/en/|title=Malaria Fact Sheet|date=april 2016|publisher=[[Svetovna zdravstvena organizacija]] |access-date=2016-04-24}}</ref> Avtohtono živalstvo je prilagojeno na razmere, pri ljudeh pa lahko pride do pomanjkanja hrane, saj v predhodni sušni dobi pridelek še ni dozorel. Med deževno dobo se lahko sadijo [[kasava]], [[koruza]], [[arašid]]i, [[proso]], [[riž]] in [[jam]].<ref>{{Cite web |date=2021-07-28 |title=6 Types Of Crops To Plant During Rainy Season |url=https://agricfy.com/6-types-of-crops-to-plant-during-rainy-season/ |access-date=2022-10-01 |website=agricfy.com }}</ref> Poletna deževna doba je značilna za območja s [[Podnebje tropske savane|tropskim savanskim]] in [[Monsunsko podnebje|monsunskim podnebjem]], medtem ko imajo območja s [[Sredozemsko podnebje|sredozemskim podnebjem]] deževne zime in suha poletja. Območja, kjer rastejo [[tropski deževni gozd]]ovi, nimajo delitve na sušne in deževne dobe, tam so padavine enakomerno razporejene čez vse leto.<ref name="Hyde">{{navedi splet |first=Elisabeth M. |last=Benders-Hyde |year=2003 |url=http://www.blueplanetbiomes.org/climate.htm |title=World Climates |work=Blue Planet Biomes |accessdate=2008-12-27}}</ref> == Sklici == {{sklici|2}} {{Letni časi}} {{normativna kontrola}} {{Škrbina-podnebje}} [[Kategorija:Dež]] [[Kategorija:Letni časi]] jgmr9wy6n6nxwbmxtealsvyxl5kvdkd 0 570467 6679949 6355293 2026-05-23T16:55:42Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679949 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Reka Kabul | name_native = {{native name|ps| Daryā-ye Kābol}} | name_other = | name_etymology = <!---------------------- IMAGE & MAP --> | image = Kabul River flood-plain east of Kabul, Afghanistan.jpg | image_size = | image_caption = Fotografija iz zraka poplavne ravnice reke Kabul vzhodno od Kabula v Afganistanu | map = {{maplink|frame=yes|frame-align=left|type=line|id=Q8515|text=Interactive Map}} | map_size = | map_caption = | pushpin_map = | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption = | subdivision_type1 = Državi | subdivision_name1 = [[Afganistan]] in [[Pakistan]] | subdivision_type5 = Mesta | subdivision_name5 = [[Kabul]], Surobi, [[Džalalabad]] (Afganistan);<br/>[[Pešavar]], Čarsada, Novšera (Pakistan) <!---------------------- PHYSICAL CHARACTERISTICS --> | length = 700 km | width_min = | width_avg = | width_max = | depth_min = | depth_avg = | depth_max = | discharge1_location = | discharge1_min = | discharge1_avg = | discharge1_max = <!---------------------- BASIN FEATURES --> | source1 = [[Hindukuš]] | source1_location = blizu Maidan Šar, provinca Maidan Vardak, [[Afganistan]] | source1_coordinates = {{coord|34.357|N|68.8392|E}} | source1_elevation = 2400 m | mouth = [[Ind]] | mouth_location = blizu parka Kund, Attock, [[Pandžab]], [[Pakistan]] | mouth_coordinates = {{coord|33|55|0|N|72|13|56|E}} | mouth_elevation = | progression = | river_system = | basin_size = 70.500 km² | tributaries_left = Panjšir, Alingar, Kunar, Svat | tributaries_right = Logar, Surkhab, Bara | custom_label = | custom_data = | extra = }} '''Reka Kabul''' ({{lang-ur|دریائے کابل}}; darijsko دریای کابل; {{lang-ps|د کابل سیند}}), klasično '''Cophen''' /ˈkoʊfeɪn/, je 700 kilometrov dolga reka, ki izvira v Sanglakhu, del gorovja [[Hindukuš]], v severovzhodnem delu province Maidan Vardak v [[Afganistan]]u. Od porečja reke [[Helmand (reka)|Helmand]] jo loči prelaz Unai. Reka Kabul se izliva v reko Ind blizu Attocka v [[Pakistan]]u. Je glavna reka v vzhodnem Afganistanu in provinci Khiber Pakhtunkhva v Pakistanu. == Potek == Reka Kabul, ki meri 700 kilometrov ali 435 milj, teče skozi mesti Kabul in Jalalabad v Afganistanu. Njegovo veliko povodje zajema vzhodne province Nangarhār, Kunar, Laghmān, Lōgar, Kabul, Kāpisā, Parwān, Panjshēr in Bāmyān, preden se izlije v Khyber Pakhtunkhwa v Pakistanu, približno 25 kilometrov (16 milj) severno od mejnega prehoda Durand Line pri Torkham.<ref name=":0">{{Cite web|last=Wilde|first=A|date=April 19, 2012|title=Kabul River|url=https://www.iranicaonline.org/articles/kabul-river}}</ref> V Khyber Pakhtunkhwa reka teče skozi mesta Peshawar, Charsadda in Nowshera. Večina vode reke Kabul izvira iz snega in ledenikov okrožja Chitral, iz katerega teče v Afganistan. V zgornjem toku je znana kot Sarchashma. Glavni pritoki reke Kabul so reke Logar, Pandžšir, Alingar, Surkhab, Kunar, Bara in Swat.<ref name="AAN">{{cite web|date=16 December 2019|title=One Land, Two Rules (9): Delivering public services in insurgency-affected Jalrez district of Wardak province|url=https://www.afghanistan-analysts.org/en/reports/economy-development-environment/one-land-two-rules-9-delivering-public-services-in-insurgency-affected-jalrez-district-of-wardak-province/|access-date=30 April 2020|publisher=Afghan Analysts Network}}</ref> [[File:Kabul River, Old Bridge, Bala Hissar in the Distance WDL11484.png|thumb|Eden od petih mostov, ki so prečkali reko Kabul med drugo anglo-afganistansko vojno (1879-1880). Vojaki na vrhu mostu, medtem ko ljudje hodijo po cesti v daljavi, v ospredju desno pa ljudje sedijo ali čepijo na mostu, medtem ko vojaki jezdijo za njimi. Bala Hissar (Visoka utrdba) je v ozadju vidna skozi vročo meglico in drevesa. To je bilo več stoletij središče moči v Kabulu in prizorišče hudih spopadov med vojno. Delno je bilo uničeno med oktobrom in decembrom 1879, ko je sir Frederick Roberts zasedel mesto na čelu kabulskih vojaških sil.]] == Hidrologija == Reka Kabul večji del leta le malo curlja, poleti pa naraste zaradi taljenja snega v pogorju Hindukuš. Njen največji pritok je reka Kunar, ki se začne kot reka Mastuj, teče z ledenika Čiantar v dolini Brughil v Čitralu v Pakistanu in se potem, ko teče proti jugu v Afganistan, sreča z reko Bašgal, ki priteče iz Nurestana. Kunar se sreča s Kabulom blizu Džalalabada. Kljub temu, da Kunar nosi več vode kot Kabul, se reka po tem sotočju nadaljuje kot reka Kabul, predvsem zaradi političnega in zgodovinskega pomena imena. == Jezovi == Reko Kabul prečka več jezov, ki so bili zgrajeni v 20. stoletju. Trije jezovi so v provincah Kabul in Nangarhar v Afganistanu, vključno z jezom Surobi, hidroelektričnim virom za Kabul, zgrajenim leta 1957 s pomočjo Nemčije, jezova Naghlu in Darunta, ki so ju zgradili sovjetski znanstveniki v 1960-ih. Jez Varsak je tudi v dolini Pešavar v Pakistanu, približno 20 km severozahodno od mesta Pešavar. == Zgodovina == === Ekspedicija Aleksandra Velikega v Azijo === V Arrianovi ''Aleksandrovi pohodi'' je reka Kabul navedena kot ''Κωφήν Kōphēn'' (latinsko črkovanje Cophen).<ref name=Arrian>Arrian, John Rooke; {{cite book |chapter-url=https://books.google.com/books?id=dnwMAAAAYAAJ&pg=PA256 |author=Arrian |author-link= |translator-last=Rooke |translator-first=John |title=Arrian's History of the expedition of Alexander the Great: and conquest of Persia |publisher=J. Davis |date=1813 |chapter=A brief account of all the authors who have touched upon the history of Alexander |edition=2nd}}</ref><ref name=Cawthorne>{{cite book |url=https://books.google.com/books?id=oxyz0v9T74sC&pg=PA156 |first=Nigel |last=Cawthorne|title=Alexander the Great |publisher=Haus Publishing |year=2004 |isbn=1-904341-56-X}}</ref><ref name=Heckel>{{cite book |first=Waldemar |last=Heckel |url=https://books.google.com/books?id=DO6QMPLRiEUC&pg=PA13 |title=The wars of Alexander the Great, 336-323 B.C |publisher=Taylor & Francis |year=2003 |isbn=0-415-96855-0}}</ref><ref name=Romm>{{cite book |author=Arrian |author-link=|editor-last=Romm|editor-first=James S. |translator-first=Pamela |translator-last=Mensch |url=https://books.google.com/books?id=Mi9rOaE3x6gC&q=Chronology++Alexander+the+Great&pg=PR22 |title=Alexander the Great: selections from Arrian, Diodorus, Plutarch, and Quintus Curtius |publisher=Hackett Publishing |date=2005 |isbn=0-87220-727-7}}</ref> === Moderna doba === Od leta 1990 je reka poleti doživela precejšnje suše. Približno marca 2019 je bilo deset tisoč galon neobdelanih odplak iz čistilne naprave Makrojan vsak mesec odvrženih v reko Kabul, kar naj bi povzročalo prebavne težave pri 3000 družinah, ki živijo ob reki.<ref>{{cite news |title=Sewage from US Embassy, NATO headquarters dumped into Kabul River due to aging infrastructure |date=September 12, 2020 |newspaper=Stars and Stripes |url=https://www.stripes.com/news/sewage-from-us-embassy-nato-headquarters-dumped-into-kabul-river-due-to-aging-infrastructure-1.644860 |first1=J.P. |last1=Lawrence |first2=Zubair |last2=Babakarkhail |archive-url=https://archive.today/20200915011403/https://www.stripes.com/news/sewage-from-us-embassy-nato-headquarters-dumped-into-kabul-river-due-to-aging-infrastructure-1.644860 |archive-date=September 15, 2020 |access-date=September 15, 2020 |url-status=live }}</ref> == Etimologija == ;V sanskrtu in avestijščini Beseda Kubhā, ki je starodavno ime reke, je sanskrtska in avestanska beseda. Beseda se je pozneje spremenila v Kābul.<ref>{{cite book |title=The History and Culture of the Indian People : The Vedic age| author =Ramesh Chandra Majumdar, Achut Dattatrya Pusalker, A. K. Majumdar, Dilip Kumar Ghose, Bharatiya Vidya Bhavan, Vishvanath Govind Dighe Published by Bharatiya Vidya Bhavan|year=1962|page =247|quote="The Kubha is the modern Kabul river which flows into the Indus a little above Attock and receives at Prang the joint flow of its tributaries the Swat (Swastu) and Gauri"}}</ref><ref>{{cite book| title=Original Sanskrit Texts on the Origin and History of the People of India|last=Muir|first=John|page=352|quote='V starejših delih Rigvede se zdi, da so Indijci naseljeni na severozahodni meji Indije, v Pandžabu in celo onkraj Pandžaba na mejah reke Kubha Kowpher v Kabulu. Postopno širjenje teh ljudi od te točke proti vzhodu, onkraj Sarasvatija in Hindustana vse do Gangesa, je mogoče slediti skoraj korak za korakom v kasnejših delih vedskih spisov.}}</ref> ;Al-Biruni Al-Biruni, perzijski polihistor, jo je imenoval tudi 'reka Ghorwand'.<ref name=EI>{{cite encyclopedia |last=Bosworth |first=C.E. | author-link= | title = Kabul| encyclopedia = Encyclopaedia of Islam| edition = CD-ROM Edition v. 1.0| publisher = Koninklijke Brill NV| location = Leiden, The Netherlands| year = 1999}}</ref> Reka Kabul je kasneje dala ime regiji in naselju Kabul. ;Vodenje ustanove ''Kabul River Basin'' (KRB) je vladni organ pod Ministrstvom za energijo in vodo (MEW) vlade Islamske republike Afganistan (GoIRA). Na podlagi zakona o vodah je nastala. Nedavni generalni direktor te velike vodne ustanove je bil Džalal Naser Fakirjar, ki je prinesel pozitivne spremembe, veliko prispeval k preglednosti, razvoju porečja in veljavnim politikam, zlasti upravljanju porečja, ki je imelo pozitivne učinke in rezultate. ==Galerija== <gallery> File:66-175 Kabul Afghanistan 1966.jpg|Reka Kabul v mestu Kabul, 1966 File:Вадим Чуприна-Кабул VADIM CHUPRINA © Kabul 04.jpg|Reka Kabul v mestu Kabul, 1982 File:DRY Kabul River - panoramio.jpg|Reka Kabul v mestu Kabul leta 2009 je zdaj presahnila File:Kabul City Traffic.jpg|Posušena reka v osrednjem mestu Kabul File:Valley between Jalalabad and Kabul.jpg|Dolina reke Kabul File:Jalalabad Road 2.jpg|Soteska reke Kabul, vzporedna s cesto Kabul-Džalalabad File:Kabulriverinjaa1.jpg|Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009 File:Kabulriverinjaa2.jpg|Reka Kabul na območju mostu Behsood, DŽalalabad, 2009 File:Caves on the Kabul River -b.jpg|Budistične jame, ki so bile vklesane v niz pečin na severni strani reke Kabul File:Dam on Kabul River (5738688176).jpg|Jez na reki File:Kabulriverinjaa.jpg|Reka Kabul pri mostu Behsood, </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Kabul River}} *[https://www.iranicaonline.org/articles/kabul-river Kabul River]. ''Encyclopaedia Iranica''. {{coord|33|55|0|N|72|13|56|E|type:river_region:PK_dim:7500|display=title}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Afganistanu]] [[Kategorija:Reke v Pakistanu]] lefajruw9jqcm1lo3hz8vlf33xzu8dv 0 573444 6680014 6575650 2026-05-23T19:36:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680014 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Dares Frigijec''' ({{jezik-grc|Δάρης|Dáres}}) je bil po [[Homer]]ju <ref>Homer. ''[[Iliada]]'', 5.9, 5.27.</ref> [[troja]]nski [[Hefajst]]ov svečenik. Kasneje so mislili, da je bil Dares avtor poročila o uničenju Troje.<ref>Claudius Aelianus. ''Var. Hist.'' Xl, 2.</ref> Besedilo ''Daretis Phrygii de excidio Troiae historia'' (''Zgodba Daresa Frigijskega o padcu Troje''), napisano v latinščini, ki naj bi bilo prevod njegovega poročila, je bilo v srednjem veku veliko brano. Besedilo so kasneje pripisali Korneliju Nepotu, ki naj bi ga posvetil Salustiju, vendar jezik bolj ustreza obdobju, ki je veliko poznejše od Neposovega, verjetno 5. stoletje našega štetja. Ali je obstoječe delo skrajšana različica obsežnejšega latinskega dela ali priredba grškega izvirnika, ni znano, a je kljub temu skupaj s podobnim delom Diktisa Kretskega ''De excidio'' (''Padec'') glavni vir podatkov za številna srednjeveška poročila o trojanski legendi. Dares je trdil, da je bilo v tej vojni ubitih 866.000 Grkov in 676.000 Trojancev, vendar arheologija ni odkrila ničesar, kar bi kazalo na to, da se je na tem mestu kdaj vodila tako velika vojna. Delo je bilo pomemben vir za ''De bello Troiano'' (''Trojanska vojna'') Jožefa Exeterskega.<ref>{{cite web|author-link1=|last=Rigg|first=A. G.|title=Joseph of Exeter: Iliad|url=http://medieval.utoronto.ca/ylias/|publisher=Centre for Medieval Studies|access-date=1 November 2013|archive-date=2013-11-03|archive-url=https://web.archive.org/web/20131103025653/http://medieval.utoronto.ca/ylias/|url-status=dead}}</ref> V 8. stoletju so ga v [[Merovingi|merovinški]] [[Galija|Galiji]] popolnoma predelali v delo z naslovom ''Historia de origine Francorum'' (''Zgodovina izvora Frankov''), ki so ga še vedno pripisuje Daresu, in naj bi opisovalo poreklo Frankov od Trojancev.<ref>Nurgül Kıvılcım Yavuz, ''Transmission and Adaptation of the Trojan Narrative in Frankish History between the Sixth and Tenth Centuries'', PhD diss. (University of Leeds, 2015), str. 182–187.</ref> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin|2}} *{{EB1911|wstitle=Dares Phrygius |volume=7 |page=829 }} *O.S. von Fleschenberg, ''Daresstudie'', i, 1908. *{{Cite journal | doi = 10.2307/2935663 | issn = 0271-4442 | volume = 25 | pages = 140–164 | last = Gudeman | first = Alfred | title = Literary Frauds among the Romans | journal = Transactions of the American Philological Association | date = 1894 | jstor = 2935663 }} *Louis Faivre d'Arcier, ''Histoire et géographie d’un mythe. La circulation des manuscrits du De excidio Troiae de Darès le Phrygien (VIIIe-XVe s.)'', Paris, 2006 ({{ISBN|2-900791-79-0}}). {{fr}} *Andreas Beschorner, ''Untersuchungen zu Dares Phrygius-Narr,'' Tübingen, 1992 ({{ISBN|3-8233-4863-9}}). {{de}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Trojanska vojna]] qvdu367593ya6buxfgn8bg3pgkn6q7v 0 575412 6680106 6675818 2026-05-24T01:29:03Z ~2026-13659-49 255600 /* P */ 6680106 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Babna reka]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinek]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] * Globočnik (Vipavka dolina) *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (reka)|Gračnica]] *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorska reka]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kokrica (reka)|Kokrica]], tudi ''[[Rupovščica]]'' *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *([[Koritnica (reka)|Koritnica]]) *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Lemovšček]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Lukmanov graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala reka (Litija)|Mala reka]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *Mala reka /Marija Reka? *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirenščica]] ([[Mirna (reka)|Mirna]]) *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozlenšček]] *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Panška reka]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Rača (reka)|Rača]] ([[Rudniška Rača]] &[[Češnjiška Rača]]) *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Reka (razločitev)|Reka]] (ime več - sedmih - potokov v Sloveniji) **[[Reka (Jablaniški potok)|Reka]] [[Reka (Jablaniški potok)|(Jablaniški potok)]] **[[Reka (Jezersko)]] **[[Reka (Logatec)]] *[[Rekarjeva reka|Rekarjeva (Rekarska) reka]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] *([[Rižana (reka)]]) * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] *[[Skrivšček]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *([[Sopota (reka)|Sopota]]) *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Strunjanska reka]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanelska reka]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *Velika reka (Marija reka?) *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vrtovinšček]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] ovgmbksuxnibnrk2judc5ed02iphfi8 6680177 6680106 2026-05-24T09:39:58Z Ljuba24b 92351 zbrisane reke 6680177 wikitext text/x-wiki To je poimenski seznam [[potok]]ov (s tem imenom in vseh drugih), ki tečejo po ozemlju [[Slovenija|Slovenije]] in v bližnjem zamejstvu. (Za seznam rek na ozemlju Slovenije glej [[seznam rek v Sloveniji]]) {{TOC}} ==A== {{div col|colwidth=20em}} *[[Aborna]] (T. Alberone) *[[Adrijanski potok]] *[[Ajba]] *[[Ajdkov potok]] *[[Andrejski potok]] *[[Andrenski potok]] *[[Ankov potok]] *[[Antonski potok]] (graben) *[[Anženski potok]] * [[Arbeč]] (T. Erbezzo) *[[Artišnica (Savinja)|Artišnica]] *[[Aslivka]] *[[Avšček]] {{div col end}} == B == {{div col|colwidth=20em}} *[[Babja loka]] *[[Babji graben]] *[[Bačji potok]] *([[Badaševica]]) *[[Bajdinc]] (Bajdinški potok) *[[Bajdiški potok]] *[[Bant]] ({{lang|de|Waidischbach}}) *[[Barbarski graben]] *[[Barbarski potok]] (tudi [[Barbara]]) *[[Baredinka]] *[[Batava]] *[[Bavdokova voda]] *[[Bavharski potok]] *[[Bavhov graben]] *[[Bavšica]] *[[Bavški potok]] *[[Beč]] *[[Bečovnica]] * [[Bedenov graben]] *[[Begunjščica (potok)]] *[[Bela (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Belana]] *[[Belca (razločitev)]], ime več potokov/vodotokov *[[Bela voda]] *[[Beli breg]] *[[Belica (potok)|Bel(i)ca (potok)]] *[[Belica, Bohinjska Bela]] *[[Belica, Bohinjska Bistrica]] *Belica, potok v Halozah *[[Beli graben (Jesenica)|Beli Graben (Jesenica)]] *[[Beli graben]] *[[Beli potok]], več (okoli 13) potokov v Slov. in zamejstvu *[[Belski potok]] *[[Belščica]] *[[Belški potok]] *[[Bena]] *[[Benšetov graben]] * [[Berečanov graben]] *[[Berečanov potok]] *Berek *[[Berinjski graben]] *[[Besnica (potok)|Besnica]] *[[Bevščica]] *[[Bevški jarek]] ([[Bevški graben]]) *[[Bezena]] *[[Bezenica]] *[[Bezgavec]] ([[Bršljinski potok]]) *[[Bezgovica (potok)|Bezgovica]]/Bezgovnica *[[Bezjakovski potok]] *[[Beznovski potok]] *Bezovica/[[Bezovčica]] *potok [[Bičje]] *[[Bilpa]] *[[Birni žleb]] *[[Birša]] (T. Versa) *([[Bistra, Ljubljanica|Bistra]]) *[[Bistrica]] (več potokov oz. vodotokov) *[[Bistričica (potok)|Bistričica]] *[[Bistri graben]] *[[Bistri potok]] *[[Bistriški graben]] ([[Bistrica na Zilji]]) *[[Bitenjski graben]] *[[Bitgovec]] *[[Bizeljski potok]] *[[Bizoviški potok]] *[[Bizovski potok]] *[[Blaguški potok]] *[[Blajšnica]] *[[Blanščica]] *[[Blaški potok]] ({{lang|de|Vorderberger Wildbach}}) *[[Blatnica (razločitev)]] (več potokov) *[[Blatni graben]] *[[Blatni potok (Bloke)]] *[[Blatni potok (Brestanica)]] *[[Blažetov graben]] *[[Blažovnica]] *[[Bloščica]] *[[Boben (potok)|Boben]] (Bobnarica) *[[Bobnarica]] *[[Bočnica]] *[[Bodkovski potok]] *[[Bodoljski potok]] *[[Bodonski potok]] *[[Bogojinski potok]] *[[Bojanski potok]] *[[Bojtinski potok]] *([[Boka]]) *[[Bokrački potok]] *([[Bolska]]) *[[Boračevski potok]] *[[Borovniščica]] *[[Bozozov graben]] *[[Božjenica]] *[[Božna]] *[[Bradačev potok]] *[[Brajdov potok]] *[[Branšček]] *[[Bratnica]] *[[Brčin]] *[[Brdski potok]] *[[Brebrovščica]] *[[Breg (potok)]] *[[Bregana (potok)|Bregana]] [[Bregana (potok)|(potok)]] - mejni s Hrvaško *[[Bregarski graben]] *[[Brejščkov potok]] *[[Breska]] *[[Bresniški potok]] *[[Brestanica (potok)]] *[[Brestnikov potok]] *[[Brestrniški potok]] *[[Breški potok]] *[[Breznica (potok)]] *[[Brezniški potok (razločitev)|Brezniški potok]], ime več (vsaj dveh) potokov *[[Brezoviški potok]] *[[Brežiček]] *[[Brežnica]] *[[Brezovski potok]] *[[Brezovščica]] *[[Brezovški graben]] *[[Briša]] *[[Briški potok]] *[[Brški žleb]] *[[Brlovka]] *[[Brložnica]] *[[Brnca (potok)]] *[[Brnica (potok)|Brnica]] *[[Brniški potok]] *[[Brsnica]] *[[Brsnik]] *[[Bršljanovec]] *[[Bršljinski potok]] *[[Bršnik]] *[[Brstniški graben]] *[[Brunik]] *[[Brunški graben]] *[[Brziček]] *[[Brzinski graben]] *[[Brzinski potok]] *[[Bržanski potok]] *[[Buča (Sotla)|Buča]] *[[Bučanov graben (Martuljek)]] *[[Bučavnica]] *[[Budin (potok)|Budin]] *[[Budinski potok]] * [[Bukalški graben]] *[[Bukov potok (Gradaščica)]] *[[Bukovica (potok)|Bukovica]] *[[Bukovnica (potok)|Bukovnica]] *[[Bukovniški potok]] *[[Bukovravenski graben]] *[[Bukovščica]] *[[Burčnica]] *[[Busenka]] *[[Butanica, Bohinjska Bistrica|Butanica]] {{div col end}} == C == {{div col|colwidth=20em}} *[[Cecinjski potok]] *[[Cedilnica]] *[[Cerknica (razločitev)|Cerknica]] (2 potoka) **[[Cerknica (Idrijca)|Cerknica]] (pritok Idrijce) **[[Cerknica (Mirna)]] (pritok Mirne) *[[Cerkniščica]] *[[Cirknica (potok)|Cirknica]] *[[Cetiška]] *[[Cevka, Nevljica|Cevka]] *[[Ciglerjev graben]] *[[Cirkušnica]] *[[Cogetinski potok]] *[[Culovec]] *[[Curnovec (potok)|Curnovec]] *[[Curnovščica]] *[[Cvarjev potok]] {{div col end}} == Č == {{div col|colwidth=20em}} *[[Čadramski potok]] *[[Čadraški potok]] *[[Čanjski potok]] *[[Čed]] *([[Čedca]]) *[[Čehov graben]] *[[Čemšeniški potok]] *[[Čepovanski potok]] *[[Čepski graben]] *[[Černova]] *[[Česniški potok]] /Češniški potok *[[Češnjevica]] *[[Češnjica (potok)]] *[[Čikole]] *[[Čolnišček]] *[[Čreškovica]] *[[Črešnjeva graba]] *[[Črešnjevski potok]] *[[Čret (potok)]] *Čretež *[[Črmenica]] *[[Črmla]] * [[Črmlja (potok)|Črmlja]] (Črmljenski potok) *[[Črna (razločitev)|Črna]], ime več vodotokov *[[Črna mlaka]] *[[Črnava]] (2 potoka na Pohorju) *[[Črnec (Ledava)]] *[[Črnec (Goričko)]] *[[Črnec (Dravsko polje)]] *[[Črnelski potok]] *[[Črni graben (razločitev)|Črni graben]], ime dveh potokov *[[Črni potok (razločitev)|Črni potok]], ime več potokov *[[Črnovška grapa]] *[[Črnušnjica]] *[[Čubnica]] (T. Barbucina) *[[Čudna]] {{div col end}} == D == {{div col|colwidth=20em}} *[[Dabrček]] *[[Dajnica]] *[[Daleja]] *[[Danjarska grapa]] *[[Dašnjica]] *[[Davča (potok)|Davča]] ([[Davščica]]) *[[Depalščica]] *[[Derešnjak]] *[[Dernarnik]] *[[Dešenski potok]] (tudi graben) *[[Devina (potok)|Devina]] *[[Divji potok]] *[[Dobel]] *[[Dobjanski potok]] *[[Doblarec]] *[[Doblič, Pšata|Doblič]] *([[Dobličica]]) *[[Dobljanski potok]] *[[Dobovski potok]] *[[Dobrava, Gameljščica|Dobrava]] (Graben) *[[Dobravka]] *[[Dobravščica]] *[[Dobrinski potok]] *[[Dobrivšek, Pšata|Dobrivšek]] *[[Dobrnica]] *[[Dobrovski potok]] *[[Dobršnik]] *[[Dobrunjščica]] *[[Dobruša (potok)|Dobruša]] *[[Dolenjski potok]] ([[Dolenjska draga]]) *[[Dolenski potok]] *[[Dolenjevaški potok]] *[[Dolgi potok]], ime več potokov (vsaj treh) *[[Dolinski potok]] *[[Dolski graben]] *[[Dolski potok]] *[[Dolžanka]] *[[Domaček]] *[[Donank]] *[[Dovški potok]] *[[Dovžanka]] *[[Draga (potok)]] (gl. [[Draga pri Igu]]) *[[Draganja (potok)|Draganja]] *[[Dragobarska grapa]] *[[Dragomilski potok]] *([[Dragonja]]) *[[Dragovški potok]] *[[Drajni potok]] *[[Drameljski potok]] *[[Dramlja (Sotla)|Dramlja]] *[[Draščica]] *[[Draški potok]] ({{lang|de|Draschitzbach}}) *[[Dravski potok]] *[[Dremavščica]] *([[Dreta]]) *[[Drežnica (potok)]] *[[Drkov graben]] *[[Drmožnik]] *[[Drnica]] *[[Drobinski potok]] *[[Drobtinka]] *[[Drožanjski potok]] *[[Dršak]] *[[Drtijščica]] *[[Duga]] *[[Dulak]] *[[Dupeljnik (potok)|Dupeljnik]] *[[Dupla]] *[[Duplica (potok)]] *[[Dušica]] *[[Dvorski potok]] {{div col end}} ==E== *[[Ebnikov graben]] *[[Ehartov potok]] *Erjavec *[[Erzeljski potok]] *[[Estrama]] == F == {{div col|colwidth=20em}} *[[Fabski potok]] *[[Farjevec]] *[[Farji potok]] *[[Farovščica]] *[[Fedrih]] (Rio Fidri) *[[Fluderski graben]] *[[Framski potok]] *[[Frcovec]] *[[Gozdna učna pot Fuks graba|Fuks graba]] *[[Funtkov graben]] {{div col end}} == G == {{div col|colwidth=20em}} * [[Gabernica]] * [[Gabrovščica]] *[[Gabrski potok]] *[[Gabršček (potok)]] *[[Gabrški potok]] *[[Gačnik (potok)|Gačnik]] *[[Gačniški potok]] *[[Veliki Galjevec|(Veliki) Galjevec]] *[[Gameljščica]] *[[Gasterajski potok]] *[[Gašpirčev graben]] *[[Gerš potok]] *[[Gibinski potok]] *[[Gladka voda]] *[[Gladomeški potok]] *[[Glavniški potok]] *[[Glažarica]] *[[Glažuta (razločitev)|Glažuta]] (2 različna potoka) *[[Glažutnica]] *[[Glijun]] *[[Glinek]] *[[Glinščica (Trst)]] *[[Glinščica, Gradaščica|Glinščica]] *[[Globaščica]] *[[Globaški graben]] *[[Globetka]] *[[Globočak]] *[[Globočec (potok)]] *[[Globočnik, Bohinjska Bistrica|Globočnik]] * Globočnik (Vipavka dolina) *[[Globočnjak]] *[[Globočnjak (Pasjek)|Globočnjak]] [[Globočnjak (Pasjek)|(Pasjek)]] *[[Globoki graben]] *[[Globoki potok (razločitev)|Globoki potok]], več potokov (štirje različni) *[[Globoko (potok)|Globoko]] *[[Globošca]] *[[Globoški potok]] *[[Globotinski potok]] *[[Globotnik]] *[[Globovščica]] *[[Globovšek (potok)|Globovšek]] *[[Gnojevec]] *[[Gobovšek]] (2 potoka) *[[Godiča]] *[[Godomlja]] *[[Golobarski potok]] *[[Gomilski potok]] *Gomišček *[[Gorevšček]] *[[Goričica (Kokrica)|Goričica]] *[[Gorički Brežiček]] *[[Goričnik]] *[[Goriški graben]] *[[Goriški potok]] *[[Gorska grapa]] *[[Gostenk]] *[[Gostinca (Lutnik)]] *[[Gostinca (Radulja)]] *[[Gostinčica]] *[[Gostince]] *[[Gošč]] *[[Goštaldski potok]] *[[Govajnik]] (Imenjščica) *[[Govic]] *[[Govinek, Pšata|Govinek]] *[[Gozdnica]] *[[Gozdni potok]] *[[Graben (potok)]] ([[Gabernica]]) *Graben pri vasi [[Mošnje]] *[[Grabnarica]] *[[Grabnarica (Mavelščica)]] *[[Grabski potok]] *[[Grabnarjev graben]] (2) *[[Grabniček]] *[[Grčenica, Gameljščica|Gračenica]] *[[Grački potok]] (Graški potok) *[[Gračnica (potok, Radmirje)|Gračnica]] [[Gračnica (potok, Radmirje)|(potok, Radmirje)]] *([[Gradaščica|Gradaščica)]] * ([[Gradaščica]]) - struga v Lj *[[Gradiščica]] * [[Gradiški graben]] *[[Gradolski potok]] *[[Grahovščica]] *[[Grajena (potok)|Grajena]] *[[Grajski potok]] *[[Grajšček]] * [[Gramoznica Graben]], Radovljica * [[Granjevica]] * [[Graški graben]] * [[Grdi graben]] *[[Grdodolščica]] * [[Grebnov potok]] * [[Griljčev graben]] * [[Grilov graben]] *[[Grintovški potok]] ({{lang|de|Grintouzbach}}) *[[Grivka]] *[[Griža]] *[[Grižanski potok]] *[[Grižnik]] *[[Grmečica]] *[[Grohat]] *[[Grojnica]] (T. Groina) *[[Grosupeljščica]] *[[Gubova graba]] *[[Gunjač]]{{div col end}} ==H== {{div col|colwidth=20em}} *[[Habidov potok]] *[[Hajdinska Studenčnica]] *[[Hajnski potok]] *[[Hajnžev graben]] (Hainschgraben) *[[Helenski potok]] *[[Hercegovščak]] *[[Hinja]] *[[Hladnik (potok)]] *[[Hleviški graben]] *[[Hobovščica]] *[[Hočki potok]] *[[Hočna]] *[[Hom (potok)]] *[[Homščica]] *[[Homšnica]] *[[Horjulščica|Horjulščica (Horjulka)]] *[[Hotemeški potok]] *[[Hotenja]] *[[Hotenjka]] *[[Hotevlje]] *[[Hotoveljščica]] *[[Hotujka]] *[[Hotunjščica]] *[[Hramška graba]] *[[Hrastnica]] *[[Hrastnikov graben]] (Krabniggraben) *[[Hrastovski potok]] *[[Hrenovec]] *[[Hribski potok]] *[[Hruševka, Nevljica|Hruševka]] *[[Hruševnik]] *[[Hruševski potok]] (tudi "Graben") *[[Hruškarica]] *[[Hruški potok (Ljubljanica)]] *([[Hubelj]]) *[[Huda grapa]] *[[Hudi graben]] /Veliki in Mali Hudi graben *[[Hudi potok]] *[[Hudičev graben]]/[[Hudičev potok]] (Zlodejev graben) *[[Hudinov graben]] *[[Hudournik (Impoljski potok)]] *[[Hudovinc]] *[[Hujski potok]] ([[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]]) *[[Humec]] *[[Humski potok]] {{div col end}} == I == {{div col|colwidth=20em}} *[[Ična (potok)]] *[[Idrija (potok)]] *[[Igmanca]] *[[Ihovski potok]] *[[Ilgov potok]] *[[Ilov graben]] *[[Ilovec]] *[[Imenjščica]] (tudi Govajnik) *[[Imenski potok]] *[[Impoljski potok]] *[[Irski potok]] *[[Ivanjševski potok]] *[[Ivanovski potok]] *[[Ivanšček]] *[[Izar]] *[[Izber]] *[[Izvirska voda]] {{div col end}} ==J== {{div col|colwidth=20em}} *[[Jablaniški potok]] *[[Jablanovica]] *[[Jablanščica]] *[[Jablanški potok]] *[[Jakobski potok]] *[[Jakopnik]] *[[Jamnik (potok)]] *[[Jamniški potok]] *[[Jamovica]] *[[Jančkov graben]] * [[Janezov graben]] *[[Jarčinski potok]] *[[Jarčji potok]] *[[Jareninski potok]] *[[Jasenk]] *[[Jasenski graben]] *[[Jasnarica]] *[[Jasovnik]] *[[Javniški graben]] *[[Javorje (Impoljski potok)|Javorje]] *[[Javorjeva grapa]] *[[Javorski potok]], ime več (treh) potokov *[[Javorščica (Radomlja)|Javorščica]] *[[Jazbine (Cerkniščica)|Jazbine]] *[[Jazbinski potok]] *[[Jedlovniški potok]] *[[Jelenca (potok)]] *[[Jelenji potok (razločitev)|Jelenji potok]], več potokov *[[Jelenk (potok)]] *[[Jelenkov graben]] *[[Jelenovka]] * [[Jelenski graben]] * [[Jelniščica]] *[[Jelovščica]] * [[Jelovški potok]] * [[Jelšanski potok]] * [[Jenina]] *[[Jepihovec]] *[[Jerčinski potok]] *[[Jerebova grapa]] * [[Jereka (potok)|Jereka]] *[[Jerešca]] * [[Jerman (potok)]] * [[Jernejčkov graben]] *[[Jernejski potok]] *[[Jeromščica]] *[[Jesenica (razločitev)|Jesenica]] (ime več/5? potokov v Sloveniji) *[[Jeseničnica]] (Loka) *[[Jesenščica]] *[[Ješanski potok]] *[[Ješki potok]] *[[Jever (potok)]] *[[Jevnica (potok)]] *[[Jevniški potok]] *[[Jezera (potok)]] *[[Jezernica (razločitev)|Jezernica]] (več potokov, odtokov iz jezer) *[[Jezerski potok]] *[[Jezerščica]] *[[Ježevec (potok)]] *[[Josipdolski potok]] *[[Josovski graben]]/graba * [[Joštov graben]] *[[Jošavski potok]] (tudi Mejni potok) *[[Jožetov graben]] * [[Jugov graben]] (Trbovlje) * [[Jurčet (potok)|Jurčet]] * [[Jurežev graben]] * [[Juvanjski graben]] {{div col end}} == K == {{div col|colwidth=20em}} *[[Kačja graba]]-[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kačji graben]] *[[Kačnik]] *[[Kališarjev potok]] *[[Kališki potok]] *[[Kališnik (potok)|Kališnik]] *[[Kaluder (potok)]] *[[Kamenca]] (2 različna potoka) *[[Kamenjak]] *[[Kamenski potok]] *[[Kamnarica]] *[[Kamnek, Pšata|Kamnek]] *[[Kamnica (potok)]] *[[Kamnik (potok)]] *[[Kamniška graba]] *[[Kamniška Bela]] *[[Kamníški potok]] *[[Kandrščica]] *[[Kanolščica]] *[[Kanomljica]] * [[Kansov graben]] *[[Kaplanov potok]] * [[Kapusov graben]] *[[Karlovski potok]] *[[Karničnik]] *[[Kisla voda (potok)]] *[[Kisovnik]] *[[Kisovški potok]] *[[Kižovka]] *[[Kladenski graben]] *[[Kladnik (potok)]] *[[Klamfer]] *[[Klančnica]] *[[Klavžarica]] * [[Klemucov graben]] * [[Klobaša]] * [[Klokočovnik (potok)]] * [[Klošnica]] *[[Kmetov potok]] *[[Kneža (potok)]] *[[Knežji potok, Pšata]] *[[Kobila (potok)]] *[[Kobiljanski potok]] *[[Kobiljski potok]] ({{jezik-hu|Kebele}}) *[[Kobljak]] *[[Kodeljevec]] *[[Kogovski potok]] *[[Kojuhovski potok]] *[[Kokošnjak (potok)]] *[[Kolarica]] *[[Kolaški potok]] *[[Kolja (potok)]] *[[Kolovratščica]] *[[Komenik]] *[[Končnar]] *[[Konjski graben]] (2) *[[Konjski potok (razločitev)]], ime več (treh) potokov *[[Konjščanski potok]] *[[Konjščica (Bolska)]] *[[Konjščica (Medija)]] *[[Konopljin potok]] *[[Kopačnica]] (2 potoka?) *[[Koparčev graben]] *[[Koparjev graben]] *[[Kopica (potok)|Kopica]] *[[Kopnikov potok]] *[[Koprivna (Meža)|Koprivna]] [[Koprivna (Meža)|(Meža)]] *[[Koprivnica]] (ime štirih potokov v Sloveniji) *[[Koprivniški potok (Brestanica)]] *[[Koren (potok)]] (vsaj 2) *[[Korenščica]] *[[Korentan]]/[[Korotan, Nanoščica|Korotan (Nanoščica)]] *[[Korešnik]] *[[Korita (Bohinj)|Korita]] *[[Koritarica]] *[[Koritnica, Nomenj]] *[[Koritnica (Sopota)|Koritnica]] [[Koritnica (Sopota)|(Sopota)]] *[[Koritni dol]] *[[Koritnikov graben]] *[[Koritiški potok]] *[[Korito]] *[[Korošica (hudournik)|Korošica]] *[[Koroška Kramarica]] *[[Korški potok]] ({{lang|de|Trogernbach}}) *[[Kosca]] *[[Kosmatec]] *[[Kosov graben]] *[[Kostanjevica (Ščavnica)|Kostanjevica]] *[[Kostanjeviški potok]] *[[Kostrevniški potok]] *[[Koški potok]] *[[Košutnik (potok)|Košutnik]] *[[Košutni potok]] ({{lang|de|Koschutabah}}) *[[Kotarica]] *[[Kotliški graben]] *[[Kotnikov graben]] *[[Kotniški graben]] *[[Kovačeva graba]] *[[Kovparica]] *[[Kozarica]] *[[Kozca]] (T. Cosizza) *[[Kozjak (potok)]] * [[Kozjakov graben]] * [[Kozjanski graben]] * [[Kozlov graben]] * [[Kožbanjšček]] * [[Krakovski graben]] *[[Kotredeščica]] *[[Kozarščica]] *[[Kozjanski graben]] *[[Kozjek (potok)]] *[[Kozji potok]] *[[Kozmanjka]] *[[Kožbanjšček]] *[[Krajcarica]] (tudi [[Zadnjica]]) *[[Krajček (potok)|Krajček]] *[[Krajnica]] *[[Kraljev graben]] *[[Kraljev potok]] *[[Kramarica (razločitev)]] *[[Kranjšek]] *[[Krčovina]] *[[Kregarjev graben]] *[[Kremžarjev potok]] *[[Krivi potok]] *[[Križanji potok]] *[[Krka (Pesnica)]] *[[Krkovo]] *[[Krmarica]] *[[Krmeljev graben]] *[[Krnica]] *[[Krnski potok]] *[[Kropa (potok)|Kropa]]  *[[Kropa (Dreta)]] *[[Krotnjek]] *[[Krplivniški potok]] *[[Kršivnik]] *[[Krumpah]] *[[Krvavec (hudournik)|Krvavec]] *Krvavi potok *[[Krvavški Šumnik]] *[[Kučnica]] *[[Kučnica (Bolska)]] *[[Kukurjevec]] *[[Kumenska voda]] *[[Kuna Graba]] *[[Kunetov graben]] *[[Kunkeljski potok]] *[[Kunovska graba]] *[[Kunovski potok]] *[[Kupetinski potok]] *[[Kurji graben]] *[[Kušljanov graben]] *[[Kuzlovec]] {{div col end}} == L == {{div col|colwidth=20em}} *[[Lačni potok]] *[[Lagvaj]] *[[Lahka voda]] *[[Lahki potok]] (tudi [[Bržiček]]) *[[Lahomnica (potok)]] *[[Lahomščica]] *[[Lahonščica]] *[[Lahov graben]] *[[Lahovka]] *[[Lahovški potok]] *[[Laknica]] *[[Lakovnikov graben]] *[[Lakovnikov potok]] *[[Lakovski potok]] *[[Lamberščica]] *[[Lamprehtov potok]] *[[Langersvaldski potok]] (tudi [[Krajnica]]) *[[Lanšpreščica]] *[[Lastomerski potok]] *[[Lašček]] *[[Laščica]] *[[Lašek]] *[[Laški potok (Stržen)]] *[[Lava (Savinja)|Lava]] *[[Laznica (potok)|Laznica]] *[[Lazniški potok]] *[[Ledeni jarek]] *[[Ledergaserjev potok]] *[[Ledinski graben]] *[[Legrada]] (Lerada) *[[Leljakova slatina]] *[[Lemberžica]] *[[Lemovšček]] *[[Leniška]] *([[Lepena (razločitev)|Lepena]]) *[[Lepenjica]] *[[Lepenk]] *[[Lesanjščica]] *[[Lesji potok]] *[[Leskovski potok]] *[[Leskovški potok]] *[[Leški graben]] *[[Lešnica (potok)|Lešnica]] (Sava) *[[Lešnica (Krka)]] *[[Lešnica (Drava)]] * [[Lešnikov graben]] * [[Letošč]] * [[Letuška struga]] * [[Libanja (potok)|Libanja]] * [[Libenica]] * [[Libovija]] * [[Libuški potok]] * [[Ličenca (potok)|Ličenca]] *[[Lijak (potok)]] *[[Limnovšca]] *[[Limovski graben]] *[[Lipjak]] * [[Lipni graben, Pišnica]] *[[Lipnica (Ledava)]] *[[Lipnica (Psičina)]] *[[Lipnica (Sava)]] *[[Lipnica (Ščavnica)]] *[[Lipni graben, Pišnica|Lipni graben]] *[[Lipnik (Nemiljščica)]] *[[Lipnik, Radovna]] *[[Lipnik (potok)|Lipnik]] *[[Lipoglavščica]] *[[Lipovec (potok)|Lipovec]] *[[Lipovšček]] *[[Lipovščica]] *[[Lipsenjščica]] *[[Liskurski potok]] *[[Liščak]] *[[Liški potok]] *[[Ližen]] *[[Ližovnica]] (Ribnik) *[[Ljubela]] *[[Ljubeljska Borovnica]], tudi [[Ljubeljski potok]] *[[Ljubevščica]] *([[Ljubija (Ljubljanica)]]) *[[Ljubija (Savinja)]] *[[Ljubnica (Dravinja)]] *[[Ljubnica (Savinja)]] (=? [[Ljubnica (potok)|Ljubnica]] [[Ljubnica (potok)|(potok)]]) *([[Lobnica (Drava)]]) in ([[Lobnica (Kokra)]]) *[[Ločica (Iška)|Ločica]] *[[Ločnica]] (ime štirih potokov) *[[Lobodikov potok]] *[[Logarjev potok]] *[[Logaščica]] *[[Lojna]] *[[Lojščica]] *[[Lokavec (potok)]] (2 pritoka Krke) *[[Lokavšček]] *[[Lokavški potok]] *[[Loki potok]] *[[Lokovec (Radomlja)|Lokovec]] *[[Lokoviški potok]] *[[Lokovški potok]] *[[Lokva (potok)]] *[[Lokvanski potok]] *[[Lomovšek (potok)]] *[[Lomščica]] *[[Lonjšček]] *[[Loški potok (potok)]] *[[Loški potok (Sava)]] *[[Loški potok (Travnik)]] *[[Lovniški graben]] *[[Lovšetov potok]] *[[Lozarski potok]] *[[Ložekarjev graben]] *[[Ložina]] *[[Ložiški potok]] *[[Ložnica (Dravinja)]] *[[Ložnica (Savinja)]] *[[Ložnica (Hudinja)]] *[[Lučka Bela]] *[[Lučnica]] *[[Lukaj]] *[[Lukenjski graben]] *[[Lukmanov graben]] *[[Luknjica]] *[[Lukovnik (potok)]] *[[Luša]] *[[Lutnik]] {{div col end}} == M == {{div col|colwidth=20em}} *[[Macesnov graben]] *[[Mačji potok]] * [[Mačkov graben]] *[[Mačkovski potok]] *[[Maharjev graben]] *[[Mahnečica]] *[[Majda (potok)]] *[[Majland]] *[[Mala Božna]] *[[Mala Brnca]] *[[Mala Pišnica]] *[[Mala voda, Gradaščica|Mala voda]] *[[Malčeva grapa]] *[[Malenski graben]] *[[Malenšček]] *[[Malenščica]] *[[Malešnica]] *[[Mali graben]] *[[Malinska (potok)]] *[[Mali Obrh]] *[[Mali potok]] * [[Malnarjev graben]] * [[Malneški potok]] *[[Mangartski potok]] *[[Marija Magdalena (Cerkniško jezero)|Marija Magdalena]] *[[Marinčeva grapa]] *[[Markovski graben]] *[[Markovski potok]] *[[Markovščica]] *[[Martežin]] *[[Martinek]] *[[Martinjska grapa]] *[[Martinjščica (Stržen)|Martinjščica]] *[[Martink]] *[[Martižev graben]] *[[Martjanski potok]] *[[Martuljek (potok)]] (''Matruljščica'') *[[Mavelščica]] *([[Medija (potok)|Medija]]) *[[Medijanščica]] *[[Medvedji graben]] * [[Medvedov graben]] *[[Medvejščica]] *[[Mejačev graben]] *[[Mejaš]] *[[Mejični potok]] *[[Mejni potok]] *[[Merejski potok]] *[[Merinščica]] *([[Mestinjščica]]) *[[Mešica (potok)|Mešica]] *[[Metličica]] *[[Mevlja]] *[[Mežnarjev potok]] *[[Miklavški potok]] *[[Milka]] *[[Mirna grapa]] *[[Mirnov graben]] *[[Mirtovički potok]] *[[Mislinjski graben]] (Laški graben) *[[Mišca]] *[[Mišji potok]] *[[Mišnica]] *[[Mišnik (Pivka)|Mišnik]] (Pivka) *[[Mivčev potok]] *[[Mkcova grapa]] *[[Mlaka (Radulja)]] *[[Mlake, Gameljščica|Mlake]] *[[Mlakošč]] *[[Mlečni potok]] *[[Mlinaršica]] *[[Mlinca]] *[[Mlinski graben]] *[[Mlinski potok]] *[[Mlinski potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Mlinšček]] *[[Mlinščica (razločitev)|Mlinščica]] (več vodotokov) *[[Radomeljska Mlinščica]] *[[Močila (potok)]] *[[Močilnica]] *([[Močilnik]]) *[[Močilnik (Vipava)]] *[[Močilo]] *[[Močnik (potok)|Močnik]] *[[Modriški potok]] *[[Mokre peči]] *[[Mokri potok]] *[[Molja]] (Mola) *[[Moravščica]] *[[Morigla]] *[[Morski potok]] *[[Mostec (potok)|Mostec]] *[[Mostnica]] *[[Mostni graben]] *[[Mošenik]] (2 potoka) *[[Moškrinška grapa]] ali [[Planica (potok)]] *[[Motnica (Dobravščica)|Motnica]] *[[Motnišnica]] (Motnijščica) *[[Movžanka]] *[[Mozirnica]] *[[Moželje]] *[[Mrtvi potok]] *[[Mrzla grapa]] *[[Mrzlek]] (več) *[[Mrzlica, Nevljica|Mrzlica]] *[[Mrzli potok (Bohinj)]] *[[Mrzli potok]] *[[Muhrenk]] *[[Murica]] * [[Murnov graben (razločitev)]] {{div col end}} == N == {{div col|colwidth=20em}} *[[Naborješki graben]] * [[Nackov graben]] * [[Nadiža, Tamar]] *[[Nanoščica]] *[[Naratov graben]] *[[Negonjščica]] *[[Negota (Sotla)|Negota]] *[[Nemiljščica]] *[[Nerajčica]] *([[Nevljica]]) *[[Nezbiški potok]] *[[Nikova]] *[[Njivčarjev graben]] *[[Graba Noršinci]] *[[Noškarjev graben]] * [[Novaški graben]] *[[Novi Hočki potok]] *([[Nunska Graba|Nunska graba]]) {{div col end}} == O == {{div col|colwidth=20em}} *[[Obarica]] *[[Obevnik]] *[[Obirski potok]] ({{lang|de|Ebriachbach}}) *[[Obojnikov potok]] ({{lang|de|Obojnikbach}}) *[[Oblenč]] *[[Obrh (razločitev)|Obrh]] (več vodotokov) *[[Obrijski potok]] *[[Očaršek]] *[[Odenca]] *[[Održna]] *[[Ogeški potok]] *[[Ojstrica (potok)|Ojstrica]] *[[Ojstriški potok]] *[[Ojstrova Graba]] *[[Ojstrški graben]] *[[Okoslavski potok]] *[[Olimski potok]] *[[Olimščica]] *[[Olmski potok]] *[[Olševnica]] *[[Opečnik (potok)|Opečnik]] *[[Oplenk]] *[[Oplotniščica|Oplotni(šči)ca]] *[[Orehovec (potok)|Orehovec]] *[[Orehovica (Medija)|Orehovica]] *[[Orliški potok]] *[[Osojnica (potok)|Osojnica]] *[[Osojniški potok]] *[[Ostrožni potok]] *[[Ostrožnik (Gradaščica)|Ostrožnik]] *[[Oševek, Nevljica|Oševek]] *[[Oševlje]] *[[Ošovica]] *[[Otavnik (potok)]] *[[Otavščica]] *[[Otuška]] *[[Ovčjak (razločitev)|Ovčjak]] *[[Ovčjaški graben]] *[[Ovčji potok]] (tudi Klavžarica) *[[Ozlenšček]] *[[Ozmica]] *[[Ožbaltski potok]] {{div col end}} == P == {{div col|colwidth=20em}} *[[Padež]] *[[Padežnik]] *[[Padižni potok]] *[[Palenk]] *[[Parovnica (Kokrica)|Parovnica]] *[[Partinjski potok]] *[[Pasica (potok)|Pasica]] *[[Pasjek]] *[[Pasji graben]] *[[Pasji potok]] *[[Pasji rep]] *[[Paška voda]] *[[Pavenski potok]] *[[Pavlovski potok]] *[[Peceljev graben]] *[[Pečen potok]] *[[Peklača]] *[[Peklenščica]] *[[Peklenščica (občina Žalec)]] *[[Pekov graben]] *[[Pekrski potok]] *[[Pendirjevka]] *[[Peračica (potok)|Peračica]] *[[Perilo]] *[[Perilščica]] *[[Perivnik]] *[[Perobnica]] *[[Perovski graben]] *[[Pesarjev potok]] *[[Peskovski potok]], ime več potokov *[[Kanal Peščenek|(Kanal) Peščenek]] *[[Pešnica]] *[[Petačev graben]] *[[Petelinec]] *[[Petkov graben]] *[[Petkovščica]] *[[Pevmica]] (''Piumizza'') *[[Pijavški potok]] *[[Pikeljščica]] *[[Piklerica]] *[[Pila]] *[[Pinjevec]] (Rokava) *[[Pinkava]] *[[Pirašica]] *[[Pirešica (potok)]] *[[Pirnik]] *[[Piroški potok]] *[[Pisen graben, Podkoren|Pisen graben]] *[[Piševec]] *[[Pišnica]] ([[Pišenca]]) *[[Pjažentin]] *[[Pivolski potok]] *[[Plački potok]] *[[Plajberški graben]] *[[Planica (potok)]] (Moškrinška grapa) *[[Plastuhova grapa]] *[[Plazna]] *[[Plaznica]] *[[Plenšak]] *[[Plešiščica]] *[[Plitvički potok]] (Plitvica) *[[Podborški potok]] *[[Podbrdec]] *[[Podbreški potok]] *[[Podenski potok]] ({{lang|de|Bodenbach}}) *[[Podgorica (Meža)]] *[[Podjedlovščica]] *[[Podkanjski potok]] ({{lang|de|Wildensteiner Bach}}) *[[Podkovščica]] *[[Podleščica]] *[[Podlipščica]] *[[Podlomščica]] *[[Podmolniški graben]] *[[Podnanoščica]] *[[Podosojnica]] *[[Podpasica]] *[[Podpečnikov graben]] (na slov.-avstr.drž.meji) *[[Podplečica]] * [[Podsevčnica]] *[[Podturnščica]] *[[Podvin (Iščica)|Podvin]] *[[Podvinski potok]] *[[Podvinska struga]] * [[Podvinška struga]] *[[Podvrški potok]] *[[Pogorelca]] *[[Poharjev graben]] *[[Pohorski potok]] *[[Polanski potok]] *[[Polinca]] ([[Polenica]]) *[[Poličanka]] *[[Poljanšček]] *[[Poljanščica]] *[[Poljšak, Gameljščica|Poljšak]] *[[Polnarjev potok]] *[[Pološki graben]] *[[Polšniški potok]] *[[Polulski potok]] *[[Polskava (potok)|Polskava]] ([[Mala Polskava]], [[Velika Polskava]]) *[[Polžanski potok]] *[[Polževski potok]] *[[Pomejski potok]] *[[Ponikva (ponikalnica)]] *[[Ponikvica]] *[[Porebrščica]] *[[Porečnik (potok)|Porečnik]] *[[Porodnica]] *[[Posrtev]] *[[Potočec (potok)]] *[[Potočnica (razločitev)|Potočnica]] *[[Potočnica, Nevljica|Potočnica]] (tudi ''Potoški graben'') *[[Potočnikov potok]] *[[Potočnikov graben]] *[[Potok (Kostel)]] *[[Potok (Krka)]] *[[Potok (Prem)]] *[[Potok (Straža)]] *[[Potok Belica]] *[[Potok Grivo]] *[[Potok Pleče]] *[[Potok Raduhovo]] *[[Potok Raščak]] *[[Potok Ročica]] *[[Potok Sevnik (Karavanke)]] *[[Potok Slanica]] *[[Potok Suha]] *[[Potok Svete Neže]] *[[Potok Ukva]] *[[Potok za Gradom]] *[[Potoščica]] *[[Potoška grapa]] *[[Potoški graben]] * [[Potoški graben (Paka)]] *[[Potoški potok]] * [[Potrebuježev graben]] *[[Pradišjol]] * [[Praporščica]] * [[Prčkov graben]] *[[Prečna, Krka|Prečna (Krka)]] *[[Predelica]] *[[Prednja Smoleva]] * [[Prekov graben]] *[[Preloški potok]] *[[Presiški potok]] *[[Presladolski potok]] *[[Presušnik]] * [[Prešnikov graben]] * [[Prevalov graben]] *[[Prifarski jarak]] *[[Prileški potok]] *[[Prilipski potok]] *[[Pripravna]] *[[Prodarjeva grapa]] *[[Prosca (potok)|Prosca]] *[[Prošca]] *[[Prošček]] *[[Pršjak]] *[[Prušnica]] *[[Pržanec]] *[[Psičina]] *([[Pšata]]) *[[Pščak]] *[[Pšetna Graba]] *[[Puconski potok]] *[[Pusti graben]] *[[Pustotnica]] *[[Pušenski potok]] {{div col end}} == R == {{div col|colwidth=20em}} *[[Račeva (potok)]] *[[Račički potok]] *[[Račjek]] *[[Rački potok]] *[[Račna (potok)|Račna]] *[[Radečki potok]] *[[Radeljski potok]] *[[Radenski potok]] *[[Radenščica]] *[[Radešica]] *[[Radkovski potok]] (tudi [[Radkovski graben]]) *[[Radna (Ljubljanica)|Radna]] *([[Radoljna]]) *([[Radomlja]]) *[[Radov]] *[[Radovan (potok)]] *([[Radovna]]) *[[Radkovski graben]] *[[Radovski potok]] (tudi Bódonski potok) *([[Radulja]]) *[[Radušnica]] *[[Radvanjski potok]] *[[Radvenska slatina]] *[[Radvenski potok]] *[[Rakiški graben]] *([[Rakitnica]]) *[[Rakovec (potok)]] (2 potoka) *[[Rakovnik (Litija)]] *[[Rakovnik (Iščica)]] *[[Rakovnik (Laknica)]] *[[Rakovnik]] (Veliki, Mali Rakovnik: [[Rožnik]]) *[[Rakovniški graben]] *[[Rakovški potok]] *[[Rakulk]] *[[Rakušek]] *[[Rakuški graben]] *[[Rančki potok]] *[[Rapid]] (mejni z Italijo) *[[Rapovšca|Rapovš(''ic)''ca]] *[[Rastok]] *[[Rastučnik]] *[[Raša (potok)]] *[[Rašica (potok)]]/tudi Raš(či)ca *[[Ratanski potok]] *[[Rateški potok]] *[[Ratibovec]] *[[Ratkovski potok]] *[[Ratovški žleb]] *[[Ravbarjev graben]] *[[Ravniščica]]   *[[Ravnik, Radovna]] * [[Razborški graben]] ([[Dovžanka]]) *[[Raztoka]] *[[Razvanjski potok]] *[[Rdeči potok]] * [[Rebrnikov graben]] * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Rebrski potok]] *[[Rebrnikov graben]] *[[Rečica (razločitev)|Rečica]] (ime več - petih - potokov v Sloveniji) * [[Redenov graben]] * [[Rehtorčev graben]] *[[Remšniški potok]] *[[Repinčev graben]] *[[Replje (Pivka)|Replje]] * [[Repov graben]] * [[Repov potok]] * [[Resov graben]] * [[Revsov graben]] *[[Ribiški potok]] * [[Ribjenk]] *[[Ribnica (Bohinj)]] *[[Ribnica (potok)]], Slovenske Konjice *[[Ribnik, potok (Sava)]] *[[Ribnik (Sotla)]] *[[Ribniški potok]] * [[Ribščica, Radovna|Ribščica]] * [[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rikorvo]] * [[Rimski graben]] * [[Rjavčev graben]] * [[Rjavec]] *[[Ridlov graben]] * [[Rigelnov graben]] * [[Rihtarjev graben]] *[[Rimača]] * [[Rimski graben]] * [[Rinčetova Graba]] * [[Rjavčev graben]] *[[Rjavec]] *[[Rjavški potok]] * [[Robanšek]] * [[Robarica]] * [[Robičev graben]] * [[Robnikov graben]] *[[Robnikov potok]] * [[Roček]] * [[Ročica (Drvanja)|Ročica]] *[[Ročica (Drvanja)|Ročíca (Drvanja)]] *[[Ročíca (Drežnica)]] *[[Rogačnik]] *[[Rogačnikov graben]] *[[Rogašovski potok]] *[[Rogatnica]] * [[Rogoznica (potok)|Rogoznica]] *[[Rohat]] *[[Roja, Strunjan]] *[[Rojca]] *[[Rokava]] *[[Rovni potok]] *[[Rovski potok]] *[[Rovšca]]/[[Rovščica|Rov(šči)ca]] *[[Rovtarica]] /[[Rovtarska Sora]] *[[Rovtarjev graben]] *[[Rovtarjeva grapa]] *[[Rovtarski potok]] * [[Rožiščica]] *[[Rubičev graben]] *[[Rudniški potok]] *[[Rudniški potok, Rača|Rudniški potok]] (tudi Hujski potok) * [[Runarščica]] *[[Runža]] *[[Rušev graben, Pišnica]] *[[Ruški potok]] *[[Rutarski potok]] {{lang|de|(}}Bärntaler Bach){{div col end}} == S == {{div col|colwidth=20em}} *[[Sajevec (potok)]] (vsaj 2) *[[Sakalovski potok]] *[[Samčev potok]] * [[Savelnov graben]] *[[Savica]] * [[Savrica]] *[[Savski potok]] *[[Sebeborski potok]] *[[Sečovski potok]] *[[Sedelšček]] *[[Sedučnikov potok]] *[[Sejanski potok]] *[[Selčnica]] *[[Selnica (Selška Sora)]] *[[Selniški potok]] *[[Selski potok]] *[[Selščica (Bolska)]] *[[Seniški potok]] *[[Senovski potok]] *[[Senožeški potok]] *[[Senuša]] *[[Sevnica (Kokrica)|Sevnica]] (Sevnik) *[[Sevnična]] *[[Sevnik (Stol)]] *[[Sevnik (Storžič)]] *Sirotka *[[Skalnik]] *[[Sklednik]] (Krka) *[[Sklepnica]] *[[Skradnica]] *[[Skralska]] *[[Skrila]] *[[Skrivšček]] * [[Skrlovški potok]] * [[Slabetov graben]] * [[Potok Slanica|(Potok) Slanica]] * [[Slapnica (potok)|Slapnica]] *[[Slatenik (potok)]] *[[Slatenski potok]] *[[Slatinska graba]] *[[Slatinski potok]], ime več potokov *[[Slatna]] *[[Slatnarjev graben]] *[[Slavinšček]] *[[Slavčev potok]] *[[Slepnica]] *[[Slivje (Olimščica)]] *[[Slomski potok]] *[[Slomščica]] *[[Smešnik, Radovna]] *[[Smetanca]] *[[Smoletinski potok]] *[[Smolina]] *[[Smolinski potok]] *[[Smovnica]] *[[Smrdejski potok]] *[[Smrečji graben]] *[[Smreški graben]] *[[Smrski potok]] *[[Snedčica]] *[[Snopkov graben]] *[[Snovišek]] *[[Socka (potok)]] *[[Soješka voda]] *[[Solznik]] *[[Somešca]] *[[Sopet]] (2) *[[Sopot (potok)]] *[[Sopota (Bača)]] *[[Sopotnica (Soča)]] *[[Sotla (Mirna)]] *[[Soupot]] *[[Sovjak (potok)|Sovjak]] *[[Sovpat]] *[[Sovra]] *[[Spašniški graben]] *[[Spunika]] *[[Srednjak (potok)|Srednjak]] *[[Srednji graben]] *[[Srna grapa]] *[[Sromljica]] *[[Stajski potok]] *[[Stajnik]] *[[Stajniški potok]] *[[Stamarica]] *[[Stamerna voda]] *[[Stanetinski potok]] *[[Stanjšek (potok)|Stanjšek]] *[[Stanovenška grapa]] *[[Starovaški potok]] *[[Starovrhniški graben]] *[[Stavešinski potok]] ([[Stavešinski graben]]) *[[Stebovniški potok]] *[[Stegovnik (potok)|Stegovnik]] *[[Sterec]] *[[Stiški potok]] *[[Stoganka]] *[[Stojanšek]] *[[Stolnik (Besnica)|Stolnik]] *[[Stópica]] *[[Strajanov breg]] *[[Stranica]] *[[Stranjski potok]], ime več (dveh?) potokov *[[Strašnik]] *[[Stražnica]] *[[Stražunski kanal]]/jarek *[[Strmec]] (Rio Starmaz) *[[Strmec (Prušnica)]] *[[Strmi graben]] *[[Struga (Močnik)|Struga]] [[Struga (Močnik)|(Močnik)]] *[[Struga (Negota)]] *[[Strunjanski potok]]/[[Roja, Strunjan|Roja]] *[[Struški potok]] *[[Studena (potok)]] *[[Studenčica]] *[[Studenški potok]] *[[Stržen (Cerknica)]] *[[Stržen (Pivka)]] *[[Stržiški potok]] *[[Stržnica, Bohinjska Bistrica]] *[[Studenčica (Kamniška Bistrica)]] *[[Suha]] (ime več potokov) *[[Suhača]] *[[Suhadolski graben]] *[[Suhadolski potok]] *[[Suha Pišnica]] *[[Suhelj]] *[[Suhi dol, Nevljica]] *[[Suhi potok]] *[[Suhi potok, Nevljica]] *[[Suhi žleb]] *[[Suhodolnica]] ([[Suhadolnica]]) *[[Supot]] *[[Sušački potok]] *[[Sušec]] *[[Sušica (Pivka)]] *[[Sušica (Kolpa)]] *[[Sušica (Krka)]] *Sušica (Krka pri [[Podbočje|Podbočju]]) *[[Sušica (Sora)]] *[[Sušica (Bistica)]] *[[Sušjek]] *[[Suški graben]] *[[Sušnica]] *[[Svarina]] *[[Svečinski potok]] *[[Svinjšček]] *[[Svobodni potok]] {{div col end}} == Š == {{div col|colwidth=20em}} *[[Šahov graben]] *[[Šalčkov graben]] *[[Šantavec]] (ob meji s Hrvaško) *[[Ščurkov potok]] *[[Šebeč]] *[[Šentanski graben]] *[[Šentflorjanščica]] *[[Šentovnik]] *[[Šentovski potok]] *[[Šentpavelščica]] *[[Šentviški graben]] *[[Šentviški potok]] *[[Ševnik]] *[[Šica (Sotla)]] *[[Šica (Račna)]] *[[Šiklarski potok]] *[[Široki potok]] *[[Šivnik]] *[[Šjak]] *[[Škandrov graben]] *[[Šklendrovec (potok)]] *[[Škocjanski potok]] *[[Škofeljski graben]] *[[Škofeljščica]] *[[Škofijski potok]] ({{lang|de|Rabuiese}}) *[[Škratovka]] *[[Škrjanški potok]] *[[Škubov potok]] *[[Šmagurka]] *[[Šmarjetni graben]] *[[Šmarski potok]] *[[Šmidol, Pšata|Šmidol]] *[[Šmihelski potok]] *[[Šokatnica]] *[[Šošnarjev graben]] *[[Šovlačevec]] *[[Španov potok]] *[[Špikov graben]] * [[Špornov graben]] *[[Štaberska voda]] *[[Štagina]] * [[Štajerska Kramarica]] *[[Štajnpoh]] *[[Štangarski potok]] *[[Štefinka]] *[[Štefanov graben]] *[[Štefuljev potok]] *[[Štibrnica]] *[[Štihovec]] *[[Štimpaški potok]] *[[Štriglovec]] *[[Štrukljevski potok]] *[[Štulovca]] *[[Šturmov potok]] *[[Šujica (potok)]] *[[Šumberk]] *[[Šumeči potok]] *[[Šumnik (razločitev)]] **[[Šumnik (potok)]] **[[Šumnik (Soča)|Šumnik]] **[[Šumik (Borovniščica)]] **[[Šumnik (Želimeljščica)]] *[[Šumščica]] *[[Šunik]] *[[Šuno]] *[[Šuštarjev graben]] *[[Šutna]] {{div col end}} ==T== {{div col|colwidth=20em}} *[[Tamackov graben]] *[[Tbinj]] *([[Temenica]]) *Teršnica (?) * [[Tesen graben]] * [[Tesnica]] *[[Težka voda (potok)|Težka voda]] *[[Tihabojski potok]] *[[Tihi potok]] *[[Tinjski potok]] *[[Tinski potok]] *[[Tofov graben]] *[[Tojnica]] *[[Tominčev graben]] *[[Tominčev potok, Mošenik|Tominčev potok]] *[[Topla (dolina)|Topla]]/[[Topla (potok)|Topla]] [[Topla (potok)|(potok)]] *[[Toplica]] *[[Topliški potok]] *[[Tracah]] *[[Tratnikov graben]] * [[Trbiški graben]] *[[Trboveljščica]] *[[Trbuhovica]] *[[Trebevnik]] *[[Trebež (potok)|Trebež]] *[[Trebiža, Rateče|Trebiža]] *[[Trebščica]] *[[Trebuščica|Trebuš(čic)a]] *[[Trebušnica]] *[[Treska]] *[[Trešnica (Sotla)|Trešnica]] *[[Triglavska Bistrica]] *[[Tripotok]] *[[Trnava]], ime štirih vodotokov v Slov. **[[Trnava (Drava)]] **[[Trnava (Trnava)]] *[[Trnavca]] *[[Trniški graben]] *[[Trnovlja]] *[[Trnovski potok]] *[[Trnovšek]] *[[Trnski izvir]] *[[Trobeljščica]] *[[Trojiščica]] *[[Trojšnica]] *[[Trsnjak]] *[[Trsteniščica]] *[[Tržiščica]] *[[Tržiški potok (Sotla)]] *[[Tržiški potok (Mirna)]] *[[Truški potok]] *[[Tuhinjščica]] *[[Tunglav]] *[[Tunjščica]] (Tunca) *[[Turenšca]] *[[Turičnica]] *[[Turja]] *[[Turkov graben]] *[[Turniška Studenčnica]] *[[Turnov potok]] *[[Turnska Cerknica]] *[[Turški potok]] {{div col end}} == U == {{div col|colwidth=20em}} *[[Udečkarica]] *[[Ukanška Suha]] *[[Ukova (Jesenice)]] *[[Ukovski potok]] ({{jezik|it|Torrente Uqua}}) *[[Ukovški graben]] * [[Urbančev graben]] *[[Urbinček]] *[[Usklopec]] (pritok [[Bregana (potok)|Bregane]]) *[[Ušica]] *[[Utrška grapa]] {{div col end}} == V == {{div col|colwidth=20em}} *[[Vabučnikov graben]] *[[Vakovka]] * [[Valnaček]] * [[Vanišnik]] * [[Varčevka]] *[[Vardovski potok]] *[[Vasenščica]] *[[Vaški potok]] *[[Vavrčovka]] *[[Vedrijanšček]] *[[Vejar (potok)]] *[[Velika Božna]] *[[Velika Pišnica]]; [[Velika Suha Pišnica]] *[[Veliki graben (Gradaščica)]] *[[Veliki graben (Radomlja)]] *[[Veliki graben (Barje)]] *[[Veliki jarek]] *[[Veliki Obrh]] *[[Veliki potok]] (=[[Grosupeljščica]]) *[[Veliki potok (Pivka)]] *[[Veliki krški potok]] *[[Velikovaški potok]] *[[Velje]] *[[Velka (potok)|Velka]] (ime treh potokov/rečic v Sloveniji) **[[Velka (Pesnica)]] **[[Velka (Drava, Košenjak)]] **[[Velka (Drava, Pohorje)]] *[[Velunja]] * [[Verdovnikov graben]] *[[Veternik (potok)]] * [[Videnski graben]] *[[Vidrešnica]] *[[Vidrnica]] *[[Viltuški graben]] *[[Viltužnikova graba]] *[[Vinarski potok]] *[[Vinjanski potok]] ({{jezik|it|Menariolo}}) *[[Vintarjevski potok]]/[[Vintarjevški potok]] *potok Virje *[[Virloški potok]] *[[Virštajnski potok]] *[[Višarski graben]] (Rio Lussari) *Viševnik *[[Viševski Brežiček]] *[[Višnjica (potok)]] *[[V kadeh]] *[[V kraju]] *[[Vnajnarski graben]] *[[Vobenca]] *[[Vodonos]] *[[Vogrinka]] *[[Vogršček]] (2 potoka) *[[Voje (Pšata)|Voje]] *[[Volarja]] *[[Volaščica]] *[[Volčji potok (Konjski potok)]] *[[Volčji potok (Litija)]] *[[Volovljek (potok)]] *[[Voložnica]] *[[Vosenik]]/[[Vosenk]] *[[Voščevka]] *[[Vovček]] *[[Vrački potok]] *[[Vranov potok]] *[[Vranjski potok]] *[[Vratljanski potok]] *[[Vratni potok]] *[[Vrbnica (Hudinja)]] *[[Vrčica]] *[[Vrsnik]] *[[Vršca]] *[[Vršni graben]] *[[Vršnikov potok]] *[[Vrtački graben]] *[[Vrtačnikov potok]] *[[Vrtaški potok]] (Vrtašnica) *[[Vrtce]] *[[Vrtovinšček]] *[[Vruja]] *[[Vudina]] *[[Vuhredski potok]] *[[Vukovski potok]] {{div col end}} == Z == {{div col|colwidth=20em}} *[[Zaboček]] *[[Zabrdnik]] *[[Zabrežnik]] *[[Zabrščica]] *[[Zabukovski potok]] *[[Zadačnica]] *[[Zadlaščica (potok)|Zadlaščica]] *[[Zadnja Smoleva]] *[[Zadnja Sora]] *[[Zadnjica]] (Krajcarica) *[[Zadnji potok]] *[[Zagajski potok]] *[[Zaganjavčnica]] ([[Zagajavca]]) *[[Zagorski potok]] *[[Zagoriški potok]] ({{jezik|de|Goritscher Bach}}) *[[Zadnja Sora]] *[[Zagračnica]] *[[Zahujka]] *[[Zakojška grapa]] (potok) *[[Zakonjščica]] *[[Zala (Idrijca)|Zala]], pritok Idrijce *[[Zala (Iška)|Zala]], pritok Iške *Zala, pritok Brebovščice *[[Zalarški graben]] *[[Zali potok (Tržiška Bistrica)]] *[[Zali potok (Učja)]] *Zaloka *[[Zaloški potok]] *[[Zamedvejski potok]] *[[Zaplanščica]] *[[Zapleš]] *[[Zapotoški potok]] *[[Zastava (potok)]] *[[Zatrep, Radovna]] *[[Zavetrščica]] *[[Zavrharjev graben]] * [[Zavrharjev graben]] *[[Završnica (potok)|Završnica]] *[[Zdravščica]] *[[Zel potok]] *[[Zelena (potok)]] (ob meji s Hrvaško) *[[Zelenbreški potok]] *[[Zelenka]] *[[Zenkovski potok]] *[[Zevnikov potok]] *[[Zibika (potok)|Zibika]] [[Zibika (potok)|(potok)]] *[[Zibiški potok]] *[[Zglavnica (potok)|Zglavnica]] *[[Zgorivec]] *[[Zgornji žlebi, Vršič|Zgornji žlebi]] *[[Zgoša (potok)]] *[[Zidarjev graben]] *[[Zlačka grapa|Zlačka graba (grapa)]] *[[Zlatenščica]] *[[Zlatopoljščica]] *[[Zmrzlek, Radovna|Zmrzlek]] *[[Zrnica]] *[[Zvirčica]] *[[Zvirenčina]] *[[Zviršnik]] {{div col end}} == Ž == {{div col|colwidth=20em}} *[[Žabenska grapa]] *[[Žabjek (potok)|Žabjek]] *[[Žabnica (potok)]] *[[Žabnica, Kranj|Žabnica (Kranj)]] *[[Žabovec]] *[[Žagarjev graben]] *[[Žagarski potok]] *[[Žahenberc (potok)]] /[[Žahenberški potok]] *[[Žakelj (Mlinca)]] *[[Žedeka]] *[[Žejski potok]] *[[Žekovski potok]] *[[Želimeljščica]] *[[Želinski potok]] *[[Želodnik (Radomlja)|Želodnik]] *[[Žep]] *[[Žerjavinski potok]] *[[Žerjavski potok]] ({{lang|de|Scheriaubach}}) *[[Žermejnica]] * [[Žerovnikov graben]] *[[Žerovniščica]] *[[Žičev žleb]] *[[Žičnica (potok)|Žičnica]] *[[Žignanica]] *[[Žikovca (potok)|Žikovca]] *[[Žirovnica (Idrija)]] *[[Žirovnica (Žiri)]] *[[Žirovniški potok]] *[[Žiški potok]] *[[Žitečki potok]] *[[Žlapovec]] *[[Žleb]] *[[Žrela]] *[[Župčev graben]] *[[Župetinski potok]] *[[Župnijski jarek]] {{div col end}} [[Kategorija:Potoki v Sloveniji|*]] [[Kategorija:Slovenski seznami]] dsyu1ettmsndqs4k333fau10oububga 0 582892 6680034 6532911 2026-05-23T20:05:32Z Yerpo 8417 dodal [[Kategorija:Trobojnice]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680034 wikitext text/x-wiki [[Slika:Flag of Armenia.svg|sličica|300px|Zastava Armenije]] '''Armenska državna zastava''' ({{jezik-hy|Հայաստանի ազգային դրոշ|Hajastani azgajin droš}}, znana tudi kot {{jezik|hy|Եռագույն}}, »trobojnica«) je eden izmed [[državni simbol|državnih simbolov]] [[Armenija|Republike Armenije]]. Zastava je pravokotna s tremi enako širokimi vodoravnimi progami: od zgoraj navzdol rdečo, modro in oranžno (pogosto imenovano »marelično«). Razmerje med širino in dolžino je 1:2. Zastavo je 24. avgusta 1990 sprejel vrhovni sovjet Republike Armenije. 15. junija 2006 je Narodna skupščina Armenije sprejela »Zakon o državni zastavi Republike Armenije«. == Simbolizem == Zakon »O državni zastavi Republike Armenije« ponuja naslednjo razlago barv zastave:<ref>{{navedi splet |url=https://www.arlis.am/DocumentView.aspx?docid=138938 |title=Zakon o zastavi Republike Armenije |accessdate=2024-01-01 |date=2006-06-15 |work=arlis.am }}</ref> {{navedek|''Rdeča barva simbolizira [[armensko višavje]], boj [[Armenci|armenskega ljudstva]] za preživetje, [[krščanstvo|krščansko vero]], svobodo in neodvisnost Armenije. Modra barva simbolizira voljo armenskega ljudstva do življenja pod mirnim nebom. Oranžna barva simbolizira nadarjenost in marljivost armenskega ljudstva.''}} == Odtenki == Leta 2012 je armenski nacionalni inštitut za standarde uradno določil barve zastave:<ref>{{navedi splet |url=http://yeraguyn.com/wp-content/uploads/2010/04/HST-50-2012.pdf |title=Državna zastava Republike Armenije: Splošni tehnični pogoji |archive-date=2017-10-14 |archive-url=https://web.archive.org/web/20171014133731/http://yeraguyn.com/wp-content/uploads/2010/04/HST-50-2012.pdf |url-status=dead}}</ref> {| class="wikitable" style="width:70%; text-align:center;" ! Barva !! [[Pantone]] !! [[Barvni model RGB|RGB]] !! [[Barvni model CMYK|CMYK]] !! [[Spletna barva|Šestnajstiško]] |- | style="background:#D90012; color:white"|rdeča || 485 || 217–0–18 || 0–100–100–0 || #D90012 |- | style="background:#0033A0; color:white"|modra || 286 || 0–51–160 || 100–80–0–0 || #0033A0 |- | style="background:#F2A800;"|oranžna || 1235 || 242–168–0 || 0–35–100–0 || #F2A800 |} == Zgodovina == Starodavna ljudstva na območju Armenije niso uporabljala zastav, temveč izrezbarjene simbole, pritrjene na drog, s katerim so vojsko vodili v bitke. Po sprejemu [[krščanstvo|krščanstva]] so različne vladajoče dinastije v Armeniji uporabljale različne zastave, večinoma svoje družinske/dinastične.<ref name="armenianheritage">{{navedi splet |url=http://www.armenianheritage.com/hiflag.htm |title=The Evolution of the Armenian Flag |work=Armenian Heritage Organization |archive-url=https://web.archive.org/web/20050528002729/http://www.armenianheritage.com/hiflag.htm |archive-date=2005-05-28 |url-status=dead}}</ref> === Predlogi v 19. stoletju === <gallery mode="packed" heights="110"> Slika:1885ArmenianFlag.svg|Leta 1885 je na prošnjo združenja armenskih študentov v [[Pariz]]u armenski duhovnik Gevont Ališan oblikoval trobojnico, na kateri je simboliziral prvo (»rdečo«) in drugo (»zeleno«) [[velika noč|velikonočno nedeljo]]. Tretja barva, bela, ni imela posebnega pomena.<ref name="armenianheritage"/> Slika:Red-green-blue flag.svg|Kasnejši Ališanov predlog je bila rdeče-zeleno-modra ali rdeče-zeleno-rumena trobojnica. Simbolizirala naj bi [[mavrica|mavrico]], ki jo je uzrl [[Noe]] ob pristanku na gori [[Ararat]].<ref name="armenianheritage"/><ref name="vexillographia-ru-hist">{{navedi splet |url=https://www.vexillographia.ru/armenia/histor_e.htm |title=Historical flags of Armenia |access-date=2025-05-08 |work=vexillographia.ru}}</ref> </gallery> === Prva Republika Armenija (1918–1920) === <gallery mode="packed" heights="110"> Slika:Flag of Armenia (1918–1922).svg|Maja 1918 ustanovljena Republika Armenija je uvedla trobojnico, na kateri temelji današnja zastava. Razlikovala se je po razmerju stranic (2:3). Slika:Saryan Equal Distance Armenia Flag.svg|Pred nameravano uzakonitvijo zastave je bilo predlaganih več alternativnih zasnov. Umetnik [[Martiros Sarjan]] je menil, da bi Armencem kot vzhodnjaškemu narodu ustrezala [[mavrična zastava]], ki jo je predlagal v dveh različicah (ok. 1919).<ref name="tert.am">{{navedi splet |url=https://www.tert.am/am/news/2012/06/17/rainbow-tricolor/529884 |title=Հայկական դրոշի «սարյանական թեզի» առեղծվածը կամ ի՞նչ կապ կա հայոց եռագույնի և ծիածանի գույների միջև (լուսանկարներ) |date=2012-06-17 |work=tert.am |archiveurl=https://web.archive.org/web/20220531021602/https://www.tert.am/am/news/2012/06/17/rainbow-tricolor/529884 |archivedate=2022-05-31}}</ref><ref name="vexillographia-ru">{{navedi splet |url=https://www.vexillographia.ru/armenia/ar.htm |title=Республика Армении |access-date=2025-05-08 |work=vexillographia.ru}}</ref> Slika:Saryan - Flag Rainbow.svg|Drugi Sarjanov predlog<ref name="vexillographia-ru"/> Slika:Proposal for the Flag of Armenia 1919 Martiros Saryan.jpg|Sarjanov predlog drugačne trobojnice<ref name="vexillographia-ru"/> </gallery> === Socialistična sovjetska republika Armenija (1920–1922) === <gallery mode="packed" heights="110"> Slika:Flag of the Armenian Soviet Socialist Republic (1920-1922).png|Zastava socialistične Armenije, razglašene 29. novembra 1920. ՀԽՍՀ je kratica imena države (''Hajkakan Khorhrdajin Socialistakan Hanrapetutjun'') Slika:Flag of the Armenian Soviet Socialist Republic (1922).svg|Druga zastava SSR Armenije. Uporabljala se je le en mesec od februarja do marca 1922, ko je republika postala del [[Zakavkaška socialistična federativna sovjetska republika|Zakavkaške SFSR]] (1922–36). </gallery> === Armenska sovjetska socialistična republika (1936–1991) === <gallery mode="packed" heights="110"> Slika:Flag of the Armenian Soviet Socialist Republic (1936–1940).svg|Leta 1936 po razpadu Zakavkaške SFSR je bila znotraj [[Sovjetska zveza|Sovjetske zveze]] ustanovljena Armenska SSR. Slika:Flag of the Armenian Soviet Socialist Republic (1940–1952).svg|Leta 1940 so začetnice na zastavi postale ''HSSR'' (''Hajkakan Sovetakan Socialistakan Respublika''). Slika:Flag of the Armenian Soviet Socialist Republic (1952–1990).svg|Zastava od leta 1952 do 1990. Slika:Flag of Armenia.svg|Avgusta 1990 je armenski vrhovni sovjet ob razglasitvi neodvisnosti in preimenovanju države v Republiko Armenijo sprejel današnjo zastavo. Uradno samostojna je Armenija postala leto zatem. </gallery> == Podobne zastave == [[Slika:Flag of Artsakh.svg|sličica|Zastava Arcaha (1992–2023)]] Zastava mednarodno nepriznane [[Republika Arcah|Republike Arcah]] (Gorskokarabaške republike) je temeljila na armenski trobojnici, ki je simbolizirala zgodovinsko in kulturno enotnost z Armenijo. Zastava Arcaha se je od armenske zastave razlikovala po belem vzorcu, ki spominja na ornament s tradicionalnih armenskih preprog. Zastavo, ki je temeljila na zastavi Armenije, je od leta 1998 do 2011 uporabljal [[Rusija|ruski]] Mjasnikovski rajon v [[Rostovska oblast|Rostovski oblasti]] (središče rajona je vas Čaltir). To je bila posledica etnične sestave območja, od katerega je bilo ob začetku tisočletja približno 60&nbsp;% Armencev. == Glej tudi == * [[Grb Armenije]] == Sklici == {{sklici}} {{Simboli držav}} [[Kategorija:Armenija]] [[Kategorija:Zastave po državah|Armenija]] [[Kategorija:Vodoravno simetrične zastave|Armenija]] [[Kategorija:Trobojnice|Armenija]] mf47kxa42u5fgg4nw8inikdi77l6y2i 0 583059 6680115 6442473 2026-05-24T05:22:12Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680115 wikitext text/x-wiki {{Country geography |name = Zimbabwe |map = [[File:Zi-map.png|250px]]<br><br>[[File:LocationZimbabwe.svg|240px]] |map size = |continent = [[Afrika]] |region = [[južna Afrika (regija)|Južna Afrika]] |coordinates = {{coord|20|S|30|E|type:country_region:ZW|display=inline,title}} |area ranking = 60. |km area = 390.757 |percent land = 99,00 |percent water = 1,00 |km coastline = 0 |borders = 3066&nbsp;km <br> ([[Bocvana]] 813 km, [[Mozambik]] 1231 km, [[Južna Afrika]] 225 km, [[Zambija]] 797 km) |highest point = [[Nyangani]] 2592 m |lowest point = Sotočje rek Runde in Save<br/ >162 m |longest river = [[Zambezi]] 2650 km |largest lake = [[Zajezitveno jezero Kariba]] <br/ > 7770 km² |climate = |terrain = |natural resources = |natural hazards = |environmental issues = }} [[Image:Zimbabwe Topography.png|thumb|Topografija Zimbabveja]] [[Image:ZimbabweOMC.png|thumb|Zimbabvejska mesta, glavna mesta, izbrane vasi in arheološka najdišča, reke in najvišja točka]] '''Zimbabve''' je celinska država v [[južna Afrika (regija)|južni Afriki]], ki leži severno od [[Kozorogov povratnik|Kozorogovega povratnika]].<ref>{{Cite web |title=Zimbabwe climate: average weather, temperature, precipitation, when to go, what to pack |url=https://www.climatestotravel.com/climate/zimbabwe |access-date=2023-05-14 |website=www.climatestotravel.com}}</ref> Poleti je v celotni državi toplo zaradi neposrednega sonca nad glavo. Razprostira se čez obsežno notranjo visoko planoto, ki se proti severu spušča do doline reke [[Zambezi]], kjer je meja z [[Zambija|Zambijo]], in podobno proti jugu do doline [[Limpopo (reka)|reke Limpopo]] in meje z Južno Afriko. == Območje in meje == ; Površina: :* Skupaj: 390.757 km² :**''uvrstitev države na svetu:'' 60. mesto :* Kopno: 386.850 km² :* Voda: 3.910 km² ; Kopenske meje: :Država meji z [[Bocvana|Bocvano]] (813 km), [[Mozambik]]om (1231 km), [[Južna Afrika|Južno Afriko]] (225 km), [[Zambija|Zambijo]] (797 km) in se na svoji najzahodnejši točki skoraj stika z [[Namibija|Namibijo]].<ref>{{Cite web |date=2021-02-24 |title=Zimbabwe Maps & Facts |url=https://www.worldatlas.com/maps/zimbabwe |access-date=2023-05-16 |website=WorldAtlas |language=en-US}}</ref> == Podnebje == Podnebje se močno razlikuje glede na nadmorsko višino, pri čemer je [[Vzhodno višavje, Zimbabve|Vzhodno višavje]] na 1878 metrih nadmorske višine veliko bolj vlažno in hladnejše kot nižje nadmorske višine. Obstaja sušno obdobje, vključno s kratkim hladnim obdobjem od maja do septembra, ko ima celotna država zelo malo dežja. Deževno obdobje je običajno čas močnih padavin od novembra do marca. Celotna država je januarja pod vplivom medtropskega konvergenčnega območja. V letih, ko je slabo opredeljeno, so padavine podpovprečne in verjetnost hude suše v državi, kot se je zgodilo v letih 1983 in 1992. Ko je dobro opredeljeno, so padavine povprečne ali precej nadpovprečne, kot v letih 1981 in 1986. Podnebje Zimbabveja lahko razdelimo v tri regije: vročo regijo (nizko in del srednjega višavja), toplo regijo (preostali del srednjega in visokogorja) in hladno regijo (Vzhodno višavje).<ref>{{Cite book |last1=Nhandara |first1=E.S. |title=GEOGRAPHY TODAY PHYSICAL |last2=Mutsvangwa |first2=L. |last3=Shumbayawonda |first3=W. |publisher=ZIMBABWE PUBLISHING HOUSE |year=1991 |isbn=0908300360 |edition=1ST |location=HARARE ZIMBABWE |language=ENGLISH |display-authors=1}}</ref><ref>{{Cite book |last=Ngwazikazana |first=P |title=FOCUS ON GEOGRAPHY |publisher=COLLEGE PRESS |year=2018 |isbn=9781779301093 |edition=1ST |location=HARARE, ZIMBABWE |pages=PP=16 |language=ENGLISH}}</ref> == Topografija == Velik del države leži na planoti z višjo osrednjo planoto (visoko planoto), ki tvori [[razvodje]] med rečnima sistemoma Zambezi in Limpopo. Ravno območje razvodja je del starodavne razjedene planote, imenovane Afriška erozijska površina, ki pokriva velike dele celine.<ref name=Romer2010>{{cite journal |last1=Römer |first1=Wolfgang |date=2010 |title=Multiple planation surfaces in basement regions: Implications for the reconstruction of periods of denudation and uplift in southern Zimbabwe |journal=Geomorphology |volume=114 |issue=3 |pages=199–212 |doi=10.1016/j.geomorph.2009.07.001 |bibcode=2010Geomo.114..199R }}</ref><ref>{{cite book |last1=Burke |first1=Kevin |last2=Gunnell |first2=Yanni |date=2008 |title=The African Erosion Surface: A Continental-Scale Synthesis of Geomorphology, Tectonics, and Environmental Change over the Past 180 Million Years |url=https://archive.org/details/africanerosionsu0000burk |publisher=The Geological Society of America |isbn=978-0-8137-1201-7}}</ref> Medtem ko ta zaseda višje ležeče območje, izbokline in majhna medrečja zasedajo nižje lege mlajše ''postafriške'' denundirane površine z občasnimi skalnimi osamelci, strmimi vrhovi in skalnimi čoki, ki štrlijo v valovito ali ravninsko pokrajino. Dolina Limpopa in spodnjega Zambezija sta široki in relativno ravni ravnini. Vzhodni konec porečja se konča v severno-južnem gorskem hrbtenici, imenovani Vzhodno višavje. Osrednje višavje, usmerjeno v smeri severovzhod-jugozahod, je bilo v geološko nedavnem času (pozni [[pliocen]] ali [[pleistocen]]) dvignjeno, kar je spremenilo vodotok zgornje reke Zambezi, ki se je nekoč izlivala v reko Limpopo proti vzhodu do njenega sedanjega izliva v Mozambiškem prelivu.<ref name=Moore1999>{{cite journal |last1=Moore |first1=A.E. |date=1999 |title=A reapprisal of epeirogenic flexure axes in southern Africa |journal=South African Journal of Geology |volume=102 |issue=4 |pages=363–376 }}</ref><ref>{{cite journal |last1=Goudie |first1=A.S.|author-link=|date=2005 |title=The drainage of Africa since the Cretaceous |journal=Geomorphology |volume=67 |issue=3–4 |pages=437–456 |doi=10.1016/j.geomorph.2004.11.008 |bibcode=2005Geomo..67..437G }}</ref> Severovzhodno-jugozahodno višavje in porečje sledi osi epeirogene fleksure. '''Ekstremne višine:''' <br>''najnižja točka:'' stičišče rek [[Runde|Runde]] in [[Save (reka) (Afrika)|Save]] 162 m <br>''najvišja točka:'' [[Nyangani]] 2592 m<ref>{{Cite web |title=Mount Inyangani {{!}} gorski vrh, Zimbabve {{!}} Britannica |url=https://www.britannica.com/place/Mount-Inyangani |access-date=2023-05-14 |website=www.britannica.com |language=en}}</ref> '''Naravni viri:''' [[premog]], [[krom]]ova ruda, [[azbest]], [[zlato]], [[nikelj]], [[baker]], [[železova ruda]], [[vanadij]], [[litij]], [[kositer]], [[diamant]]i, kovine skupine [[platina]] '''Raba zemljišč:''' <br>''obdelovalna zemljišča:'' 10,49 % <br>''trajni nasadi:'' 0,31 % <br>''drugo:'' 89,20 % (2011) '''Namakana zemljišča:''' 1735 km² (2003) '''Skupni obnovljivi vodni viri:''' 20 km³ (2011) '''Naravne nesreče:''' suše; poplave in hude nevihte so redke '''Okolje – aktualna vprašanja:''' [[krčenje gozdov]]; [[erozija]] tal; degradacija zemljišč; onesnaževanje zraka in vode; čreda črnega nosoroga – nekoč največja koncentracija te vrste na svetu – se je zaradi [[krivolov]]a znatno zmanjšala; slabe rudarske prakse so povzročile onesnaženje s strupenimi odpadki in težkimi kovinami.<ref>{{Cite web |last=Robinson |first=Deena |date=2023-01-09 |title=The Biggest Environmental Problems Of 2021 |url=https://earth.org/the-biggest-environmental-problems-of-our-lifetime/ |access-date=2023-04-03 |website=Earth.Org |language=en}}</ref> '''Okolje – mednarodni sporazumi:''' *pogodbenica: Biotska raznovrstnost, Podnebne spremembe, [[Dezertifikacija]], Ogrožene vrste, Pomorsko pravo, Varstvo ozonske plasti *podpisano, vendar ne ratificirano: noben od izbranih sporazumov. ''Hidrologija:'''<br/ > Država je razdeljena na šest porečij. Največji sta Zambezi in Limpopo. Zahodni deli Matabelelanda so prek reke [[Nata (reka)|Nata]] povezani s celinskim porečjem [[Okavango]]. Večina južnega Mashonalanda in sosednjih delov Masvinga se izliva skozi reko Save v [[Indijski ocean]]. Dve manjši porečji pokrivata dele Manicalanda in se izlivata v Indijski ocean skozi Mozambik. To sta reka Pungve na severu in reka Buzi na jugu. Transport sedimentov je bil preučen za reke v Zimbabveju z uporabo hidrološkega modela HBV. Glavna vrsta rabe zemljišč: # Nad 1050 mm}/leto z nekaj padavinami v vseh mesecih v letu. Pogozdovanje, sadje, čaj, kava in intenzivna živinoreja. # 750 do 1000 mm/leto, sezonsko omejeno z dobro opredeljenim sušnim obdobjem. Obsežna intenzivna pridelava poljščin in živine. # 650 do 800 mm/leto z rednimi sušnimi obdobji sredi sezone. Živinoreja s krmnimi rastlinami. Mejna proizvodnja koruze, tobaka in bombaža. # 450 do 650 mm/leto z občasno sezonsko sušo in hudimi sušnimi obdobji v deževnem obdobju. Živinoreja in pridelki, odporni na sušo. # Prenizko in neenakomerno celo za krmne in žitne rastline, odporne na sušo. Ekstenzivna živinoreja in/ali reja divjadi.<ref>Vir: CSO (1997, 144)</ref> == Skrajne točke == To je seznam skrajnih točk Zimbabveja, točk, ki so dlje severno, južno, vzhodno ali zahodno od katere koli druge lokacije. *Najsevernejša točka – neimenovana lokacija na meji z Zambijo v reki Zambezi, neposredno severno od mesta Kanyemba, provinca Mashonaland West *Najvzhodnejša točka – neimenovana lokacija na meji z Mozambikom, neposredno zahodno od mozambiškega mesta Vera, provinca Manicaland *Najjužnejša točka – tromeja z Južno Afriko in Mozambikom, provinca Masvingo *Najzahodnejša točka – tromeja z Bocvano in Zambijo, provinca Matabeleland North, približno 150 metrov od najvzhodnejše točke Namibije skoraj na meji štirih držav. == Vremenske nevarnosti v Zimbabveju == Vremenske nevarnosti so razmere, ki so neugodne za ljudi in njihove dejavnosti, ki so posledica vremenskih pojavov in vključujejo vse naravne vremenske razmere, ki lahko povzročijo škodo ljudem. Večine teh ni mogoče preprečiti, vendar je mogoče njihove učinke ublažiti. Zimbabve so v preteklem stoletju prizadele različne vremenske nevarnosti, vključno s sušami, poplavami, vročinskimi valovi, strelami in požari v naravi. Te vremenske nevarnosti so prizadele veliko ljudi, kar je povzročilo številne smrti in druge izzive. Šestnajst okrožij v šestih provincah Manicaland, Mashonaland Central, Mashonaland West, Mashonaland East, Midlands in Matabeleland North v Zimbabveju je od začetka deževne sezone 2021/2022 oktobra 2021 prizadelo močno deževje in poplave. Tropska nevihta Ana je konec januarja v Zimbabve prinesla močno deževje, ki je povzročilo poplave in škodo ter prizadele 845 hiš in 51 šol.<ref>{{Cite web |title=Zimbabwe: Floods and Storms I Flash Update No. 1, 3 February 2022 - Zimbabwe {{!}} ReliefWeb |url=https://reliefweb.int/report/zimbabwe/zimbabwe-floods-and-storms-i-flash-update-no-1-3-february-2022 |access-date=2023-03-25 |website=reliefweb.int |date=4 February 2022 |language=en}}</ref> Glavne vremenske nevarnosti, ki so prizadele Zimbabve, so:<ref>{{Cite web |title=World Bank Climate Change Knowledge Portal |url=https://climateknowledgeportal.worldbank.org/ |access-date=2023-05-16 |website=climateknowledgeportal.worldbank.org |language=en}}</ref> *Suša; V Zimbabveju imajo suše številne posledice, vključno z dejavniki, ki vodijo v gospodarske težave. Stopnja inflacije narašča, saj kmetje trpijo zaradi izpada pridelka in izgube živine, pogosto pa tudi zaradi požarov v naravi. Zaradi suše se država sooča z resnim pomanjkanjem vode in hudimi izpadi električne energije. *Poplave; Glavne posledice poplav vključujejo izgubo življenj in škodo na stavbah in drugih objektih, vključno z mostovi, kanalizacijskimi sistemi, cestami in kanali. Poplave pogosto poškodujejo tudi prenos električne energije in včasih tudi proizvodnjo električne energije. Zimbabve se je zaradi začasnega upada turizma, stroškov obnove ali pomanjkanja hrane, kar je povzročilo zvišanje cen, soočil tudi z gospodarskimi težavami. Januarja 2022 je državni oddelek za civilno zaščito (DCP) v provinci Manicaland vzpostavil 394 evakuacijskih centrov za spopadanje s posledicami ciklona Ana. *Strele; Številni ljudje so bili hospitalizirani, nekateri pa so zaradi posledic strele umrli, kar dokazuje udar strele, ki je ranila 13 moških zapornikov med kosilom v zaporu v severozahodnem Zimbabveju,[38] na nekaterih območjih, zlasti v parkih, pa je zaradi strele poginilo več živali. Strela ima tudi zgodovino uničevanja infrastrukture, ena družina v Beitbridgeu je ostala brez doma zaradi strele. *Zmrzal; Leta 2021 je direktor Zveze kmetov Zimbabveja, Paul Zakariya, potrdil, da je več kmetov prizadela pozeba, saj je prejel številna poročila o talni pozebi, ki je prizadela več pridelkov v Zimbabveju, ki jih je prizadela zmrzal. Na nekaterih območjih, kot je Matobo, ljudje pogosto trpijo zaradi ozeblin, tako kot bi jih prizadel mraz. *Vročinski val *Požari v naravi<ref>{{Cite web |date=2016-08-18 |title=8 Main Types of Weather Hazards {{!}} Meteorology |url=https://www.yourarticlelibrary.com/agrometeorology/8-main-types-of-weather-hazards-meteorology/88869 |access-date=2023-03-25 |website=Your Article Library |language=en-US }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> == Sklici == {{sklici}} Ta članek vsebuje gradivo v javni domeni [https://www.cia.gov/the-world-factbook/about/copyright-and-contributors/] iz The World Factbook. CIA. == Zunanje povezave == {{commons category|Geography of Zimbabwe}} * Soil Maps of Zimbabwe [https://web.archive.org/web/20070311043047/http://eusoils.jrc.it/esdb_archive/EuDASM/africa/lists/czw.htm European Digital Archive on the Soil Maps of the world] [[kategorija:Geografija Zimbabveja]] imufpx7pg3qqezer3xcgzd7kvp0k4je 0 583726 6679947 6448331 2026-05-23T16:53:40Z Pinky sl 2932 pp infopolje 6679947 wikitext text/x-wiki {{Infobox river | name = Kolima | native_name ={{native name|ru|Колыма}} | name_other = | name_etymology = Severnojukagirski jezik ''kulumaa'',<ref>{{Cite book|url=https://books.google.com/books?id=AR7xAwAAQBAJ&q=kolyma+etymology&pg=PA19|title=Studia Linguistica Universitatis Iagellonicae Cracoviensis Vol. 127 (2010)|first=Elżbieta|last=Mańczak-Wohlfeld|date=September 1, 2010|publisher=Wydawnictwo UJ|isbn=9788323330271|via=Google Books}}</ref> | image = Р. Колыма. Сеймчанский участок.JPG | image_caption = | pushpin_map = Rusija | pushpin_map_size = | pushpin_map_caption= Lega v Rusiji | source1 = [[Kulu (reka)|Kulu]] | source1_location = okrožje Okhotski, Habarovski okraj | source1_coordinates= {{Coord|61.918|144.603|format=dms|display=i}} | source1_elevation = 1426 m | source2 = Ajan-Jurjah | source2_location = okrožje Susumanski, [[Magadanska oblast]] | source2_coordinates= {{Coord|62.910|146.130|format=dms|display=i}} | source2_elevation = 992 m<ref name="waterrussia">{{cite web |title=Аян-Юрях |url=https://water-rf.ru/%D0%92%D0%BE%D0%B4%D0%BD%D1%8B%D0%B5_%D0%BE%D0%B1%D1%8A%D0%B5%D0%BA%D1%82%D1%8B/1048/%D0%90%D1%8F%D0%BD-%D0%AE%D1%80%D1%8F%D1%85 |website=Вода Россия |access-date=10 July 2021 |language=ru |trans-title=Ayan-Yuryakh |trans-work=Water Russia}}</ref> | mouth = [[Vzhodnosibirsko morje]] | mouth_location = Kolimski zaliv | mouth_coordinates = {{coord|69.5477|161.3641|format=dms|region:RU-SA|display=it}} | mouth_elevation = 0 m | subdivision_type1 = Država | subdivision_name1 = [[Rusija]] | length = 2129 km<ref name=gvr>Водоток Колыма (пр. Каменная Колыма)[https://textual.ru/gvr/index.php?card=264248]</ref> | discharge1_location= Kolmska delta, Vzhodnosibirsko morje, Rusija | discharge1_avg =(Obdobje: 1984–2018)130 km³/leto)<ref name="Recent changes to Arctic river discharge">{{cite journal|journal=Nature Communications|doi=10.1038/s41467-021-27228-1|last1=Dongmei|first1=Feng|last2=Colin|first2=J. Gleason|last3=Peirong|first3=Lin|last4=Xiao|first4=Yang|last5=Ming|first5=Pan|last6=Yuta|first6=Ishitsuka|title=Recent changes to Arctic river discharge|date=2021|volume=12|number=6917|page=6917 |pmid=34824255 |pmc=8617260|bibcode=2021NatCo..12.6917F }}</ref> 4190 m³/s<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=sZX_p5IKAxUC|title=The Freshwater Budget of the Arctic Ocean|last1=Edward Lyn|first1=Lewis|last2=E. Peter|first2=Jones|last3=Peter|first3=Lemke|last4=Terry D.|first4=Prowse|last5=Peter|first5=Wadhams|date=1998|publisher=Springer |isbn=0792364392}}</ref> | discharge2_location= Kolimskoje (porečje: 526.000 km²) | discharge2_min = 30,6 m³/s (v aprilu 1979) | discharge2_avg = (Obdobje: 1978–2000) 3254 m³/s<ref name="Kolyma At Kolymskoye">{{cite web|url=http://www.r-arcticnet.sr.unh.edu/v4.0/ViewPoint.pl?Point=5952|title=Kolyma At Kolymskoye|publisher=R-ARCTICNET|access-date=2017-08-11}}</ref> | discharge2_max = 26.201 m³/s (v juniju 1985) | basin_size = 647.000 km² | tributaries_left = Popovka, Jasačna, Zirjanka, Ožogina, Sededema | tributaries_right = Bujunda, Baligičan, Sugoj, Korkodon, Berjozovka, Omolon, Anjuj }} '''Kolima''' ({{langx|ru|Колыма}}, {{IPA|ru|kəlɨˈma|IPA}}; {{langx|sah|Халыма|translit=Xalıma}}) je reka v severovzhodni [[Sibirija|Sibiriji]], katere porečje pokriva dele republike [[Jakutija]], avtonomnega okrožja [[Čukotka]] in [[Magadanska oblast|Magadanske oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Kolima je zamrznjena do globine več metrov približno 250 dni na leto, ledu pa se osvobodi šele v začetku junija, vse do oktobra. == Potek == Kolima izvira na sotočju rek Kulu in Ajan-Jurjah (Kolima je naravno nadaljevanje Ajan-Jurjaha). Sotočje se zgodi v Ohotsko-Kolimskem višavju (Охотско-Колымское нагорье), ki leži znotraj [[porečje|porečja]], ki ločuje porečje Kolime in porečja rek, ki se izlivajo v [[Ohotsko morje]].<ref>[https://tochka-na-karte.ru/Attractions/353-Magadanskij-zapovednik.html МАГАДАНСКИЙ ЗАПОВЕДНИК]</ref> Kolima v zgornjem toku teče čez Zgornje Kolimsko višavje približno proti jugu. Ko zapusti gorata območja, teče približno proti severu čez Kolimsko nižavje, prostrano ravnino, posejano s tisoči jezer, ki je del večjega Vzhodnosibirskega nižavja. Reka se izliva v Kolimski zaliv [[Vzhodnosibirsko morje|Vzhodnosibirskega morja]], del [[Arktični ocean|Arktičnega oceana]]. Kolima je dolga 2129 kilometrov. Površina njenega porečja je 647.000 kvadratnih kilometrov. Povprečni pretok pri Kolimskoje je 3254 m³/s, najvišji pretok 26.201 m³/s je bil zabeležen junija 1985, najnižji pa 30,6 m³/s aprila 1979. === Pritoki === Glavni pritoki Kolime so, od izvira do ustja: {{div col|colwidth=20em}} *Ajan-Jurjah (left) *Kulu (desni) *Tenka (desni) *Bujunda (desni) *Bahapča (desni) *Sejmčan (levi) *Baligičan (desni) *Sugoy (desni) *Korkodon (desni) **Bulun *Popovka (levi) *Jasačnaja (levi) *Zirjanka (levi) *Debin (levi) *Taskan (levi) *Ožogina (levi) *Sededema (levi) *Berjozovka (desni) *Omolon (desni) **Oloj *Anjuj (desni) **Bolšoj Anjuj **Mali Anjuj {{div col end}} {| |- valign="top" |[[File:Kolyma.png|400px|Zemljevid porečja reke Kolima]] |} === Otoki === Na zadnjem 75-kilometrskem odseku se Kolima razdeli na dva velika kraka. Ob ustju Kolime, preden se izliva v Vzhodnosibirsko morje, je veliko otokov. Glavni so: *Mihalkino {{coord|69.416|N|161.255|E}} je največji otok, ki leži zahodno od vzhodnega kraka Kolime. Ta otok se na svojem severnem koncu razdeli na manjše otoke. Dolg je 24 kilometrov in širok 6 kilometrov. Mihalkino je znan tudi kot ''otok Glavsevmorput'' po glavnem direktoratu Severne morske poti. *Suharnij ali Suhornij je 3 kilometre od severovzhodne obale Mihalkina. Dolg je 11 kilometrov in širok približno 5 kilometrov. Severovzhodno od Sukhornega leži skupina majhnih otokov, znanih kot Morski Sotski otoki. *Pjat Palcev leži 5 kilometrov jugovzhodno od južnega konca Suhornega. Dolg je 5 kilometrov in ima največjo širino 1,8 kilometra. *Nazarovski otok 69.533°N 161.086°E leži na zahodni strani zahodnega kraka Kolime, Prot. Pohodskaja Kolima, na območju, kjer je veliko majhnih otokov. Dolg je 4,5 kilometra in širok 1,3 kilometra. *Štormovoi otok {{coord|69.666|N|161.031|E}} leži od odprtega morja, približno 10 kilometrov severno od Nazarovskega otoka. Štormovoi je najsevernejši otok ob ustju Kolime. Dolg je 4,3 kilometra in širok 1,5 kilometra. == Zgodovina == Leta 1640 se je Dimitrij Zirjan (imenovan tudi Jarilo ali Jerilo) po kopnem odpravil do Indigirke. Leta 1641 je odplul po Indigirki, nato pa proti vzhodu in navzgor po Alazeji. Tu so slišali za Kolimo in prvič srečali Čukče. Leta 1643 se je vrnil v Indigirko, poslal svoj ''jasak'' (davek) v [[Jakutsk]] in se vrnil v Alazejo. Leta 1645 se je vrnil na [[Lena|Leno]], kjer je srečal skupino ljudi in izvedel, da je bil imenovan za ''prikazčika'' (upravitelja zemljišč) Kolime. Vrnil se je na vzhod in umrl v začetku leta 1646. Pozimi 1641–42 se je Mihail Staduhin v spremstvu Semjona Dežnjeva odpravil po kopnem do zgornje Indigirke. Tam je preživel naslednjo zimo, zgradil čolne in odplul po Indigirki in proti vzhodu do Alazeje, kjer je srečal Zirjana. Zirjan in Dežnjov sta ostala pri Alazeji, medtem ko se je Staduhin odpravil proti vzhodu in poleti 1644 dosegel Kolimo. Zgradila sta ''zimovje'' (zimsko kočo), verjetno v Srednekolimsku in se konec leta 1645 vrnila v Jakutsk.<ref name= Lantzeff>{{cite book | last1 = Lantzeff | first1 = George V.|last2=Pierce|first2=Richard A.| title = Eastward to Empire: Exploration and Conquest on the Russian Open Frontier, to 1750 | url = https://archive.org/details/eastwardtoempire0000lant | publisher = McGill-Queen's U.P. | year = 1973 | location = Montreal|isbn=0773501339}}</ref> V letih 1892–94 je baron Eduard Von Toll v imenu Ruske akademije znanosti izvajal geološke raziskave v porečju Kolime (med drugimi daljnovzhodnimi sibirskimi rekami) (Barr, 1980). V enem letu in dveh dneh je odprava prevozila 25.000 kilometrov, od tega 4200 kilometrov po rekah navzgor, pri čemer je na poti izvajala geodetske raziskave. Kolima je znana po delovnih taboriščih [[Gulag]] in rudarjenju [[zlato|zlata]], kar je bilo od odprtja sovjetskih arhivov iz časa [[Josif Stalin|Stalina]] obsežno dokumentirano. Reka je dala naslov slavni antologiji o življenju v gulagih Varlama Šalamova, ''Kolimske zgodbe''. Po zaprtju taborišč so se državne subvencije, lokalna industrija in komunikacija skoraj povsem ustavile. Mnogi ljudje so se preselili, tisti, ki so ostali na tem območju, pa se preživljajo z ribolovom in lovom. V majhnih ribiških naseljih so ribe včasih shranjene v jamah, izklesanih iz [[permafrost]]a.<ref>Personal observation in 1991, journals kept by Wallace Kaufman</ref> Zadnji Američani, ki so obiskali Kolimo v sovjetskem obdobju, pred [[perestrojka|perestrojko]], so bili posadka jadrnice Nanuk avgusta 1929, katere obisk je posnela 18-letna hči lastnika Nanuka, Marion Swenson.<ref>{{cite book |last=Gleason|first=Robert J. |title=Icebound in the Siberian Arctic |url=https://archive.org/details/iceboundinsiberi0000glea|publisher=Alaska Northwest Publishing|year=1977|isbn=0882400673}}</ref> Prva dva Američana, ki sta obiskala Kolimo po obisku Nanuka, sta bila pisatelj Wallace Kaufman in novinarka Rebecca Clay, ki sta avgusta 1991 s kuterjem potovala iz Zirjanke do Zelenega rta.<ref>unpublished journals of Wallace Kaufman</ref> Kaufman in njegova hči Sylvan ter računovodkinja Letty Collins Magdanz so avgusta 1992 prav tako prepotovali del Kolime, prvi ameriški obiskovalci po razpadu Sovjetske zveze. Obe potovanji je organiziral Severovzhodni znanstveni in industrijski center: Ekocenter, da bi preizkusili ekoturistično pot, ki se je izkazala za nepraktično. Februarja 2012 je Zbornik Nacionalne akademije znanosti poročal, da so znanstveniki vzgojili rastline iz 30.000 let starega ploda ''Silene stenophylla'', ki je bil shranjen v veveričjih rovih blizu bregov reke Kolime in ohranjen v permafrostu. == Naselja == Naselja ob reki Kolimi so (navedena dolvodno) Sinegorje, Debin, Ust-Srednekan, Sejmčan, Zirjanka, Srednekolimsk in Čerski. == Gradnje == [[File:Мост через Колыму.jpg|thumb|Stari most čez Kolimo pred demontažo v Debinu]] [[File:Kolyma_HPP-6.jpg|thumb|Kolymska GES]] Hidroelektrarna Kolima je hidroelektrarna v Sinegorju, dolvodno od akumulacijskega jezera Kolima v zgornjem delu reke. Elektrarno je v 1980-ih začelo graditi podjetje Kolima Gestroi, tako elektrarna kot mesto Sinegorje pa sta bila zgrajena pod nadzorom glavnega inženirja Olega Kogadovskega. Mesto je vključevalo olimpijski bazen, podzemno strelišče in številne ugodnosti, ki jih v večini drugih majhnih ruskih mest ni. Kogadovski je dejal, da mora biti mesto izjemno, da bi pritegnilo in zaposlilo dobre talente na tako oddaljenem kraju.<ref>Personal observation in 1991, journals kept by Wallace Kaufman</ref> Jez zagotavlja večino električne energije regiji, vključno z Magadansko. Jez Kolima je zemeljski jez, visok približno 45 metrov. Cevi za kroženje zraka prenašajo leden zimski zrak v jedro jezu, kjer zamrznjena zemlja stabilizira strukturo. Podjetje Kolima Ges. je sporočilo, da je to največji jez, kar jih je bilo kdaj zgrajenih na območju permafrosta. Leta 1992 so v Ust-Srednekanu gradili novo hidroelektrarno, hidroelektrarno Ust-Srednekan. Macesnovi gozdovi, ki so jih posekali za akumulacijsko jezero, so bili pozimi posekani, ko so bila debla zamrznjena in so se zlahka zlomila. Les so prodajali za celulozo. Čez reko je le nekaj mostov, med drugim pri Ust-Srednekanu, pri Sinegorjeju in pri Debinu (skozi katerega poteka cesta R504 Kolima, dolga 2031 km; povezuje Magadan z mestom Nižni Bestjak, ki leži na vzhodnem bregu reke Lene, nasproti Jakutska. Pri Nižnjem Bestjahu se Kolimska cesta poveže z Lensko cesto.). == Sklici == {{sklici}} == Literatura == * William Barr, ''Baron Eduard von Toll’s Last Expedition: The Russian Polar Expedition, 1900-1903'' (1980). [http://pubs.aina.ucalgary.ca/arctic/Arctic34-3-201.pdf] * Shalamov, Varlam Tikhonovich (1994) ''Kolyma tales'' [Kolymskie rasskazy], Glad, John (transl.), Penguin twentieth-century classics, Harmondsworth : Penguin, {{ISBN|0-14-018695-6}} * Once-cursed Gulag river now Siberian lifeline: [https://web.archive.org/web/20070818034943/http://dl1.yukoncollege.yk.ca/agraham/newsItems/departments/russia] * [http://worldmaps.web.infoseek.co.jp/russia_guide.htm Position and names of islands] == Zunanje povezave == {{commonscat|Kolyma River}} * [https://bse.sci-lib.com/article063085.html Колыма in the Great Soviet Encyclopedia (in Russian) – via Great Scientific Library] * [http://earthtrends.wri.org/maps_spatial/maps_detail_static.cfm?map_select=358&theme=2 Information and a map of the Kolyma's watershed] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20050408063506/http://earthtrends.wri.org/maps_spatial/maps_detail_static.cfm?map_select=358&theme=2 |date=2005-04-08 }} * [https://www.panoramio.com/photo/6975262 Picture of Mikhalkino Island] {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Reke v Rusiji]] 4w6ex44o38588zzogfxal9f1yetor8c 118 584108 6679988 6679432 2026-05-23T18:47:04Z Raprep 220594 dodal opombi 6679988 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo spopad in dva dni kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je srbsko republiško vodstvo izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem glej: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU.}} Slovensko prilaščanje carin je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:86,88}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ f3d2s5hjhj6yoennrin3yylmidv216f 6679991 6679988 2026-05-23T19:03:20Z Raprep 220594 uredil opombo 6679991 wikitext text/x-wiki {{Predložitev ČU|d|essay|u=Raprep|ns=118|decliner=GeographieMan|declinets=20250912193750|reason2=npov|ts=20250811174020}} <!-- Ne odstranite te vrstice! --> {{Kratki opis|Politični in pravni konteksti spopada v Sloveniji poleti 1991}} {{Teme osnutkov|north-america|education}} {{AfC topic|soc}} == Povzetek == [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je vpeljala "''centrifugalno federacijo''",<ref name=":1" /> v kateri sta bila na rovaš institucij zvezne oblasti okrepljena položaj in politična/odločevalska moč republik; slednjim je bil priznan tudi status izvirnih nosilk državne suverenosti.<ref name=":0" /> Čeprav je [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Jugoslavija]] nominalno ostala federacija, jo je ustava z okrepitvijo pristojnosti republik in predrugačenjem razmerij (moči) med republikami in zveznimi organi preoblikovala v državno tvorbo z ureditvijo, ki je bila bližje konfederalni kot federalni.<ref name=":1" /> Z ustavo vzpostavljena "''decentralizacija brez odgovornosti''"<ref name=":2" /> je zvezni vladi v osemdesetih letih onemogočala izpeljavo učinkovitih ekonomskih, političnih in institucionalnih reform.<ref name=":0" /> Nerešene in nakopičene težave so delovale kot katalizator razkroja države.<ref name=":1" /> Nacionalistična intelektualna srenja v [[:en:Serbia|Srbiji]] je v (kon)federalizmu "Kardeljeve ustave"<ref name=":28">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/1989-godina-koja-nam-se-nije-dogodila/|title=1989: godina koja nam se nije dogodila|date=10. 12. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Jović|first=Dejan|publication-place=Beograd}}</ref> prepoznala glavnega krivca za jugoslovansko krizo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=159–160}}<ref name=":30" /> v konfederalnem načinu odločanja, ki je republikam oziroma konstitutivnim (tj. južnoslovanskim) narodom v zveznih organih SFRJ jamčil politično/odločevalsko enakovrednost, pa enega od sistemskih vzvodov zatiranja Republike Srbije in Srbov kot najštevilčnejše etnije v Jugoslaviji.<ref name=":4" />{{Rp|pages=47–49}} Terjala je "''vzpostavitev polne nacionalne in kulturne integritete srbskega ljudstva, ne glede na to, v kateri republiki ali pokrajini se je nahajalo''"<ref name=":30" /> (tj. združitev vseh Srbov v eni državi<ref name=":4" />{{Rp|page=31}}) in ustavne spremembe, s katerimi bi bila politična/odločevalska teža sorazmerno prilagojena velikosti/številčnosti posamezne republike oziroma konstitutivnega naroda.<ref name=":3">{{Navedi knjigo|title=Rat u Sloveniji|last=Nikolić|first=Kosta|publisher=Institut za savremenu istoriju, Fond za humanitarno pravo.|year=2012|location=Beograd|last2=Petrović|first2=Vladimir}}</ref>{{Rp|page=12}} Z ozirom na relativno maloštevilnost slovenske etnije in majhnost Slovenije so bile zahteve srbskih nacionalistov za slovensko vodstvo takrat še socialistične republike nesprejemljive. Srbski nacionalisti so terjali tudi ukinitev z ustavo zajamčene avtonomije pokrajin Vojvodine in Kosova ter s tem po njihovem mnenju diskriminatorne trodelnosti Republike Srbije. Srbsko republiško vodstvo v drugi polovici osemdesetih je prevzelo nacionalistično agendo in konec osemdesetih začelo "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratsko revolucijo]]" s ciljem, da uresniči nacionalistične zahteve.<ref name=":30" /> Rezultat "revolucije" je bila protiustavna ukinitev avtonomije Vojvodine in Kosova. Ukinitev avtonomije pokrajin je vsled svoje drastičnosti pomenila razveljavitev ustavnega reda SFRJ. Slovenija je ob ukinitvi avtonomije še branila ustavni red,<ref name=":32" /> kasneje pa se je s svojimi enostranskimi potezami pridružila Srbiji na čelu rušenja jugoslovanske ustavnosti.<ref name=":29">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/datum-kraja-jugoslavije/|title=Datum kraja Jugoslavije|date=3. 7. 2021|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Flere|first=Sergej|publication-place=Beograd}}</ref> Slovensko republiško vodstvo, meneč, da je ukinitev avtonomije pokrajin le priprava za odpravo z ustavo zajamčenega konfederalnega načina odločanja, ki bi vodila v politično/odločevalsko marginalizacijo Slovenije, se je s podporo takrat porajajoče demokratične opozicije politično zoperstavilo "protibirokratski revoluciji" in podprlo zahteve najštevilčnejše (tj. albanske) etnije na Kosovu, ki ni pristala na protiustavni napad na avtonomijo pokrajine. Zaradi te podpore je srbsko republiško vodstvo na začetku leta 1989 začelo ekonomsko vojno zoper Slovenijo, konec leta pa poskušalo v Slovenijo "izvoziti" še "protibirokratsko revolucijo".<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38}} "Izvoz" v Slovenijo vsled odločne akcije slovenske milice ni uspel, je pa srbskemu vodstvu z "revolucijo" že januarja 1989 uspelo zamenjati politično vodstvo v Republiki Črni gori.<ref name=":4" />{{Rp|page=37}} Srbsko republiško vodstvo je z "revolucijo" dobilo vpliv na oblikovanje politik obeh pokrajin in Črne gore ter na imenovanje kadrov/zastopnikov iz pokrajin in republike v zveznih institucijah<ref name=":29" /> – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je vršilo funkcijo vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} Po kadrovskih menjavah je "(pro)srbski blok" tvoril polovico osemčlanskega Predsedstva SFRJ. Politični spopad med slovenskim republiškim vodstvom, ki je zagovarjalo nadaljnjo konfederalizacijo in "evropeizacijo" Jugoslavije, ter srbskim, ki je forsiralo projekt Srboslavije<ref name=":4" />{{Rp|page=38}} in je predlogom slovenskega vodstva nasprotovalo, je na [[:sh:Četrnaesti_kongres_Saveza_komunista_Jugoslavije|14. kongresu]] v Beogradu januarja 1990 pripeljal do razpada [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ). V nadaljevanju leta so bile v vseh jugoslovanskih republikah izpeljane večstrankarske volitve, najprej v Sloveniji na začetku aprila 1990. Volitve niso prispevale k mirni razrešitvi nakopičenih težav v Jugoslaviji, prej nasprotno. Po aprilskih [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitvah v Skupščino Republike Slovenije]] je republiško vlado sestavila koalicija desnih strank [[DEMOS|Demos]], na volitvah za predsednika Predsedstva RS pa je slavil kandidat levice [[Milan Kučan]]. Po razpadu ZKJ in volitvah v Sloveniji in v luči nepomirljivih nasprotij je srbsko republiško vodstvo začelo nagovarjati slovensko vodstvo, naj razpiše plebiscit o odcepitvi Slovenije in se Slovenija, če bo takšna volja večine glasovalcev, odcepi.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26" />{{Rp|pages=209—210}} V zakulisju je srbsko republiško vodstvo razpravljalo tudi o možnosti izgona Slovenije iz Jugoslavije po predhodnem umiku [[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanske ljudske armade]] (JLA) iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Ustava SFRJ je jamčila "''pravico vsakega naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do odcepitve''".<ref>{{Navedi splet|url=https://sl.wikisource.org/wiki/Ustava_Socialisti%C4%8Dne_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_na%C4%8Dela|title=Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije (1974)|date=21. 2. 1974|accessdate=16. 5. 2026|website=Wikivir}}</ref> V Sloveniji se je to ustavno dikcijo tolmačilo kot – ''republike'' imajo pravico do samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve; v Srbiji pa so jo brali dobesedno – ''narodi'' (ne republike!) imajo pravico do samoodločbe in odcepitve. Srbsko republiško vodstvo je izhajalo iz prepričanja, da so izvirni nosilci državnosti in suverenosti SFRJ konstitutivni narodi, ne republike, ter da republike niso državne tvorbe in meje med njimi ne meddržavne oziroma da so republike le administrativne enote z administrativnimi mejami, ki jih je moč spreminjati, skladno z interesi posameznega konstitutivnega naroda, ki na določenem ozemlju predstavlja absolutno ali relativno večino.<ref name=":3" />{{Rp|pages=12,16}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=70,72,371}} Vodilni politiki v Srbiji so predlagali, da zvezni organi, upoštevaje predloge republik, pripravijo in sprejmejo zakon o odcepitvi, ki bi določal način in pogoje odcepitve ter pravice in dolžnosti republik/narodov, ki bi se odločile/i za odcepitev.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Slovensko republiško vodstvo je zavrnilo pobudo; zavračalo je osamosvojitev pod pogoji, ki bi jih oblikovali zvezni organi. Sklicevalo se je na ustavno načelo, da so izvirne nosilke državne suverenosti republike, ne zvezni organi, in da edino republike lahko odločajo o bodočih odnosih med njimi, med republikami in zveznimi organi ter o institucionalni ter politični preureditvi Jugoslavije. Menilo je, da lahko zvezni organi do dokončnega dogovora med republikami o "usodi" Jugoslavije opravljajo le tekoče posle in republikam nudijo kvečjemu administrativno pomoč.<ref name=":23" /> Že pred [[Plebiscit o samostojnosti Slovenije|plebiscitom o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije]] (RS) je zveznim organom odreklo demokratično legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej.<ref name=":23" /><ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} 23. 12. 1990 je bil v Sloveniji izpeljan plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS. Javno mnenje pred plebiscitom je bilo najbolj naklonjeno samostojnosti RS v okviru konfederalne Jugoslavije,<ref name=":27" /> v vladajočem Demosu pa so se nagibali k polni samostojnosti in razdružitvi RS z drugimi jugoslovanskimi republikami. Plebiscitno vprašanje je bilo namerno oblikovano tako, da glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno obliko samostojnosti sploh lahko glasujejo<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – za samostojnost RS v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Za nedefinirano samostojnost in neodvisnost RS je glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev.<ref name=":4" />{{Rp|page=193}} Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita vendarle dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le hrvaško republiško vodstvo je nedvoumno podprlo konfederalizacijo Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} srbsko pa jo je odločno zavrnilo.<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} Slovensko republiško vodstvo je sčasoma dojelo, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija; Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|page=74}} Politično odločevalci v RS so vlekli enostranske, z zveznimi organi nedogovorjene, tudi nezakonite poteze že pred plebiscitom o samostojnosti, po sprejetju resolucije o razdružitvi pa je politika izvršenih dejanj dobila dodaten pospešek. Slovenskim osamosvojitvenim potezam je sledila Hrvaška.<ref name=":4" />{{Rp|page=78}} Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so republiški vodstvi v Sloveniji in Hrvaškem svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejanj in enostranskih osamosvojitvenih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna.<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":12" />{{Rp|page=9}}<ref name=":14" /><ref name=":13" /> Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez so slovenske oblasti opozarjali tudi zvezni organi.<ref name=":31" /> S sprejetjem osamosvojitvenih aktov je Skupščina RS 25. 6. 1991 razglasila samostojnost in neodvisnost RS.<ref name=":18" />{{Rp|page=9}} Sporna ni bila pravica do samoodločbe in izpogajane samostojnosti [[:sl:Slovenija|Republike Slovenije]] (RS), ampak '''način''' osamosvajanja,<ref name=":9">{{Navedi revijo|date=10. 7. 1991|title=Sklep o sprejetju Skupne deklaracije, vključno s prilogama I in II|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0163/sklep-o-sprejetju-skupne-deklaracije-vkljucno-s-prilogama-i-in-ii|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=5|page=169|access-date=7. 4. 2026}}</ref><ref name=":22">{{Navedi novice|title=Izjava slovenske skupščine ob sprejetju deklaracije|date=10. 7. 1991|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=11. 7. 1991|page=1}}</ref> ki so ga zaznamovale enostranske in celo nezakonite poteze slovenske strani.<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} Ena izmed teh je bilo prisvajanje carin, ki so bile v [[:en:Socialist_Federal_Republic_of_Yugoslavia|Socialistični federativni republiki Jugoslaviji]] (SFRJ) lastni in neposredni prihodek [[:hr:Savezno_izvršno_vijeće|zvezne vlade]] oziroma proračuna federacije, ne lastni prihodek republiških vlad oziroma proračunov. S prisvajanjem carin je slovensko republiško vodstvo izzvalo carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji, z zasedbo mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji s približno 3000 pripadniki [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialne obrambe RS]] (TO) in slovenske milice ob razglasitvi samostojnosti RS je začelo spopad in dva dni kasneje tudi prelivanje krvi. Slovenska politična garnitura je osamosvojitev izpeljala v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami [[:en:European_Economic_Community|Evropske skupnosti]] (ES) in po mnenju posrednikov ES kršila mednarodno pravo.<ref name=":4" />{{Rp|page=341}} Še pred razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS je ignorirala svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti njene politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez.<ref name=":12" /><ref name=":13">{{Navedi revijo|date=24. 6. 1991|title=Opomin dvanajsterice|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-0AS0ZKMH/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|pages=|location=Ljubljana}}</ref><ref name=":14">{{Navedi revijo|last=Klasinc|first=Janja|date=22. junij 1991|title=ZDA so samo za tisto, kar ima soglasje vseh]|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-FP3REIC5/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026}}</ref><ref name=":4" />{{Rp|page=64}} V mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo začela vojno in sprožila krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}}<ref name=":10">{{Navedi knjigo|title=Origins of a Catastrophe: Yugoslavia and Its Destroyers|last=Zimmermann|first=Warren|publisher=Times Books|year=1999|location=New York|isbn=0-8129-3303-6|cobiss=512048000}}</ref>{{Rp|page=142}} Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušala z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, Evropska skupnost pa je slovenski strani postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Spopad v Sloveniji se je namreč formalno končal 7. 7. 1991 s podpisom [[s:Brionska_deklaracija|brionske deklaracije]], ki so jo mnogi razumeli kot kapitulacijo slovenske strani,<ref name=":4" />{{Rp|pages=352—356}} saj je slednja s podpisom pristala na skoraj vse bistvene zahteve zvezne vlade in JLA, medtem ko slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah v Sloveniji, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Z brionsko deklaracijo je RS "''suspendirala razglasitev samostojnosti''".<ref name=":11">Arbitražna (“Badinterjeva”) komisija Evropske skupnosti (16. 7. 1993): ''Mnenje št. 11''.</ref>{{Rp|page=1588}} Tako, kot je Zveznemu izvršnemu svetu dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kljub opozorilom posrednikov ES kršilo dogovorjena premirja z JLA,<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} tako je slovensko vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo nejevoljno in v slabi veri.<ref name=":18">{{Navedi knjigo|title=Samostojni|last=Uršič|first=Irena|publisher=Muzej novejše zgodovine Slovenije|year=2016|isbn=978-961-6665-43-8|location=Ljubljana|cobiss=285022976}}</ref>{{Rp|page=115}} Kljub pomislekom je Skupščina RS 10. 7. 1991 deklaracijo ratificirala, saj je slovensko vodstvo ocenilo, da bi zavrnitvi dogovora sledili obsežni letalski napadi in kopenska intervencija večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos.<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Zaradi različnih pogledov na politično, pravno in institucionalno preureditev Jugoslavije in slovenskega zagovarjanja avtonomije povečini z Albanci poseljenega [[Kosovo|Kosova]] sta se Slovenija in [[Serbia|Srbija]] že konec osemdesetih zapletli v spor, ki je prerasel v ekonomsko vojno,<ref name=":4" />{{Rp|page=63}} politično vodstvo Srbije pa napeljal k zaključku, da je treba Slovenijo "''izgnati''"<ref name=":6">{{Navedi knjigo|title=Zadnji dnevi SFRJ|last=Jović|first=Borisav|publisher=Slovenska knjiga.|year=1996|location=Ljubljana|isbn=961-210-042-X|cobiss=39309313}}</ref>{{Rp|page=159}} iz Jugoslavije. Srbsko vodstvo se je zavedalo, da je izgon Slovenije pogojen s predhodnim umikom JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Vrh JLA, ki na začetku konflikta v Sloveniji poleti 1991 ni želel razpravljati o umiku, je sčasoma postal dovzetnejši za srbske pozive k umiku, potem ko je ravnanje slovenske strani razumel kot zahrbtno in kot izigravanje doseženih dogovorov. Konflikt v Sloveniji je srbsko republiško vodstvo izkoristilo za okrepitev svojega vpliva v vrhu JLA, s pomočjo svojih zaveznikov v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]], ki je imelo pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ, ter v dogovoru s slovensko stranjo pa je na koncu doseglo tudi izglasovanje umika JLA iz Slovenije.<ref name=":7">{{Navedi splet|url=http://www2.gov.si/up-rs/2002-2007/jd.nsf/dokumentiweb/B5C36AA78A51806FC1256F94000691E7?OpenDocument|title=Escape from Hell|accessdate=7. 4. 2026|website=Urad predsednika Republike Slovenije|last=Drnovšek|first=Janez|year=1996}}</ref>{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Ključni del slovensko-srbskega dogovora poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. Umik je slovenskemu vodstvu omogočil, da je navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je lahko umaknilo suspenz razglasitve samostojnosti in nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. Odlok o umiku JLA iz Slovenije pravno-formalno ni prejudiciral ozemeljske celovitosti in prihodnje ureditve Jugoslavije,<ref name=":4" />{{Rp|page=316}} a Slovenija je šele z umikom JLA dejansko dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Čeprav je vodstvo RS že pred plebiscitom o samostojnosti RS zveznim organom odreklo legitimnost in pogajalsko pristojnost glede ustavne in politične preureditve Jugoslavije in razmer v njej, je svoje enostranske in z zveznimi organi nedogovorjene osamosvojitvene odločitve in poteze pred domačo in tujo javnostjo med in neposredno po spopadu opravičevalo z izgovorom, da med zveznimi organi ni našla "''partnerja za pogovore''".<ref name=":20" /> Zaradi zavrnitve konstruktivnih predlogov za izhod iz jugoslovanske politično-institucionalne krize, podanih s strani Predsedstva SFRJ, slovensko vodstvo ne nosi odgovornosti le za začetek spopada v Sloveniji, pač pa, kot je Kučanu pred začetkom Konference o Jugoslaviji septembra 1991 v Haagu očital Zimmermann, tudi velik del odgovornosti za prelivanje krvi v drugih delih Jugoslavije. Sebično slovensko republiško vodstvo<ref name=":10" />{{Rp|page=71}}<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} se je zavedalo, da lahko "odhod" Slovenije pred sprejetjem zvezne zakonodaje, ki bi urejala in določala dogovorjene pogoje in proces razdružitve za vse republike oziroma narode, sproži "''verižno reakcijo''"<ref name=":4" />{{Rp|page=81}} in izbruh nasilja v preostalih delih Jugoslavije.<ref name=":10" />{{Rp|page=146}} == Predzgodovina (širša sotvarja) == === "Centrifugalna federacija" === [[s:Ustava_Socialistične_federativne_republike_Jugoslavije_(1974)/Temeljna_načela|Ustava Socialistične federativne republike Jugoslavije]], sprejeta leta 1974, je utrdila sistem v pravni teoriji poimenovan "''centrifugalni federalizem''".<ref name=":1" /> Z njim je bila federalnim enotam (tj. republikam) priznana izvirna suverenost in zveznemu centru izvedena.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=17446&lang=slv&prip=rul:10910249:d2|title=Usoda prebivalstva in nasledstvo držav – primer izrisanih v Republiki Sloveniji|date=17. 2. 2011|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Univerza v Mariboru Pravna fakulteta|last=Petrač|first=Kvirin|location=Maribor}}</ref> Mnoge pristojnosti so bile prenesene na federalne enote, odločanje in oblikovanje politik v zveznih institucijah pa je postalo odvisno od soglasja (kvazi)neodvisnih republik. Slednje so dobile pooblastila z nekaterimi prerogativi, ki so običajno rezervirana za suverene države. Vsaka republika in avtonomna pokrajina je imela pri odločanju na zvezni ravni pravico veta.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.bloomsburycollections.com/monograph-detail?docid=b-9781474221559&tocid=b-9781474221559-0000376|title=Brothers as Partners: Centrifugal Federalism, Confederal Citizenship and Complicated Partnership|date=2015|accessdate=6. 4. 2026|publisher=Bloomsbury Academic|last=Štiks|first=Igor|location=London|doi=10.5040/9781474221559.ch-005}}</ref> Številni avtorji s področja pravne teorije soglašajo, da je ustava iz leta 1974 Jugoslavijo preoblikovala v tvorbo, bolj naliko konfederaciji kot federaciji,<ref name=":1" /> in da je bila z njo vzpostavljena decentralizacija brez ustreznega sistema odgovornosti.<ref name=":2">{{Navedi splet|url=https://liberalforum.eu/updates/what-the-european-union-can-learn-from-the-breakup-of-yugoslavia/|title=What the European Union Can Learn from the Breakup of Yugoslavia?|date=28. 1. 2026|accessdate=6. 4. 2026|last=Movsesijan|first=Aris}}</ref> Sistem soglasja in vetov, ki ga je vzpostavila ustava, je v praksi pogosto vodil v paralizo odločanja in v "''skoraj popolno paralizo federalnega sistema v času gospodarske in politične krize v osemdesetih letih''".<ref name=":0" /> Gospodarska in politična oblast je bila razpršena na republiške ravni, medtem ko zvezne institucije niso imele zmogljivosti za odpravljanje neravnovesij, discipliniranje republik in pokrajin ali učinkovito odzivanje na krize.<ref name=":2" /> Centrifugalni federalizem je omogočil krepitev pooblastil republik in SFRJ pripeljal do točke razpada,<ref name=":1" /> prek te točke pa jo je pahnil nacionalizem. === "Protibirokratska revolucija" === V srbskih nacionalističnih intelektualnih krogih v osemdesetih letih so ocenjevali, da sta Srbija oziroma srbski narod v Jugoslaviji sistemsko diskriminirana.<ref name=":4" />{{Rp|pages=48–49}}<ref name=":30">{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/posthumni-zivot-ustava-iz-1974/|title=Posthumni život Ustava iz 1974.|date=23. 2. 2024|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Stojanović|first=Dubravka|publication-place=Beograd}}</ref> Motila sta jih predvsem s "Kardeljevo ustavo"<ref name=":28" /> – [[:en:Edvard_Kardelj|Edvard Kardelj]] je vodil komisijo za pripravo besedila Ustave SFRJ (1974)<ref>{{Navedi splet|url=https://pescanik.net/cetrdesetogodisnjica-ustavne-ikebane/|title=Četrdesetogodišnjica ustavne ikebane|date=21. 2. 2014|accessdate=18. 5. 2026|website=Peščanik|last=Puhovski|first=Žarko|publication-place=Beograd}}</ref> – zajamčena avtonomija pokrajin Vojvodine in Kosova v okviru Socialistične republike Srbije ter "konfederalni način" odločanja na zvezni ravni, ki je vsem republikam oziroma konstitutivnim narodom Jugoslavije ne glede na ozemeljsko oziroma demografsko velikost priznal enako politično/odločevalsko težo. Diskriminacijo so prepoznali v dejstvu, da je bila Srbija edina trodelna republika, medtem ko so bile vse druge unitarne – zato so terjali spremembo ustavnega reda, ki bi vodila v odpravo avtonomije Vojvodine in Kosova. "Konfederalni način" odločanja pa je bil moteč, ker naj bi Srbiji kot najbolj obljudeni jugoslovanski republiki oziroma Srbom kot najštevilnejši etniji v SFRJ birokratsko zmanjševal politično/odločevalsko težo. Terjali so, da imajo jugoslovanske republike oziroma narodi politično/odločevalsko težo, sorazmerno svoji velikosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=12}}{{efn|[[:sh:Popis_stanovništva_u_SFR_Jugoslaviji_1991.|Popis prebivalstva SFRJ]] leta 1991: Srbi so tvorili dobrih 36 % jugoslovanske populacije, Slovenci 7,5 %.}} Nacionalistične zahteve je v svoje politično delovanje vključil Slobodan Milošević, čigar vzpon na oblast v Socialistični republiki Srbiji se je začel v drugi polovici osemdesetih.<ref name=":4" />{{Rp|page=49}} Ker bi bila zaradi nasprotovanja večine drugih republik in pokrajin sprememba zvezne ustave, skladna z zahtevami srbskih nacionalistov, po institucionalni poti praktično nemogoča, se je Milošević rušenja ustavnega reda lotil z organiziranjem protestov. V času "[[:sh:Antibirokratska_revolucija|protibirokratske revolucije]]" je Miloševiću s serijo na videz spontanih množičnih protestov uspelo zamenjati vodstva v avtonomnih pokrajinah Vojvodina in Kosovo ter republiki Črni gori. "Revolucija", izpeljana v letih 1988 in 1989, je praktično ukinila avtonomijo obeh pokrajin, utrdila vpliv političnega vodstva Srbije v Črni gori in (posledično) omogočila "ustrezne" kadrovske rošade tako na ravni pokrajin, republike kot zveznih institucij – tudi v [[:en:Presidency_of_Yugoslavia|Predsedstvu SFRJ]] (PSFRJ).<ref name=":29" /><ref name=":30" /> PSFRJ, ki je bilo kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je opravljala nadzor nad Jugoslovansko ljudsko armado (JLA), je v letih pred razpadom SFRJ sestavljalo osem članov: po en iz vsake republike in obeh avtonomnih pokrajin. Razplet "protibirokratske revolucije" je vodstvu Srbije omogočil vplivanje na imenovanje in glasovanje članov PSFRJ iz Srbije, Vojvodine, Kosova in Črne gore. (Pro)srbski blok je tako tvoril pol sestave PSFRJ in imel odločilen vpliv v njem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=34–38,416}} Miloševićeva protiustavna revolucija je na najmočnejši odpor naletela na Kosovu in v Sloveniji. Albanci, ki so na Kosovo večinska etnija, se niso sprijaznili z ukinitvijo avtonomije pokrajine, republiško vodstvo v Sloveniji pa se ni bilo pripravljeno odreči "konfederalnemu načinu" odločanja na zvezni ravni, katerega odprava bi slovensko republiko politično/odločevalsko marginalizirala. Zaradi stopnjevanja terorja na Kosovu s strani Miloševićevega režima, predvsem pa zaradi bojazni, da bi protiustavni podreditvi Kosova sledila še odprava z ustavo zajamčenega "konfederalnega načina" odločanja, sta republiška socialistična oblast in takrat porajajoča se politična opozicija v Sloveniji odločno podprli kosovske protestnike, njihove zahteve po ohranitvi avtonomije Kosova in povsem nedvoumno obsodili Miloševićev teror.<ref name=":32">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/1992-2002/mk.nsf/1e11804c207ff7f3c125678b0043205b/618f62941f15910bc125678c003a7fc4?OpenDocument|title=V Starem Trgu se brani Jugoslavija|date=27. 2. 1989|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref> === Ekonomska vojna zoper Slovenijo, prepovedani "miting resnice" in razpad ZKJ === Milošević je v odgovor marca 1989 začel ekonomsko vojno zoper Slovenijo.<ref name=":4">{{Navedi knjigo|title=Jutri je nov dan: Slovenci in razpad Jugoslavije|last=Repe|first=Božo|publisher=Modrijan|year=2002|location=Ljubljana|isbn=961-6357-76-X|cobiss=116740608}}</ref>{{Rp|pages=63,113}} Ker Slovenija ni klonila, je sledil poskus "izvoza" protibirokratske revolucije v Slovenijo, ki pa je spodletel – slovensko vodstvo je 1. 12. 1989 z akcijo "Sever", v kateri je slovenska milica zaprla mejo s Hrvaško, preprečila "miting resnice" srbskih nacionalistov v Ljubljani.<ref name=":4" />{{Rp|page=116}}{{efn|Po mnenju slovenskih policistov je slovenska milica s to akcijo prvič ubranila Slovenijo – v drugo med spopadom poleti 1991 –, zato so po njej poimenovali tudi [[Veteransko društvo Sever|svoje veteransko društvo]].}} Odgovor socialistične oblasti v Sloveniji na napade iz Srbije je bil poskus "evropeizacije" in "konfederalizacije" programa [[:en:League_of_Communists_of_Yugoslavia|Zveze komunistov Jugoslavije]] (ZKJ) na [[:en:14th_Congress_of_the_League_of_Communists_of_Yugoslavia|14. (izrednem) kongresu]] januarja 1990 v Beogradu, ki pa je predvsem zaradi nasprotovanja "tovarišev" iz Srbije propadel. Razhajanje glede organizacijske oblike Jugoslavije in pristojnosti njenih republik ter zveznih institucij je bilo v jedru spora med delegati slovenske in srbske zveze komunistov in pomemben razlog razpada ZKJ ter kasneje SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|pages=232—235}} === "Gremo v Evropo" === Razlog za razpad SFRJ je bilo tudi razhajanje glede hitrosti in načina "evropeizacije", približevanja ali celo pridružitve Jugoslavije k [[:en:European_Economic_Community|Evropski skupnosti]] (ES je predhodnica [[:sl:Evropska_unija|Evropske unije]]). Slovensko "koprnenje" po "Evropi" je Zveza komunistov Slovenije leta 1989 povzela s programom "Evropa zdaj". Poleg obljube prehoda v večstrankarsko demokracijo in socialno-tržno ekonomijo je program dopuščal tudi konfederalno preurejeno Jugoslavijo v ES.<ref>{{Navedi revijo|last=Balažic|first=Milan|date=2002|title=Evropa zdaj|magazine=Teorija in praksa|location=Ljubljana|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|pages=559–578}}</ref> Ambicijo po približevanju k ES je nekoliko kasneje izrazila tudi (zadnja socialistična) vlada [[Dušan Šinigoj|Dušana Šinigoja]] s pripravo Bele knjige o vključevanju Slovenije v "Evropo 92".<ref name=":4" />{{Rp|page=140}} Obče razširjena "evropomanija" se je odražala tudi v slovenski popularni kulturi tiste dobe.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.besedilo.si/pepel-in-kri/evropa-92|title=Evropa ‘92|accessdate=7. 4. 2026|website=besedilo.si|origyear=1990|last=Velkaverh|first=Dušan (besedilo)|last2=Cutugno|first2=Toto (glasba)|last3=Pepel in kri (izvedba)}}</ref> A zaradi ekonomskih sankcij Srbije zoper Slovenijo, srbskega spodkopavanja tržno usmerjenih ekonomskih reform predsednika zvezne vlade Anteja Markovića in nasprotovanja preureditvi Jugoslavije v "polnokrvno" konfederacijo, za katero se je zavzemala Slovenija, se je v Sloveniji vse bolj krepilo prepričanje, da najhitrejša pot v ES vodi prek osamosvojitve. Poveličevanje "Evrope", ki je spremljalo sporne enostranske poteze in hitenje k samostojnosti Republike Slovenije (RS) brez dogovora z zveznimi organi, je vse pogosteje dopolnjevalo omalovaževanje "Balkana" in izpostavljena potreba po ločitvi od njega. Še zlasti na desnem političnem polu se je izpostavljala na stereotipih utemeljena dihotomija med "Evropo” in "Balkanom". Izraza nista služila kot geografska označevalca, ampak kot vrednotna. Z njima so nekateri opisovali razlike dveh po vrednotah domnevno povsem različnih in nezdružljivih civilizacij.{{efn|"Balkan" naj bi simboliziral divjaštvo in primitivnost, nasilnost, politično nestabilnost, kaotičnost, pritlehno zvijačnost, nespoštovanje in izigravanje zakonov ter sporazumov, laganje, zahrbtnost, brezkompromisnost, krajo, korupcijo, prepirljivost; "Evropa" pa naj bi bila sinonim za vladavino prava, utemeljenega v človekovih pravicah, spoštovanje zakonov in sporazumov, elementarno načelnost in poštenost, ne-koruptivno ravnanje, iskanje kompromisnih rešitev, ideološko zmernost, čustveno odmerjenost, miroljubnost. (Več o tem glej: Todorova, Marija (2001). ''Imaginarij Balkana''. Ljubljana: ICK.) A dogajanje, ki je sledilo, je pokazalo, da je prav slovensko vodstvo s polnimi usti "Evrope" projekt osamosvojitve izpeljalo skladno s stereotipi o "Balkanu" oziroma "Balkancih", ki se jih je oklepalo: s kršenjem pravnega reda, izigravanjem sporazumov, nedogovorjenimi enostranskimi potezami, zavajanjem, na koncu s prelivanjem krvi.}} === "Izgon" Slovenije iz Jugoslavije === 8. 4. 1990 so bile v Sloveniji izpeljane večstrankarske [[Volitve v Skupščino Socialistične Republike Slovenije, 1990|volitve]]. Predsednik republiške vlade je s podporo poslancev strank desno usmerjene koalicije Demos, ki so v Skupščini RS tvorili večino, postal krščanski demokrat [[Lojze Peterle]]. 22. 4. 1990 je bil za predsednika Predsedstva RS izvoljen kandidat levice [[Milan Kučan]]. Do konca leta 1990 so bile večstrankarske volitve izpeljane tudi v drugih jugoslovanskih republikah. Volitve obstoječih antagonizmov v Jugoslaviji niso omilile; pomnožile in poglobile so jih. Po de facto razpadu ZKJ januarja in volitvah v Sloveniji aprila 1990 je vodstvo Srbije spremenilo svoj odnos do Slovenije – slovenskega republiškega vodstva ni več sililo, naj podpre srbske predloge glede (u)pravne, institucionalne in politične reorganizacije Jugoslavije in (pristojnosti) zveznih institucij. Srbi so začeli Slovence prepričevati, naj razpišejo referendum glede samoodločbe in, če bo takšna volja večine, izpeljejo odcepitev Slovenije od Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=81}}<ref name=":3" />{{Rp|page=81}}<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":26">{{Navedi knjigo|title=Moja resnica|last=Drnovšek|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1996|location=Ljubljana|cobiss=73564416}}</ref>{{Rp|pages=209—210}} V internih pogovorih je srbsko republiško vodstvo preigravalo tudi idejo izgona Slovenije iz Jugoslavije, ki bi sledil predhodnemu umiku JLA iz Slovenije.<ref name=":6" />{{Rp|page=159}} Srbska politika je tudi v zveznih institucijah postala najglasnejša zagovornica pravice jugoslovanskih narodov do samoodločbe. [[:en:Borisav_Jović|Borisav Jović]], član Predsedstva SFRJ iz Srbije, je v govoru ob njegovem imenovanju za predsednika Predsedstva 15. 5. 1990 poudaril, da noben konstitutivni (tj. južnoslovanski) narod ne sme biti prisiljen živeti v Jugoslaviji, a na miren način se lahko loči šele po tem, ko bodo zvezne institucije sprejele zakonodajo, ki bo urejala postopke odcepitve.<ref name=":6" />{{Rp|page=144}}<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} Predsedstvo SFRJ je v času Jovićevega predsedovanja septembra 1990 predlagalo razpis referendumov glede samoodločbe narodov v vseh jugoslovanskih republikah – referendumi naj bi se zvrstili januarja 1991 – in sprejem zveznega zakona o uresničevanju pravice narodov do samoodločbe in odcepitve.<ref name=":4" />{{Rp|page=238}} === Slovensko republiško vodstvo nasprotuje sprejetju zakona o odcepitvi in ne prizna legitimnosti zveznih institucij === Slovenska oblast je predlog Predsedstva SFRJ zavrnila, saj da je posebna zakonodaja, ki bi vzpostavila mehanizme razdruževanja in urejala proces razdružitve na ravni federacije, nepotrebna – pravica do razdružitve lahko republike uresničujejo neposredno na podlagi Ustave SFRJ (1974), v katere uvodnem delu je bila zajamčena tudi pravica narodov do samoodločbe in odcepitve. Predsednik Predsedstva RS Kučan: "''Zavrnili smo idejo, da se sprejme poseben zakon o uresničevanju samoodločbe oziroma o odcepitvi, ker za uveljavljanje te (ustavne) pravice taka pravna podlaga ni potrebna''."<ref name=":21">{{Navedi novice|title=O novih odnosih v Jugoslaviji se lahko pogovarjajo edino republike|date=28. 9. 1990|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-6DQJUSX1/2/index.html|newspaper=Delo|accessdate=21. 4. 2026|editor-last=Doberšek|editor-first=Tit|location=Ljubljana|page=3|publication-date=29. 9. 1990}}</ref><ref name=":23">{{Navedi splet|url=https://www.bivsi-predsednik.si/up-rs/2002-2007/bp-mk.nsf/dokumenti/28.09.1990-90-92|title=O ustavnem preoblikovanju Jugoslavije|date=28. 9. 1990|accessdate=7. 4. 2026|last=Kučan|first=Milan}}</ref>{{efn|Primerjava s Češkoslovaško. Slednja ni imela pravnega okvirja, ki bi omogočal razpust federacije, a leta 1992 je političnemu dogovoru o [[:en:Dissolution_of_Czechoslovakia|razdružitvi]] sledilo sprejetje spremembe češkoslovaške ustave, ki je omogočila pravno izvedbo razdružitve. Sprejetih je bilo tudi več ključnih zakonov, ki so se osredotočali na različne tehnične vidike razdružitve, kot so delitev premoženja, vojske, dolgov, državljanstva, diplomacije in finančnih obveznosti. Ti zakoni so omogočili, da sta obe novi državi ([[Češka]] in [[Slovaška]]) nemoteno začeli delovati kot samostojna subjekta mednarodnega prava. Bili so potrjeni v parlamentu [[:en:Czech_and_Slovak_Federative_Republic|ČSFR]] in tudi v parlamentih obeh republik. Češka in Slovaška sta se osamosvojili pod zveznimi pogoji (tj. skladno z zakonodajo federacije) in na miren način.}} Vodstvo Republike Slovenije (RS) je nasprotovalo sprejetju dodatnih zakonov na ravni federacije, ki bi urejali postopek in tehnične vidike razdruževanja, pa tudi pravice in dolžnosti republik v procesu razdruževanja. Ker je Ustava SFRJ (1974) republikam priznala izvirno suverenost, je zveznim institucijam odreklo tudi pogajalske pristojnosti v procesu razdruževanja. Zvezna vlada in drugi zvezni organi naj bi republikam služili le kot javne službe, ki bi do dokončnega dogovora med republikami glede usode Jugoslavije opravljali izključno tekoče posle, izključeni pa bi bili iz pogajanj glede preureditve zvezne države oziroma razdružitve republik in procesov odločanja. Po mnenju vodstva RS so lahko edine legitimne pogajalke in sogovornice v pogajanjih glede preureditve Jugoslavije in morebitnem procesu razdruževanja republike.<ref name=":21" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=66–68}} A vsa kasnejša bilateralna in skupinska srečanja vodstev šestih republik (v nekaterih medijih poimenovana tudi "''potujoči cirkus predsedniških srečanj''") niso prinesla skupnega dogovora in poenotila stališč glede reorganizacije Jugoslavije. <ref name=":25">{{Navedi revijo|last=Katz|first=Vera|date=2014|title=A platform on the future Yugoslav community (Izetbegovic-Gligorov plan)|url=https://www.jstor.org/stable/24919725|magazine=Politeja|location=Krakow|publisher=Księgarnia Akademicka|issue=30|pages=191–210|access-date=29. 4. 2026}}</ref>{{Rp|page=196}} Slovenija se je zavzemala za konfederalno preurejeno Jugoslavijo, Srbija pa za srbo-centrično. Tudi srbskemu vodstvu ni ustrezala Jugoslavija z močnimi zveznimi institucijami, pač pa Jugoslavija, v kateri bi imela največjo politično oziroma odločevalsko moč najbolj obljudena republika (Srbija) oziroma najštevilčnejša etnija (Srbi). V različnih jugoslovanskih republikah so tudi ustavno dikcijo o samoodločbi narodov/republik razumeli različno – imajo pravico do samoodločbe konstitutivni narodi (stališče Srbije) ali republike (stališče Slovenije)? Brez dorečene interpretacije te dikcije, brez dogovora glede ustroja Jugoslavije in brez uzakonjenih pravil oziroma postopka razdružitve na ravni federacije je, kot se je izkazalo kasneje, razpad SFRJ lahko potekal le kaotično. === Slovenija in Hrvaška za jugoslovansko konfederacijo === Pred koncem svojega mandata je socialistična vlada Dušana Šinigoja pripravila načrt konfederalne pogodbe,<ref name=":4" />{{Rp|page=52}} oktobra 1990 pa so pravni strokovnjaki iz Slovenije in Hrvaške obelodanili osnutek konfederalne pogodbe.<ref name=":4" />{{Rp|page=56}} Trdili so, da so ga napisali v skladu z "''zgodovinskimi izkušnjami Evropske skupnosti''". Jugoslavija naj bi bila zasnovana "''na moralnih vrednotah evropske civilizacije''"<ref name=":4" />{{Rp|page=57}} kot prostovoljno zavezništvo suverenih držav med seboj povezanih s konfederalnim sporazumom kot aktom mednarodnega prava. Osnutek je predvideval skupno carinsko in monetarno unijo, skupni trg, prost pretok ljudi, kapitala, blaga in storitev ter skupno obrambo v primeru neposredne vojne nevarnosti pod skupnim poveljstvom.<ref name=":25" /><ref name=":4" />{{Rp|pages=56–62}} === Plebiscit o samostojnosti in neodvisnosti RS === Stranke koalicije Demos so pred večstrankarskimi volitvami aprila 1990 obljubljale razpis plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) v primeru zmage, po prevzemu oblasti po volitvah pa so plebiscitu začele nasprotovati. Različne skupine so predlagale različne obvode mimo plebiscita. "Ustavna struja" v Demosu je menila, naj RS razglasi samostojnost in neodvisnost s sprejetjem nove ustave, ki je bila takrat v pripravi. Ker se ustava sprejme z dvotretjinsko parlamentarno večino, ki odraža visoko stopnjo demokratične legitimnosti, je, so menili, plebiscit odveč. Nacionalisti so plebiscitu nasprotovali, ker so menili, da Slovenci še niso zreli za polno samostojnost in neodvisnost in bi ju na plebiscitu zavrnili; samostojnost in neodvisnost RS naj bi razglasila Skupščina RS kar z navadno večino. Polna samostojnost oziroma razdružitev RS z drugimi jugoslovanskimi republikami v slovenski javnosti takrat res ni uživala največje podpore, večina je podpirala samostojnost RS v okviru konfederalne Jugoslavije.<ref name=":27">{{Navedi novice|title=Javno mnenje o ureditvi Jugoslavije|date=21. 9. 1990|last=Partlič|first=Slava|newspaper=Delo|publication-place=Ljubljana|publication-date=22. 9. 1990|page=1|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-3A6DOKFF/index.html|accessdate=21. april 2026}}</ref> Omahovanje vladajočih strank glede razpisa plebiscita je izkoristila opozicijska [[:en:Socialist_Party_of_Slovenia|Socialistična stranka Slovenije]] in 4. 10. 1990 v Skupščini RS vložila predlog za razpis. Skupščina RS je predlog zavrnila, saj so demosovci, ki so imeli večino v Skupščini RS, takrat menili, da je osamosvojitev izključno njihov projekt. Kasneje se je vladajoča koalicija premislila, se na začetku novembra 1990 odločila za izvedbo plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti RS in k pisanju Zakona o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (ZPSN) povabila tudi opozicijo.<ref name=":4" />{{Rp|pages=187—194}} [[Janez Janša]], takrat republiški sekretar za obrambo, je v fazi pisanja zakona predlagal, naj bi se glasovalni upravičenci odločali med tremi nedvoumnimi opcijami – (i) RS naj bo federalna enota Jugoslavije; (ii) naj vzpostavi samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije; (iii) naj se razdruži z drugimi jugoslovanskimi republikami in vzpostavi polno samostojnost zunaj Jugoslavije –, a je bilo plebiscitno vprašanje, ki ga je na koncu sprejela Skupščina RS, manj eksplicitno in glasovalnim upravičencem ni pojasnilo, za kašno samostojnost sploh lahko glasujejo – za samostojnost v okviru jugoslovanske konfederacije ali za polno samostojnost.<ref name=":4" />{{Rp|pages=65,190}} Tudi ZPSN<ref>{{Navedi revijo|date=10. 12. 1990|title=Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije'|magazine=Poročevalec Skupščine Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|issue=posebna|page=6|pages=|publication-date=11. 12. 1990}}</ref> je bil spisan tako, da je omogočal širšo interpretacijo rezultatov plebiscita ter samostojnosti in neodvisnosti<ref name=":4" />{{Rp|page=189}} – 4. člen zakona je v primeru na plebiscitu sprejete odločitve, da RS postane samostojna in neodvisna država, dopuščal sklenitev konfederalne pogodbe z drugimi jugoslovanskimi republikami. Skupščina RS je ZPSN sprejela 6. 12. 1990 skupaj s sklepom, da se na plebiscit povabi mednarodne opazovalce. Ker so Evropska skupnost, ZDA in druge pomembne države ter mednarodne organizacije nasprotovale enostranskim in z zveznimi institucijami nedogovorjenim potezam RS, se njihovi predstavniki (v svojstvu opazovalcev) plebiscita niso udeležili.<ref name=":4" />{{Rp|page=192}} Za brezoblično samostojnost in neodvisnost RS je 23. 12. 1990 glasovala ogromna večina vseh glasovalnih upravičencev. Slovensko republiško vodstvo je po razglasitvi rezultatov plebiscita dalo prednost samostojnosti RS v konfederalno preurejeni Jugoslaviji in na začetku leta 1991 poskušalo v konfederalizacijo Jugoslavije prepričati tudi politična vodstva v drugih republikah.<ref name=":4" />{{Rp|page=66}} Le vodstvo Republike Hrvaške je nedvoumno podprlo predlog konfederalne preureditve Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=71}} Konfederaciji je odločno nasprotovalo politično vodstvo Republike Srbije,<ref name=":25" />{{Rp|page=196}} je pa v pogovorih z vodstvom RS glede ustavne in institucionalne (pre)ureditve Jugoslavije ter bodočih odnosov med republikami podprlo samoodločbo in samostojnost Slovenije.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-A0OP3SIC/2/index.html|title=Slovenija in Srbija naj bi spoštovali interese obeh|date=25. 1. 1991|accessdate=10. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vasle|first=Vinko|last2=Vukelić|first2=Majda|pages=1,2|location=Ljubljana}}</ref> Vodstvo RS je sčasoma prišlo do zaključka, da Jugoslavija ni več možna niti kot konfederacija. Skupščina RS je 20. 2. 1991 sprejela resolucijo o razdružitvi.<ref name=":4" />{{Rp|pages=74}} === Enostranske poteze RS === Po plebiscitu in že pred razglasitvijo samostojnosti so oblasti RS začele izvajati enostranske, nedogovorjene poteze, ki so bile pogosto v nasprotju z zvezno zakonodajo. Zgodovinar dr. [[Božo Repe]] izpostavlja, da se je v slovenskem vodstvu za neposredna pogajanja s federacijo najbolj zavzemal slovenski član PSFRJ [[:sl:Janez_Drnovšek|Janez Drnovšek]]: "''Na seji Predsedstva RS v razširjeni sestavi 15. 5. 1991, ko so bili obravnavani osamosvojitveni projekti in sprejeti sklepi za zavarovanje plebiscitarne odločitve, je med drugim dejal, da je še vedno zagovornik sporazumne razrešitve slovenske osamosvojitve oziroma vseh odnosov, ki naj bi se ob tem vzpostavili. Prava pogajanja se po njegovem mnenju do tedaj še niso pričela. Pet mesecev po plebiscitu so bila pogajanja usmerjena v republike, po drugi strani federacija ni bila sprejeta kot partner.'' /.../ ''Kanala pogajanj s federacijo, ki ga je Drnovšek večkrat odprl, RS ni izkoristila, ker je trdila, da federacija ne obstaja več in ne more biti partner za pogajanja''".<ref name=":4" />{{Rp|pages=80,82}} Za preostale politične veljake, prisotne na seji, osamosvojitev RS pod pogoji, ki bi jih postavile institucije in zakonodaja federacije, ni bila sprejemljiva.<ref name=":4" />{{Rp|pages=80–82}} Politično vodstvo RS je raje tvegalo oborožen spopad – in ga navsezadnje tudi začelo –, kot pristalo na pogajanja, kompromis in izpeljalo osamosvojitev RS pod pogoji federacije.<ref name=":4" />{{Rp|page=368}} === Pekrski preludij === Enostranske spremembe zakonodaje Republike Slovenije na področju obrambe, med katerimi so nekatere stopile v veljavo že pred plebiscitom o samostojnosti RS, so se odrazile v prevzemu nekaterih obrambnih pristojnosti, okrepitvi samostojnosti (delovanja) Teritorialne obrambe (TO) in okrnjenih napotitvah slovenskih nabornikov na služenje vojaškega roka v JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=244,245,266,429}}<ref>{{Navedi splet|url=https://www.kamra.si/mm-elementi/pekre-tu-se-je-zacelo-5/|title=Pekre: tu se je začelo|date=25. 5. 2021|accessdate=21. 4. 2026|website=Kamra|last=Kac|first=Dejan|last2=Lončar|first2=Nina|last3=Stavbar|first3=Vlasta|publisher=Univerzitetna knjižnica Maribor, Večer}}</ref> Najbolj opazen znak, da RS že pred razglasitvijo samostojnosti vzpostavlja avtonomne oborožene sile, je bilo odprtje centrov za urjenje nabornikov TO. Učna centra v [[Pekre|Pekrah]] pri [[Maribor|Mariboru]] in na Igu pri [[Ljubljana|Ljubljani]] sta 15. 5. 1991 odprla vrata za prve nabornike. JLA je odprtju odločno nasprotovala.<ref name=":4" />{{Rp|pages=272,279}} Rezultat spora glede obrambnih pristojnosti RS in okrnjenih napotitev nabornikov je bil incident med pripadniki TO in JLA pri učnem centru TO v Pekrah 23. 5. 1991, ki ga je zanetila TO s prijetjem dveh izvidnikov JLA. JLA je prijetje izkoristila za obkolitev centra. Terjala je izpustitev izvidnikov in predajo slovenskih nabornikov. Čeprav sta bila zajeta vojaka izpuščena, je JLA proti centru TO napotila okrepitve.<ref name=":18" />{{Rp|page=6}} JLA bi, sklicujoč se na zvezno zakonodajo in sklepe Predsedstva SFRJ, sprejete 8. 5. 1991, lahko oba centra zavzela in razpustila. Centra, ki ju je varovala po ena proti-diverzantska četa, popolnjena z rekruti, intervenciji JLA večjih razsežnosti ne bi bila kos.<ref name=":5">{{Navedi knjigo|title=Premiki|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga|year=1992|publication-place=Ljubljana|isbn=86-11-06270-1|cobiss=30937856}}</ref>{{Rp|pages=123—131}}<ref name=":4" />{{Rp|page=279}} A na dogajanje v Pekrah so se burno odzvali mediji in lokalno prebivalstvo, ki se je v podporo obkoljeni posadki TO začelo zbirati v bližini centra in oviralo prihod novih enot JLA. Incidentu pri učnem centru so sledila večerna pogajanja v prostorih mariborske občine med predstavniki republiške in lokalne oblasti, TO in JLA. Poveljnika TO za vzhodnoštajersko pokrajino in njegovega sodelavca, ki sta sodelovala na pogajanjih, je sredi pogajanj prijela posebna enota JLA. Občina Maribor je v odgovor vsem vojaškim objektom na območju občine izklopila elektriko in telefonske povezave, pred vojašnicami JLA v Mariboru pa so se vrstili protesti. Pred vojašnico vojvode Mišića je množica zoper JLA sovražno nastrojenih občanov z oviranjem vozil skušala blokirati vhode. Med oviranjem oklepnika JLA je 24. 5. 1991 prišlo do nesreče, v kateri je umrl protestnik.<ref name=":4" />{{Rp|pages=279—280}} Navkljub napetim razmeram epizoda ni prerasla v strelski obračun. V noči s 26. na 27. 5. 1991 je Sekretariat za ljudsko obrambo RS poskrbel za novo provokacijo. Iz mariborskega [[Tovarna avtomobilov Maribor|TAM]]-a, kjer so izdelovali vojaška vozila za potrebe JLA, so bili odpeljani štirje izgotovljeni oklepniki, namenjeni v Črno goro. Zaradi pritiskov vrha JLA in nasprotovanja več slovenskih politikov so bila vozila po treh tednih vrnjena.<ref name=":4" />{{Rp|page=280}} === Relevantni mednarodni in jugoslovanski dejavniki proti enostranskim potezam === Relevantni mednarodni dejavniki, ki so spremljali dogajanje v Jugoslaviji, so Republiko Slovenijo (RS) in Republiko Hrvaško (RH) svarili, naj se vzdržita politike izvršenih dejstev in enostranskih potez že pred njuno ne-izpogajano razglasitvijo samostojnosti ter da pravica do osamosvojitve ni absolutna. 19. in 20. 6. 1991 je v Berlinu zasedala [[:en:Conference_on_Security_and_Co-operation_in_Europe|Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje]] (KEVS je predhodnica [[:en:Organization_for_Security_and_Co-operation_in_Europe|Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi]]). V sporočilu iz Berlina je KEVS podprla teritorialno celovitost Jugoslavije, predvsem pa poudarila pomen zakonitega ravnanja sprtih strani, pogajanj in dialoga.<ref name=":12">{{Navedi splet|url=https://www.osce.org/mc/40234|title=Final Document of the First Meeting of the CSCE Council of Ministers|date=20. 6. 1991|accessdate=7. 4. 2026|language=angleščina|location=Berlin|publisher=OVSE|website=}}</ref>{{Rp|page=9}}<ref name=":3" />{{Rp|page=30}} Konference v Berlinu se je udeležil tudi [[:en:United_States_Secretary_of_State|državni sekretar ZDA]] [[:en:James_Baker|James Baker]]. Dan po zaključku konference je dospel v Beograd z jasnim sporočilom za obe republiki: enostranska razglasitev samostojnosti je nesprejemljiva; mednarodno priznanje je možno le, če bo razdružitev izpogajana. Republiki nima pravice do ne-izpogajane osamosvojitve; realizacija samoodločbe ne more biti enostransko dejanje, izpeljana je lahko le z dialogom in na miren način,<ref name=":10" />{{Rp|pages=134—135}}<ref name=":3" />{{Rp|page=31}} sprejemljivo je le tisto, kar bo sad dogovora vseh v SFRJ.<ref name=":14" /> Enostranske poteze RS in RH ne zavezujejo nikogar; tiste, ki jih vlečejo, pa lahko doletijo sankcije. V pogovoru s predsednikom Kučanom je dejal, da ZDA in druge evropske države ne bodo priznale mednarodne subjektivitete RS in domnevno podprl predvideno "carinsko" intervencijo zvezne vlade v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=32}} 23. 6. 1991 je na RS in RH podobno sporočilo naslovila tudi Evropska skupnost. ES je opozorila RS in RH, da ne bo priznala njune neodvisnosti, če bosta enostransko razglasili samostojnost. Zagrozila je tudi s pretrganjem stikov na visoki ravni s predstavniki obeh republik. Osamosvojitev republik je lahko le izpogajana.<ref name=":13" /><ref name=":3" />{{Rp|page=33}} Na spornost sprejemanja enostranskih in ne-izpogajanih potez je slovenske oblasti opozarjal tudi predsednik zvezne vlade Ante Marković. Manj kot dva tedna pred razglasitvijo samostojnosti RS je poslance v Skupščini RS podučil, da nikogar ne prosi, naj ostane v Jugoslaviji, in ne nasprotuje plebiscitni odločitvi v Sloveniji, a razdružitev naj poteka postopno, s pogajanji. Še pred razdružitvijo je treba dogovoriti vrsto odprtih vprašanj glede (skupnega) trga, carin, valute, plačilnega, monetarnega in fiskalnega sistema.<ref name=":31">{{Navedi revijo|date=12. 6. 1991|title=Skupna rešitev pred koncem razdruževanja|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_doc-M375UB37/2/index.html|magazine=Delo|page=3|access-date=10. 5. 2026|location=Ljubljana|publication-date=13. 6. 1991}}</ref> Njegov govor v dvorani Skupščine RS so demosovci izžvižgali.<ref name=":4" />{{Rp|page=281}}{{efn|Junija 2016 so se rezidenti [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenega kraljestva]] (ZK) na referendumu odločili za izstop monarhije iz EU. Marca 2017 je [[:en:United_Kingdom_invocation_of_Article_50_of_the_Treaty_on_European_Union|vlada ZK "aktivirala" 50. člen lizbonske pogodbe]] in s tem začela pogajanja o razdružitvi. Ta so trajala vse do januarja 2020, ko se je začelo enajst mesečno prehodno obdobje "ločevanja" ZK od carinske unije in enotnega trga. "Ločevanje" se je končalo na začetku leta 2021. ZK je zapustilo EU več let po referendumu, večino tega časa se je pogajalo. Vse do zaključka pogajanj je izpolnjevalo svoje zakonske in finančne obveznosti do EU (vlada ZK si ni prilastila carin že na 5. dan po referendumu), do leta 2065 pa je dolžno poravnati tudi "[[:en:Brexit_divorce_bill|ločitveni račun]]" v višini več deset milijard £. Zakonodaja EU določa postopek in način izstopa držav članic iz EU, v SFRJ pa je RS blokirala sprejetje razdružitvene zakonodaje na ravni federacije, saj je zavračala osamosvojitev pod zveznimi pogoji.^Repe:81}} === Blokada delovanja Predsedstva SFRJ === Predsedovanje Predsedstvu SFRJ (PSFRJ) se je med republikami in pokrajinama menjalo vsakih dvanajst mesecev po načelu rotacije, kar je odražalo in zagotavljalo enakopravno vlogo vseh republik in pokrajin. 15. 5. 1991 bi moral predsedovanje PSFRJ prevzeti hrvaški član predsedstva [[:hr:Stjepan_Mesić|Stjepan Mesić]], a je (pro)srbski blok v PSFRJ preprečil Mesićevo imenovanje na mesto predsednika in s tem sprožil krizo delovanja predsedstva. Srbski argument: zakaj bi državljan secesionistične RH – na [[:hr:Referendum_o_hrvatskoj_samostalnosti|Hrvaškem je bil maja 1991 referendum]], na katerem se je večina glasovalnih upravičencev odločila za samostojnost RH – in razbijalec Jugoslavije postal predsednik jugoslovanskega predsedstva?<ref name=":6" />{{Rp|page=316}} <ref name=":3" />{{Rp|page=12}} Deblokada delovanja PSFRJ se je zdela pomembna tudi za Slovenijo, saj je bilo PSFRJ kolektivni poveljnik oboroženih sil SFRJ in edina civilna institucija, ki je lahko vršila nadzor nad JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=228}} Slovensko vodstvo je podpiralo Mesićevo imenovanje v upanju, da bo imenovanje v tednih pred načrtovano razglasitvijo samostojnosti in neodvisnosti RS deblokiralo delovanje PSFRJ in omogočilo učinkovit civilni nadzor nad JLA. == Uvod v spopad (neposredno sotvarje) == === Carine === Pet dni po plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (RS) so se upravniki carinarnic, delujočih na ozemlju RS, sestali z republiškim sekretarjem ("ministrom") za finance [[:sl:Marko_Kranjec|Markom Kranjcem]]. Sprejet je bil tajni dogovor, da se carinske in druge uvozne dajatve odvaja za proračun RS na račun, odprt pri slovenski [[:sl:Služba_družbenega_knjigovodstva|Službi družbenega knjigovodstva]].<ref name=":16">{{Navedi knjigo|title=Zgodovina carine na Slovenskem od antike do slovenske osamosvojitve|last=Hepe|first=Boštjan|publisher=Carinska uprava Republike Slovenije|year=2011|location=Ljubljana|last2=Janjič|first2=Katarina|last3=Mikuž|first3=Stanislav|last4=Živko|first4=Ivan}}</ref>{{Rp|page=68}} V SFRJ so carinski prihodki, obračunani in pobrani na območjih republik, šteli za tradicionalna lastna in neposredna sredstva zvezne vlade oziroma proračuna in ne za lastni (proračunski) vir prihodkov republik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}}{{efn|V državnih tvorbah s (kon)federalnim ustrojem so carine praviloma lastni in neposredni vir prihodkov proračuna zveznih institucij, ne posameznih (kon)federalnih enot. Primer EU: slovenski cariniki so dolžni cariniti za proračun EU, ker carine so tradicionalna lastna in neposredna sredstva (proračuna) EU, ne lastni prihodek posameznih držav članic EU. (Več o tem glej: Uradni list EU (14. 12. 2020). ''Sklep Sveta (EU, Euratom) 2020/2053 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije in razveljavitvi Sklepa 2014/335/EU, Euratom''.)}} Slovensko prilaščanje carin je vodilo do spopada v Sloveniji poleti 1991. Tudi vlade drugih jugoslovanskih republik so s pomočjo računovodskih trikov del carinskih sredstev preusmerile v republiške proračune, a Skupščina RS je prihodke od carin razglasila za izvirni prihodek RS, slovenska vlada pa v zvezni proračun "''za financiranje minimalnih funkcij federacije''"<ref>»Osnutek zakona o proračunu Republike Slovenije za leto 1991 (ESA 297)«. ''Poročevalec Skupščine Republike Slovenije in Skupščine SFRJ''. Št.&#x20;6/I. Ljubljana. 18. februar 1991. str.&#x20;42.</ref> preusmerila le manjši del carinskih prihodkov .<ref name=":4" />{{Rp|page=273}} Zvezna vlada je 19. 4. 1991 slovenski vladi poslala dopis z zahtevo, naj spoštuje zvezno ustavo in zvezno zakonodajo o carinskih vplačilih. Ker ni dobila odgovora, je 24. 4. 1991 pripravila odlok o upoštevanju zveznih predpisov pri plačevanju carine v Sloveniji. Zaradi tehnično-administrativnih razlogov, pa tudi političnih zadržkov, je zvezna vlada odlok sprejela šele 17. 5. 1991<ref>{{Navedi revijo|date=17. 5. 1991|title=Odlok o zagotavljanju izvrševanja zveznih predpisov o plačevanju carine in drugih uvoznih dajatev|magazine=Uradni list SFRJ|publication-date=20. 5. 1991|issue=37|page=617}}</ref> skupaj s sklepom, da ga izvrši 28. 5. 1991. "Carinski odlok" je zvezni vladi omogočil, da na mejne prehode na mednarodno priznani meji SFRJ v Sloveniji (tj. na meji z Italijo, Avstrijo in Madžarsko in na notranje mednarodne mejne prehode v Sloveniji) namesti zvezne miličnike in carinike iz drugih delov Jugoslavije z namenom izvajanja zveznih predpisov – cariniki v Sloveniji so bili takrat še vedno uslužbenci Zvezne uprave za carine (carinska služba je bila edini represivni organ, ki na ozemlju RS ni imel svoje uprave<ref name=":16" />{{Rp|page=68}}), a so odpovedali poslušnost svojim delodajalcem v Beogradu in niso več izvajali zveznih predpisov. Za razmestitev in varovanje carinikov, lojalnih zvezni vladi, in zveznih miličnikov na zunanjo mejo je zvezna vlada zadolžila JLA. V odloku je bilo določeno, da morajo državljani in podjetja v Sloveniji carino plačati v gotovini, tako zbran denar pa bi JLA s helikopterji odvažala v Beograd. Ker je 27. 5. 1991 podpredsednik vlade RS in minister za gospodarstvo [[Andrej Ocvirk]] na sestanku pri predsedniku zvezne vlade Markoviću v Beogradu obljubil, da bo RS vendarle spoštovala zvezne predpise glede carinskih vplačil, je zvezna vlada sklep o izvršbi aprila pripravljenega carinskega odloka preklicala in s tem tudi carinsko-miličniško-armadno intervencijo v Sloveniji. Slovenski cariniki se spomnijo, da je 27. 5. 1991 "''po telefaksu prišlo sporočilo o začasni zamrznitvi odloka zvezne vlade, saj je bila dana obljuba slovenskih republiških organov, da bodo carine vplačevali v zvezni proračun. Pozneje se je izkazalo, da smo ostali samo pri obljubah''".<ref name=":16" />{{Rp|page=69}} Ocvirk je Markovića zavajal; zavajal je tudi slovensko javnost in poslance, saj je po vrnitvi v Ljubljano medijem in poslancem v Skupščini RS razlagal, da Markoviću ni obljubil nič.<ref name=":4" />{{Rp|pages=273—274}} Ker zvezna vlada navkljub obljubam slovenske strani ni prejela pričakovanih carinskih vplačil, je postavila nov datum izvršbe carinskega odloka – 20. 6. 1991. A njegova izvršba je bila znova preklicana, saj je predsednik zvezne vlade Marković še enkrat nasedel obljubi slovenske strani – delegacija iz Ljubljane, ki je prispela na pogovore v Beograd, mu je namreč obljubila vplačilo carin. Dajanje obljub, ki jih slovenska stran ni imela namena izpolniti, je bilo del zavlačevalne taktike. Medtem ko so emisarji iz Slovenije Markovića prepričevali o nameri RS, da vplača carine v zvezni proračun, je Skupščina RS spisala in v dneh tik pred nameravano razglasitvijo samostojnosti tudi sprejela zakon o carinah, ki je začel veljati na dan razglasitve samostojnosti RS 25. 6. 1991. S tem enostranskim aktom je slovenska oblast prevzela carinsko službo na ozemlju RS<ref name=":4" />{{Rp|page=274}} in s približno 3000 pripadniki slovenske milice in Teritorialne obrambe RS (TO) zasedla mejne prehode na zunanji meji SFRJ.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} == Oborožen spopad == === Slovensko republiško vodstvo sproži spopad v Sloveniji in razpad Jugoslavije === Predsednik zvezne vlade Marković je predsedniku slovenske vlade Peterletu v telefonskem pogovoru očital, da je prevzem carinarnic in meje nasilno dejanje in okupacija. Peterle se je branil, da je bil prevzem izpeljan na miren način, Marković pa ga je spomnil, da je slovenska stran lahko prevzem izpeljala po mirni poti zato, ker na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ni bilo zvezne milice in JLA, in da je vseeno, "''če ste koga pri ropanju banke ubili ali ne, denar iz banke ste vzeli''".<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} [[File:DOG9102 1 14 Vrtojba BWX.jpg|thumb|Zamenjane državne oznake na mednarodni meji SFRJ v Sloveniji (junij 1991). Foto: Miško Kranjec]] Tudi v mednarodnih političnih, diplomatskih in intelektualnih krogih je prevladala ocena, da je Slovenija z odcepitvijo in z njo povezanimi enostranskimi potezami sprožila novo vojno na Balkanu in krvav razpad Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=8}} Slovensko vodstvo je osamosvojitev začelo in izpeljalo v nasprotju z navadami, politično kulturo in deklariranimi vrednotami Evropske skupnosti in po mnenju slednje kršilo mednarodno pravo. Ignoriralo je svarila relevantnih mednarodnih dejavnikov glede nesprejemljivosti politike izvršenih dejstev in enostranskih osamosvojitvenih potez. Po mnenju zadnjega ambasadorja [[Združene države Amerike|ZDA]] v Jugoslaviji [[:en:Warren_Zimmermann|Warrena Zimmermanna]], ki je bil dober poznavalec političnih, ekonomskih in varnostnih razmer, zgodovinskega in aktualnega dogajanja v Jugoslaviji ter je v času politične krize vzdrževal stike z relevantnimi rušitelji Jugoslavije, je slovenska stran z razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991, zavzetjem mejnih prehodov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji, prevzemom carinarnic in nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo ter zamenjavo državnih simbolov na meji v nekaj urah premaknila meje Jugoslavije za 100 milj proti vzhodu. Ta slovenski manever je predstavljal prvo dejanje vojne.<ref name=":10" />{{Rp|page=142}}<ref name=":3" />{{Rp|page=38}} === Izvršba odloka zvezne vlade === Zvezna vlada je v odgovor na vnovično potegavščino slovenske strani na nočni seji s 25. na 26. 6. 1991 sprejela sklep o izvršbi aprila pripravljenega odloka o carinskih vplačilih in izvajanju zveznih carinskih predpisov na zunanji meji SFRJ v Sloveniji ter sprejela še odlok o zavarovanju meje.<ref name=":3" />{{Rp|page=40}}<ref name=":4" />{{Rp|page=275}} Odlok o zavarovanju meje<ref>{{Navedi revijo|date=25. 6. 1991|title=Odlok o neposredni zagotovitvi izvrševanja zveznih predpisov o prehajanju čez državno mejo na ozemlju Republike Slovenije|magazine=Uradni list SFRJ|issue=47|pages=725–726}}</ref> ni izražal namere in vseboval ukaza za napad na Slovenijo ali zavzetje teritorija RS, ni ogrožal pravice do samoodločbe, teritorialne integritete, institucij oblasti in identitete največje etnične skupine. Intervencija na podlagi "carinskega" odloka zvezne vlade prav tako ni bila poskus restavracije socializma oziroma socialistične ekonomije, saj je ravno predsednik zvezne vlade Marković s podporo [[:en:Western_world|Zahoda]] in [[International Monetary Fund|Mednarodnega denarnega sklada]] že konec osemdesetih s [[:sh:Markovićeva_privatizacija|privatizacijo družbene lastnine]] začel proces pretvorbe socialistične v tržno ekonomijo. O ciljih intervencije JLA je predsednika vlade RS Peterleta 27. 6. 1991 obvestil poveljnik [[:sl:5._vojaško_območje_(JLA)|5. "zagrebškega" vojaškega območja]] general [[:en:Konrad_Kolšek|Konrad Kolšek]]. V telegramu je zapisal, da je njegova naloga in naloga 5. vojaškega območja, da zavaruje mejne prehode in mejo SFRJ. Kljub temu je predsednik Predsedstva RS Kučan tistega dne v svojih sporočilih za javnost in v komunikaciji s tujimi političnimi odločevalci trdil, da je namen JLA zasesti ozemlje Slovenije trajno in v celoti. V tem pretiravanju se mu je pridružilo celotno državno vodstvo.<ref name=":3" />{{Rp|pages=46—47}} Ambasador ZDA Zimmermann je v svojih spominih opisal [[:en:Information_warfare|informacijsko vojno]] slovenske strani, temelječo na zavajanju in neresnicah, ki so jim nasedli mnogi domači in tuji novinarji: ''"Sprožili so sirene za zračni napad, tudi ko ni bilo grožnje, sestrelili neoborožen helikopter JLA, ki je prevažal samo kruh, in mu nato pripisali agresivne namene, primerjali so omejene akcije JLA (o katerih je JLA Slovence dejansko obvestila vnaprej) z [[:en:Warsaw_Pact_invasion_of_Czechoslovakia|invazijo Sovjetske zveze na Češkoslovaško leta 1968]]''."<ref name=":10" />{{Rp|page=145}}<ref name=":4" />{{Rp|page=294}} Informacijsko vojno je dobila slovenska stran, saj je tuji, še zlasti pa domači javnosti uspela podtakniti neresnično predstavo, da je spopad začela zvezna oblast in da je Slovenija žrtev spopada.<ref name=":10" />{{Rp|page=145}} Dokler slovenska [[Teritorialna obramba Republike Slovenije|Teritorialna obramba]] (TO) in milica nista z akcijami, uperjenimi zoper JLA, celotno ozemlje Slovenije spremenili v potencialno bojišče, življenje in premoženje nikogar v Sloveniji s strani JLA dejansko ni bilo ogroženo. JLA ni napadla Slovenije, je pa bila med razmeščanjem oziroma varovanjem zveznih miličnikov in carinikov na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji napadena. Čeprav je Predsedstvo RS trdilo, da namerava JLA trajno zasesti ozemlje RS, je hkrati na 45. seji 28. 6. 1991 sklenilo, "''da ni potrebe, da bi razglasili vojno stanje ali izredne razmere''".<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} Zgodovinar Repe razkrije, da "''slovensko vodstvo ni želelo biti tisto, ki prvo javno ukazuje streljanje oziroma nedvoumno napoveduje vojno JLA in federaciji''", čeprav se je že na 44. seji 27. 6. 1991 zakulisno odločilo za oborožen spopad z JLA.<ref name=":4" />{{Rp|page=289}} === TO (prva) prelije kri === Intervencija JLA v Sloveniji poleti 1991 je bila odmerjena.<ref name=":17">{{Navedi revijo|last=Bebler|first=Anton|date=22. december 2011|title=Zakaj je vojna ostala na uzdah|magazine=Sobotna priloga|location=Ljubljana|publisher=Delo|pages=8—9}}</ref> JLA ni imela ukaza za ofenzivno delovanje, spočetka se je le branila in prebijala cestne barikade.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Proti mejnemu področju v Sloveniji je na začetku intervencije krenilo manj kot 2000 vojakov – od 49 tisoč, kolikor jih je bilo nameščenih na 5. vojaškem območju, katerega del je bilo tudi ozemlje RS. JLA v Sloveniji ni uporabila topov, minometov, večcevnih raketometov, čeprav so njene enote na 5. vojaškem območju imele v posesti okoli 1000 kosov težke artilerije; uporabila je le manjši del od 1160 tankov in oklepnih vozil, stacioniranih na 5. vojaškem območju, in 3 % vojnega letalstva. Prelivanje krvi, ki ga je 27. 6. 1991 v zgodnjih jutranjih urah začela TO na cestni barikadi pri naselju Poganci (ranjen je bil podporočnik JLA Jasmin Kadić<ref name=":4" />{{Rp|page=286}}), se je zahvaljujoč slovenski strani razširilo tudi na območja Slovenije, ki niso mejna. Spopad je zajel 2 % ozemlja Slovenije. Oborožene sile RS je tvorilo približno 15 tisoč pripadnikov TO, 20 tisoč rezervistov, 2000 pripadnikov slovenske milice in 5000 lovcev, ki po mednarodnem pravu sploh ne bi smeli sodelovati v spopadu. Bojna taktika slovenske strani je temeljila predvsem na postavljanju barikad in zased na prometnih komunikacijah, po katerih so prodirale enote JLA proti mejnim prehodom, ter na obkoljevanju ter blokadi večjih objektov JLA in zasedbi tistih, ki so jih varovale maloštevilne posadke. V vojaških objektih v Sloveniji je bilo blokirano približno 15 tisoč vojakov JLA, povečini nabornikov iz vseh delov Jugoslavije, tudi iz Slovenije;<ref name=":17" /> slovenska stran jim je odklopila elektriko, vodo in telefonske povezave.<ref name=":4" />{{Rp|page=295}}[[File:Po bitku v Trzinu.jpg|thumb|Barikada v Trzinu (junij 1991).|levo]]Tudi prvi spopad, ki je terjal smrtne žrtve, je nekaj po 18. uri 27. 6. 1991 začela slovenska stran po tem, ko je manjša enota JLA, obkoljena na barikadi v Trzinu, zavrnila predajo. Padlo je 5 pripadnikov JLA in teritorialec.<ref name=":19">{{Navedi knjigo|title=Občina Vrhnika v času vojne za Slovenijo (1991)|last=Remškar|first=Sanja|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede, Filozofska fakulteta.|year=2007|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=78}} Pripadniki slovenskih oboroženih in varnostnih formacij niso napadali le uniformirancev JLA, izživljali so se tudi nad njihovimi družinskimi člani (soprogami, otroki, starši), živečimi v Sloveniji. Niso jim bile tuje niti nezakonite privedbe oziroma ugrabitve in maltretiranje "sumljivih" civilnih oseb.<ref name=":3" />{{Rp|pages=51,54—55}} === JLA in zvezni miličniki prevzamejo mejo === [[File:Rozna dolina, 28.6.91-2.tif|thumb|Protesti lokalnega prebivalstva pred mejnim prehodom Rožna Dolina, ki so ga zasedli vojaki JLA (junij 1991). Foto: Tone Stojko]] Med 16 generali na vodilnih položajih v JLA so v času spopada v Sloveniji poleti 1991 polovico predstavljali Hrvati. Slovenca sta bila dva, takisto Srba in Makedonca ter po en Bošnjak in Jugoslovan.<ref name=":3" />{{Rp|pages=41—42}} Nekateri visoki častniki v vrhu JLA, ki so slovenski napad na enote JLA prepoznali kot zahrbtno dejanje, so razmišljali o razširitvi intervencije v smislu "polnega bojnega angažiranja", a je poveljnik 5. vojaškega območja general Kolšek, po etnični opredelitvi Slovenec, zavrnil tovrstne pobude: "''To bi pomenilo, da bi mi začeli vojno. Te nihče ne potrebuje.'' /…/ ''Gremo na mejo z maloštevilnimi posadkami in pomagamo zveznim carinikom in milici, da prevzamejo mejne prehode''."<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} Vsaj na začetku spopada se je zdelo, da Kolškov "pristop" deluje – z omejeno akcijo je JLA v približno 24 urah po začetku intervencije realizirala skoraj vse zastavljene cilje, večina mednarodnih mejnih prehodov v Sloveniji je bila pod zveznim nadzorom.<ref name=":3" />{{Rp|pages=48—49}} Namestnik zveznega sekretarja za obrambo admiral [[:sh:Stane_Brovet|Stane Brovet]] je že prvi dan spopada sporočil, da je JLA dosegla svoj cilj in zavarovala državno mejo SFRJ. Mejne prehode naj bi v varovanje predala pripadnikom posebne brigade zveznega sekretariata za notranje zadeve (tj. zveznim miličnikom), ki so čakali na vojaškem letališču v Cerkljah. S helikopterji so jih nato prepeljali na mejne prehode, ki jih je zavzela JLA.<ref name=":3" />{{Rp|page=48}}<ref name=":4" />{{Rp|pages=294}} Zvezna vlada je "angažirala" 461 zveznih miličnikov in 270 carinikov,<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} a zaradi spopadov je v Slovenijo prispelo le 60 carinikov.<ref name=":4" />{{Rp|page=282}} Predsednik zvezne vlade Marković je prvi dan intervencije v Sloveniji vse "''relevantne politične faktorje''" v Jugoslaviji pozval, da razglasijo trimesečni moratorij na odločitve, ki so jih sprejeli v zadnjih treh dneh. V treh mesecih naj bi dogovorili rešitev glede nastale krize.<ref name=":3" />{{Rp|page=49}} [[File:Med spopadi uničeni mejni prehod Holmec.jpg|thumb|Med spopadom uničen mejni prehod Holmec (1991).]] === Ofenziva oboroženih sil RS === Prvo premirje med stranema, vpletenima v spopad, je bila dogovorjeno že na drugi dan spopada; 28. 6. 1991 sta ga prek telefonske povezave dogovorila predsednik Predsedstva RS Kučan in admiral Brovet.<ref>{{Navedi revijo|date=28. 6. 1991|title=Ustavitev ognja in prve kršitve|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-1M1YYP07/index.html|magazine=Delo|page=1|access-date=8. 4. 2026|location=Ljubljana|publication-date=29. 6. 1991}}</ref> Premirje ni nikoli zares zaživelo. Slovenska stran je v noči s 28. na 29. 6. 1991 začela obširnejši napad in do jutranjih ur zavzela več karavel in mejnih prehodov, ki so bili pod nadzorom enot JLA. Do vključno 30. 6. 1991 so slovenske oborožene formacije zavzele večino obmejnih karavel in skoraj vse mejne prehode. Obkoljene in neoskrbovane posadke JLA brez večjih zalog streliva, goriva, sanitetnega materiala, hrane in vode so dokaj hitro podlegle delovanju slovenskih bojevnikov. Obramboslovec dr. [[:sl:Anton_Bebler|Anton Bebler]] je ocenil, da se je prvotni taktični uspeh prelevil v strateško polomijo, ker JLA ni računala na odpor in ni ustrezno zavarovala ter oskrbela svojih enot.<ref name=":17" /> Do podobnega zaključka je prišla tudi analiza [[Central Intelligence Agency|Cie]].<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} === Ultimat generalov JLA === Zaradi žrtev med pripadniki JLA, izgub vojaške tehnike in ponižanja, ki ga je občutil zaradi posamičnih izgubljenih bitk, objektov in zajetja vojakov, je vrh JLA 29. 6. 1991 slovenski strani postavili ultimat in ji zagrozil z obširnimi zračnimi napadi na slovenske oborožene sile ter pomembno infrastrukturo širom Slovenije, če ne preneha z vsemi vojaškimi operacijami. Slovenska stran je ultimat zavrnila in se opogumljena z zmagami na terenu odločila zaostriti spopad z JLA.<ref name=":3" />{{Rp|pages=52–55}} Med generali JLA, ki so nasprotovali neselektivni uporabi vojaškega letalstva v Sloveniji, je bil general Kolšek. Prav od njega je generalštab JLA zahteval, da izda ukaz za obsežen zračni napad na cilje v Sloveniji; zahtevo je zavrnil. Kolšek je bil formalno odstavljen z mesta poveljnika 5. vojaškega območja 29. 6. 1991, o odstavitvi pa obveščen dva dni kasneje.<ref name=":4" />{{Rp|page=297}} Na prigovarjanje Evropske skupnosti in po telefonskem pogovoru s slovenskim članom Predsedstva SFRJ Janezom Drnovškom ter z namenom, da prepreči splošni zračni napad na Slovenijo, se je Marković odločil, da obišče Ljubljano. V Ljubljano je prišel 30. 6. 1991 popoldne v družbi admirala Broveta, namestnika zveznega sekretarja ("ministra") za ljudsko obrambo generala JLA Veljka Kadijevića. Marković se je v Sloveniji srečal s predsednikom Predsedstva RS Kučanom in slovenskim premierjem Peterletom;<ref name=":3" />{{Rp|pages=55,56}} sklenjen je bil dogovor o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki pa ga je slovenska stran kasneje zanemarila.<ref name=":4" />{{Rp|page=345}} A Kadijević je istega dne, 30. 6. 1991, vsaj začasno opustil namero o obširnem bombardiranju Slovenije; razlog: javni poziv vodstva Republike Srbije, naj se Slovenija izžene iz Jugoslavije.<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} Srbski član Predsedstva SFRJ Jovič je bil seznanjen s težnjo nekaterih generalov JLA po kaznovanju Slovenije zaradi po njihovem mnenju zahrbtnih napadov slovenskih oboroženih sil na enote JLA. Izkoristil je zaostreno situacijo v Sloveniji in na seji [[:en:Federal_Council_for_Protection_of_the_Constitutional_Order_(Yugoslavia)|Zveznega sveta za zaščito ustavne ureditve]] 30. 6. 1991 "kazen" za Slovenijo tudi prvič javno predlagal – njen izgon iz Jugoslavije ter umik enot JLA na nove meje (okrnjene) Jugoslavije.<ref name=":6" />{{Rp|page=335}}<ref name=":3" />{{Rp|page=56}} General Kadijević je molče poslušal Jovićev govor, po njem pa v jezi zapustil sejo in ukazal prizemljenje vojaških letal, ki so se že ogrevala za neselektivno bombardiranje Slovenije.<ref name=":3" />{{Rp|page=57}} === Diplomatska ofenziva "evropske trojke" === Evropska skupnost se je na začetek spopada v Sloveniji odzvala z diplomatsko intervencijo. 28. 6. 1991 se je slovenski predsednik Kučan sestal v Zagrebu s posredniki ES ([[Hans van den Broek|Hansom van den Broekom]], [[Gianni De Michelis|Giannijem de Michelisom]], [[:en:Jacques_Poos|Jacquesom Poosom]]), ki so mu predstavili "mirovni paket". Ta je vseboval: 1) takojšnjo sklenitev premirja, 2) zamrznitev osamosvojitvenih procesov, 3) razrešitev krize Predsedstva SFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=52}} Delovanje slednjega je bilo zaradi zapletov pri potrditvi hrvaškega člana Predsedstva SFRJ Mesića za predsednika Predsedstva SFRJ otežkočeno že od maja 1991. Deblokirano in delujoče PSFRJ naj bi spet prevzelo poveljevanje JLA, slednja bi tako dobila civilni nadzor. Kučan je vsaj načeloma takoj pristal na pogoje "evropske trojke", Skupščina RS pa dva dni kasneje.<ref>{{Navedi revijo|date=30. 6. 1991|title=Stališča Skupščine Republike Slovenije v vezi s političnim in varnostnim položajem Republike Slovenije|url=https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1991-01-0093/stalisca-skupscine-republike-slovenije-v-zvezi-s-politicnim-in-varnostnim-polozajem-republike-slovenije|magazine=Uradni list Republike Slovenije|location=Ljubljana|publisher=Skupščina RS|publication-date=3. 7. 1991|issue=3|page=105|pages=|access-date=7. 4. 2026}}</ref> Republiška oblast v Sloveniji, ki pred 25. 6. 1991 ni razmišljala o zamrznitvi osamosvojitvenih procesov, postopnem razdruževanju in pogajanjih z zveznimi institucijam in je sprejela vrsto enostranskih (celo nezakonitih) aktov, arogantno zavračala tudi konstruktivne predloge zveznih institucij glede razrešitve jugoslovanske krize, je pred "neizprosnimi Evropejci" hlinila pripravljenost na pogajanja in dialog tudi z zveznimi institucijam, katerim je sicer odrekla demokratično legitimnost. ==== "Evropska trojka" zahteva povrnitev na stanje pred 25. 6. 1991 ==== Na srečanju z "evropsko trojko" v Zagrebu je Kučana spremljal republiški sekretar za mednarodno sodelovanje [[:sl:Dimitrij_Rupel|Dimitrij Rupel]], RH je zastopal njen predsednik [[:hr:Franjo_Tuđman|Franjo Tuđman]], prisotna pa sta bila tudi hrvaški član PSFRJ Mesić in predsednik zvezne vlade Marković, ki je obljubil, da bi se JLA vrnila v vojašnice, če RS odloži uresničevanje [[s:Deklaracija_o_neodvisnosti_Slovenije|deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti]]. Kučan je izrazil začudenje, ker je Marković (ki se je sicer skliceval na sklepe zvezne vlade) obljubljal umik JLA, ko pa je njemu v več pogovorih dejal, da nima nobenih formalnih pooblastil, da bi armadi lahko ukazoval. Je pa slovenska stran pozdravila napore "trojke ES", da odpravi deblokado Predsedstva SFRJ (PSFRJ) z imenovanjem Mesića na mesto predsednika PSFRJ. Predlagala je tudi internacionalizacijo konflikta. Jacques Poos je RS in RH obtožil, da sta njuni enostranski razglasitvi samostojnosti v nasprotju s [[Helsinška sklepna listina o varnosti in sodelovanju v Evropi|Helsinško listino]] in deklaracijo KEVS, sprejeto v Berlinu<ref name=":12" />, ter prisotne opozoril, da mednarodnega prava ni mogoče poljubno spreminjati. Kučan se je branil z lažno implikacijo, da mednarodno pravo krši JLA, saj da napada prebivalstvo RS. V praksi je slovensko republiško vodstvo svojo politiko izvršenih dejstev in neodvisnost ter samostojnost RS postavilo pred skrb za življenja in premoženje prebivalcev RS. Vodstvo je sicer želelo ustaviti oborožen spopad, a ne za ceno opustitve takojšnje in ne-izpogajane neodvisnosti in samostojnosti RS. Osnovna dilema pogovora v Zagrebu (enako tudi pozneje na Brionih) je bila, opozarja zgodovinar Repe, v interpretaciji "zamrznitve" osamosvojitvenih procesov. Pomeni "zamrznitev" le prekinitev izvajanja načrtovanih ukrepov za osamosvojitev ali tudi odstop od že sprejetih osamosvojitvenih aktov in vrnitev na staro stanje, tj. na stanje pred razglasitvijo samostojnosti 25. 6. 1991 – kot so formulacijo o zamrznitvi tolmačili posredniki ES. Tudi tuji novinarji in analitiki so prvi zagrebški dogovor razumeli kot preklic razglasitve osamosvojitve, ne kot le zamrznitev nadaljnjih osamosvojitvenih potez. Tudi na drugem srečanju v Zagrebu 30. 6. 1991 slovenska stran in "trojka ES" nista poenotili interpretacije zamrznitve samostojnosti – "trojka" je zamrznitev interpretirala kot vrnitev na stanje pred 25. 6. 1991. Hkrati je pritiskala na slovensko stran, naj deblokira vojašnice v Sloveniji in dovoli, da se enote JLA vrnejo v njih z orožjem – česar slovenska stran na terenu ni izpeljala. Realizirala ni niti dogovora o deblokadi vojaških kolon in prekinitvi ognja, ki ga je istega dne na pogajanjih v Ljubljani sklenila z Markovićem.<ref name=":4" />{{Rp|pages=341—347}} ==== "Evropska trojka" deblokira delovanje Predsedstva SFRJ ==== Z diplomatskimi pritiski na vodstvo Republike Srbije in njegove zaveznike v PSFRJ je "evropska trojka" dosegla vsaj to, da je bil 1. 7. 1991 Hrvat Mesić vendarle potrjen za predsednika PSFRJ.<ref name=":3" />{{Rp|page=58}} ES, ki je z diplomatskimi pritiski izsilila imenovanje državljana RH na predsedniško mesto PSFRJ le nekaj dni po tem, ko je RH razglasila samostojnost in neodvisnost, je tako nazorno pokazala, kako "resno" upošteva razglasitev samostojnosti ne le RH, pač pa tudi RS. S potrditvijo Mesića naj bi se normaliziralo delovanje PSFRJ. Slednje naj bi od zvezne vlade, ki ni imela formalne pristojnosti vrhovnega poveljstva oboroženih sil SFRJ,<ref name=":4" />{{Rp|page=283}} prevzelo "upravljanje" JLA, vzpostavilo nadzor nad njo ter odločalo o njeni nadaljnji akcijski uporabi. === "Golobi" in "jastrebi" === Že na prvi seji PSFRJ z novim predsednikom 1. 7. 1991 je bila izražena zahteva, da se ustavijo vsi spopadi v Sloveniji, osvobodijo pripadniki JLA in člani njihovih družin, deblokirajo vojašnice JLA in zagotovi oskrba z elektriko in hrano, da se oborožene formacije RS umaknejo na matične lokacije, enote JLA v svoje vojašnice in da se zagotovi nemoteno delovanje zveznih organov pri opravljanju carinskega nadzora in drugih del v pristojnosti federacije. Kučanov komentar na zahteve PSFRJ je bil kratek – meje so slovenske, zakoni SFRJ na ozemlju RS ne veljajo.<ref name=":3" />{{Rp|page=60}} Te besede so pomenile nadaljevanje konflikta.{{efn|TO je tako napadla tudi enoto JLA, ki se je nameravala umakniti v svojo vojašnico – enota, ki je bila zaustavljena na cestni barikadi pri naselju Medvedjek pri [[:sl:Trebnje|Trebnjem]], se je izmuznila iz obroča z namenom, da se vrne v Karlovec.^{Nikolić,Petrović:61}}} V odgovor na slovenske napade je JLA poslala mehanizirane okrepitve in povečala frekvenco zračnih napadov na enote TO ter nekatere radijske in televizijske oddajnike v Sloveniji.<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} Po opažanju švicarskega novinarja in zgodovinarja [[Viktor Meier|Viktorja Meierja]], ki je bil v času konflikta v Sloveniji, je bil to za slovensko stran najbolj kritičen trenutek desetdnevnega spopada: "''Samo en trenutek je bil med celotnim spopadom, ki je vnesel nekaj živčnosti med slovensko vodstvo. To je bilo med 1. in 2. 7. 1991, ko je vojska začela iz zraka napadati slovenske cilje, med drugim televizijske oddajnike in komunikacijske naprave. Slovenci niso imeli orožja, s katerim bi se branili visoko letečih letal''."<ref>{{Navedi knjigo|title=Yugoslavia: a history of its demise|last=Meier|first=Viktor|publisher=Routeledge|year=1999|location=London}}</ref>{{Rp|page=171}} Načelnik Republiškega štaba TO je novemu načelniku 5. vojaškega območja v Zagrebu generalu Životi Avramoviću predlagal ustavitev ognja. Avramović je pobudo za novo premirje zavrnil, saj se slovenska stran ni držala niti predhodnih dveh.<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Na Avramovića se je s podobno prošnjo in vprašanji glede stopnjevanja letalskih napadov obrnil tudi republiški sekretar za notranje zadeve [[Igor Bavčar]]. Dobil je jedrnat odgovor: "''To je šele začetek''."<ref>{{Navedi knjigo|title=The Making of the Slovenian State 1988–1992: the Collapse of Yugoslavia|last=Janša|first=Janez|publisher=Mladinska knjiga.|year=1994|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|page=195}}<ref name=":3" />{{Rp|page=61}} 2. 7. 1991 je slovenska stran prejela depešo italijanskega člana posredniške "trojke ES" De Michelisa, v kateri ji je očital, da ne spoštuje premirja, dogovorjenega 30. 6. 1991. De Michelis je tudi v italijanskih medijih kritizira slovensko politično vodstvo, ker slednje ne nadzira TO, medtem ko od JLA zahteva, naj preda orožje, in tako ogroža dogovor o sklenitvi miru. Spor med "jastrebi", ki so navkljub že dogovorjenemu premirju želeli zaostriti spopad, in pomirjujočimi "golobi" je začasno razbil enotnost slovenskega vodstva. Član Predsedstva RS [[Ciril Zlobec]] je ravnanje republiškega sekretarja za obrambo Janeza Janše in republiškega sekretarja za notranje zadeve Igorja Bavčarja označil za državni udar. Očital jima je, da vojno vodila za hrbtom Predsedstva RS.<ref name=":4" />{{Rp|page=300}} Bavčar in Janša sta bila namreč na čelu koordinacijskega telesa za delovanje v izrednih razmerah, ustanovljenega 18. 3. 1991 in popolnjenega z operativci z Republiškega sekretariata za notranje zadeve in Republiškega štaba TO,<ref name=":4" />{{Rp|page=268}} tj. bila sta na čelu telesa, ki je usklajevalo operacije oboroženih formacij RS. "Republiška koordinacija" je skušala tudi z uporabo psihološko-propagandnih prijemov zastraševanja, kot so bile izmišljene teroristične akcije JLA in zaigran spopad z JLA v bližini poslopij republiških oblasti v Ljubljani, vplivati na politične odločevalce in pri slednjih izposlovati odobritev vojnih ukrepov, ki bi prispevali k zaostritvi spopada.<ref name=":15">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/z-napadom-diverzantov-jla-so-skrili-strelski-pohod-teritorialca/340652|title=Z "napadom diverzantov JLA" so skrili strelski pohod teritorialca|date=1. 6. 2014|accessdate=8. 4. 2026|publisher=MMC RTV SLO|last=Brankovič|first=Jure}}</ref> "Koordinacija" se zaradi svoje gorečnosti ni razhajala le z "golobi" v političnem vodstvu, pač pa tudi z nekaterimi poveljniki TO. Čeprav večina v Sloveniji nameščenih enot JLA ni sodelovala pri izvrševanju "carinskega" odloka zvezne vlade, so nekateri politični odločevalci in višje rangirani poveljniki TO že od samega začetka želeli razširiti in zaostriti konflikt z napadi na večje in močno oborožene enote JLA, ki so ostale v vojašnicah.<ref name=":4" />{{Rp|page=293}} Akterji, ki so JLA očitali krvoločnost, so sami hrepeneli po eskalaciji konflikta in forsirali napade na močno oborožene vojašnice z večjimi posadkami, praviloma umeščene v urbano okolje. S spopadi v urbanem okolju bi tvegali razdejanje mest in morijo civilistov. Prenapeteži v "koordinaciji" so ukazali napade v Ljubljani, kjer se je nahajalo 7 vojašnic JLA, in na Vrhniki, kjer je bila nameščena oklepna brigada JLA. Tako je poveljnik pokrajinskega štaba TO (PŠTO) Ljubljana [[Miha Butara]] prejel ustni ukaz v. d. načelnika [[:sl:Republiški_štab_Teritorialne_obrambe_Republike_Slovenije|Republiškega štaba TO]] [[:sl:Janez_Slapar|Janeza Slaparja]], naj enote TO napadejo vse vojašnice v ljubljanski pokrajini, tudi na Vrhniki, s ciljem, da se bo streljalo oziroma pokalo. Ker je Butara zavrnil z željo po "pokanju" podprt ukaz z argumentom, da imajo enote pod njegovim poveljstvom situacijo in vse vojašnice v pokrajini pod nadzorom, je Slapar pismen, šifriran ukaz preko sredstev zvez poslal mimo Butare vsem Butari prvo podrejenim enotam. A tudi poveljniki enot, ki so bile v blokadi vojašnic, so ukaz za napad zavrnili oziroma ga ignorirali. Za Slaparjem je napad na vse vojašnice zahteval tudi vodja "republiške koordinacije" Bavčar. Rezultat je bil enak – zaradi nesmiselnosti je ukaz ostal neizpolnjen. 29. 6. 1991 je Butaro na mestu poveljnika PŠTO Ljubljana zamenjal Janez Lesjak.{{efn|Poveljnik 5. pokrajinskega štaba TO Ljubljana podpolkovnik Miha Butara za nadrejene ni bil moteč le zato, ker je brzdal njihovo gorečnost in nespametne namere, pač pa tudi zato, ker je opozarjal na trgovino z orožjem oziroma na to, da so nekatere strukture oboroženih sil RS, ki so bile blizu "republiški koordinaciji", sredi spopada v Sloveniji že odprodajale orožje.^{Remškar:86,88}}} === Stopicanje k miru === ==== JLA diktira pogoje premirja ==== 2. 7. 1991 sta v Ljubljano prispela predsednik PSFRJ Mesić ter makedonski član PSFRJ [[:bs:Vasil_Tupurkovski|Vasil Tupurkovski]] in s slovensko stranjo začela pogajanja za novo premirje. Med pogajanji s slovenskim vodstvom sta bila na telefonski povezavi s predsednikom zvezne vlade Markovićem, ki je bil za premirje, in generalom Kadijevićem, ki je bil proti, saj ni verjel, da ga bo slovenska stran tokrat spoštovala: ''"Slovenija je hotela vojno, sedaj jo ima''." Vztrajal je, da mora Slovenija kapitulirati, Kučan pa na kolena.<ref name=":8">{{Navedi knjigo|title=The demise oy Yugoslavia: a political memoir|last=Mesić|first=Stipe|publisher=Central European University Press|year=2004|location=Budimpešta}}</ref>{{Rp|page=109}} Ogorčena slovenska stran je na koncu pristala na pogoje premirja, ki jih je brez soglasja članov Predsedstva SFRJ diktiral general Kadijević: vzpostavitev prvotnega stanja na zunanjih mejah SFRJ; popolna deblokada enot in ustanov JLA; vrnitev vseh sredstev in objektov JLA, zveznega sekretariata za notranje zadeve in carine; umik oboroženih slovenskih enot na svoje lokacije; takojšnja izpustitev vseh ujetnikov.<ref name=":4" />{{Rp|pages=302—303}} Predsednik Skupščine RS [[:sl:France_Bučar|France Bučar]] je generalov diktat pogojev premirja označil za pučističnega in protislovenskega.<ref name=":8" />{{Rp|page=111}}<ref name=":4" />{{Rp|page=302}} Prav pristanek slovenske strani na "proti-slovenski diktat" je (2. 7. 1991 ob 18. uri<ref name=":8" />{{Rp|page=112}}) ustavil napade "pučistične" JLA. "Diktat" je bil osnova 7. 7. 1991 sprejete brionske deklaracije, s katero se je spopad v Sloveniji tudi formalno končal. Slovenske zahteve: zamrznitev odločitve zvezne vlade o zavzetju mejnih prehodov, vrnitev enot JLA v vojašnice, prizemljenje letal JLA, popolna prekinitev vseh sovražnosti, sprostitev uporabe javnih cest in zračnega prostora.<ref name=":4" />{{Rp|page=303}} ==== Starši nabornikov za mir ==== 3. in 4. 7. 1991 sta bila relativno mirna dneva v Sloveniji, v Srbiji pa sta minila v znamenju burnih protestov sorodnikov srbskih nabornikov JLA, vpletenih v spopad v Sloveniji. Terjali so vrnitev svojih otrok/bratov domov, srbska opozicija pa umik JLA iz Slovenije in ustanovitev srbske vojske.{{listref|IV|p=60—64}} 3. julija je iz Beograda v Ljubljano prispel konvoj avtobusov s približno 500 starši. Tudi v drugih republikah so organizirane skupine staršev na vodstvo JLA naslavljale zahteve, naj njihove sinove čim prej umakne iz Slovenije oziroma jih ne vključuje v vojaške spopade. Pritiski staršev so imeli velik medijski odmev v Srbiji in so znatno vplivali na odločitev srbskega političnega vrha in poveljstva JLA za čimprejšnji umik enot iz Slovenije.{{listref|VII|p=305}} ==== Izmikanje dogovorjenemu in dogovarjanje v zaodrju ==== 4. 7. 1991 so se enote JLA, skladno z dogovorjenim premirjem, začele umikati v vojašnice v Sloveniji in na Hrvaškem. Vojašnice JLA v Sloveniji so znova priključili na telekomunikacijsko, energetsko in vodovodno oziroma komunalno infrastrukturo. Do 12. ure so bili vsi mejni prehodi pod nadzorom slovenskih oboroženih formacij. Sproščen je bil cestni promet.<ref name=":4" />{{Rp|page=306}} Istega dne je Predsedstvo SFRJ sprejelo sklepe, skladne s dogovorjenimi pogoji premirja, da se takoj izpustijo vsi ujetniki, da se do poldneva 5. julija JLA in zveznemu sekretariatu za notranje zadeve vrnejo objekti in oprema, da se sprostijo zračne komunikacije in da se do poldneva 7. julija v Sloveniji vzpostavi stanje pred razglasitvijo samostojnosti.<ref name=":3" />{{Rp|page=65}} Ker slovenska stran ni izpolnila nekaterih zavez premirja, dogovorjenega 2. 7. 1991, ali pa jih ni izpolnjevala ustrezno hitro, je vrh JLA ponovno začel groziti Sloveniji, steklo pa je tudi načrtovanje novih akcij JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=306—309}} Slovensko vodstvo, ki je pristanek na pogoje premirja, oblikovane po diktatu JLA, le hlinilo, je bilo tako stisnjeno med grožnje vrha JLA in pritiske iz tujine, naj izvrši sklepe PSFRJ. Repe: "''Imelo je informacije, da jugoslovanska diplomacija v tujini umirja situacijo in da mednarodne dejavnike prepričuje, da zvezna vlada in Predsedstvo SFRJ funkcionirata, da se JLA umika v vojašnice in internacionalizacija krize ni potrebna. Ob sprejetju pogoja, da se na mejah vzpostavi stanje pred 25. 6. 1991 in da se v zvezni proračun vplačujejo tudi carine, in ob 'potolaženi Evropi', za katero je bilo v Sloveniji (kot je rekel Kučan) očitno prelito premalo krvi, bi bila Slovenija po mnenju slovenskih oblasti spet tam, kjer je bila: v enotni Jugoslaviji, ki jo podpira zahodna diplomacija, in v neskončnih dogovarjanjih z zveznimi oblastmi, ki ne bi vodila nikamor''".<ref name=":4" />{{Rp|page=307}} Zaradi slovenskega izigravanja pogojev premirja, pa tudi zaradi notranjepolitične dinamike v Srbiji (svojci zahtevajo vrnitev nabornikov s služenja vojaškega roka v Sloveniji, srbska opozicija nabornike in rezerviste poziva k dezerterstvu in terja ustanovitev srbske vojske), sta srbski predsednik Milošević in član PSFRJ Jović 5. 7. 1991 od zveznega sekretarja za obrambo generala Kadijevića v zakulisnem pomenku zahtevala, da iz JLA odstrani vse Hrvate in Slovence in jo čim prej umakne iz Slovenije na nove meje Karlovec—Plitvice na zahodu, Baranja, Osijek, Vinkovci—Sava na vzhodu in Neretva na jugu in tako vzpostavi nadzor nad ozemlji s srbskim prebivalstvom. Kadijević je sprejel njune zahteve.<ref name=":6" />{{Rp|page=340}}<ref name=":3" />{{Rp|page=67}} === Ultimat Evropske skupnosti na Brionih === ==== Suspenz razglasitve samostojnosti ==== Slovenska politika izvršenih in enostranskih dejanj, ki je vodstvo RS ni tajilo in jo odkrito priznalo,<ref name=":4" />{{Rp|pages=75,355}} je izzvala reakcijo zvezne vlade in ES. Zvezna vlada je zaradi prisvajanja carin s strani slovenskih oblasti poskušal z intervencijo JLA vzpostaviti ponovni nadzor nad mednarodno mejo SFRJ v Sloveniji in svoj carinski režim, ES pa je RS postavila "ultimat", ki je na koncu botroval sprejetju ponižujoče deklaracije. Osnovo deklaracije je predstavljal Kadijevićev "diktat", ki ga je slovenski strani vsilil 2. 7. 1991, z nekaj manjšimi popravki, ki so jih dodali posredniki ES. Z deklaracijo, podpisano na Brionih 7. 7. 1991, se je v Sloveniji formalno končal oborožen spopad. S podpisom in ratifikacijo [https://sl.wikisource.org/wiki/Brionska_deklaracija brionske deklaracije] je RS, kot je ugotovila [[:en:Arbitration_Commission_of_the_Peace_Conference_on_Yugoslavia|arbitražna ("Badinterjeva") komisija]], "''suspendirala razglasitev samostojnosti''"<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} z dne 25. 6. 1991 in pristala na povrnitev stanja pred tem datumom.{{efn|Pravna mnenja in sklepi Badinterjeve komisije so bili za vse strani obvezujoči.^Repe:372}} Deklaracija ni le zamrznila procesa osamosvajanja, terjala je kar njegovo retrogradacijo, saj je narekovala, da v veljavo stopi sporazum med slovensko in zvezno vlado, podpisan 20. 6. 1991, da so carine zvezni prihodek, da slovenska milica in cariniki na mejah mednarodno priznane SFRJ v Sloveniji delujejo skladno z zveznimi predpis, da nadzor nad zračnim prostorom nad Slovenijo spet prevzamejo zvezni kontrolorji, da slovenska stran deblokira vojašnice JLA, izpusti ujetnike, vrne zaseženo orožje, opremo in objekte JLA ter de-aktivira TO.<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} (Po podpisu brionske deklaracije je zvezna vlada od oblasti RS terjala, naj v zvezni proračun takoj preusmeri carinske prihodke, zvezno obrambno ministrstvo pa, naj na služenje vojaškega roka v JLA napoti 4000 slovenskih nabornikov.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}}) Deklaracija je naložila JLA, da enote, ki jih je uporabila v "carinski" intervenciji, umakne v vojašnice. Umika JLA iz Slovenije deklaracija ni predvidela! ==== Slovenska kapitulacija ==== Če je vojna nadaljevanje politike z drugimi sredstvi (Clausewitz), potem v vojni zmaga stran, ki zaščiti svoje politične interese ali jih celo vsili sovražni strani. Spopad v Sloveniji se ni končal s slovensko zmago, saj slovenski strani ni uspelo uveljaviti svojega carinskega režima na mejah, izsiliti umika JLA iz Slovenije in izboriti nedogovorjene razdružitve z drugimi jugoslovanskimi republikami. Deklaracija je pomenila suspenz junijske razglasitve samostojnosti. Predsednik Predsedstva RS Kučan, ki je vodil slovensko pogajalsko ekipo, je že na pogajanjih 7. 7. 1991 na Brionih deklaracijo, ki jo je v podpis ponudila delegacija ES, označil za slovensko kapitulacijo. Ocenil je, da pomeni omejevanje pravice do samoodločbe, da od sprejete deklaracije o samostojnosti in neodvisnosti RS ne ostaja skoraj nič, ostajajo pa mrtvi in ranjeni ter milijardna škoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=352}} Brionska deklaracija je v slovenski tabor vnesla nejevoljo, začelo se je tudi medsebojno obtoževanje. Tudi za demosovca in poslanca [[:sl:Vitomir_Gros|Vitomirja Grosa]] je bila deklaracija enaka kapitulaciji: "''To so nam zakuhali komunisti. Za kapitulacijo je odgovoren Kučan. Vedno se je govorilo, kako dobro se znajo pogajati. Zdaj pa se je pokazalo, da še solate ne znajo prodajati''."<ref name=":4" />{{Rp|page=356}} Podpredsednik Demosove vlade [[:sl:Leo_Šešerko|Leo Šešerko]] je brionsko deklaracijo v avstrijskih medijih označil kot katastrofo,<ref name=":4" />{{Rp|page=355}} predsednik Skupščine RS Bučar, ki je sodeloval na pogajanjih na Brionih, pa pristanek slovenske strani na končno besedilo deklaracije kot posledico ultimata oziroma diktata ES.<ref name=":20">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Soočenje z Evropo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Lesjak|first=Miran|page=1|location=Ljubljana}}</ref> Van den Broek, član posredniške "trojke ES", je med pogajanji ostal neuklonljiv: če bo slovenska stran vztrajala pri enostranskih odločitvah in zavrnila deklaracijo, bo ES zaključila svojo posredniško misijo, Slovenija pa se bo s svojim najhujšim sovražnikom morala soočiti sama.<ref name=":4" />{{Rp|page=353}} Slovensko vodstvo je ocenilo, da je razdružitev in polna osamosvojitev RS (zunaj okvira Jugoslavije) v danih razmerah nemogoča; obudilo je idejo samostojnosti RS v okviru jugoslovanske konfederacije.<ref name=":24">{{Navedi splet|url=https://www.dlib.si/listalnik/URN_NBN_SI_DOC-R2A8YAG2/index.html|title=Skupščina Republike Slovenije sprejela brionsko deklaracijo|date=11. 7. 1991|accessdate=9. 4. 2026|publisher=Delo|last=Vukelić|first=Majda|page=1}}</ref> Za tiste, ki so opozorila Zahoda glede nesprejemljivosti slovenskih enostranskih potez, izrečena že pred razglasitvijo samostojnosti, vzeli resno, "ultimat", ki vsebuje preklic razglasitve samostojnosti, ni bil veliko presenečenje. ES je Sloveniji postavila "ultimat", ker je bila, opaža zgodovinar Repe, "''v očeh večine zahodnih držav, zlasti velikih sil, začetnik procesov, ki bi se lahko razširili na etnije ne le na Balkanskem polotoku, ampak tudi na ozemlju [[:en:Soviet_Union|Sovjetske zveze]]''".<ref name=":4" />{{Rp|page=358}} Hkrati bi lahko bila slovenska osamosvojitev zgled tudi separatističnim silam v državah Zahoda.<ref name=":4" />{{Rp|page=401}} Zahod je Sloveniji priznal vodilno vlogo pri demokratizaciji Jugoslavije, ker pa je bil slovenski separatizem dojet kot nevaren precedens, je bila politika Zahoda še vse poletje in jesen 1991 usmerjena v ohranjanje Jugoslavije.<ref name=":4" />{{Rp|page=358—359}} ==== Ratifikacija brionske deklaracije in izjava Skupščine RS ==== 10. 7. 1991 so poslanci v Skupščini RS deklaracijo ratificirali. Kljub nekaterim burnim reakcijam in pomislekom je bila na koncu potrjena s 189 glasovi ZA, 11 PROTI in 7 vzdržanimi.<ref name=":3" />{{Rp|page=73}} Repe: "''Slovensko vodstvo (vključno z obrambnim ministrom Janšo) je ocenjevalo, da bi ob zavrnitvi dogovora zelo verjetno prišlo do letalskih napadov in kopenskih spopadov večjih razsežnosti, ki jim Slovenija vojaško ne bi bila kos''".<ref name=":4" />{{Rp|page=354}} Ni jasno, kdaj so slovenski politični odločevalci in vojaški analitiki dojeli, da v primeru "polnega bojnega angažiranja" JLA slednje ne morejo poraziti. Če pred spopadom ni bilo resnih analiz vojaške moči in pripravljenosti JLA, ni jasno, zakaj je slovenska stran začela spopad. Zgodovinar Repe je menja, da je slovensko vodstvo pri vprašanju zasedbe zunanje meje SFRJ v Sloveniji in prilastitve carin problem močno podcenilo in se ni zavedalo njegovega mednarodnega konteksta oziroma reakcij na enostransko ravnanje slovenskih oblasti. V nepreudarna dejanja ga je gnala tudi nacionalistična neučakanost. Ker na enostranske poteze slovenske strani pred razglasitvijo samostojnosti RS zvezni organi niso reagirali represivno (izjema so pekrski dogodki) in slovenska politika nedogovorjenih ter zvijačnih potez ni bila sankcionirana, je vodstvo RS menilo, da se bodo enako srečno in brez posledic izšli tudi ukrepi, s katerimi je pospremilo razglasitev samostojnosti – prevzem nadzora nad zračnim prostorom nad Slovenijo, napotitev miličnikov in teritorialcev na zunanjo mejo SFRJ v Sloveniji, zasedba mejnih prehodov in zamenjava mejnih oznak. Na Hrvaško, kjer so na isti dan kot v Sloveniji razglasili samostojnost in neodvisnost, a niso odpravili zveznih carinskih pristojnosti na mednarodnih mejnih prehodih, se "carinski odlok" zvezne vlade, izvršen 26. 6. 1991, ni nanašal in je intervencija JLA na zunanji meji SFRJ na Hrvaškem junija 1991 izostala.<ref name=":3" />{{Rp|page=43}} Repe ocenjuje, da je bil za slovensko stran odgovor zvezne vlade in JLA na slovensko zasedbo meje in prilastitev carin šokantno presenečenje. Slovenska stran je poleg tega, opaža Repe, neutemeljeno verjela, da bo z zasedbo meje in razglasitvijo samostojnosti (tudi v očeh mednarodnih dejavnikov) izboljšala svoj pogajalski/politični položaj napram zveznim organom. Opisani politični avanturizem, amaterizem in podcenjevanja nasprotnika, ki so bili lastni slovenskim političnim in vojaškim odločevalcem, so predsednika Skupščine RS Bučarja, "''enega izmed očetov samostojne Slovenije''", samokritično napeljali k sklepu, da Slovenija v času osamosvajanja ni bila povsem dorasla nastali situaciji, a je na koncu vendarle udejanjila samostojnost, ker je imela več sreče kot pameti.<ref>{{Navedi splet|url=https://old.delo.si/kultura/knjiga/veno-taufer-se-nikdar-ni-bil-pohlep-po-moci-tako-anonimen.html|title=Veno Taufer: "Še nikdar ni bil pohlep po moči tako anonimen"|date=8. 6. 2016|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Delo|last=Bratož|first=Igor}}</ref> Skupaj z brionsko deklaracijo je bila sprejeta še posebna izjava, s katero je Skupščina RS priznala, da za nobeno jugoslovansko republiko ali zvezni organ pravica RS do samoodločbe ni bila sporna, sporen pa je bil način osamosvojitve RS (tj. enostranske poteze slovenskih oblasti).<ref name=":9" /><ref name=":22" /> <s>Izjava implicira, da izpogajana (oziroma z zveznimi zakoni urejena) osamosvojitev, državnost in ozemeljska celovitost RS nikoli niso bili ogroženi in da je bil oborožen spopad, ki ga je začela slovenska stran v imenu zaščite plebiscitne odločitve in obrambe "dežele", nepotreben.</s> === Žrtve === V spopadu v Sloveniji je bilo v vrstah JLA ubitih 12 (pod)častnikov in 31 vojaških obveznikov, med slednjimi je bil en ubit med poskusom dezerterstva. Ubiti sta bili tudi civilni osebi, zaposleni v JLA. Poleg njiju še 20 civilistov, med njimi 14 tujih državljanov. V z vojnim dogajanjem povezanih dogodkih je umrlo osem pripadnikov TO in šest slovenskih miličnikov. Natančneje. V bojih z JLA in zveznimi miličniki je bilo ubitih pet teritorialcev in trije slovenski miličniki. Dva teritorialca sta umrla v "nesreči". En slovenski miličnik je na tretji dan spopada umrl zaradi "telesnih naporov", drugi nekaj dni kasneje med "vračanjem na bojni položaj".<ref>{{Navedi revijo|last=Bukovec|first=Tomaž|date=10. julij 2011|title=Ena žrtev bi bila preveč|magazine=Nedeljski dnevnik|location=Ljubljana|publisher=Dnevnik}}</ref>{{Rp|page=12}} V strelskem obračunu v Ljubljani med dezerterskim teritorialcem in slovenskimi miličniki sta bila ubita dezerter in še en miličnik.<ref name=":15" /> Pripadnike TO so ogrožale tudi pogoste disciplinske kršitve in vojaška neizkušenost v lastnih vrstah, ki so se izrazile v pijančevanju in nesrečah. Republiški sekretar za obrambo Janša je na 57. seji Predsedstva RS 12. 7. 1991 (torej nekaj dni po koncu spopada v Sloveniji) poročal, "''da smo imeli več ranjenih od nesreč kot od bojev''".<ref name=":4" />{{Rp|page=314}} Relativno majhno število žrtev spopada v Sloveniji je posledica odmerjene reakcije JLA na napade oboroženih formacij RS,<ref name=":17" /> nacionalno mešane sestave JLA, ohranjanja komunikacije med nasprotujočima si stranema, defenzivnega ravnanja dela častnikov JLA in slovenskih poveljnikov – tistih v TO, ki so zavrnili po njihovem mnenju brezumne ukaze "republiške koordinacije" za napade, kot tudi nekaterih službujočih v JLA – ter relativno kratkega obdobja spopada.<ref name=":4" />{{Rp|page=317}} == Umik JLA iz Slovenije, osamosvojitev in razpad SFRJ == === Slovensko-srbski "posel" === Po mnenju ambasadorja ZDA Zimmermanna je slovenska stran poleti 1991 začela spopad, a slovenske oborožene sile bi imele malo možnosti za vojno prevlado, če bi JLA v Sloveniji izpeljala protinapad z glavnino svojih sil. Protinapad se ni zgodil zahvaljujoč dogovoru z Miloševićem glede umika JLA iz Slovenije. Za Miloševića je bil umik JLA realizacija cilja, po mnenju ambasadorja zastavljenega že leta 1989, ko je začel Slovence "potiskati" iz Jugoslavije. Slovencev ni prenašal zaradi njihove svobodomiselnosti, samosvojega ravnanja in kritike srbske politike na Kosovu. O možnosti umika JLA iz Slovenije sta se že pred spopadom v Sloveniji pogovarjala člana Predsedstva SFRJ (PSFRJ) Drnovšek in Jović. Na dan podpisa brionske deklaracije in v dneh, ki so sledili, sta nadaljevala tozadevne pogovore. Kmalu je Jović Drnovšku prenesel sporočilo, da (pro)srbski blok v PSFRJ podpira umik JLA iz Slovenije.<ref name=":7" />{{Rp|pages=267—268}}<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} ==== Glasovanje Predsedstva SFRJ o umiku JLA iz Slovenije ==== 18. 7. 1991 (11 dni po podpisu brionske deklaracije) je PSFRJ na zasedanju v Beogradu že glasovalo o umiku JLA iz Slovenije. Večina članov PSFRJ je umik podprla, član PSFRJ iz [[:en:Bosnia_and_Herzegovina|BiH]] [[Bogić Bogićević]] se je vzdržal, proti je glasoval le hrvaški član Mesić. Proti se je izrekel tudi predsednik zvezne vlade Marković, ki sicer ni imel pravice glasovanja v PSFRJ, obrambni minister njegove vlade Kadijević pa je bil na presenečenje mnogih za umik.<ref name=":3" />{{Rp|page=70}} Čeprav sta RS in RH imeli v mnogočem podobne interese in poglede glede razrešitve "jugoslovanskega vprašanja" ter sta pogosto delovali kot zavezniški republiki, so politični odločevalci na Hrvaškem nasprotovali takojšnjemu umiku JLA iz Slovenije. Zavedali so se, da je umik Miloševićev domislek oziroma projekt,<ref name=":8" />{{Rp|page=181}}<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} da pomeni poskus politične in vojaške osamitve RH in da bo verjetno končna posledica umika povečana koncentracija vojaštva in vojaške tehnike JLA na območjih s srbsko manjšino na Hrvaškem. Razumeli so, da se Milošević pripravlja na vojno (za ozemlja in nove meje) na Hrvaškem in v BiH.<ref name=":3" />{{Rp|page=79}} ==== Presenečena "Evropa" ==== Tudi posredniška "trojka ES" ni skrivala presenečenja, umik JLA iz Slovenije je bil po mnenju nekaterih "Evropejcev" v nasprotju z brionsko deklaracijo oziroma odmik od nje.<ref name=":3" />{{Rp|page=75}} Tako, kot je Markoviću dajalo prazne obljube glede carinskih vplačil pred konfliktom in med njim kršilo dogovorjena premirja z JLA, tako je slovensko republiško vodstvo tudi deklaracijo na Brionih, ki jo je vsilila ES, podpisalo brez želje in iskrene namere, da izpolni njene določbe. Čim je slovenska stran dobila priložnost za dogovor z vodstvom Srbije glede umika JLA, je postalo jasno, da bo večina določb brionske deklaracije ostala neizpolnjena. Kako so bili izigrani "Evropejci" in deklaracija, je kasneje povzel predsednik Skupščine RS Bučar: "''Pa smo lepo šli'' [na Brione]'', nekako s priklonjeno glavo, vse smo jih'' [posrednike ES] ''ubogali, naredili smo pa po svoje in to se nam je obrestovalo''."<ref name=":18" />{{Rp|page=115}} Izglasovanje sklepa o umiku JLA iz Slovenije je pripomoglo k postopni spremembi stališča Zahoda glede osamosvojitve RS. Vsaj nekaterim političnim odločevalcem na Zahodu je postalo jasno, da sta Slovenija in Srbija nepreklicno odpisali "drugo Jugoslavijo" v katerikoli politično-organizacijski obliki.<ref name=":3" />{{Rp|page=76}} ==== Umik JLA – pogoj samostojnosti RS ==== Ključni del slovensko-srbskega "posla" poleti 1991 je bil umik JLA iz Slovenije, ki ga brionska deklaracija ni predvidela. RS je šele z umikom JLA zares dobila proste roke, da zaokroži svoj proces konstituiranja v samostojno in neodvisno državo.<ref name=":3" />{{Rp|page=80}} Slovensko vodstvo je lahko navkljub kapitulaciji na Brionih v relativno kratkem času izpeljalo osamosvojitev, saj je s pomočjo srbskega vodstva (glede hitrega umika JLA) nekaznovano zaobšlo določbe, navedene v brionski deklaraciji. RS je 25. 6. 1991 sicer razglasila (ne-izpogajano) neodvisnost, a je 7. 7. 1991 z brionsko deklaracijo razglasitev suspendirala za vsaj tri mesece. Šele 8. 10. 1991, ko je lahko umaknila suspenz razglasitve samostojnosti, je, ugotavlja Badinterjeva komisija, dokončno pretrgala vse vezi z organi SFRJ in po mednarodnem pravu postala samostojna država.<ref name=":11" />{{Rp|page=1588}} (Zato je [[:en:Robert_Badinter|Badinterjeva]] komisija Republiki Sloveniji priznala pravico do sukcesije od 8. 10. 1991 dalje.<ref name=":11" />{{Rp|page=1589}}) Ker je bila poleti 1991 RS še vedno del SFRJ, je bila smiselna tudi Drnovškova prisotnost in glasovanje na sejah PSFRJ; tudi na tisti, na kateri je bil izglasovan umik JLA iz Slovenije. Odlok o umiku formalno ni prejudiciral ne ozemeljske celovitosti ne prihodnje ureditve Jugoslavije, slovenskim pripadnikom stalne sestave JLA pa je dopustil možnost, da se v treh mesecih odločijo, ali bodo nadaljevali svoje službovanje v JLA. 26. 10. 1991 so ozemlje Slovenije zapustili zadnji vojaki JLA.<ref name=":4" />{{Rp|pages=315—317}} Z razglasitvijo samostojnosti RS in RH ter z umikom iz Slovenije je dobila pospešek etnična preobrazba JLA. V kadrovskem smislu se je postopno preobrazila v srbsko-črnogorsko vojsko, jugoslovanska je bila le še po imenu. Formalno je bila ukinjena 20. 5. 1992. === JLA na ozemlju Republike Slovenije ni bila tuja agresorska vojska === JLA poleti 1991 na ozemlju RS ni bila tuja agresorska vojska, pač pa legalna vojaška formacija vse do razdružitve RS z drugimi jugoslovanskimi republikami oktobra 1991. To izhaja iz brionske deklaracije, ki jo je 10. 7. 1991 ratificirala Skupščina RS, iz mnenja Badinterjeve komisije<ref name=":11" />{{Rp|pages=1587—1589}} in odločb slovenskih sodišč. Višje sodišče v Celju je marca 1996 izdalo odločbo, s katero je kot neutemeljeno zavrnilo kazensko ovadbo iz leta 1993 zoper generala nekdanje JLA Konrada Kolška. Kolšek, ki je bil poleti 1991 poveljnik 5. vojaškega območja, je bil obtožen, da je kot Slovenec zagrešil zločin s služenjem v sovražni tuji vojski in ravnanjem proti slovenski ustavni odločbi o osamosvojitvi. Sodišče je zadevo Kolšek vseeno umestilo v pravni okvir nekdanje Jugoslavije, saj je slednja v času krajšega oboroženega spopada v Sloveniji še obstajala kot pravni subjekt in mednarodno priznana država. Sodišče je ugotovilo, da JLA v času, ko je bil njen pripadnik Kolšek, ni bila sovražna tuja vojska in da je o tuji vojski mogoče govoriti šele po tem, ko je potekel trimesečni rok, v katerem so se morali slovenski pripadniki stalne sestave JLA odločiti, ali bodo ostali v JLA.<ref>{{Navedi splet|url=https://web.archive.org/web/20160303234102/http://www.hri.org/news/balkans/serb/1996/96-05-20.serb.html#11|title=Yugoslav people’s army did not make aggression on Slovenia|date=19. 5. 1996|accessdate=8. 4. 2026|publisher=Politika}}</ref><ref>{{Navedi knjigo|title=Tožilska in sodna praksa v Republiki Sloveniji glede kršitev mednarodnega prava oboroženih spopadov leta 1991|last=Prešeren|first=Marko|publisher=Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede|year=2009|location=Ljubljana}}</ref>{{Rp|pages=55—56}} == Opombe == {{seznam opomb}} == Sklici == {{sklici}} __VSILIKAZALOVSEBINE____KAZALO__ ckwon3snnxetqrnm4ltpju315egcqvh 0 588175 6679926 6491765 2026-05-23T16:20:10Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6679926 wikitext text/x-wiki [[File:Custom House Shanghai.jpg|thumb|Carinarnica leta 1994]] [[Image:ShanghaiBundCustomsHouse.jpg|thumb|200px|Pogled na carinarnico z reke Huangpu]] '''Šanghajska carinarnica''' ({{Lang-zh|t=江海關大樓|s=江海关大楼|hp=Jiāng hǎiguān dàlóu}}) je osemnadstropna stavba na nabrežju [[Bund, Šanghaj|Bund]] v [[Šanghaj]]u. Zgrajena je bila leta 1927 in še danes služi kot carinarnica. Skupaj s sosednjo [[Stavba HSBC, Bund|stavbo HSBC]] velja za enega od simbolov nabrežja Bund in Šanghaja. == Zgodovina == [[File:Entrance of the Custom House.JPG|thumb|left|Vhod v carinarnico]] [[File:Lobby ceiling of the Custom House.JPG|thumb|left|Strop avle carinarnice]] Šanghajska carinarnica je bila prvič ustanovljena konec 17. stoletja, ko je cesar [[Kangši]] iz [[dinastija Čing|dinastije Čing]] po osvojitvi [[Tajvan]]a odpravil prepoved pomorske trgovine. Da bi olajšala trgovanje vzdolž vzhodne obale Kitajske, je vlada Čing ustanovila carinarnice v štirih obalnih provincah: Džjangnan (danes razdeljena na Džjangsu in Anhui), Džedžjang, Fudžjan in Guangdong. Ime ''Cararnica Džjangnan'' je bilo skrajšano na ''Cararnica Džjang'' ali ''Džjang Haiguan'' (江海關) v kitajščini. Glavna carinarnica, ki je bila prvotno v Lianjungangu, je bila kasneje postavljena tik pred vzhodnimi vrati obzidanega mesta Šanghaj (takrat del province Džjangnan) ob reki Huangpu. Z razvojem čezmorske trgovine v Šanghaju je lokacija carinarnice postala vse bolj neprimerna, saj so tuji trgovci raje pristajali s svojimi ladjami dlje na morju, blizu današnjega Bunda. Guverner Šanghaja je nato na južnem koncu Bunda postavil kontrolno točko. Na nadaljnje vztrajanje britanskega konzula, da se carinarnica preseli znotraj britanske koncesije, je bila na sedanjem mestu zgrajena nova carinarnica. Ta nova hiša je znana kot Nova carinarnica, Severna carinarnica ali 'Tuja carinarnica', medtem ko je bila stara carinarnica znana kot 'Velika carinarnica'. Leta 1853 je uporniško Društvo malih mečev požgalo Veliko carinarnico. Leta 1860 je vojska revolucije Taiping požgala obnovljeno Veliko carinarnico. Odločeno je bilo, da Velika carinarnica ne bo obnovljena, temveč bo sedanja stavba postala novi sedež. Med temi upori so britanske oblasti v mestu razglasile koncesijo za nevtralno. Nato so s silo izgnale uradnike dinastije Čing iz Severne carinarnice, ker niso mogli pobirati carine na nevtralnem ozemlju. Po uporu so bile oblasti dinastije Čing v Šanghaju prisiljene ustanoviti lastno carinsko upravo, najprej na dveh topovnjačah, parkiranih čez reko v [[Pudong]]u, nato pa na severnem bregu reke Sudžov. Vendar pa so tuje trgovske ladje ignorirale te neučinkovite carinske postaje. Leta 1854 so Britanci s koncesijo pridobili carinska pooblastila. Velika Britanija, Francija in Združene države so nominirale po eno osebo za ustanovitev ''Odbora za davek tujcev'', ki je deloval iz carinarnice. Nato se je vlada dinastije Čing strinjala, da imenuje Britanca za generalnega inšpektorja novo ustanovljene kitajske pomorske carinske službe. Leta 1857 je šanghajska vlada porabila 6800 taelov srebra za obnovo severne carinarnice. Leta 1863 je bil za generalnega inšpektorja imenovan sir Robert Hart, ki ga je opravljal do leta 1911. Hartov kip, ki je prvotno stal na križišču ceste Džjujiang in obale Bund, je bil leta 1927 premaknjen pred carinarnico. Med japonsko okupacijo Šanghaja je bil kip septembra 1943 odstranjen.<ref>{{Cite web|url=https://robertbickers.net/2014/10/13/lost-monuments-and-memorials-of-the-shanghai-bund-2-statue-of-sir-robert-hart-1914/|title=Lost monuments and memorials of the Shanghai Bund 2: Statue of Sir Robert Hart, 1914|date=13 October 2014}}</ref> [[File:The Hong Kong and Shanghai Bank, built in 1923 and The Customs House built in 1927.jpg|thumb|Hongkonška in šangajska banka, zgrajena leta 1923 poleg nove carinarnice, zgrajene leta 1927]] Nova carinarnica, obnovljena leta 1857, je bila v tradicionalnem kitajskem slogu Jamen. Pročelje je imelo monumentalni lok ali ''pailou'' (牌樓) in dva droga za zastave. Do leta 1859 je stavba zastarela. Guverner Šanghaja je nato zaprosil za sredstva za njeno obnovo. Robert Hart se je odločil za gotsko zasnovo s petnadstropnim pravokotnim stolpom z uro v središču in dvema trinadstropnima kriloma ob njem, ki obdajata štirikotnik. Zgrajena je bila leta 1891.<ref name="archive_shine_cn">{{Cite web|url = https://archive.shine.cn/feature/No-13-Customs-House-bell-still-tolls/shdaily.shtml|title = No. 13 - Customs House bell still tolls|date = 24 October 2012|accessdate = 2025-08-10|archive-date = 2025-03-22|archive-url = https://web.archive.org/web/20250322205815/https://archive.shine.cn/feature/No-13-Customs-House-bell-still-tolls/shdaily.shtml|url-status = dead}}</ref> Ta stavba je bila leta 1925 ponovno porušena, da bi naredili prostor za sedanjo strukturo, ki sta jo zasnovala arhitekta Palmer in Turner. Nova stavba je bila dokončana 19. decembra 1927 in je stala 4,3 milijona taelov srebra, kar je dvakrat več od proračuna. V času gradnje je bila najvišja stavba na Bundu. Stavba je še danes carinarnica. Nekaj sob se uporablja kot bivališče, odkar so se družine vselile po letu 1949. Te se nahajajo na zadnji strani stavbe.<ref name="usa_chinadaily_com_cn">{{Cite web | url=http://usa.chinadaily.com.cn/epaper/2015-05/29/content_20855195.htm | title=The old timekeeper | date=2015-05-29 | website=usa.chinadaily.com.cn | access-date=2024-08-13}}</ref> == Opis == Sedanja carinarnica zavzema površino 5722 kvadratnih metrov in 32.680 kvadratnih metrov površine v nadstropjih. Stavba je sestavljena iz dveh delov: vzhodni del je visok osem nadstropij in je obrnjen proti reki Huangpu. Na vrhu je stolp z uro, ki je visok enajst nadstropij oziroma 90 metrov. Zahodni del je visok pet nadstropij in je obrnjen proti cesti Sečuan. Uporabljeno je bilo armiranobetonsko jedro, zunanjost pa sledi neoklasicističnemu slogu v grškem neoklasicizmu. Vzhodni del je v celoti obložen z [[granit]]om, prav tako prvi dve nadstropji zahodnega dela, zgornja tri nadstropja pa so obložena z rjavo opeko. Glavni vhod ima štiri [[dorski slog|dorske]] stebre. Nad prvim in drugim nadstropjem so napušči, večji pa nad šestim nadstropjem. Veliki kamniti stebri prodirajo od tretjega do šestega nadstropja. Znotraj glavnega vhoda je glavna dvorana, v kateri so marmorni stebri okrašeni z zlatimi lističi. V središču je osmerokotna [[kupola]] z [[mozaik]]i na osmih straneh. Najbolj opazna značilnost Carinarnice je urni stolp in ura. Urni stolp ponuja razgled na celoten Bund in središče mesta Šanghaj. Ima štiri številčnice, vsaka sestavljena iz več kot 100 kosov stekla, velikosti med 0,3 in 1 metrom. Premer vsake številčnice je 5,3 metra, z 72 avtomatskimi svetilkami.<ref>{{cite web |url=http://www.smithofderby.com/public/case-studies/customs-house/ |title=''Customs House Shanghai'' Smith of Derby group marketing materials 2011 |publisher=Smithofderby.com |date=2011-05-19 |accessdate=2012-01-26 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120106161353/http://www.smithofderby.com/public/case-studies/customs-house/ |archive-date=2012-01-06 |url-status=dead }}</ref> Mehanizmi ure in zvona so zgrajeni po zasnovi [[Big Ben]]a v [[Westminstrska palača|Westminstrski palači]]. Pet zvonov (največji 6 ton) je ulilo podjetje John Taylor Bellfounders, urni mehanizem pa je izdelalo podjetje JB Joyce & Co v Angliji, preden so jih leta 1927 poslali v Šanghaj.<ref>{{Cite journal|url=https://www.jstor.org/stable/44614172|jstor = 44614172|title = A Big Ben with Chinese characteristics: The Customs House as urban icon in Old and New Shanghai|last1 = Wasserstrom|first1 = Jeffrey N.|journal = Urban History|year = 2006|volume = 33|issue = 1|pages = 65–84|doi = 10.1017/S096392680600352X|s2cid = 144819058|url-access = subscription}}</ref> Ostaja največja mehanska ura v Aziji. Med [[kulturna revolucija|kulturno revolucijo]] so uro spremenili v ''Vzhod je rdeč''. Tradicionalna melodija (Westminster Quarters) je bila obnovljena oktobra 1986, ko je kraljica [[Elizabeta II. Britanska]] obiskala Šanghaj. Leta 1997 pa je mestna podružnica komunistične partije na predvečer prenosa suverenosti nad [[Hongkong]]om ukazala, naj se glasba ustavi, tako da je ostala le ura. Leta 2003 je bila melodija ponovno spremenjena v ''Vzhod je rdeč''.<ref>{{Cite web|url=https://www.lonelyplanet.com/china/shanghai/attractions/custom-house/a/poi-sig/1085426/356068|title=Custom House &#124; Shanghai, China Attractions}}</ref> Mehanizmi ure te melodije dejansko ne morejo predvajati: predvajana glasba je pravzaprav posnetek, ki se predvaja prek zvočnikov, vendar so jo prej predvajali zvonovi. Od oktobra 2018 zvonovi ne predvajajo več tonov.<ref>[http://chuansong.me/n/1755190751727 外滩最高点的钟楼里，悠扬钟声中到底隐藏多少秘密] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170425204934/http://chuansong.me/n/1755190751727 |date=2017-04-25 }}. 2017-04-05. 廖信忠.</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Customs House, Shanghai}} * [https://web.archive.org/web/20080920104311/http://shanghai.customs.gov.cn/Default.aspx?tabid=8813 Shanghai Customs - Official Website] * [https://web.archive.org/web/20090304004031/http://users.bigpond.net.au/lsc/ionad/Shanghai/Shanghai4.html Buildings of the Bund] * [http://skyscraperpage.com/cities/?buildingID=13085 Skyscraper Page - Custom House] * [http://paulleestudio.com/shanghai High resolution photographs of historical buildings in Shanghai taken in July 1994] * [https://web.archive.org/web/20111108200340/http://www.simonfieldhouse.com/shanghai.htm Historic Architecture of "The Bund - Shanghai" - Simon Fieldhouse] {{coord|31|14|20|N|121|29|0|E|type:landmark_region:CN-31|display=title}} [[Kategorija:Zgradbe in objekti v Šanghaju]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 1927]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1927]] a69gxkuw8ax916l2wayyznifcsjzenk 0 590801 6679856 6674525 2026-05-23T14:36:07Z MaksiKavsek 244409 6679856 wikitext text/x-wiki '''[[Seznam]] [[Slovenci|slovenskih]] [[Rodoslovje|rodoslovcev]]''' vsebuje rodoslovcev (vključuje tudi nekatere zgodovinarje). {{CompactTOC2}} == A == * == B == *[[Nada Brezovar]] == C == * == Č == * [[Franc Čeh]] == D == * [[Jože Dežman]] * Leon Drame == E == *[[Rajko Eržen]] == F == * [[Robert Fonda]] == G == * [[Rok Gašperšič]] * [[Boris Golec]] * [[Tine Golež]] * [[Ema Goričan]] * [[Matjaž Grahornik]] * [[Stane Granda]] * [[Igor Grdina]] == H == * [[Peter Hawlina]] * [[Matej Hohkraut]] == I == * == J == * Franc Jamšek * [[Marcel Javornik]] * [[Andrej Juvan]] * [[Stanislav Južnič]] == K == * [[Vlasta Knapič]] * Anton Kos * [[Jožek Košir]] * [[Marko Kragelj]] * [[Tone Krampač]] == L == * [[Rajmund Lampreht]] * [[Franci Lazarini]] == M == * [[Marjan Mali]] * [[Tino Mamić]] * [[Mojca Strmšek Mamić]] * [[Franc Merše]] * [[Peter Mikša]] == N == * == O == * [[Uroš Ocepek]] == P == * [[Srečko Pavličič]] * [[Anton Pavlovčič]] * [[Martin Prašnički]] * [[Miha Preinfalk]] * [[Tina Petek Steinbücher]] == R == * [[Karel Ravnikar]] * [[Andrej Reberc]] * [[Franc Retko]] * [[Peter Rojc]] * [[Mitja Rosina]] * [[Franci Rihtaršič]] == S == * [[Lidija Sambunjak]] * [[Jasmina Stanojević]] * [[Mojca Strmšek Mamić]] == Š == * [[Dragan Šanda]] * Franc Škarja * [[Jurij Šilc]] == T == * [[Vesna Tomc Lamut]] * [[Janez Toplišek]] * [[Matija Tuma]] == U == * == V == * [[Verena Valenčič]] == W == * == Z == * [[Uporabnik:IgorvonLenart|Igor Zemljič]] * [[Gregor Zupančič]] == Ž == * [[Stane Žele]] == Glej tudi == [[Kategorija:Seznami Slovencev|Rodoslovci]] [[Kategorija:Rodoslovje]] 9faxg3pg5zm55nr4wmc0c9ofywywzb0 0 595394 6679897 6679389 2026-05-23T15:46:33Z Sporti 5955 /* Etape */ dp 6679897 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="12"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="7"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 14 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 5mepx1qyh6neexwmyz65f7s6g8f0pr4 6679898 6679897 2026-05-23T15:47:09Z Sporti 5955 /* Razvrstitev po klasifikacijah */ dp 6679898 wikitext text/x-wiki {{trenutni športni dogodek | slika=Cycling current event.svg| dogodek=prihodnja kolesarska dirka}} {{Infobox cycling race report | name = Dirka po Italiji 2026 | series = [[UCI World Tour 2026]] | race_no = 22 | season_no = 36 | image = | image_caption = | image_alt = | image_size = 350px | date = 8. maj–31. maj | stages = 21 | distance = 3459,2 | unit = km | time = | first = | first_nat = | first_team = | first_color = pink | second = | second_nat = | second_team = | third = | third_nat = | third_team = | points = | points_nat = | points_team = | points_color = violet | mountains = | mountains_nat = | mountains_team = | mountains_color = blue | youth = | youth_nat = | youth_team = | youth_color = white | sprints = | sprints_nat = | sprints_team = | combativity = | combativity_nat = | combativity_team = | team = | previous = [[Dirka po Italiji 2025|2025]] | next = [[Dirka po Italiji 2027|2027]] }} '''Dirka po Italiji 2026''' ({{jezik-it|Giro d'Italia 2026}}) je 109. izvedba [[Dirka po Italiji|dirke po Italiji]], [[Grand Tour (kolesarstvo)|tritedenske]] moške [[cestno kolesarstvo|cestne kolesarske]] [[etapna dirka|etapne dirke]]. Začela se je [[8. maj]]a v [[Nesebar]]ju v [[Bolgarija|Bolgariji]], končala se bo [[31. maj]]a v [[Rim]]u.<ref name="CN-route">{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route features 40km time trial, return of the Passo Giau and 49,150 metres of climbing|url=https://www.cyclingnews.com/pro-cycling/races/giro-d-italia-2026-route-features-40km-time-trial-return-of-the-passo-giau-and-49-150-metres-of-climbing/|first=Stephen|last=Farrand|website=cyclingnews.com|access-date=22 December 2025|language=en|date=1 December 2025}}</ref><ref>{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/sport/kolesarstvo/dirka-po-italiji/od-bolgarije-do-rima-glavni-izzivi-blockhaus-40-km-kronometer-dolomiti-in-piancavallo/765844 |title=Od Bolgarije do Rima: glavni izzivi Blockhaus, 40-km kronometer, Dolomiti in Piancavallo |accessdate=2025-12-22 |date=2025-12-01 |work=[[MMC-RTV SLO]] }}</ref> == Ekipe == '''UCI WorldTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|APT|2026}} * {{UCI team code|DCT|2026}} * {{UCI team code|EFE|2026}} * {{UCI team code|GFC|2026}} * {{UCI team code|LTK men|2026}} * {{UCI team code|LOI|2026}} * {{UCI team code|MOV men|2026}} * {{UCI team code|IGD|2026b}} * {{UCI team code|NSN|2026}} * {{UCI team code|RBH|2026}} * {{UCI team code|SOQ|2026}} * {{UCI team code|TBV|2026}} * {{UCI team code|JAY men|2026}} * {{UCI team code|TPP men|2026}} * {{UCI team code|TVL men|2026}} * {{UCI team code|UAD men|2026}} * {{UCI team code|UXM men|2026}} * {{UCI team code|XAT|2026}} {{div col end}} '''UCI ProTeams''' {{div col|colwidth=20em|style=margin-right:20%;}} * {{UCI team code|BCS|2026}} * {{UCI team code|PQT|2026}} * {{UCI team code|PTV|2026}} * {{UCI team code|TUD|2026}} * {{UCI team code|URR|2026}} {{div col end}} == Etape == {| class="wikitable sortable" |+Karakteristike etap<ref name="CN-route"/><ref>{{cite web|title=Giro d'Italia 2026 route and stages|url=https://www.giroditalia.it/en/the-route/|website=Giro d'Italia 2026|access-date=22 December 2025|language=en}}</ref> ! scope="col" |Etapa ! scope="col" |Datum ! scope="col" |Štart/Cilj ! scope="col" |Razdalja ! colspan="2" scope="col" |Tip ! scope="col" |Zmagovalec |- ! scope="row" | 1 | style="text-align:right" | 8. maj | [[Nesebar]] (Bolgarija) — [[Burgas]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 156 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! scope="row" | 2 | style="text-align:right" | 9. maj | [[Burgas]] (Bolgarija) — [[Veliko Trnovo]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 220 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Guillermo Thomas Silva]]|URU}} |- ! scope="row" | 3 | style="text-align:right" | 10. maj | [[Plovdiv]] (Bolgarija) — [[Sofija]] (Bolgarija) | style="text-align:center;" | 174 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{flagathlete|[[Paul Magnier]]|FRA}} |- ! | style="text-align:right" | 11. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 4 | style="text-align:right" | 12. maj | [[Catanzaro]] — [[Cosenza]] | style="text-align:center;" | 144 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 5 | style="text-align:right" | 13. maj | [[Praia a Mare]] — [[Potenza]] | style="text-align:center;" | 204 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Igor Arrieta]]|ESP}} |- ! scope="row" | 6 | style="text-align:right" | 14. maj | [[Paestum]] — [[Neapelj]] | style="text-align:center;" | 161 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Davide Ballerini]]|ITA}} |- ! scope="row" | 7 | style="text-align:right" | 15. maj | [[Formia]] — [[Maiella|Blockhaus]] | style="text-align:center;" | 246 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 8 | style="text-align:right" | 16. maj | [[Chieti]] — [[Fermo]] | style="text-align:center;" | 159 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 9 | style="text-align:right" | 17. maj | [[Cervia]] — [[Corno alle Scale]] | style="text-align:center;" | 184 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! | style="text-align:right" | 18. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 10 | style="text-align:right" | 19. maj | [[Viareggio]] — [[Massa, Toskana|Massa]] | style="text-align:center;" | 40.2 km | [[File:Time Trial.svg|20px|link=]] | [[Kronometer (kolesarstvo)|posamični kronometer]] | {{Flagathlete|[[Filippo Ganna]]|ITA}} |- ! scope="row" | 11 | style="text-align:right" | 20. maj | [[Porcari]] — [[Chiavari]] | style="text-align:center;" | 178 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Jhonatan Narváez]]|ECU}} |- ! scope="row" | 12 | style="text-align:right" | 21. maj | [[Imperia]] — [[Novi Ligure]] | style="text-align:center;" | 177 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | {{Flagathlete|[[Alec Segaert]]|BEL}} |- ! scope="row" | 13 | style="text-align:right" | 22. maj | [[Alessandria, Italija|Alessandria]] — [[Verbania]] | style="text-align:center;" | 186 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | {{Flagathlete|[[Alberto Bettiol]]|ITA}} |- ! scope="row" | 14 | style="text-align:right" | 23. maj | [[Aosta]] — [[Pila, dolina Aoste|Pila]] | style="text-align:center;" | 133 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | {{Flagathlete|[[Jonas Vingegaard]]|DEN}} |- ! scope="row" | 15 | style="text-align:right" | 24. maj | [[Voghera]] — [[Milano]] | style="text-align:center;" | 136 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! | style="text-align:right" | 25. maj | colspan="5" style="text-align:center;" |dan počitka |- ! scope="row" | 16 | style="text-align:right" | 26. maj | [[Bellinzona]] (Švica) — [[Carì]] (Švica) | style="text-align:center;" | 113 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 17 | style="text-align:right" | 27. maj | [[Cassano d'Adda]] — [[Andalo]] | style="text-align:center;" | 200 km | [[File:Hillystage.svg|20px|alt=|link=]] | hribovita etapa | |- ! scope="row" | 18 | style="text-align:right" | 28. maj | [[Fai della Paganella]] — [[Pieve di Soligo]] | style="text-align:center;" | 167 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! scope="row" | 19 | style="text-align:right" | 29. maj | [[Feltre]] — [[Alleghe]] | style="text-align:center;" | 151 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 20 | style="text-align:right" | 30. maj | [[Humin]] — [[Piancavallo]] | style="text-align:center;" | 199 km | [[File:Mountainstage.svg|20px|alt=|link=]] | gorska etapa | |- ! scope="row" | 21 | style="text-align:right" | 31. maj | [[Rim]] — [[Rim]] | style="text-align:center;" | 131 km | [[File:Plainstage.svg|20px|alt=|link=]] | ravninska etapa | |- ! colspan="3" style="text-align:center" | Skupaj | colspan="4" style="text-align:center" | 3459,2 km |} == Razvrstitev po klasifikacijah == {| class="wikitable" style="text-align: center; font-size:smaller;" |+Vodilni po klasifikacijah in etapah ! scope="col" style="width:1%;" |Etapa ! scope="col" style="width:14%;" |Zmagovalec ! scope="col" style="width:10%;" | [[Rožnata majica]]<br />{{cjersey|pink|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Vijolična majica<br />{{cjersey|purple|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Modra majica<br />{{cjersey|blue|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Bela majica<br />{{cjersey|white|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Ekipno ! scope="col" style="width:10%;" | Vmesni šprinti ! scope="col" style="width:10%;" | Red Bull KM ! scope="col" style="width:10%;" | Borbenost<br />{{cjersey|red number|size=25px}} ! scope="col" style="width:10%;" | Begi |- ! 1 | [[Paul Magnier]] | style="background:pink;" | [[Paul Magnier]] | style="background:violet;" rowspan="13"| [[Paul Magnier]] | style="background:lightblue;" rowspan="6"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:white;" | [[Paul Magnier]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|SOQ|2026}} | style="background:azure;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:skyblue;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Manuele Tarozzi]] | style="background:navajowhite;" | [[Manuele Tarozzi]] |- ! 2 | [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:pink;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:white;" rowspan="2"| [[Guillermo Thomas Silva]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="3"| [[Diego Pablo Sevilla]] | style="background:skyblue;" | [[Egan Bernal]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:navajowhite;" rowspan="12"| [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 3 | [[Paul Magnier]] | style="background:skyblue;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Diego Pablo Sevilla]] |- ! 4 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:pink;" | [[Giulio Ciccone]] | style="background:white;" | [[Jan Christen]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|EFE|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jan Christen]] |- ! 5 | [[Igor Arrieta]] | style="background:pink;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:white;" rowspan="9"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:azure;" rowspan="9"| [[Manuele Tarozzi]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Igor Arrieta]] |- ! 6 | [[Davide Ballerini]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 7 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:lightblue;" rowspan="7"| [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Jonathan Milan]] |- ! 8 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Mikkel Bjerg]] |- ! 9 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|TVL men|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Giulio Ciccone]] |- ! 10 | [[Filippo Ganna]] | ''brez'' |- ! 11 | [[Jhonatan Narváez]] | style="background:#FFFF00;" rowspan="2"| {{UCI team code|RBH|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | [[Enric Mas]] |- ! 12 | [[Alec Segaert]] | style="background:skyblue;" rowspan="2"| [[Afonso Eulálio]] | style="background:#E4B3AB;" | [[Alec Segaert]] |- ! 13 | [[Alberto Bettiol]] | style="background:#FFFF00;" | {{UCI team code|XAT|2026}} | style="background:#E4B3AB;" | |- ! 14 | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:pink;" | [[Jonas Vingegaard]] | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 15 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 16 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 17 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 18 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 19 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 20 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! 21 | | style="background:pink;" | | style="background:violet;" | | style="background:lightblue;" | | style="background:white;" | | style="background:#FFFF00;" | | style="background:azure;" | | style="background:skyblue;" | | style="background:#E4B3AB;" | | style="background:navajowhite;" | |- ! colspan="2" | Skupno ! style="background:#F660AB;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#B93B8F; | {{font color|white| |link= }} ! style="background:dodgerblue;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:white;" | ! style="background:yellow;" | ! style="background:#0094FF" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#736aff;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#E42A19;" | {{font color|white| |link= }} ! style="background:#FF8C00;" | |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == * {{sports links}} {{Dirka po Italiji}} [[Kategorija:Dirka po Italiji|2026]] [[Kategorija:2026 v športu]] 10zkfozc11v0vybbpeqxi6ezrjgmqlb 0 597352 6679855 6677857 2026-05-23T14:35:08Z MaksiKavsek 244409 +/- kat 6679855 wikitext text/x-wiki {{infobox military conflict | conflict = Battle of Poljana | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | image = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru.jpg | caption = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru, po bitki | date = 14.–15. maj 1945 | place = [[Poljana, Prevalje|Poljana]], near the village of [[Prevalje]] | coordinates = {{coord|46|32|40|N|14|52|25.19|E|display=inline}} | map_type = Slovenia | map_relief = | latitude = | longitude = | map_size = | map_marksize = | map_caption = Poljana | map_label = | territory = | result = Partizanska/jugoslovanska zmaga *Predaja sil osi *[[Pliberški pokol]] | status = | combatants_header = | combatant1 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> ---- '''Kolaborantske enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Croatia (1941–1945).svg}}&nbsp;[[Ustaši]] | combatant2 = {{ikonazastave slika|Logo of the JNA.svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]]<br /> | commander1 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Erwin Rösener]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]]{{Surrendered}}<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]]<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]]<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]]{{MIA}}<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]]<br> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] usmrčen | commander2 = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Petar Drapšin]] | strength1 = Mešana kolona okoli 30.000 oboroženih sil osi in civilistov | strength2 = neznano | casualties1 = 350 padlih, ranjenih ali pogrešanih | casualties2 = 100 padlih in ranjenih | notes = | campaignbox = | casualties3 = Na Spodnje Štajerskem in v bližini je bilo pobitih približno od 70.000 do 80.000 nemških, pripadnikov NDH, črnogorskih, četniških vojakov, slovenskih domobrancev ter civilistov. | units1 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Skupina armad E]] * [[104. lovska divizija]] * [[369. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[373. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[392. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[7. prostovoljna gorska divizija SS »Prinz Eugen«]] * [[XV. kozaški konjeniški korpus SS]] {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Hrvaške oborožene sile (Neodvisna država Hrvaška)|Hrvaške oborožene sile]] * [[Ustaška milica]] * [[Hrvaško domobranstvo (druga svetovna vojna)|Hrvaško domobranstvo]] * [[Črnogorska narodna vojska]] {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Četniki]] * [[Srbski prostovoljni korpus (druga svetovna vojna)|Srbski prostovoljni korpus]] {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]] | units2 = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Jugoslovanska ljudska armada]] * [[3. armada (NOVJ)|3. armada]] * [[4. armada (NOVJ)|4. armada]] }} '''Bitka na Poljani''' je bila zadnji spopad med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] in eden zadnjih spopadov [[Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)|druge svetovne vojne v Evropi,]] ki se je odvil med 14. in 15. majem 1945, šest dni po [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|kapitulaciji nacistične Nemčije]]. Potekala je v bližini [[Poljana, Prevalje|Poljane]], blizu [[Prevalje|Prevalj]], med [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]] in okoli 30.000 umikajočih se vojakov [[Sile osi|osi]], ki so jo sestavljali nemški [[Wehrmacht]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]] (ki so jih sestavljali domobrani in [[ustaši]] ), črnogorska ljudska armada (ki so jo sestavljali nekdanji [[četniki]] in preživeli bitke na Lijevškem polju), srbski prostovoljni korpus, [[slovensko domobranstvo]], 15. kozaški konjeniški korpus Waffen SS in druge kolaboracionistične sile, ki so se bile na poti, da se predajo Britancem v Avstriji. <big>'''Ozadje'''</big> Avgusta 1944 je več hrvaških uradnikov izvedlo državni udar proti Paveliću, da bi pridobili NDH na stran zaveznikov. Zarota Lorković-Vokić je bila odkrita, še preden je bila izvedena, in je privedla do zaprtja in usmrtitve zarotnikov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića ter vseh, ki so bili vpleteni v načrtovanje. Do začetka leta 1945 so bile evropske sile osi že v izdihljajih moči. Ko so se partizani začeli približevati prestolnici [[Zagreb]], se je vlada [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] začela pripravljati na beg iz države. V zaman poskusu pridobitve zaupanja zaveznikov je vlada NDH 5. maja preklicala svojo rasno politiko, v kateri so ustaši med vojno iztrebili večino [[Srbi|Srbov]], [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]]. Naslednji dan sta Pavelić in vlada NDH zapustila Zagreb. Istega dne se je kolona 30.000 vojakov iz armadne skupine E ([[Nemščina|nemško]]: ''Heeresgruppe E'' ) začela umikati proti severu v [[Avstrija|Avstrijo]], da bi se predala Britancem in se izognila partizanskim povračilnim ukrepom. Večina vojakov v koloni je bila pripadnikov nemškega [[Wehrmacht|Wehrmachta]] in [[Waffen-SS]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|oboroženih sil NDH]] (ustaši in domobranci), [[Slovensko domobranstvo|domače garde]], črnogorske narodne armade (četniki iz Črne gore) in kozaškega konjeniškega korpusa, povezanega z osjo. Kljub Titovim zagotovilom, da bodo z vsemi ujetniki osi ravnali temu primerno, so nekateri partizani začeli zbirati in na hitro usmrtiti tisoče vojakov Volksdeustche in ustašev. Tito je sčasoma ukazal dvema divizijama: [[3. armada (NOVJ)|3.]] in [[4. armada (NOVJ)|4.]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem,]] naj prerežeta pot v Avstrijo in ujameta ujetnike. == Bitka == 14. maja malo pred 9. uro zjutraj je 30.000-glava kolona [[Wehrmacht|nemških]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaških]], [[Četniki|četniških]] in [[Slovensko domobranstvo|slovenskih]] vojakov prebila obrambo [[Poljana, Prevalje|Poljane]], majhnega mesta blizu avstrijske meje. Hude razmere so se hitro poslabšale v krvavo prepir z artilerijskim obstreljevanjem na obeh straneh, ki se je nadaljevalo v noč. Na polju okoli Poljane je prišlo do številnih spopadov, posamezniki in manjše skupine pa so bežali v hribe, da bi se prebili proti Avstriji, medtem ko so drugi podlegli popolni zmedi in kaosu. [[Slika:Begunci_na_poti_na_Koroško.jpg|levo|sličica|Kolona vojakov in civilistov osi, ki se je maja 1945 približevala Avstriji.]] Zjutraj 15. maja je prispelo približno 20 britanskih tankov in obe strani sta začeli pogajanja. Bela zastava predaje je bila končno dvignjena ob 16.00. Sile osi so izgubile 350 ljudi, jugoslovanska armada pa le 100. Na veliko grozo kolone vojakov osi so Britanci ostro in jasno povedali, da ne bodo sprejeli njihove predaje, in so se namesto tega brezpogojno predali jugoslovanski vojski. Velika Britanija, ki je imela v tistem trenutku v priporu več deset tisoč nemških, ustaških, četniških, kozaških in slovenskih vojakov ter civilistov, je preostale ujetnike s pištolo izročila jugoslovanskim silam, ki so začele pobijati kolono v tako imenovanih [[Pliberški pokol|pliberških repatriacijah]].<ref>Franci Strle: Veliki Finale na Koroškem (2nd ed., 1977) pp. 322–354</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Thomas, N., Mikulan, K. in Pavelić, D. ''Sile osi v Jugoslaviji 1941–45'', Osprey, London, 1995. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-473-3|<bdi>1-85532-473-3</bdi>]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.safaric-safaric.si/knjige/Veliki%20finale%20na%20Koroskem.pdf Franci Strle: Veliki finale na ''Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slovenščini)] * [https://web.archive.org/web/20070928014852/http://www.safaric-safaric.si/lokacija_slo/poljana/xPoljana.html odlomek iz Franci Strle: Veliki finale ''na Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slov.)] [[Kategorija:1945 v Jugoslaviji]] [[Kategorija:1945 v Sloveniji]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji]] 7uc23vcqgt9vkai8aurdkac7pzvh1n6 6679881 6679855 2026-05-23T15:15:25Z MaksiKavsek 244409 6679881 wikitext text/x-wiki {{infobox military conflict | conflict = Battle of Poljana | partof = [[Druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] | image = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru.jpg | caption = Zajeti Nemci, Ustaši, Četniki v Mariboru, po bitki | date = 14.–15. maj 1945 | place = [[Poljana, Prevalje|Poljana]], near the village of [[Prevalje]] | coordinates = {{coord|46|32|40|N|14|52|25.19|E|display=inline}} | map_type = Slovenia | map_relief = | latitude = | longitude = | map_size = | map_marksize = | map_caption = Poljana | map_label = | territory = | result = Partizanska/jugoslovanska zmaga *Predaja sil osi *[[Pliberški pokol]] | status = | combatants_header = | combatant1 = '''Sile osi'''<br /> {{ikonazastave slika|Flag_of_German_Reich_(1935–1945).svg}}&nbsp;[[Tretji rajh|Nemčija]]<br /> ---- '''Kolaborantske enote'''<br /> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]]<br /> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Slovenski četniki]]<br /> {{ikonazastave slika|Flag of Croatia (1941–1945).svg}}&nbsp;[[Ustaši]] | combatant2 = {{ikonazastave slika|Logo of the JNA.svg}}&nbsp;[[Jugoslovanska ljudska armada|Jugoslovanska armada]]<br /> | commander1 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Alexander Löhr]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[August Schmidhuber]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Helmuth von Pannwitz]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Erwin Rösener]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}}&nbsp;[[Desiderius Hampel]]{{Surrendered}}<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Ante Pavelić]]<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Luburić]]<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Rafael Boban]]{{MIA}}<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vjekoslav Servatzy]] usmrčen<br> {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Vladimir Metikoš]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Kosta Mušicki]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[:sr:Marisav Petrović|Marisav Petrović]]<br> {{flagicon image|Flag of the Principality of Montenegro.svg}}&nbsp;[[Sekula Drljević]] usmrčen<br> {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Leon Rupnik]] usmrčen | commander2 = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Kosta Nađ]]<br> {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Petar Drapšin]] | strength1 = Mešana kolona okoli 30.000 oboroženih sil osi in civilistov | strength2 = neznano | casualties1 = 350 padlih, ranjenih ali pogrešanih | casualties2 = 100 padlih in ranjenih | notes = | campaignbox = | casualties3 = Na Spodnje Štajerskem in v bližini je bilo pobitih približno od 70.000 do 80.000 nemških, pripadnikov NDH, črnogorskih, četniških vojakov, slovenskih domobrancev ter civilistov. | units1 = {{ikonazastave|Nemčija|Nazi}} [[Skupina armad E]] * [[104. lovska divizija]] * [[369. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[373. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[392. (hrvaška) pehotna divizija]] * [[7. prostovoljna gorska divizija SS »Prinz Eugen«]] * [[XV. kozaški konjeniški korpus SS]] {{ikonazastave|Hrvaška|1941}}&nbsp;[[Hrvaške oborožene sile (Neodvisna država Hrvaška)|Hrvaške oborožene sile]] * [[Ustaška milica]] * [[Hrvaško domobranstvo (druga svetovna vojna)|Hrvaško domobranstvo]] * [[Črnogorska narodna vojska]] {{ikonazastave slika|Četnička zastava (Drugi svetski rat).svg}}&nbsp;[[Četniki]] * [[Srbski prostovoljni korpus (druga svetovna vojna)|Srbski prostovoljni korpus]] {{ikonazastave slika|Znak_Slovenskega_Domobranstva.svg}}&nbsp;[[Slovensko domobranstvo]] | units2 = {{flagicon image|Yugoslav Partisans flag (1942-1945).svg}} [[Jugoslovanska ljudska armada]] * [[3. armada (NOVJ)|3. armada]] * [[4. armada (NOVJ)|4. armada]] }} '''Bitka na Poljani''' je bila zadnji spopad med [[Druga svetovna vojna na Slovenskem|drugo svetovno vojno na Slovenskem]] in eden zadnjih spopadov [[Vojna v Evropi (druga svetovna vojna)|druge svetovne vojne v Evropi,]] ki se je odvil med 14. in 15. majem 1945, šest dni po [[Kapitulacija Nacistične Nemčije|kapitulaciji nacistične Nemčije]]. Potekala je v bližini [[Poljana, Prevalje|Poljane]], blizu [[Prevalje|Prevalj]], med [[Jugoslovanska ljudska armada|jugoslovansko vojsko]] in okoli 30.000 umikajočih se vojakov [[Sile osi|osi]], ki so jo sestavljali nemški [[Wehrmacht]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaške oborožene sile]] (ki so jih sestavljali domobrani in [[ustaši]] ), črnogorska ljudska armada (ki so jo sestavljali nekdanji [[četniki]] in preživeli bitke na Lijevškem polju), srbski prostovoljni korpus, [[slovensko domobranstvo]], 15. kozaški konjeniški korpus Waffen SS in druge kolaboracionistične sile, ki so se bile na poti, da se predajo Britancem v Avstriji. <big>'''Ozadje'''</big> Avgusta 1944 je več hrvaških uradnikov izvedlo državni udar proti Paveliću, da bi pridobili NDH na stran zaveznikov. Zarota Lorković-Vokić je bila odkrita, še preden je bila izvedena, in je privedla do zaprtja in usmrtitve zarotnikov Mladena Lorkovića in Anteja Vokića ter vseh, ki so bili vpleteni v načrtovanje. Do začetka leta 1945 so bile evropske sile osi že v izdihljajih moči. Ko so se partizani začeli približevati prestolnici [[Zagreb]], se je vlada [[Neodvisna država Hrvaška|Neodvisne države Hrvaške]] začela pripravljati na beg iz države. V zaman poskusu pridobitve zaupanja zaveznikov je vlada NDH 5. maja preklicala svojo rasno politiko, v kateri so ustaši med vojno iztrebili večino [[Srbi|Srbov]], [[Judje|Judov]] in [[Romi|Romov]]. Naslednji dan sta Pavelić in vlada NDH zapustila Zagreb. Istega dne se je kolona 30.000 vojakov iz armadne skupine E ([[Nemščina|nemško]]: ''Heeresgruppe E'' ) začela umikati proti severu v [[Avstrija|Avstrijo]], da bi se predala Britancem in se izognila partizanskim povračilnim ukrepom. Večina vojakov v koloni je bila pripadnikov nemškega [[Wehrmacht|Wehrmachta]] in [[Waffen-SS]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|oboroženih sil NDH]] (ustaši in domobranci), [[Slovensko domobranstvo|domače garde]], črnogorske narodne armade (četniki iz Črne gore) in kozaškega konjeniškega korpusa, povezanega z osjo. Kljub Titovim zagotovilom, da bodo z vsemi ujetniki osi ravnali temu primerno, so nekateri partizani začeli zbirati in na hitro usmrtiti tisoče vojakov Volksdeustche in ustašev. Tito je sčasoma ukazal dvema divizijama: [[3. armada (NOVJ)|3.]] in [[4. armada (NOVJ)|4.]] na [[Koroška (pokrajina)|Koroškem,]] naj prerežeta pot v Avstrijo in ujameta ujetnike. == Bitka == 14. maja malo pred 9. uro zjutraj je 30.000-glava kolona [[Wehrmacht|nemških]], [[Hrvaške oborožene sile NDH|hrvaških]], [[Četniki|četniških]] in [[Slovensko domobranstvo|slovenskih]] vojakov prebila obrambo [[Poljana, Prevalje|Poljane]], majhnega mesta blizu avstrijske meje. Hude razmere so se hitro poslabšale v krvavo prepir z artilerijskim obstreljevanjem na obeh straneh, ki se je nadaljevalo v noč. Na polju okoli Poljane je prišlo do številnih spopadov, posamezniki in manjše skupine pa so bežali v hribe, da bi se prebili proti Avstriji, medtem ko so drugi podlegli popolni zmedi in kaosu. [[Slika:Begunci_na_poti_na_Koroško.jpg|levo|sličica|Kolona vojakov in civilistov osi, ki se je maja 1945 približevala Avstriji.]] Zjutraj 15. maja je prispelo približno 20 britanskih tankov in obe strani sta začeli pogajanja. Bela zastava predaje je bila končno dvignjena ob 16.00. Sile osi so izgubile 350 ljudi, jugoslovanska armada pa le 100. Na veliko grozo kolone vojakov osi so Britanci ostro in jasno povedali, da ne bodo sprejeli njihove predaje, in so se namesto tega brezpogojno predali jugoslovanski vojski. Velika Britanija, ki je imela v tistem trenutku v priporu več deset tisoč nemških, ustaških, četniških, kozaških in slovenskih vojakov ter civilistov, je preostale ujetnike s pištolo izročila jugoslovanskim silam, ki so začele pobijati kolono v tako imenovanih [[Pliberški pokol|pliberških repatriacijah]].<ref>Franci Strle: Veliki Finale na Koroškem (2nd ed., 1977) pp. 322–354</ref> == Sklici == {{Sklici}} == Viri == * Thomas, N., Mikulan, K. in Pavelić, D. ''Sile osi v Jugoslaviji 1941–45'', Osprey, London, 1995. [[ISBN (identifier)|ISBN]]&nbsp;[[Special:BookSources/1-85532-473-3|<bdi>1-85532-473-3</bdi>]] == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki-medvrstično}} * [http://www.safaric-safaric.si/knjige/Veliki%20finale%20na%20Koroskem.pdf Franci Strle: Veliki finale na ''Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slovenščini)] * [https://web.archive.org/web/20070928014852/http://www.safaric-safaric.si/lokacija_slo/poljana/xPoljana.html odlomek iz Franci Strle: Veliki finale ''na Koroškem'' (2. izdaja, 1977) (v slov.)] [[Kategorija:1945 v Jugoslaviji]] [[Kategorija:1945 v Sloveniji]] [[Kategorija:Bitke druge svetovne vojne v Sloveniji|Poljane, Prevalje]] smf4j9wfrf1wyumlewnwqyqiue7m73m 4 599018 6680017 6679060 2026-05-23T19:38:04Z Upwinxp 126544 +1 6680017 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-21 16:49:33 CEST smo bili s 482 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 77tlbyvbs131pipsciokw1ewoiu5qls 6680022 6680017 2026-05-23T19:45:16Z Yerpo 8417 +1 6680022 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-23 20:00:17 CEST smo bili s 491 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] ndr8cdapyhcnr9j8u9a3quivfhwqj6q 6680151 6680022 2026-05-24T07:27:01Z Octopus 13285 /* Sodelujoči in prispevki */ sandžak 6680151 wikitext text/x-wiki {{Wikimedia CEE Pomlad 2026 - navigacijska vrstica}} == Statistika == Vsi članki so umeščeni v kategorijo [[:Kategorija:Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026|Članki natečaja Wikimedia CEE Pomlad 2026]]. Ta kategorija se uporablja za beleženje vseh člankov, napisanih v okviru natečaja. Članki se sem umeščajo samodejno z uporabo predloge {{tl|CEE Pomlad 2026}} na pogovorni strani članka – v podkategorije se članek prav tako umesti samodejno z vpisom parametra za državo in temo (glej navodila predloge). Prazna predloga za kopiranje: <nowiki>{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= |tema= |tema2= |tema3= |država= |država2= |država3= }}</nowiki> Dvakrat dnevno osvežena lestvica vseh sodelujočih skupnosti je '''[[:meta:Wikimedia CEE Spring 2026/Statistics|tukaj]]'''. Ob posodobitvi 2026-05-23 20:00:17 CEST smo bili s 491 prispevki na '''devetem mestu''' po številu prispevkov (za to statistiko štejejo prispevki o več državah večkrat). == Sodelujoči in prispevki == Tu se lahko vpišete v tabelo. Dokončane članke lahko vnesete v drugi stolpec. Točkovali bodo organizatorji na koncu, zato lahko stolpec s seštevkom točk pustite prazen. {| class="wikitable sortable plainlist" |- align="left" ! Udeleženec/Udeleženka ! Novi oz. razširjeni članki ! Število točk |- | {{u|Yerpo}} | * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Trg državne zastave, Baku]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Rdeči fičo]] * {{ikonazastave|Poljska}} [[Simona Kossak]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Ana Gligić]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Referendum o integraciji Malte z Združenim kraljestvom (1956)]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Nona Gaprindašvili]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Jakupica]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Stanko Karaman]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Mirko Grmek]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Elefteria i tanatos]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ti si vesolje]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Brebeneskul (jezero)]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Svratka]] * {{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Tisa]] (razširjen) * {{ikonazastave|Rusija}} [[Nikolaj Konstantinovič Rerih]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Pluton (mitologija)]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Palača Lucerna]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Univerza v Sofiji]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Moldavija}} [[Potres v Vrancei (1940)]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Martin Karplus]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Genndy Tartakovsky]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Slovaška}} [[Dunajska kotlina]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Ferenc Krausz]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Sida Košutić]] (razširjen) * {{ikonazastave|Albanija}} [[Arbereši]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Mira Murati]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Ramsko jezero]] * {{ikonazastave slika|Flag of the Crimean Tatar people.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Čeburek]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Andre Geim]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Črna gora}} ''[[Oncopodura jugoslavica]]'' * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Nada Miletić]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Zastava Romunije]] | {{n/a}} |- | {{u|Upwinxp}} | * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Sana (reka)]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Novi Grad, Novi Grad]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Kupres]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Drvar]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Theth]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Bajram Curr]] * {{ikonazastave|Kosovo}} {{ikonazastave|Makedonija}} [[Ljuboten]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Metohija]] * {{ikonazastave|Makedonija}} [[Mariovo]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Šipčenski prelaz]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Baj Ganjo]] * {{ikonazastave|Moldavija}} [[Gagauzija]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Beregove]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ugniv]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Madžarska stranka dvorepega psa]] * {{ikonazastave|Litva}} [[litovski lit]] | {{n/a}} |- | {{u|Octopus}} | * {{ikonazastave|Armenija}} [[Erevanski kanat]] * {{ikonazastave|Baškortostan}} [[Irendek]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Peltast]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Obleganje Jajca (1463)]] * [[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] [[Čečeni]] * {{ikonazastave|Dagestan}} [[Narin-kala]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Mož iz Urfe]] * {{ikonazastave|Kazahstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Lama Dordži]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Alaca Höyük]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Davači]] * {{ikonazastave|Turčija}} [[Zgodovina Turčije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska liga]] * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Ašli]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Zahodna Armenija]] * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Vattisen jali]] * {{ikonazastave|Madžarska}} [[Zgodovina Madžarske]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dunajski diktat]] * {{ikonazastave|Romunija}}{{ikonazastave|Madžarska}} [[Sekeli]] * {{ikonazastave|Hrvaška}}{{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Avstrija}} [[Zrinsko-frankopanska zarota]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Zgodovina Azerbajdžana]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Narodni park Rāzna]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}}{{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Bosanska Krajina]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Borġ in-Nadur]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hotinska bitka (1621)]] * {{ikonazastave|Moldova}} [[Budžaška horda]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Rusko-perzijska vojna (1804–1813)]] (razširjen) * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Heraklij II. Gruzijski]] * {{ikonazastave|Albanija}} [[Gjon II. Kastrioti]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Ivan I. Crnojević]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Đuraš Ilijić]] * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Ukrajina}} [[Turovska kneževina]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Svjatopolk I. Kijevski]] * {{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Narimunt]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Züriški in Londonski sporazum]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Kurbinovo]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Estonski Švedi]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Fundamento de Esperanto]] * [[Slika:Aromanian flag.svg|24px]] [[Nektar Terpo]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Zgodovina Slovaške]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Kotini]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tarkan]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}{{ikonazastave|Poljska}} ''[[Chronicon Hungarico-Polonicum]]'' * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Grad Beckov]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Jošt Moravski]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Universitas Istropolitana]] * {{ikonazastave|Madžarska}}{{ikonazastave|Slovaška}}[[Terezijanski urbar]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Ukrajinska uporniška vojska]] * {{ikonazastave|Srbija}} [[Sretenjska ustava]] * {{ikonazastave|Ukrajina}} [[Bataljon Slavček]] * {{ikonazastave|Avstrija}}{{ikonazastave|Češka}} [[Bitka pri Kolínu]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigonidi]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Antigon I. Monoftalm]] * {{ikonazastave|Armenija}} [[Orontidi]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Evagor I.]] * {{ikonazastave|Albanija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Abdyl Frashëri]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Sanstefanski mir]] * {{ikonazastave|Gruzija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Adžari]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}}{{ikonazastave|Gruzija}} [[Kavkaški kanati]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Litva}} [[Katarina Jagelo]] * {{ikonazastave|Gruzija}} [[Tamara Gruzijska]] (razširjen) * {{ikonazastave|Belorusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vitebska kneževina]] * {{ikonazastave|Rusija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Smolenska kneževina]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Bitka pri Aheloju]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mehmed-beg Kapetanović Ljubušak]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Lapčani]] * {{ikonazastave|Tatarstan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Astronomski observatorij Univerze v Kazanu]] * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Tanbali]] * {{ikonazastave|Češka}} [[Elizabeta Češka]] * {{ikonazastave|Črna gora}} [[Petar I. Petrović Njegoš]] * {{ikonazastave|Romunija}} [[Murus Dacius]] * {{ikonazastave|Latvija}} [[Kuldīga]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Vojvodstvo Kurlandija in Semgalija]] (razširjen) * {{ikonazastave|Estonija}} [[Stari observatorij Univerze v Tartuju]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Gaziz Salihovič Almuhametov]] * {{ikonazastave|Moldavija}}{{ikonazastave|Ukrajina}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Besarabska gubernija]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Zemstvo]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Feldšer]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Prva srbska vstaja]] (razširjen) * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Dahije]] * {{ikonazastave|Bolgarija}}{{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Vidinski sandžak]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Hajduk Veljko]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Pokol knezov]] * {{ikonazastave|Srbija}}{{ikonazastave|Turčija}} [[Smederevski sandžak]] | |- | {{u|Pinky sl}} | * {{ikonazastave|Albanija}} ''[[Tulipa albanica]]'' * {{ikonazastave|Armenija}} [[Armenska dama]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Evroregija Tirolska–Južna Tirolska–Trentino]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Petero milanskih dni]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Alpski iglasti in mešani gozdovi]] * {{ikonazastave|Azerbajdžan}} [[Ali Asadov]] * {{ikonazastave|Belorusija}} [[BelKA (satelit)]] * {{ikonazastave|Bolgarija}} [[Vrtna rabarbara]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[.ba]] * {{ikonazastave|Ciper}} [[Ciprska penica]] * {{ikonazastave|Češka}}{{ikonazastave|Poljska}} [[Črni trikotnik (regija)]] * {{ikonazastave|Črna gora}}{{ikonazastave|Srbija}} [[Stanislava Staša Zajović]] * {{ikonazastave|Estonija}} [[Fosforitna vojna]] * {{ikonazastave|Grčija}} [[Lela Karajanni]] * {{ikonazastave|Gruzija}} ''[[Aquilegia gegica]]'' * {{ikonazastave|Hrvaška}} ''[[Leptochilus quintus]]'' * {{ikonazastave|Kazahstan}} [[Slanušni polh]] * {{ikonazastave|Kosovo}} [[Registrske tablice Kosova]] * {{Ikona zastave|Latvija}} [[Mednarodno letališče Riga]] * {{Ikona zastave|Litva}} [[Predsednik vlade Litve]] (razširjeno) * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Stepski krešič]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Tisza (stranka)]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtoceste na Madžarskem]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Avtocesta M70, Madžarska]] * {{Ikona zastave|Madžarska}} [[Glavna cesta 42, Madžarska]] * {{ikonazastave|Malta}} [[Zastava Malte]] * {{Ikona zastave|Poljska}} [[Wanda Rutkiewicz]] * {{Ikona zastave|Romunija}} ''[[Romanichthys]]'' (''Romanichthys valsanicola'') * {{Ikona zastave|Romunija}} [[DN1]] * {{Ikona zastave|Rusija}} [[Alina Pekova]] * {{ikonazastave|Severna Makedonija}} [[Ana Čolović Lešoska]] * {{Ikona zastave|Slovaška}} [[Elena Maróthy-Šoltésová]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Đuro Macut]] * {{Ikona zastave|Turčija}}{{Ikona zastave|Grčija}} [[Let 1476 Turkish Airlines]] * {{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Narodna univerza Tarasa Ševčenka v Kijevu]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave slika|Aromanian flag.svg}}{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Aromunski nacionalni praznik]] * {{ikonazastave|Baškortostan}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Mednarodno letališče Ufa]] * {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Avarci]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}}{{ikonazastave|Rusija}} [[Čuvašija]] (razširjeno) * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] ''[[Unua Libro]]'' * {{ikonazastave|Republika Srbska}} [[Republika Srbska]] (razširjeno) * {{ikonazastave|Tatarstan}} [[Fauzija Bajramova]] * [[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armenski simbol večnosti]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Tartarija]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Italijanski ščipalec]] * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E59]] (razširjeno) * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Evropska pot E75]] (razširjeno) | |- |{{U|FJJ}} | * {{Ikona zastave|Češka}} [[Studio Barrandov]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ivan Matetić Ronjgov]] * {{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Karlo Rojc]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Lev Jašin]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{ikonazastave|Avstrija}} [[Zgodovina Avstrije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] [[slika:Icone travaux.png|V delu|15px]] | |- |{{U|Sporti}} | *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovno dvoransko prvenstvo v atletiki 2026]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Lisa Eder]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Roman Jermakov]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Stephan Embacher]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Kacper Tomasiak]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Paweł Wąsek]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jakub Wolny]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Stefan Hula ml.]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Wojciech Skupień]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Hektor Kapustík]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Duško Vujošević]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Robert Mateja]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Łukasz Kruczek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Viktor Polášek]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Lukáš Hlava]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Michal Doležal]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Jakub Sucháček]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Artti Aigro]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Dirka po Turčiji]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Dirka po Slovaški]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Dirka po Češki]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Dirka po Bolgariji]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Grčiji]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Dirka po Albaniji]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Kirschblütenrennen]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dirka po Małopolski]] *{{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Češka}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Visegrad 4 Bicycle Race]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dirka po Kosovu]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Po poteh kralja Nikole]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Dirka po Vojvodini]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Estoniji]] *{{Ikona zastave|Latvija}}{{Ikona zastave|Litva}}{{Ikona zastave|Estonija}} [[Dirka po Baltiku]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Dirka po Azerbajdžanu]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sekleriji]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Dirka po Sibiuju]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Dirka po Rodosu]] *{{Ikona zastave|Avstrija}}{{Ikona zastave|Poljska}} [[Svetovni pokal v smučarskih skokih 2027]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Svetovni pokal v alpskem smučanju 2027]] *{{Ikona zastave|BiH}} [[Sarajevo safari (film)]] | |- |{{U|Ljuba24b}} | *{{Ikona zastave|Slovenija}} [[Trubarjev park]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Muzej tajnega nadzora]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Grad Porto Palermo]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Grčija}} [[Janinski pašaluk]] *{{Ikona zastave|Albanija}} {{Ikona zastave|Kosovo}} {{Ikona zastave|Črna gora}} [[Albansko krvno maščevanje]] *{{Ikona zastave|Albanija}} [[Narodni park Albanske Alpe]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Erevanski Vernisaž]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Akob Aghi hačkar]] *{{Ikona zastave|Armenija}} [[Stolnica sv. Sarkisa, Erevan]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Dunajska mestna hiša]] *{{Ikona zastave|Avstrija}} [[Avstrijska književnost]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Narodni park Hirkan]] *{{Ikona zastave|Azerbajdžan}} [[Asfaltno jezero Binagadi]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnokarpatski biosferni rezervat]] *{{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Vzhodnoevropski ovčar]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Pliska]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Zgodovina Bolgarije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Serdica]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Bosanski slog v arhitekturi]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Baščaršija]] *{{Ikona zastave|Bosna in Hercegovina}} [[Mestna bosanska hiša iz osmanskega obdobja]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Zavarovana območja Belorusije]] *{{Ikona zastave|Belorusija}} [[Oblasti Belorusije]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Kukeri]] *{{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Okrogla cerkev, Preslav]] *{{Ikona zastave|Ciper}} [[Zgodovina Cipra]] *{{Ikona zastave|Češka}} [[Alois Dryák]] *{{Ikona zastave|Črna gora}} {{Ikona zastave|Albanija}} [[Skadrsko jezero]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Črna gora}} [[Morača]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Kalevipoeg]] *{{Ikona zastave|Estonija}} [[Jaanipäev]] *{{Ikona zastave|Grčija}} {{Ikona zastave|Turčija}} [[Egejski otoki]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Sredozemski gozdovi Krete]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Ženske v antični Šparti]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Antična Grčija in vino]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Grška književnost]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Aristofan]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Grčija}} [[Stara komedija]] *{{Ikona zastave|Gruzija}} [[Hominini iz Dmanisija]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Šibenik]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Jakoba, Šibenik]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} {{Ikona zastave|Črna gora}}[[Beneška obrambna dela med 16. in 17. stoletjem: ''Stato da Terra'' - zahodni ''Stato da mar'']] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stolnica sv. Domna, Split]] *{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Dioklecijanova palača]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} {{Ikona zastave|Rusija}} [[Transaralska železnica]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Astanska opera]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Kazaška sovjetska socialistična republika]] *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Lakota v Kazahstanu 1931–1933]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kazahstan}} [[Ustjurtska planota]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Đakovica]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Stari bazar, Đakovica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Rimska dediščina na Kosovu]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Dea Dardanica]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Albanija}} [[Qeleshe]] *{{Ikona zastave|Kosovo}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gazimestan]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Narodna knjižnica Kosova]] *{{Ikona zastave|Kosovo}} [[Muzej Kosova]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kokle]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Zgodovinske latvijske dežele]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Kabinet ljudskih pesmi]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Naravni rezervat Grīņu]] *{{Ikona zastave|Latvija}} [[Piejūra]] *{{Ikona zastave|Litva}} [[Zgodovinski narodni park Trakai]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Arabec Shagya]] *{{Ikona zastave|Madžarska}} [[Racka (ovca)]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Utrdba Tigné]] *{{Ikona zastave|Malta}} [[Manoelov otok]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Jezero Głębokie]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezijsko nižavje]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Hrast Sobieskega]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Mestno obzidje Tarnówa]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Šlezija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Galicija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Opole]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Narodni park Tatre]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Dvorana stoletnice, Vroclav]] *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Witold Lutosławski]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Poljska}} [[Trdnjava Boyen]] *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Moldavija]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}} [[Kišinjev]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Moldavija}}{{Ikona zastave|Romunija}} [[Moldavska planota]] *{{Ikona zastave|Romunija}} [[Soteska Turda]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Severni Kavkaz]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Uralsko gorovje]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Rusija}} [[Nikolaj Aleksejevič Nekrasov]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Cerkev sv. Jurija, Staro Nagoričane]] *{{Ikona zastave|Severna Makedonija}} [[Štip]] *{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Lesene cerkve na Slovaškem]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Narodni park Kopaonik]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Spominski park Bubanj]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Niška trdnjava]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Koncentracijsko taborišče Crveni Krst]] *{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gamzigrad]] (razširjen) *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Jez Karakaja]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Zgodovinsko najdišče polotoka Galipoli]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Atatürkova maska]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Rimske terme, Ankara]] *{{Ikona zastave|Turčija}} [[Uzunköprü (most)]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Preobraženska katedrala, Dnipro]] *{{Ikona zastave|Ukrajina}} [[Lvov]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Narodni park Baškirija]] *{{Ikona zastave|Baškortostan}} [[Orenburški karavanseraj]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Oxynoemacheilus bergianus]] *[[Slika:Flag of the Chechen Republic.svg|24px]] {{Ikona zastave|Dagestan}} [[Grozni]] (razširjen) *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Keremet]] *{{ikonazastave slika|Flag of Chuvashia.svg}} [[Naravni rezervat Prisurski]] *[[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]][[Esperantska književnost]] * [[Slika:Flag of Esperanto.svg|24px]] [[Slovenska esperantska liga]] *{{Ikona zastave|Republika Srbska}} [[Narodni park Kozara]] (razširjen) *{{ikonazastave|Tatarstan}} [[Qul Ghali]] *[[Slika:Flag of Western Armenia.png|24px]] [[Armensko vprašanje]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Stolnica sv. Matere Terezije, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Cesarska mošeja, Priština]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Sinan paševa mošeja, Prizren]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Prizrenska stolnica]] *{{ikonazastave|Bosna in Hercegovina}} [[Samostan Gračanica]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Bajraklijska mošeja]] *{{ikonazastave|Kosovo}} [[Peška čaršija]] *{{ikonazastave|Srbija}} [[Niš]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Ćele kula]] (razširjen) *{{ikonazastave|Srbija}} [[Stolnica sv. Trojice, Niš]] | |- |{{u|Ivo Lendić}} | * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Ante Antić]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}} [[Marko Križevski]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Hrvaški kulturni svet]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Žudije]] * {{Ikona zastave|Madžarska}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Stopinje svetega Martina]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}}{{Ikona zastave|Slovaška}}{{Ikona zastave|BiH}} [[MIVA (organizacija)]] * {{Ikona zastave|BiH}}{{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bosansko-hercegovski Hrvati]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Bednjanski govor]] * {{Ikona zastave|Hrvaška}} [[Register kulturnih dobrin Republike Hrvaške]] | |- |{{u|SirFranzPaul}} | * {{Ikona zastave|Severna Makedonija}}{{Ikona zastave|Bolgarija}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Karpoš]] * {{ikonazastave|Slovaška}} [[Avtonomna Slovaška]] | |- | {{u|xJaM}} | * {{ikona zastave|RUS}} [[domneva Bunjakovskega]] (razširjen) * {{ikona zastave|CZE}} [[Marek Wolf (astronom)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} [[Marek Wolf (fizik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|SVK}} [[Marek Wolf (glasbenik)|Marek Wolf]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Wiadomości Matematyczne]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Jan Tadeusz Łopuszański]] * {{ikona zastave|POL}} [[Univerza v Vroclavu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Univerza Palackega v Olomucu]] * {{ikona zastave|CZE}} [[Jakub Kresa]] * {{ikona zastave|POL}} [[Poljsko matematično društvo]] * {{ikona zastave|POL}} ''[[Delta (revija)|Delta]]'' * {{ikona zastave|POL}} [[Stanisław Zaremba (matematik)|Stanisław Zaremba]] * {{ikona zastave|POL}} [[Kazimierz Żorawski]] | |- | {{u|MaksiKavsek}} | * {{Ikonazastave|Avstrija}}{{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Madžarska}}{{Ikonazastave|Češka}}{{Ikonazastave|Slovaška}}{{Ikonazastave|Romunija}}{{Ikonazastave|Poljska}} [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Klemens von Metternich]] (razširjen) [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] * {{Ikonazastave|Hrvaška}}{{Ikonazastave|Slovenija}} [[Ilirske province]] (razširjen) * {{Ikonazastave|Avstrija}} [[Republika Nemška Avstrija]] | |- | {{u|A09}} | * {{ikonazastave slika|CEE Logo.svg}} [[Dneprsko-oški jezik]] * {{ikonazastave|Rusija}} [[Goljadščina]] * {{ikonazastave|Poljska}}{{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Zahodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Vzhodnobaltski jeziki]] * {{ikonazastave|Latvija}}{{ikonazastave|Litva}} [[Semigalščina]] | |- | {{u|Stebunik}} | * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev Rožica, Beograd]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Cerkev svete Petke, Beograd]] (razširjen) * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Nadškofija Beograd-Karlovci]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Dimitrij Pavlović]] * {{Ikona zastave|Črna gora}}{{Ikona zastave|Srbija}} [[Gavrilo Dožić]] * {{Ikona zastave|Bolgarija}} [[Hristo Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vikentij Prodanov]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Biljana Vilimon]] * {{Ikona zastave|Srbija}} [[Vuk Drašković]] | |- | {{u|Rude}} | * {{Ikona zastave|Armenija}} [[Armenski rubelj]] * {{Ikona zastave|Baškirija}} [[Valentina Starikova]] | |- | {{u|Florentina Veršič}} | * {{Ikona zastave|Avstrija}} [[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski]] | |- | {{u|TadejM}} | * {{Ikona zastave|Estonija}} [[Zgodovina Estonije]] [[slika:10k icon for 10000 articles every Wikipedia should have.svg|13px]] | |- | {{u|ModriDirkac}} | * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Zavratnica]] * {{ikonazastave|Hrvaška}} [[Suzana Matić]] | |} == Izbrana vsebina == {| class="messagebox standard-talk" |- |[[Slika:Updated DYK query.svg|Did You Know|15px]] |Udeleženci so doslej prispevali '''27 podatkov''', ki so bili predstavljeni na Wikipedijini [[Glavna stran|Glavni strani]] v razdelku '''[[:Predloga:Ste vedeli|»Ste vedeli, da ...?«]]''' |[[Slika:Wikipedia-logo.png|Wikipedia|right|40px]] |- | !Vnosi so se glasili: !Teden !Avtor |- |1. |... je po opisu osice vrste '''''[[Leptochilus quintus]]''''' z ozemlja [[Hrvaška|Hrvaške]] minilo več kot stoletje do odkritja prvih živih primerkov v naravi <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |2. | ... je bila ob zgornjem toku reke '''[[Sana (reka)|Sane]]''' predvidena ustanovitev zavarovanega območja, nato pa so tam postavili malo [[hidroelektrarna|hidroelektrarno]]? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |3. | ... je bil '''[[Trg državne zastave, Baku|Trg državne zastave]]''' v [[Baku]]ju sedem let brez [[zastava Azerbajdžana|državne zastave]], zdaj pa ima največjo na svetu? |[[Predloga:Ste vedeli/13. teden 2026|13/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |4. |... so v lokalnih [[toponim]]ih na [[Vzhodna Evropa|vzhodu Evrope]] še vidni ostanki izumrlega '''[[Dneprsko-oški jezik|dneprsko-oškega jezika]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|A09}} |- |5. | ... je [[Rusko carstvo]] pridobilo ozemlje '''[[Erevanski kanat|Erevanskega kanata]]''' v vojni z [[Kadžarsko cesarstvo|Iranci]]? |[[Predloga:Ste vedeli/14. teden 2026|14/2026]] |{{u|Octopus}} |- |6. | ... velja '''[[Lev Jašin]]''' <small>(na sliki)</small> za najboljšega [[vratar (nogomet)|nogometnega vratarja]] vseh časov, a je tudi prejemnik edinega gola neposredno iz kota v zgodovini [[Svetovno prvenstvo v nogometu|svetovnih prvenstev]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|FJJ}} |- |7. | ... so profesorji '''[[Univerza v Vroclavu|Univerze v Vroclavu]]''' med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] utemeljevali pripadnost svojega kraja [[Tretji rajh|Nemčiji]], po vojni pa je bila poimenovana po [[komunizem|komunistu]]; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|XJaM}} |- |8. | ... se je '''[[Nadvojvoda Franc Karel Avstrijski|avstrijski nadvojvoda Franc Karel]]''' na ženino prigovarjanje odpovedal prestolu v korist sina [[Franc Jožef I. Habsburško-Lotarinški|Franca Jožefa]]? |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Florentina Veršič}} |- |9. |... je osrednji del planote '''[[Kopaonik]]''' v [[Srbija|Srbiji]] zavarovan kot '''[[Narodni park Kopaonik|narodni park]]'''; |[[Predloga:Ste vedeli/15. teden 2026|15/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |10. |... so po zaslugi '''[[Fauzija Bajramova|Fauzije Bajramove]]''' nekoč odpovedali volitve [[Predsednik Ruske federacije|predsednika Rusije]] v [[Tatarstan]]u? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Pinky sl}} |- |11. | ... je [[Avstrijsko cesarstvo|Avstrija]] s '''[[Klemens von Metternich|Klemensom von Metternichom]]''' dosegla vrhunec [[diplomacija|diplomatskega]] vpliva? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |12. | ... je smučarski skakalec '''[[Hektor Kapustík]]''' postavil slovaški [[Seznam državnih rekordov v smučarskih skokih|državni rekord v smučarskih skokih]]? |[[Predloga:Ste vedeli/16. teden 2026|16/2026]] |{{u|Sporti}} |- |13. | ... so najzgodnejši materialni ostanki '''[[zgodovina Estonije|zgodovine ozemlja današnje Estonije]]''' datirani v čas ob koncu zadnje [[ledena doba|ledene dobe]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|TadejM}} |- |14. | ... velja '''[[Valentina Starikova]]''' za eno vodilnih [[klavir]]skih pedagoginj v [[Rusija|Rusiji]]? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Rude}} |- |15. | ... je bil '''[[Narimunt]]''' prvi od [[Litva|litovskih]] knezov v [[Novgorodska republika|novgorodski]] službi? |[[Predloga:Ste vedeli/17. teden 2026|17/2026]] |{{u|Octopus}} |- |16. | ... je bila risana serija ''[[Dexterjev laboratorij]]'' odskočna deska za kariero rusko-ameriškega animatorja in režiserja '''[[Genndy Tartakovsky|Genndyja Tartakovskega]]''' <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Yerpo}} |- |17. | ... je bil srbski [[Pavel Karadžordžević|princ Pavel]] edini član [[Karadžordževiči|kraljeve družine]], ki je prebival v rezidenci '''[[Beli dvor]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |18. | ... je '''[[Šipčenski prelaz]]''' ena najpomembnejših prometnih povezav med severom in jugom [[Bolgarija|Bolgarije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/18. teden 2026|18/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |19. | ... je [[švedska]] vojska v 17. stoletju zasedla in izropala prostore '''[[Univerza Palackega v Olomucu|Univerze Palackega v Olomucu]]''' na [[Češka|Češkem]] <small>(na sliki)</small>? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|XJaM}} |- |20. | ... je [[Versajska mirovna pogodba|Versajska pogodba]] preprečila združitev '''[[Republika Nemška Avstrija|Republike Nemške Avstrije]]''' z [[Nemčija|Nemčijo]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|MaksiKavsek}} |- |21. | ... je bilo območje delovanja '''[[Ukrajinska uporniška vojska|Ukrajinske uporniške vojske]]''' omejeno na zahod današnje [[Ukrajina|Ukrajine]] in vzhodni del sosednje [[Slovaška|Slovaške]]? |[[Predloga:Ste vedeli/19. teden 2026|19/2026]] |{{u|Octopus}} |- |22. | ... zaliv '''[[Zavratnica]]''' <small>(na sliki)</small> spominja na [[fjord]], a je v resnici [[Morska transgresija|potopljen]] ostanek izliva gorskega potoka ob vznožju [[Velebit]]a? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|ModriDirkac}} |- |23. | ... je [[Gregor Gazvoda]] najuspešnejši kolesar v zgodovini '''[[Dirka po Vojvodini|dirke po Vojvodini]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Sporti}} |- |24. | ... se [[starogrška komedija]] začne z obdobjem '''[[Stara komedija|stare komedije]]'''? |[[Predloga:Ste vedeli/20. teden 2026|20/2026]] |{{u|Ljuba24b}} |- |25. | ... je '''[[Madžarska stranka dvorepega psa]]''' <small>(na sliki logotip)</small> obljubljala zmanjšanje [[Težnost|gravitacije]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Upwinxp}} |- |26. | ... je vladavina '''[[Petar I. Petrović Njegoš|Petra I. Petrovića Njegoša]]''' postavila temelje za uvedbo sodobnih državnih institucij v [[Črna gora|Črni gori]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Octopus}} |- |27. | ... poteka [[Romunija|romunska]] '''[[DN1|državna cesta 1]]''' od [[Bukarešta|Bukarešte]] vse do meje z [[Madžarska|Madžarsko]]? |[[Predloga:Ste vedeli/21. teden 2026|20/2026]] |{{u|Pinky sl}} |} [[Kategorija:Wikimedia CEE Pomlad 2026|Statistika]] 9ynvi7f5zmh38yp38w8q87r6fsodhum 0 599938 6679965 6678013 2026-05-23T17:24:47Z Alber Musketar 260139 /* Prvo bolgarsko cesarstvo (681–1018) */ 6679965 wikitext text/x-wiki '''Zgodovino Bolgarije''' lahko sledimo od prvih naselij na ozemlju sodobne [[Bolgarija|Bolgarije]] do njenega nastanka kot nacionalne države in vključuje zgodovino bolgarskega ljudstva in njihov izvor. Najzgodnejši dokazi o hominidni naselbini, odkriti na območju današnje Bolgarije, segajo vsaj 1,4 milijona let nazaj.<ref>{{Cite web |title=Sirakov et al. (2010).- an ancient continuous human presence in the Balkans and the beginnings of human settlement in western Eurasia: A Lower Pleistocene example of the Lower Palaeolithic levels in Kozarnika cave (North-western Bulgaria) &#124; Philippe Fernandez - Academia.edu |url=https://www.academia.edu/400095 |url-status=dead |archive-url=https://archive.today/20141225190811/http://www.academia.edu/400095/Sirakov_et_al._2010_.-_An_ancient_continuous_human_presence_in_the_Balkans_and_the_beginnings_of_human_settlement_in_western_Eurasia_A_Lower_Pleistocene_example_of_the_Lower_Palaeolithic_levels_in_Kozarnika_cave_North-western_Bulgaria_ |archive-date=25 December 2014 |access-date=2 February 2022 |website=academia.edu}}</ref> Okoli leta 5000 pr. n. št. je že obstajala sofisticirana civilizacija, ki je ustvarila nekatere prve lončarske izdelke, nakit in zlate artefakte na svetu. Po letu 3500 pr. n. št. so se na [[Balkanski polotok|Balkanskem polotoku]] pojavili [[Tračani]].<ref name=":4">{{Cite journal |last1=Modi |first1=Alessandra |last2=Nesheva |first2=Desislava |last3=Sarno |first3=Stefania |last4=Vai |first4=Stefania |last5=Karachanak-Yankova |first5=Sena |last6=Luiselli |first6=Donata |last7=Pilli |first7=Elena |last8=Lari |first8=Martina |last9=Vergata |first9=Chiara |last10=Yordanov |first10=Yordan |last11=Dimitrova |first11=Diana |last12=Kalcev |first12=Petar |last13=Staneva |first13=Rada |last14=Antonova |first14=Olga |last15=Hadjidekova |first15=Savina |date=2019-04-01 |title=Ancient human mitochondrial genomes from Bronze Age Bulgaria: new insights into the genetic history of Thracians |journal=Scientific Reports |language=en |volume=9 |issue=1 |pages=5412 |doi=10.1038/s41598-019-41945-0 |pmid=30931994 |issn=2045-2322 |pmc=6443937|bibcode=2019NatSR...9.5412M }}</ref> Konec 6. stoletja pr. n. št. so deli današnje Bolgarije, zlasti vzhodna regija države, prišli pod perzijsko [[Ahemenidsko cesarstvo]].<ref name="Ref-1">{{Cite book |first1=Joseph |last1=Roisman |first2=Ian |last2=Worthington |title=A companion to Ancient Macedonia |publisher=John Wiley & Sons |date=2011 |isbn=978-1-4443-5163-7 |pages=135–138, [https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&pg=PA345 343–345]}}</ref> V 470. letih pr. n. št. so Tračani ustanovili močno [[Odriško kraljestvo]], ki je trajalo do leta 46 pr. n. št., ko ga je dokončno osvojilo [[Rimsko cesarstvo]].<ref>{{Cite book |last=Xenophon |title=The Expedition of Cyrus |date=8 September 2005 |publisher=Oxford University Press |isbn=978-0-1916-0504-8 |page=[https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&pg=PA221 221]}}</ref> Skozi stoletja so nekatera traška plemena padla pod starodavno makedonsko in helenistično ter tudi keltsko prevlado. To mešanico starodavnih ljudstev so asimilirali [[Slovani]], ki so se na polotoku trajno naselili po letu 500 n. št. == Prazgodovina == {{glavni|Prazgodovina jugovzhodne Evrope}} {{See also|Neolitska Evropa|Protoindoevropejci|Indoevropske migracije|kultura Jamnaja}} [[File:Magura - drawings.jpg|thumb|left|220x220px|Risbe v jami [[Magura]]]] [[File:20140611 Varna 08.jpg|thumb|221x221px|Grob [[Varnska kultura|Varnske kulture]], 4500 pr. n. št. (rekonstrukcija)]] Najstarejši človeški ostanki, najdeni v Bolgariji, so bili izkopani v jami Kozarnika, s približno starostjo 1,6 milijona pr. n. št. Ta jama verjetno hrani najstarejše dokaze o človeškem simbolnem vedenju, kar jih je bilo kdaj najdenih. V jami Bačo Kiro so našli fragmentiran par človeških čeljusti, ki je star 44.000 let, vendar je sporno, ali so bili ti zgodnji ljudje dejansko ''[[Homo sapiens]]'' ali [[neandertalec|neandertalci]].<ref>{{Cite book |last=Sale |first=Kirkpatrick |title=After Eden: The evolution of human domination |date=2006 |publisher=Duke University Press |isbn=0-8223-3938-2 |page=[https://books.google.com/books?id=2q9780EgEBEC&pg=PA48 48]}}</ref> Najstarejša bivališča v Bolgariji – neolitska bivališča v [[Stara Zagora|Stari Zagori]] – izvirajo iz leta 6000 pr. n. št. in so med najstarejšimi doslej odkritimi človeškimi strukturami.<ref>[http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html#dwelling The Neolithic Dwellings] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20111128233055/http://museum.starazagora.net/brunches/brunches.html |date=28 November 2011 }} at the Stara Zagora Neolithic Dwellings Museum website</ref> Do konca neolitika so se na ozemlju današnje Bolgarije, južne [[Romunija|Romunije]] in vzhodne [[Srbija|Srbije]] razvile kulture [[Karanovska kultura|Karanovo]], [[Hamangijska kultura|Hamangia]] in [[Vinčanska kultura|Vinča]].<ref>{{Cite web |last=Slavchev |first=Vladimir |date=2004–2005 |title=Monuments of the final phase of Cultures Hamangia and Savia on the territory of Bulgaria |url=http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |url-status=live |archive-url=https://web.archive.org/web/20110718095224/http://revistapontica.files.wordpress.com/2009/10/pontica-37-38-pag-9-20.pdf |archive-date=18 July 2011 |website=Revista Pontica |pages=9–20 |volume=37–38}}</ref><ref>{{Cite book |last=Chapman |first=John |title=Fragmentation in Archaeology: People, Places, and Broken Objects |url=https://archive.org/details/fragmentationina0000chap |date=2000 |publisher=Routledge |isbn=978-0-4151-5803-9 |location=London |page=[https://archive.org/details/fragmentationina0000chap/page/238 239]}}</ref> Najstarejše znano mesto v Evropi, [[Solnicata]], je bilo v današnji Bolgariji.<ref>{{Cite news |last=Squires |first=Nick |date=31 October 2012 |title=Archaeologists find Europe's most prehistoric town |url=https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |url-access=subscription |url-status=live |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220112/https://www.telegraph.co.uk/news/worldnews/europe/bulgaria/9646541/Bulgaria-archaeologists-find-Europes-most-prehistoric-town-Provadia-Solnitsata.html |archive-date=12 January 2022 |access-date=1 November 2012 |work=The Daily Telegraph}}</ref> Naselbina ob jezeru Durankulak v Bolgariji se je začela na majhnem otoku približno 7000 pr. n. št., okoli leta 4700/4600 pr. n. št. pa je bila kamnita arhitektura že v splošni uporabi in je postala značilen pojav, edinstven v Evropi. [[Bakrena doba|Bakrenodobna]] [[Varnska kultura]] (5000 pr. n. št.)<ref>{{Cite book |last=Vaysov |first=I. |title=Атлас по история на Стария свят |date=2002 |publisher=Херон прес |isbn=978-9-5458-0021-4 |location=Sofia |page=14 |language=Bulgarian}}</ref> predstavlja prvo civilizacijo s prefinjeno družbeno hierarhijo v Evropi. Osrednji del te kulture je [[Varnska nekropola]], odkrita v zgodnjih 1970-ih. Služi kot orodje za razumevanje delovanja najzgodnejših evropskih družb,<ref>[http://www.culture.gouv.fr/culture/arcnat/harsova/en/dobro3.htm The Gumelnita Culture], Government of France. ''The Necropolis at Varna is an important site in understanding this culture.''</ref> predvsem z dobro ohranjenimi ritualnimi pokopi, keramiko in zlatim nakitom. Zlati prstani, zapestnice in obredno orožje, odkriti v enem od grobov, so nastali med letoma 4600 in 4200 pr. n. št., zaradi česar so najstarejši zlati artefakti, kar so jih doslej odkrili kjer koli na svetu.<ref>{{Cite book |last=Grande |first=Lance |title=Gems and gemstones: Timeless natural beauty of the mineral world |date=2009 |publisher=The University of Chicago Press |isbn=978-0-226-30511-0 |location=Chicago |page=[https://books.google.com/books?id=RnE9Fa4pbn0C&pg=PA290 292] |quote=The oldest known gold jewelry in the world is from an archaeological site in Varna Necropolis, Bulgaria, and is over 6,000 years old (radiocarbon dated between 4,600BC and 4,200BC).}}</ref> Nekateri najzgodnejši dokazi o gojenju grozdja in udomačitve živine so povezani s kulturo Ezero iz bronaste dobe.<ref>{{Cite book |last=Mallory |first=J.P. |author-link= |title=Ezero Culture |date=1997 |publisher=Fitzroy Dearborn |series=Encyclopedia of Indo-European Culture}}</ref> Risbe iz jame [[Magura]] izvirajo iz istega obdobja, čeprav natančnih let njihovega nastanka ni mogoče določiti. == Antika == === Tračani === {{glavni|Tračani|Odriško kraljestvo|Geti|Mezi|Besi}} [[File:Valchitran-treasure.jpg|thumb|[[Valčitranski zaklad]], ok. 1300 pr. n. št.]] [[File:Reproduction of Thracian tomb 2.jpg|thumb|220x220px|[[Kаzanlaška grobnica]], 4. stoletje pr. n. št.]] Prvi ljudje, ki so pustili trajne sledi in kulturno dediščino po vsej regiji, so bili [[Tračani]]. Njihov izvor ostaja nejasen. Na splošno se domneva, da se je prototraško ljudstvo razvilo iz mešanice avtohtonih ljudstev in Indoevropejcev iz časa protoindoevropske širitve v zgodnji bronasti dobi,<ref>Hoddinott, p. 27.</ref> ko so slednji okoli leta 1500 pr. n. št. osvojili avtohtona ljudstva.<ref>Casson, p. 3.</ref> Tračanski obrtniki so podedovali spretnosti avtohtonih civilizacij pred njimi, zlasti pri obdelavi zlata.<ref>{{cite book|title=Treasures of Lost Races|last=Noorbergen|first=Rene|publisher=Teach Services Inc.|year=2004|page=72|isbn=1-57258-267-7|url=https://books.google.com/books?id=VSBnYno2-1oC&pg=PA71}}</ref> Tračani so bili na splošno neorganizirani, vendar so imeli kljub pomanjkanju lastne pisave napredno kulturo in so zbrali močne vojaške sile, ko so se njihova razdeljena plemena pod pritiskom zunanjih groženj združila. Ustanovili so [[Odriško kraljestvo]]<ref>{{cite book |last1=Rehm |first1=Ellen |chapter=The Impact of the Achaemenids on Thrace: A Historical Review|editor1-last=Nieling |editor1-first=Jens |editor2-last=Rehm |editor2-first=Ellen |title=Achaemenid Impact in the Black Sea: Communication of Powers |date=2010 |publisher=Aarhus University Press |series=Black Sea Studies|volume=11|page=143|isbn=978-8779344310|quote=Leta 470/469 pr. n. št. je zgoraj omenjeni strateg Kimon premagal perzijsko floto pri ustju reke Evrimedon. Zdi se, da je nato kraljeva hiša Odrisov v Trakiji pridobila na moči in se okoli leta 465/464 pr. n. št. izvila iz perzijske sence. Odrisi so se zavedali močnega vakuuma, ki je nastal zaradi umika Perzijcev, in so si povrnili prevlado nad območjem, ki ga je naseljevalo več plemen. Od tega obdobja naprej je razumljiva domača vladajoča dinastija.}}</ref> Čeprav se koncept urbanega središča ni razvil vse do rimskega obdobja, je bilo veliko večjih utrdb, ki so služile tudi kot regionalna tržna središča. Vendar so se Tračani na splošno kljub grški kolonizaciji na območjih, kot so [[Bizanc]], Apolonija in druga mesta, izogibali mestnemu življenju. Prve grške kolonije v [[Trakija|Trakiji]] so bile ustanovljene v 8. stoletju pred našim štetjem.<ref>Simon Hornblower and Antony Spawforth. ''The Oxford Classical Dictionary''. Oxford University Press, 1996, p. 1515. "From the 8th century BC the coast Thrace was colonised by Greeks."</ref> ==== Ahemenidski perzijski vdori ==== {{glavni|Ahemenidsko cesarstvo}} [[File:Achaemenid Empire 500 BCE.jpg|thumb|left|[[Ahemenidsko cesarstvo]] na svojem največjem ozemeljskem obsegu pod vladavino [[Darej I.|Dareja I.]] (522 pr. n. št.–486 pr. n. št.)<ref>2002 Oxford Atlas of World History [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA42 p.42 (West portion of the Achaemenid Empire)] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20221129133020/https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA42 |date=29 November 2022 }} and [https://books.google.com/books?id=ffZy5tDjaUkC&pg=PA43 p.43 (East portion of the Achaemenid Empire)].</ref>]] Vse odkar je [[Makedonija (kraljestvo)|makedonski]] kralj Amintas I. okoli leta 512–511 pr. n. št. predal svojo državo Perzijcem, Makedonci in Perzijci niso bili več tujci.<ref name="Ref-1"/> Podjarmljenje Makedonije je bil del perzijskih vojaških operacij, ki jih je sprožil [[Darej I.|Darej Veliki]] (521–486 pr. n. št.). Leta 513 pr. n. št. je - po obsežnih pripravah - ogromna ahemenidska vojska vdrla na Balkan in poskušala premagati evropske [[Skiti|Skite]], ki so se potikali severno od [[Donava|Donave]].<ref name="Ref-1"/> Darejeva vojska si je podjarmila več tračanskih ljudstev in praktično vse druge regije, ki se dotikajo evropskega dela [[Črno morje|Črnega morja]], kot so deli današnje Bolgarije, Romunije, Ukrajine in Rusije, preden se je vrnila v Malo Azijo.<ref name="Ref-1"/><ref>The Oxford Classical Dictionary by Simon Hornblower and Antony Spawforth,{{ISBN|0-19-860641-9}},"page 1515,"The Thracians were subdued by the Persians by 516"</ref> Darej je v Evropi pustil enega od svojih poveljnikov, po imenu Megabaz, katerega naloga je bila osvajanje Balkana. Perzijske čete so si podjarmile z zlatom bogato Trakijo, obalna grška mesta ter premagale in osvojile mogočne Peonce.<ref>Timothy Howe, Jeanne Reames. [https://books.google.com/books?id=uuwTAQAAMAAJ&q=persians+conquered+paeonia ''Macedonian Legacies: Studies in Ancient Macedonian History and Culture in Honor of Eugene N. Borza''] (original from the Indiana University) Regina Books, 2008 {{ISBN|978-1-930053-56-4}} p 239</ref><ref>{{cite web|url=https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|title=Persian influence on Greece (2)|access-date=17 December 2014|archive-date=24 July 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200724223725/https://www.livius.org/ia-in/influence/influence02.html|url-status=dead}}</ref> Nazadnje je Megabaz poslal odposlance k Amintasu in zahteval sprejetje perzijske prevlade, kar so Makedonci sprejeli. Po [[Jonski upor|Jonskem uporu]] se je perzijski vpliv na Balkanu sicer ublažil, a je bil leta 492 pr. n. št. trdno obnovljen s pohodi Mardonija. Balkan, vključno z današnjo Bolgarijo, je dajal veliko vojakov za večetnično ahemenidsko vojsko. Najdenih je bilo več tračanskih zakladov iz časa perzijske vladavine v Bolgariji.<ref>{{cite web|url=https://books.google.com/books?id=kcvpAAAAMAAJ&q=persian+rule+bulgaria|title=Thracian Treasures from Bulgaria|year=1981|access-date=24 December 2014}}</ref> Večina današnje vzhodne Bolgarije je ostala trdno pod perzijsko oblastjo do leta 479 pr. n. št.<ref>Dimitri Romanoff. [https://books.google.com/books?id=fPEqAQAAIAAJ&q=persians+conquer+bulgaria ''The orders, medals, and history of the Kingdom of Bulgaria''] Balkan Heritage, 1982 {{ISBN|978-87-981267-0-6}} p 9</ref> Perzijska garnizija v Doriscusu v Trakiji se je še vrsto let obdržala tudi po perzijskem porazu in se menda nikoli ni predala. Ostala je zadnja perzijska trdnjava v Evropi. === Traško Odriško kraljestvo (ok. 480 pr. n. št. - 30 pr. n. št.) === {{glavni|Odriško kraljestvo}} [[File:Odrysian.svg|thumb|Odriško kraljestvo pod kraljem Sitalkom (ok. 431–424)]] Tračanska plemena so ostala razdeljena in večina jih je od konca 6. stoletja do prve polovice 5. stoletja padla pod nominalno perzijsko oblast,<ref>{{cite book|url=https://books.google.com/books?id=QsJ183uUDkMC&q=Achaemenid+Persians+ruled+balkans&pg=PA345|title=A Companion to Ancient Macedonia|isbn=9781444351637|access-date=17 December 2014|last1=Roisman|first1=Joseph|last2=Worthington|first2=Ian|date=7 July 2011|publisher=John Wiley & Sons }}</ref> dokler jih kralj [[Teres I.]] ni združil večine pod Odriškim kraljestvom okoli leta 470 pr. n. št., verjetno po perzijskem porazu v Grčiji,<ref>Robin Waterfield. [https://books.google.com/books?id=0oKx4FyAOOQC&q=Teres+I+odrysian+kingdom+persian "The Expedition of Cyrus"] OUP Oxford, 2005. {{ISBN|0-19-160504-2}} p 221</ref> ki je kasneje dosegel vrhunec pod vodstvom kralja [[Sitalk|Sitalka]] (431–424 pr. n. št.) in [[Kotis I.|Kotisa I.]] (383–359 pr. n. št.). To tračansko kraljestvo je cvetelo med začetkom 5. stoletja pr. n. št. in začetkom 3./koncem 1. stoletja pr. n. št. Bilo je v današnji Bolgariji, jugovzhodni Romuniji (severna [[Dobrudža]]), severovzhodni Grčiji in evropski Turčiji ter je bilo plemenska zmes, v kateri so prevladovali [[Odrisi]] in je bila prva velika politična entiteta, ki se je razvila na vzhodnem Balkanu. Pred ustanovitvijo Sevtopolisa konec 4. stoletja ni imel stalnega glavnega mesta. Podobno kot [[Galci]] in druga [[Kelti|keltska plemena]] naj bi tudi večina Tračanov živela preprosto v majhnih utrjenih vaseh, običajno na vrhovih hribov. Na začetku [[peloponeška vojna|peloponeške vojne]] je Sitalk sklenil zavezništvo z Atenci in leta 429 pr. n. št. napadel Makedonijo (takrat pod vladavino [[Perdik II. Makedonski|Perdika II.]]) z ogromno vojsko, ki je vključevala 150.000 bojevnikov iz neodvisnih tračanskih plemen. Kotis I. pa se je z Atenci vojskoval za posest [[Galipoli|traškega Hersonesa]]. ==== Vpadi antične Makedonije ==== [[File:Map Macedonia 336 BC-en.svg|thumb|Južna Trakija pod Filipom II. Makedonskim]] Potem je [[Makedonija (kraljestvo)#Makedonski imperij (334–323 pr. n. št.)|Makedonski imperij]] vključil Odriško kraljestvo<ref>{{Cite book|last= Hammond|first= Nicholas Geoffrey Lemprière|author-link=|author2=Frank William Walbank |author-link2=|title= A History of Macedonia: 336-167 B.C|url= https://books.google.com/books?id=qpb3JdwuDQIC|access-date= 2010-04-26|volume= 3|year= 1988|publisher= Oxford University Press|isbn= 978-0-19-814815-9|page= 38|quote= Whereas Philip had exacted from the Thracians subjugated in 344 a tribute of one tenth of their produce payable to the Macedones&nbsp;..., it seems that Alexander did not impose any tribute on the Triballi or on the down-river Thracians.}}</ref> in Tračani so postali neodtujljiva sestavina v zunajcelinskih odprav [[Filip II. Makedonski|Filipa II.]] in [[Aleksander Veliki|Aleksandra III. (Velikega)]]. ==== Vpadi starodavnih Keltov ==== {{glavni|Tile|Skordiski|Serdi|Kelti}} [[File:Tribes in Ancient Thrace (English).png|thumb|Plemena v Trakiji. Keltski narodi, vključno z Galci iz Tilisa, so označeni z rdečo barvo]] Leta 298 pr. n. št. so keltska plemena dosegla območje današnje Bolgarije in se na gori Haemos ([[Stara planina]]) spopadla s silami makedonskega kralja Kasandra. Makedonci so zmagali v bitki, vendar to ni ustavilo keltskega napredovanja. Številne tračanske skupnosti, oslabljene zaradi makedonske okupacije, so padle pod keltsko prevlado.<ref>{{cite book |title=The Celts: A History |last=Ó hÓgáin |first=Dáithí|year=2002 |publisher=The Collins Press |location=Cork |isbn=0-85115-923-0 |page=50 |url=https://books.google.com/books?id=-yd1huHoXJwC&pg=PA50 |access-date=8 November 2011|quote=Vendar to ni imelo velikega vpliva na Kelte, ki so v nekaj letih dosegli Bolgarijo. Tam se je leta 298 pr. n. št. njihova velika enota spopadla s Kasandrovo vojsko na pobočjih gore Haemo. ... Moč Tračanov so Makedonci zmanjšali in zdaj je velik del območja padel v keltske roke. Številna krajevna imena tega območja v antiki pričajo o prisotnosti keltskih trdnjav.;...}}</ref> Leta 279 pr. n. št. je ena od keltskih vojsk pod vodstvom Komontorija napadla Trakijo in jo uspela osvojiti. Komontorij je ustanovil kraljestvo Tilis na območju današnje vzhodne Bolgarije.<ref name="Celtic culture">{{cite book |title=Celtic culture: A historical encyclopedia |last=Koch |first=John T. |year=2006 |publisher=ABC-CLIO |location=Santa Barbara, California |isbn=1-85109-440-7 |page= 156 |url=https://books.google.com/books?id=f899xH_quaMC&pg=PA15 |access-date=8 November 2011}}</ref> Sodobna vas Tulovo nosi ime po relativno kratkotrajnem kraljestvu. Kulturne interakcije med Tračani in Kelti dokazujejo številni predmeti, ki vsebujejo elemente obeh kultur, kot sta Mezekov voz in skoraj zagotovo Gundestrupov kotel.<ref>{{cite book|title=The Celts: Bronze Age to New Age |last=Haywood |first=John |publisher=Pearson Education Limited |year=2004|isbn=0-582-50578-X |page=28 |url=https://books.google.com/books?id=_pVY18-0OCgC&pg=PA28 |access-date=11 November 2011}}</ref> Tilis je obstajal do leta 212 pr. n. št., ko so Tračani uspeli ponovno prevzeti prevladujoč položaj v regiji in jo razpustili. V zahodni Bolgariji so preživele majhne skupine Keltov. Eno takšnih plemen so bili [[Serdi]], iz katerih izvira [[Serdika]] - starodavno ime [[Sofija|Sofije]].<ref>The Cambridge Ancient History, Volume 3, Part 2: The Assyrian and Babylonian Empires and Other States of the Near East, from the Eighth to the Sixth Centuries BC by John Boardman, I. E. S. Edwards, E. Sollberger, and N. G. L. Hammond, {{ISBN|0-521-22717-8}}, 1992, page 600: "Na mestu izginulih Treresov in Tilataejev najdemo Serde, za katere ni dokazov pred prvim stoletjem pred našim štetjem. Že dolgo se na podlagi prepričljivih jezikoslovnih in arheoloških razlogov domneva, da je bilo to pleme keltskega izvora."</ref> Čeprav so Kelti ostali na Balkanu več kot stoletje, je bil njihov vpliv na polotoku skromen. Do konca 3. stoletja se je za prebivalce Trakije pojavila nova grožnja v obliki Rimskega cesarstva. === Rimsko obdobje === {{glavni|Rimsko cesarstvo}} [[File:Bulgaria Bulgaria-0785 - Roman Theatre of Philippopolis (7432772486).jpg|thumb|left|Rimsko gledališče v Filipopolu, [[Plovdiv]]]] Leta 188 pr. n. št. so Rimljani napadli Trakijo in vojskovanje se je nadaljevalo do leta 46 n. št., ko je Rim dokončno osvojil regijo. ==== Sapejsko traško kraljestvo (rimska vazalna država) (1. stoletje pr. n. št. - 46 n. št.) ==== Sapejsko kraljestvo je bila starodavna traška država na jugovzhodnem Balkanu, ki je obstajala od sredine 1. stoletja pr. n. št. do leta 46 n. št. Nasledilo je Odriško kraljestvo Trakije iz klasične in helenistične dobe, v njem pa je prevladovalo pleme Sapejcev, ki je vladalo iz svoje prestolnice Bizje v današnji severozahodni Turčiji. Sprva je imelo le omejen pomen, vendar je njegova moč v antičnem rimskem svetu znatno narasla kot odvisna država pozne rimske republike. Po [[bitka pri Akciju|bitki pri Akciju]] leta 31 pr. n. št. je Oktavijan (kasneje cesar [[Gaj Avgust Oktavijan|Avgust]]) ustanovil novo dinastijo, ki se je izkazala za zelo zvesto in obsežno. Osvojitev in vladanje večjemu delu Trakije v imenu Rimskega cesarstva je trajalo do leta 46 n. št., ko je cesar Klavdij priključil kraljestvo in Trakijo spremenil v rimsko provinco. ==== Rimska vladavina ==== [[File:Roman Empire Trajan 117AD.png|thumb|Rimski imperij pod [[Trajan]]om (117 n. št.)]] Leta 46 n. št. so Rimljani ustanovili [[Trakija (rimska provinca)|provinco Trakija]]. Do 4. stoletja so imeli Tračani sestavljeno avtohtono identiteto kot krščanski 'Rimljani', ki so ohranili nekatere svoje starodavne poganske obrede. Trako-Rimljani so postali prevladujoča skupina v regiji in sčasoma dobili več vojaških poveljnikov in cesarjev, kot sta [[Galerij]] in [[Konstantin I. Veliki]]. Mestna središča so se dobro razvila, zlasti ozemlje Serdike, ki je danes mesto Sofija, zaradi obilice mineralnih vrelcev. Pritok priseljencev z vsega cesarstva je obogatil lokalno kulturno krajino; v bližini obale Črnega morja so odkrili templje Ozirisa in Izide.<ref>{{cite news|url=http://sofiaecho.com/2008/10/17/664284_temple-to-iris-and-osiris-unearthed-near-the-bulgarian-black-sea|title=Temple to Isis and Osiris unearthed near the Bulgarian Black Sea|newspaper=The Sofia Echo|date=17 October 2008|access-date=8 June 2012}}</ref> Nekaj ​​pred letom 300 n. št. je [[Dioklecijan]] Trakijo dodatno razdelil na štiri manjše province. == Obdobje preseljevanja ljudstev (3. stoletje - 7. stoletje) == {{glavni|Preseljevanje ljudstev}} [[File:Invasions of the Roman Empire 1.png|thumb|Vpadi Rimskega cesarstva v obdobju preseljevanja ljudstev]] V 4. stoletju je skupina [[Goti|Gotov]] prispela v severno Bolgarijo in se naselila v Nikopolis ad Istrum in okolici. Tam je gotski škof Ulfilas prevedel [[Sveto pismo]] iz [[grščina|grščine]] v [[gotica|gotico]] in pri tem ustvaril gotsko abecedo. To je bila prva knjiga, napisana v germanskem jeziku, zato vsaj en zgodovinar Ulfilasa imenuje »očeta germanske književnosti«.<ref>{{cite book|title=The Visigoths in the Time of Ulfila |last=Thompson |first=E.A. |publisher=Ducksworth |year=2009|quote=...&nbsp;Ulfila, the apostle of the Goths and the father of Germanic literature. }}</ref> Prvi krščanski samostan v Evropi je leta 344 ustanovil sveti Atanazij blizu današnjega Čirpana po koncilu v Serdiki.<ref>{{cite web |url=http://bnr.bg/radiobulgaria/post/100844993/chirpanskiat-manastir-svatanasii-nai-starata-obitel-v-evropa|title=The Saint Athanasius Monastery of Chirpan, the oldest cloister in Europe|publisher=Bulgarian National Radio|language=bg|date=22 June 2017|access-date=30 August 2018}}</ref> Zaradi podeželske narave lokalnega prebivalstva je rimski nadzor nad regijo ostal šibek. V 5. stoletju so Atilovi Huni napadli ozemlja današnje Bolgarije in oropali številna rimska naselja. Do konca 6. stoletja so [[Avari]] organizirali redne vpade v severno Bolgarijo, kar je bil uvod v množičen prihod [[Slovani|Slovanov]]. V 6. stoletju je bila tradicionalna grško-rimska kultura še vedno vplivna, vendar sta prevladovali krščanska filozofija in kultura, ki sta jo začeli nadomeščati.<ref>[https://books.google.com/books?id=QOlHkpXPTQoC ''Christianity and the Rhetoric of Empire: The Development of Christian Discourse''], Averil Cameron, University of California Press, 1994, {{ISBN|0-520-08923-5}}, PP.&nbsp;189–190.</ref> Od 7. stoletja je grščina postala prevladujoči jezik pod upravo [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnega rimskega cesarstva]], Cerkve in družbe ter nadomestila [[latinščina|latinščino]].<ref>[https://books.google.com/books?id=Kx_NjXiMZM0C ''A history of the Greek language: from its origins to the present''], [[Francisco Rodríguez Adrados]], BRILL, 2005, {{ISBN|90-04-12835-2}}, p. 226.</ref> <gallery widths="200" heights="200"> GothicInvasions250-251-en.svg|Gotska invazija 250–251 GothicInvasions 267-269-en.svg|Gotska invazija 267–269 Test Adrianopoli -- 376.png|Gotska invazija 376–382 Bulgarians and Slavs VI-VII century.png|Bolgarske in slovanske selitve v 6. - 7. stoletju </gallery> === Slovani === {{glavni|Južni Slovani}} Slovani so se v začetku 6. stoletja izselili iz svoje prvotne domovine (najpogosteje se domneva, da je bila v vzhodni Evropi) in se razširili po večjem delu vzhodne srednje Evrope, vzhodne Evrope in Balkana, s čimer so oblikovali tri glavne veje - [[Zahodni Slovani]], [[Vzhodni Slovani]] in [[Južni Slovani]]. Najvzhodnejši južni Slovani so se v 6. stoletju naselili na ozemlju sodobne Bolgarije. Večina Tračanov je bila sčasoma helenizirana ali romanizirana, z nekaj izjemami, ki so preživele na oddaljenih območjih do 5. stoletja.<ref name = "xixcnf"/><ref>Ivaylo Lozanov, Roman Thrace, pp. 75-90 in Julia Valeva, Emil Nankov, Denver Graninger as ed. (2020) A Companion to Ancient Thrace, Blackwell Companions to the Ancient World, John Wiley & Sons, ISBN 1119016185.</ref> Del vzhodnih Južnih Slovanov je večino od njih asimiliral, preden je bolgarska elita ta ljudstva vključila v [[Prvo bolgarsko cesarstvo]].<ref name=EB1911>{{cite EB1911|wstitle=Bulgaria/History |display=Bulgaria: History: First Empire |volume=4 |pages=780}}</ref> === Prabolgari === Prabolgari so bili polnomadsko ljudstvo turškega porekla, prvotno iz Srednje Azije, ki je od 2. stoletja naprej živelo v [[stepa]]h severno od [[Kavkaz]]a in okoli bregov reke [[Volga|Volge]] (takrat Itil). Ena od njih je dala povod za Prvo bolgarsko cesarstvo. Bolgarom so vladali dedni [[kan]]i. Obstajalo je več aristokratskih družin, katerih člani z vojaškimi nazivi so tvorili vladajoči razred. Bolgari so bili politeistični, a so večinoma častili vrhovno božanstvo [[Tangri]]. === Stara Velika Bolgarija === {{glavni|Velika Bolgarija}} [[File:Pontic steppe region around 650 AD.png|250px|thumb|[[Velika Bolgarija]] in sosednje regije, ok. 650 n. št.]] Združeni pod enim samim vladarjem Kurtom ali [[Kubrat]]om (vladal ok. 605–ok. 642) so Bolgari predstavljali močno državo, ki so jo vzhodni Rimljani poznali kot [[Velika Bolgarija]]. Ta država je bila med spodnjim tokom Donave na zahodu, Črnim in [[Azovsko morje|Azovskim morjem]] na jugu, reko [[Kuban]] na vzhodu in reko [[Donec]] na severu. Glavno mesto je bila [[Fanagorija]] ob Azovu.<ref>(https://www.britannica.com/topic/Bulgar)</ref> Leta 635 je Kubrat podpisal mirovno pogodbo s cesarjem [[Heraklij]]em iz Bizantinskega cesarstva, s čimer je bolgarsko kraljestvo razširil še dlje na Balkan. Kasneje je Heraklij kronal Kubrata z nazivom patricij. Kraljestvo ni preživelo Kubratove smrti. Po več vojnah s [[Hazari]] so bili Bolgari dokončno poraženi in so se preselili na jug, na sever in predvsem na zahod na Balkan, kjer je živela večina drugih bolgarskih plemen, v državi, ki je bila od 5. stoletja vazal Bizantinskega cesarstva. Eden od naslednikov kana Kubrata, [[Kotrag]], je vodil devet bolgarskih plemen na sever vzdolž bregov reke Volge v današnji Rusiji in konec 7. stoletja ustvaril kraljestvo [[Volška Bolgarija|Volških Bolgarov]]. To kraljestvo je kasneje postalo trgovsko in kulturno središče severa, saj je stalo na zelo strateškem položaju in si ustvarilo monopol nad trgovino med Arabci, Vikingi in Avari. Volški Bolgari so bili prvi, ki so premagali mongolsko hordo in desetletja varovali Evropo, toda po neštetih mongolskih vpadih je bilo Kraljestvo Volških Bolgarov uničeno, večina njegovih državljanov pa je bila pobita ali prodana kot sužnji v Aziji. Še en naslednik kana Kubrata, [[Asparuh]] (Kotragov brat), se je preselil na zahod in zasedel današnjo južno [[Besarabija|Besarabijo]]. Po uspešni vojni z Bizancem leta 680 je Asparuhov kanat najprej osvojil Malo Skitijo in bil priznan kot neodvisna država v skladu s pogodbo, podpisano z Bizantinskim cesarstvom leta 681. To leto se običajno šteje za leto ustanovitve današnje Bolgarije, Asparuh pa za prvega bolgarskega vladarja. Druga bolgarska horda, ki jo je vodil Asparuhov brat [[Kuber]], se je naselila v [[Panonija (rimska provinca)|Panoniji]] in kasneje v [[Makedonija (regija)|Makedoniji]].<ref>Иван Микулчиќ, "Средновековни градови и тврдини во Македонија", Скопје, "Македонска цивилизација", 1996, стр. 29–33.</ref><ref>{{Cite book |last= Mikulčik |first= Ivan |title= Srednovekovni gradovi i tvrdini vo Makedonija |trans-title= Medieval cities and castles in Macedonia |series= Македонска цивилизација [Macedonian civilization] |year= 1996|publisher= Makedonska akademija na naukite i umetnostite |location= Skopje |language= mk |isbn= 9989-649-08-1 |page= 391 }}</ref> == Prvo bolgarsko cesarstvo (681–1018) == {{glavni|Prvo bolgarsko cesarstvo}} [[File:Balkans about 680 A.D., foundation of the First Bulgarian Empire.png|thumb|Jugovzhodna Evropa 680–721]] Pod vladavino Asparuha se je Bolgarija po bitki pri Ongalu razširila proti jugozahodu. Nastala je Donavska Bolgarija. V poznem Rimskem cesarstvu je ozemlje današnje Bolgarije pokrivalo več rimskih provinc: Skitija ([[Mala Skitija]]), [[Mezija]] (Zgornja in Spodnja), [[Trakija]], [[Makedonija (rimska provinca)|Makedonija]] (Prva in Druga), [[Rimska Dakija]] (Obalna in Notranja, obe južno od Donave), Dardanija, [[Rodopi (rimska provinca)|Rodopi]] in Hemismont, z mešanim prebivalstvom [[Romeji|bizantinskih Grkov]], [[Tračani|Tračanov]] in [[Dačani|Dačanov]], ki so večinoma govorili grško ali različice [[Ljudska latinščina|vulgarne latinščine]]. Več zaporednih valov slovanskih migracij v 6. in začetku 7. stoletja je privedlo do dramatične spremembe demografije regije in njene skoraj popolne slovanizacije. [[File:47-cropped-manasses-chronicle.jpg|thumb|left|Miniatura 47 iz kronike Konstantina Manaseja, 14. stoletje: ''Arabci napadajo Konstantinopel med vladavino cesarja Leona III.'']] [[File:Balkans850.png|thumb|Ozemeljska širitev med vladavino Prezijana (836–852)]] Sin in dedič Asparuha, [[Tervel]], je postal vladar v začetku 8. stoletja, ko je bizantinski cesar [[Justinijan II.]] prosil Tervela za pomoč pri ponovni osvojitvi prestola, za kar je Tervel od cesarstva prejel regijo Zagore in velike količine zlata. Prejel je tudi bizantinski naziv '[[Cezar (naslov)|cezar]]'. Leta pozneje se je cesar odločil izdati in napasti Bolgarijo, vendar je bila njegova vojska v [[Bitka pri Anhialu (708)|bitki pri Anhialu]] poražena. Po smrti Justinijana II. so Bolgari nadaljevali križarske vojne proti cesarstvu in leta 716 dosegli [[Konstantinopel]]. Grožnja Bolgarov in arabska nevarnost na vzhodu sta prisilili novega cesarja [[Teodozij III.|Teodozija III.]], da je s Tervelom podpisal mirovno pogodbo. Naslednik, [[Leon III. Izavrijec]], se je moral spopasti z vojsko 100.000 Arabcev pod vodstvom Maslame ibn Abd al-Malika in floto 2500 ladij, ki so leta 717 oblegale Konstantinopel. Cesar se je, zanašajoč se na pogodbo z Bolgarijo, zaprosil kana Tervela za pomoč pri soočanju z arabsko invazijo. Tervel je ponudbo sprejel in Arabci so bili zdesetkani zunaj mestnega obzidja. Flota je bila močno poškodovana s pomočjo [[grški ogenj|grškega ognja]]. Preostale ladje je uničila nevihta, ki so poskušale pobegniti. Tako se je končalo drugo arabsko obleganje Konstantinopla. Po Tervelovi vladavini so se vladajoče hiše pogosto menjavale, kar je vodilo v nestabilnost in politično krizo. Desetletja pozneje, leta 768, je Bolgariji vladal [[Telerig]] iz hiše Dulo. Njegov vojaški pohod proti [[Konstantin V. Kopronim|Konstantinu V.]] leta 774 se je izkazal za neuspešnega. Navdušen nad uspehom proti Telerigu je bizantinski cesar poslal floto z 2000 ladjami, naloženimi s konjeniki. Ta odprava se je izkazala za neuspešno zaradi močnih severnih vetrov v bližini Mesembrije. Telerig se je zavedal povečane prisotnosti vohunov v prestolnici [[Pliska]]. Da bi zmanjšal ta bizantinski vpliv, je cesarju poslal pismo, v katerem je prosil za zatočišče v Konstantinoplu in želel vedeti, kateri bizantinski vohuni mu lahko pomagajo. Ker je poznal njihova imena, je pobil vse agente v prestolnici. Njegova vladavina je pomenila konec politične krize. Pod vladavino [[Krum]]a (802–814) se je Bolgarija močno razširila proti severozahodu in jugu, zasedla je ozemlja med srednjo Donavo in [[Moldova (reka)|Moldovo]], celotno današnjo Romunijo, Sofijo leta 809 in [[Odrin]] leta 813 ter ogrozila sam Konstantinopel. Krum je izvedel pravno reformo z namenom zmanjšanja revščine in okrepitve družbenih vezi v svoji močno razširjeni državi. Med vladavino kana [[Omurtag]]a (814–831) so bile severozahodne meje s Frankovskim cesarstvom trdno določene vzdolž srednje Donave. V bolgarski prestolnici [[Pliska]] so bili zgrajeni veličastna palača, poganski templji, vladarjeva rezidenca, trdnjava, citadela, vodovodi in kopališča, večinoma iz kamna in opeke. Omurtag je izvajal politiko zatiranja kristjanov. Menologion Bazilija II. slavi cesarja [[Bazilij II.|Bazilija II.]] in ga prikazuje kot bojevnika, ki brani pravoslavno krščanstvo pred napadi Bolgarskega cesarstva, katerega napadi na kristjane so grafično prikazani. [[File:KoutragonChristiansBGhistory.jpg|thumb|350px|right|[[Omurtag]] ukaže umor kristjanov]] === Pokristjanjevanje === Pod [[Boris I. Bolgarski|Borisom I.]] je Bolgarija uradno postala krščanska, ekumenski patriarh pa se je strinjal, da bo v Pliski dovolil avtonomnega bolgarskega nadškofa. Misijonarja iz Konstantinopla, [[Ciril in Metod]], sta zasnovala [[glagolica|glagolico]], ki je bila v Bolgarskem cesarstvu sprejeta okoli leta 886. Pisava in starobolgarski jezik, ki se je razvil iz slovanskega,<ref>L. Ivanov. [[wikisource:Essential History of Bulgaria in Seven Pages|Essential History of Bulgaria in Seven Pages]]. Sofia, 2007.</ref> sta povzročila bogato literarno in kulturno dejavnost, osredotočeno na Preslavsko in Ohridsko literarno šolo, ustanovljeno po ukazu Borisa I. leta 886. [[File:The Great Basilica Klearchos 2.jpg|thumb|250px|Ruševine Pliske, prestolnice Prvega bolgarskega cesarstva od 680 do 893]] V začetku 9. stoletja je bila v Preslavski literarni šoli razvita nova abeceda – [[cirilica]], ki je bila prirejena iz glagolice, ki sta jo izumila svetnika Ciril in Metod.<ref>Barford, P. M. (2001). ''The Early Slavs''. Ithaca, New York: Cornell University Press</ref> Alternativna teorija pravi, da je abecedo v Ohridski literarni šoli zasnoval sveti [[Kliment Ohridski]], bolgarski učenjak in učenec Cirila in Metoda. Do konca 9. in začetka 10. stoletja se je Bolgarija razširila do [[Epir]]a in [[Tesalija|Tesalije]] na jugu, Bosne na zahodu in nadzorovala celotno današnjo [[Romunija|Romunijo]] in vzhodno [[Madžarska|Madžarsko]] na severu, s čimer se je ponovno združila s starimi koreninami. Srbska država je nastala kot odvisnost od Bolgarskega cesarstva. Pod carjem [[Simeon I. Bolgarski|Simeonom I. Bolgarskim]] (Simeonom Velikim), ki se je izobraževal v [[Konstantinopel|Konstantinoplu]], je Bolgarija ponovno postala resna grožnja Bizantinskemu cesarstvu. Njegova agresivna politika je bila namenjena izpodrivanju Bizanca kot glavnega partnerja nomadskih politik na tem območju. Z spodkopavanjem načel bizantinske diplomacije in politične kulture je Simeon svoje kraljestvo spremenil v dejavnik, ki strukturira družbo v nomadskem svetu.<ref>Boris Todorov, "The value of empire: tenth-century Bulgaria between Magyars, Pechenegs and Byzantium," ''Journal of Medieval History'' (2010) 36#4 pp&nbsp;312–326</ref><ref name="The First Bulgarian Empire">{{cite encyclopedia |url=http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |title=The First Bulgarian Empire |encyclopedia=[[Encarta]] |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071204165922/http://encarta.msn.com/encyclopedia_761556147_8/Bulgaria.html#p48 |archive-date=2007-12-04 }}</ref> Simeon je upal, da bo zavzel Konstantinopel in postal cesar tako Bolgarov kot Grkov, zato se je med svojim dolgim ​​vladanjem (893–927) bojeval v vrsti vojn z Bizantinci. Ob koncu njegove vladavine je fronta dosegla [[Peloponez]] na jugu, zaradi česar je postala najmočnejša država v sodobni jugovzhodni Evropi.<ref name="The First Bulgarian Empire"/> Simeon se je razglasil za »carja (cezarja) Bolgarov in Rimljanov«, naziv, ki ga je priznal papež, ne pa bizantinski cesar. Glavno mesto [[Preslav]] naj bi tekmovalo s Konstantinoplom,<ref>Bakalov, Istorija na Bǎlgarija, "Simeon I Veliki"</ref><ref>{{cite web |url=http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |title=About Bulgaria |publisher=U.S. Embassy Sofia, Bulgaria |access-date=2007-03-03 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20061230015953/http://sofia.usembassy.gov/uploads/images/9slwbq67Sfo4dBuR2WMVfg/about_bulgaria1.PDF |archive-date=2006-12-30 }}</ref> nova neodvisna Bolgarska pravoslavna cerkev pa je postala prvi novi patriarhat poleg pentarhije in bolgarski prevodi krščanskih besedil so se razširili po vsem slovanskem svetu tistega časa.<ref>{{cite book |title=Istorija na Balkanite XIV–XX vek |last=Castellan |first=Georges |others=trans. Liljana Caneva |year=1999 |publisher=Hermes |location=[[Plovdiv]] |isbn=954-459-901-0 |language=bg |page=37 }}</ref> === Bogomilstvo === {{glavni|Bogomilstvo}} [[File:Bogomilist expansion.svg|thumb|left|Širitev bogomilstva v srednjeveški Evropi]] Med vladavino carja [[Peter I. Bolgarski|Petra I.]] (vladal 927–969) se je v Bolgariji pojavilo heretično gibanje, znano kot [[bogomilstvo]]. [[Herezija]] je bila poimenovana po njenem ustanovitelju, duhovniku Bogomilu, čigar ime lahko prevedemo kot ''drag (mil) Bogu (Bog)''. Glavni viri o bogomilstvu v Bolgariji izvirajo iz pisma ekumenskega patriarha Teofilakta iz Konstantinopla Petru I. (ok. 940), razprave Kozme Duhovnika (ok. 970) in protibogomilskega koncila carja [[Boril]]a (1211).<ref>{{harvnb|Fine|1991|p=172}}</ref> Bogomilstvo je bila neognostična in dualistična sekta, ki je verjela, da ima Bog dva sinova, Jezusa Kristusa in Satana, ki predstavljata dva principa, dobro in zlo.<ref name="fine176">{{harvnb|Fine|1991|p=176}}</ref> Bog je ustvaril svetlobo in nevidni svet, medtem ko se je Satan uprl in ustvaril temo, materialni svet in človeka.<ref name="fine176"/><ref name="Kazhdan301">{{harvnb|Kazhdan|1991|p=301}}</ref> === Upad === Po Simeonovi smrti je bila Bolgarija oslabljena zaradi zunanjih in notranjih vojn s Hrvati, Madžari, Pečenegi in Srbi ter širjenja bogomilske herezije.<ref>[https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42725/The-spread-of-Christianity Reign of Simeon I], ''Encyclopædia Britannica''. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''Under Simeon's successors Bulgaria was beset by internal dissension provoked by the spread of Bogomilism (a dualist religious sect) and by assaults from Magyars, Pechenegs, the Rus, and Byzantines.''</ref><ref>{{cite book|last=Browning|first=Robert|title=Byzantium and Bulgaria|year=1975|publisher=Temple Smith|pages=[https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194 194–5]|isbn=0-85117-064-1|url=https://archive.org/details/byzantiumbulgari0000brow/page/194}}</ref> Dva zaporedna ruska in bizantinska vdora sta leta 971 povzročila, da je bizantinska vojska zavzela prestolnico Preslav.<ref>Leo Diaconus: [http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm ''Historia''] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110510074337/http://oldru.narod.ru/biblio/ldt6_10.htm |date=2011-05-10 }}, Historical Resources on Kievan Rus. Retrieved 4 December 2011. Quote:''Так в течение двух дней был завоеван и стал владением ромеев город Преслава.'' (in Russian)</ref> Pod [[Samuel Bolgarski|Samuelom]] si je Bolgarija nekoliko opomogla od teh napadov in ji je uspelo osvojiti Srbijo in [[Duklja|Dukljo]].<ref>[http://www.vostlit.info/Texts/rus6/Dukljanin/frametext.htm Chronicle of the Priest of Duklja], full translation in Russian. Vostlit - Eastern Literature Resources. Retrieved 4 December 2011. Quote: ''В то время пока Владимир был юношей и правил на престоле своего отца, вышеупомянутый Самуил собрал большое войско и прибыл в далматинские окраины, в землю короля Владимира.'' (in Russian)</ref> [[File:RizMap10.jpg|thumb|Bolgarija pod vladavino carja Samuela]] Leta 986 se je bizantinski cesar [[Bazilij II.]] podal na pohod, da bi osvojil Bolgarijo. Po več desetletij trajajoči vojni je leta 1014 Bolgarom zadal odločilen poraz in kampanjo zaključil štiri leta pozneje. Leta 1018, po smrti zadnjega bolgarskega carja [[Ivan Vladislav|Ivana Vladislava]], se je večina bolgarskega plemstva odločila pridružiti [[Bizantinsko cesarstvo|Vzhodnemu rimskemu cesarstvu]].<ref>{{cite web|url= http://www.liternet.bg/publish13/p_pavlov/buntari/zagovorite.htm|title= Заговорите на "магистър Пресиан Българина"|author= Pavlov, Plamen|year= 2005|work= Бунтари и авантюристи в Средновековна България|publisher= LiterNet|access-date=22 October 2011|quote=И така, през пролетта на 1018 г. "партията на капитулацията" надделяла, а Василий II безпрепятствено влязъл в тогавашната българска столица Охрид.}} (in Bulgarian)</ref> Vendar je Bolgarija izgubila svojo neodvisnost in ostala podrejena Bizancu več kot stoletje in pol. Z razpadom države je bolgarska cerkev padla pod prevlado bizantinskih duhovnikov, ki so prevzeli nadzor nad Ohridsko nadškofijo.<ref>{{cite web|url=https://www.britannica.com/EBchecked/topic/84090/Bulgaria/42724/The-first-Bulgarian-empire|title=Bulgaria - history - geography|date=23 August 2023 }}</ref> == Bolgarija pod bizantinsko oblastjo (1018–1185) == [[File:Byzantine Macedonia 1045CE.svg|thumb|left|Upravna delitev Bizantinskega cesarstva na Balkanu okoli leta 1045]] Ni dokazov o večjem odporu ali uporu bolgarskega prebivalstva ali plemstva v prvem desetletju po vzpostavitvi bizantinske oblasti. Glede na obstoj tako nepopravljivih nasprotnikov Bizantincev, kot so Krakra, Nikulica, Dragaš in drugi, se zdi tako navidezna pasivnost težko razložljiva. Nekateri zgodovinarji<ref name="Zlatarski">Zlatarski, vol. II, pp. 1–41</ref> to pojasnjujejo kot posledico koncesij, ki jih je Bazilij II. podelil bolgarskemu plemstvu, da bi si pridobil njihovo zvestobo. Bazilij II. je zagotovil nedeljivost Bolgarije v njenih nekdanjih geografskih mejah in ni uradno odpravil lokalne oblasti bolgarskega plemstva, ki je postalo del bizantinske aristokracije kot [[arhont]]i ali [[strateg]]i. Drugič, posebne listine (kraljevi odloki) Bazilija II. so priznale [[avtokefalnost]] bolgarske ohridske nadškofije in določile njene meje, s čimer so zagotovile nadaljevanje škofij, ki so že obstajale pod Samuelom, njihovo lastnino in druge privilegije.<ref>Averil Cameron, ''The Byzantines'', Blackwell Publishing (2006), p. 170</ref> Po smrti Bazilija II. je cesarstvo vstopilo v obdobje nestabilnosti. Leta 1040 je [[Peter Deljan]] organiziral obsežen upor, vendar mu ni uspelo obnoviti bolgarske države in je bil ubit. Kmalu zatem je na prestol prišla dinastija [[Komneni|Komnenov]] in ustavila propad cesarstva. V tem času je bizantinska država doživela stoletje stabilnosti in napredka. Leta 1180 je umrl zadnji sposobni Komnen, [[Manuel I. Komnen]], ki ga je nadomestila relativno nesposobna dinastija Angelov, kar je nekaterim bolgarskim plemičem omogočilo, da so organizirali upor. Leta 1185 sta Peter in [[Aseni|Asen]], vodilna plemiča domnevnega in spornega bolgarskega, kumanskega, vlaškega ali mešanega porekla, vodila upor proti bizantinski oblasti, Peter pa se je razglasil za carja [[Peter IV. Bolgarski|Petra IV.]] Naslednje leto so bili Bizantinci prisiljeni priznati neodvisnost Bolgarije. Peter se je imenoval »car Bolgarov, Grkov in Vlahov«. == Drugo bolgarsko cesarstvo (1185–1396) == {{glavni|Drugo bolgarsko cesarstvo}} [[File:Second Bulgarian Empire (1185-1196).png|thumb|Drugo bolgarsko cesarstvo v obdobju 1185–1196]] [[File:Tsar Ivan Asen II cropped.png|thumb|200px|[[Ivan Asen II.]]]] [[File:Bulgaria-Iván Asen2-es.svg|thumb|left|Bolgarija pod carjem Ivanom Asenom II. (1218–1241)]] Obujena Bolgarija je zasedla ozemlje med Črnim morjem, Donavo in Staro planino, vključno z delom vzhodne Makedonije, Beogradom in dolino Morave. Nadzorovala je tudi [[Vlaška|Vlaško]].<ref name=asen>{{cite web |title=Войните на цар Калоян (1197–1207 г.) (in Bulgarian) |url=http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20221009/http://anamnesis.info/resources/Voinite_na_Car_Kaloqn_1197-1207.pdf |archive-date=2022-10-09 |url-status=live }}</ref> Car [[Kalojan]] (1197–1207) je sklenil unijo s papeštvom, s čimer si je zagotovil priznanje naziva ''Rex'' (kralj), čeprav si je želel biti priznan kot ''cesar'' ali ''car'' Bolgarov in Vlahov. Vojno je vodil proti Bizantinskemu cesarstvu in (po letu 1204) proti vitezom [[četrta križarska vojna|četrte križarske vojne]], osvojil je velike dele Trakije, Rodopov, Češke in Moldavije ter celotno Makedonijo. V bitki pri Odrinu leta 1205 je Kalojan premagal sile [[Latinsko cesarstvo|Latinskega cesarstva]] in tako omejil njegovo moč že v prvem letu njegove ustanovitve. Moč Ogrov in do neke mere Srbov je preprečila znatno širitev proti zahodu in severozahodu. Pod [[Ivan Asen II.|Ivanom Asenom II.]] (1218–1241) je Bolgarija ponovno postala regionalna sila in zasedla [[Beograd]] in [[Albanija|Albanijo]]. V napisu iz Tarnova iz leta 1230 se je imenoval »V Kristusu Gospodu zvesti car in avtokrat Bolgarov, sin starega Asena«. Bolgarski pravoslavni patriarhat je bil obnovljen leta 1235 z odobritvijo vseh vzhodnih patriarhatov, s čimer je bila končana unija s papeštvom. Ivan Asen II. je slovel kot moder in human vladar ter je odprl odnose s katoliškim zahodom, zlasti z Benetkami in Genovo, da bi zmanjšal vpliv Bizantincev na svojo državo. [[Veliko Tarnovo|Tarnovo]] je postalo pomembno gospodarsko in versko središče – ​​»Tretji Rim«, za razliko od že tako propadajočega Konstantinopla.<ref>{{cite book |title=ESSENTIAL HISTORY OF BULGARIA IN SEVEN PAGES |last=Ivanov |first=Lyubomir |year=2007 |publisher=Bulgarian Academy of Sciences |location=Sofia |page=4 |url=http://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages |access-date=26 October 2011|quote= Prestolnica Tiranovo je postala politično, gospodarsko, kulturno in versko središče, ki je veljalo za »tretji Rim«, v nasprotju z upadom Konstantinopla, potem ko so Turki konec 11. stoletja izgubili bizantinsko središče v Mali Aziji.}}</ref> Kot Simeon Veliki v času prvega cesarstva je Ivan Asen II. razširil ozemlje na obale treh morij (Jadranskega, Egejskega in Črnega), priključil Medejo - zadnjo trdnjavo pred obzidjem Konstantinopla, leta 1235 neuspešno oblegal mesto in obnovil od leta 1018 uničeni Bolgarski patriarhat. Vojaška in gospodarska moč države je po koncu rodbine Asen leta 1257 upadla, soočala se je z notranjimi konflikti, nenehnimi bizantinskimi in ogrskimi napadi ter mongolsko prevlado.<ref name=EB1911 /><ref>[http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html The Golden Horde] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110916221127/http://www.shsu.edu/~his_ncp/Mongolia.html |date=2011-09-16 }}, Library of Congress Mongolia country study. Retrieved 4 December 2011. Quote: Mongoli so od leta 1240 do 1480 ohranili suverenost nad vzhodno Rusijo in nadzorovali zgornje Volgo, ozemlja nekdanje države Volški Bolgari, Sibirijo, severni Kavkaz, '''Bolgarijo (nekaj časa)''', Krim in Horezm.</ref> Car [[Teodor Svetoslav]] (vladal 1300–1322) je od leta 1300 naprej obnovil bolgarski ugled, vendar le začasno. Politična nestabilnost je še naprej naraščala in Bolgarija je postopoma začela izgubljati ozemlje. To je privedlo do kmečkega upora pod vodstvom svinjarja [[Ivajlo|Ivajla]], ki mu je sčasoma uspelo premagati carjeve sile in se povzpeti na prestol. === Osmanski vpadi === [[File:Ottoman_conquest_of_Bulgaria.png|thumb|Osvojitev Bolgarije in padec pod osmansko oblast]] Oslabljena Bolgarija v 14. stoletju se je soočila z novo grožnjo z juga, Osmanskim cesarstvom, ki so leta 1354 prečkali mejo v Evropo. Do leta 1371 so frakcijske delitve med fevdalnimi zemljiškimi gospodi in širjenje bogomilstva povzročile, da se je Drugo bolgarsko cesarstvo razdelilo na tri majhne države – Vidin, Tarnovo in Karvuno – in več polneodvisnih kneževin, ki so se bojevale med seboj, pa tudi z Bizantinci, Ogri, Srbi, Benečani in Genovežani. Osmani so se soočili z majhnim odporom teh razdeljenih in šibkih bolgarskih držav. Leta 1362 so zavzeli [[Filipopolis]] ([[Plovdiv]]), leta 1382 pa [[Sofija|Sofijo]]. Osmani so nato svojo pozornost usmerili proti Srbom, ki so jih leta 1389 premagali na [[Bitka na Kosovskem polju|Kosovem polju]]. == Bolgarija pod osmansko oblastjo (1396–1878) == {{glavni|Osmanska Bolgarija}} Leta 1393 so Osmani po trimesečnem obleganju zavzeli Tarnovo, prestolnico Drugega bolgarskega cesarstva. Leta 1396 je Vidinsko carstvo padlo po porazu krščanske križarske vojne v [[Bitka pri Nikopolju|bitki pri Nikopolu]]. S tem so si Osmani dokončno podjarmili in zasedli Bolgarijo.<ref name = "xixcnf">[https://books.google.com/books?id=Ylz4fe7757cC R.J. Crampton, A Concise History of Bulgaria, 1997, Cambridge University Press] {{ISBN|0-521-56719-X}}</ref><ref>Lord Kinross, ''The Ottoman Centuries'', Morrow QuillPaperback Edition, 1979</ref><ref name = "xouksi">D. Hupchick, The Balkans, 2002</ref> Poljsko-ogrska križarska vojna pod poveljstvom [[Vladislav III. Poljski|Vladislava III. Poljskega]] se je leta 1444 odpravila na osvoboditev Bolgarije in Balkana, vendar so Turki v [[Bitka pri Varni|bitki pri Varni]] zmagali. [[File:Chelebowski varna.jpg|thumb|250px|left|''Bitka pri Varni'', Stanisław Chlebowski]] Nove oblasti so razpustile bolgarske institucije in ločeno bolgarsko cerkev združile z ekumenskim patriarhatom v Konstantinoplu (čeprav je majhna, avtokefalna bolgarska nadškofija Ohrid preživela do januarja 1767). Turške oblasti so uničile večino srednjeveških bolgarskih trdnjav, da bi preprečile upore. Velika mesta in območja, kjer je prevladovala osmanska oblast, so ostala močno izpraznjena do 19. stoletja.<ref name=Dimitrov1>Bojidar Dimitrov: ''Bulgaria Illustrated History''. BORIANA Publishing House 2002, {{ISBN|954-500-044-9}}</ref> [[File:Rumelia Eyalet, Ottoman Empire (1609).png|thumb|Rumelijski ejalet leta 1609 s prestolnico Sofijo od 1530 do 1836]] Osmani običajno niso zahtevali, da [[kristjani]] postanejo [[muslimani]]. Kljub temu je bilo veliko primerov prisilne individualne ali množične islamizacije, zlasti v Rodopih. Bolgari, ki so spreobrnili v [[islam]], Pomaki, so ohranili bolgarski jezik, oblačila in nekatere običaje, združljive z islamom. Osmanski sistem je začel upadati v 17. stoletju in se je konec 18. stoletja skoraj sesul. Centralna vlada se je skozi desetletja oslabila, kar je številnim lokalnim osmanskim posestnikom velikih posesti omogočilo, da so vzpostavili osebno oblast nad posameznimi regijami.<ref>Kemal H. Karpat, ''Social Change and Politics in Turkey: A Structural-Historical Analysis'', BRILL, 1973, {{ISBN|90-04-03817-5}}, pp.&nbsp;36–39</ref> V zadnjih dveh desetletjih 18. in prvem desetletju 19. stoletja se je Balkanski polotok razblinil v praktično anarhijo.<ref name="ReferenceA">Dennis P. Hupchick: ''The Balkans: from Constantinople to Communism'', 2002</ref> Bolgarska tradicija to obdobje imenuje kurdžaliistvo: oborožene turške skupine, imenovane kurdžaliji, so pustošile po območju. V mnogih regijah so tisoči kmetov zbežali s podeželja bodisi v lokalna mesta bodisi (pogosteje) v hribe ali gozdove; nekateri so celo zbežali čez Donavo v Moldavijo, Vlaško ali južno Rusijo. Upad osmanske oblasti je omogočil tudi postopno oživitev bolgarske kulture, ki je postala ključna sestavina ideologije narodne osvoboditve. [[File:Vasil Levski.jpg|thumb|upright|left|[[Vasil Levski]], ključna osebnost revolucionarnega gibanja in narodni junak Bolgarije]] Razmere so se v 19. stoletju na nekaterih območjih postopoma izboljševale. Nekatera mesta – kot so [[Gabrovo, Bolgarija|Gabrovo]], Trjavna, Karlovo, Koprivštica, [[Loveč]], [[Skopje]] – so uspevala. Bolgarski kmetje so dejansko posedovali svojo zemljo, čeprav je uradno pripadala sultanu. 19. stoletje je prineslo tudi izboljšane komunikacije, promet in trgovino. Prva tovarna v bolgarskih deželah se je odprla v Slivenu leta 1834, prvi železniški sistem (med Roussejem in Varno) pa je začel obratovati leta 1865. Bolgarski nacionalizem se je pojavil v začetku 19. stoletja pod vplivom zahodnih idej, kot sta liberalizem in nacionalizem, ki so v državo pronicale po francoski revoluciji, večinoma prek Grčije. Grški upor proti Osmanskemu cesarstvu, ki se je začel leta 1821, je vplival tudi na majhen bolgarski izobražen razred. Toda grški vpliv je bil omejen zaradi splošnega bolgarskega zamere do grškega nadzora nad bolgarsko cerkvijo in prav boj za oživitev neodvisne bolgarske cerkve je najprej vzbudil bolgarsko nacionalistično razpoloženje. Leta 1870 je bil s farmanom ustanovljen bolgarski eksarhat, prvi bolgarski eksarhat, Antim I., pa je postal naravni vodja nastajajočega naroda. Carigrajski patriarh se je odzval z [[Ekskomunikacija|izobčenjem]] bolgarskega eksarhata, kar je okrepilo njihovo voljo po neodvisnosti. Boj za politično osvoboditev izpod Osmanskega cesarstva se je pojavil ob soočenju z Bolgarskim revolucionarnim centralnim komitejem in Notranjo revolucionarno organizacijo, ki so jo vodili liberalni revolucionarji, kot so Vasil Levski, Hristo Botev in Ljuben Karavelov. === Aprilska vstaja in rusko-turška vojna (1870) === [[File:Vsemirnaya Illyustratsia Russo-Turkish War (1877–1878) 03.jpg|thumb|Leta 1877 je ruski general Iosif Gurko osvobodil Veliko Tarnovo in s tem končal 480-letno vladavino Osmanskega cesarstva]] [[File:April Uprising.png|thumb|Aprilska vstaja]] Aprila 1876 so se Bolgari uprli v aprilski vstaji. Upor je bil slabo organiziran in se je začel pred načrtovanim datumom. V veliki meri je bil omejen na območje Plovdiva, čeprav so sodelovala tudi nekatera okrožja v severni Bolgariji, Makedoniji in na območju Slivena. Vstajo so zatrli Osmani, ki so pripeljali neredne čete (''bašibuzuke'') od zunaj območja. Nešteto vasi je bilo izropanih in več deset tisoč ljudi je bilo pobitih, večina v vstajniških mestih Batak, Peruštica in Bracigovo, vsa na območju Plovdiva. [[File:Konstantin_Makovsky_-_The_Bulgarian_martyresses.jpg|thumbnail|left|''Bolgarske mučenice'', Konstantin Makovski, 1877]] Pokoli so sprožili širok javni odziv med liberalnimi Evropejci, kot je bil William Ewart Gladstone, ki je sprožil kampanjo proti ''bolgarskim grozotam''. Kampanjo so podprli številni evropski intelektualci in javne osebnosti. Najmočnejši odziv pa je prišel iz Rusije. Ogromno javno ogorčenje, ki ga je aprilska vstaja povzročila v Evropi, je privedlo do Konstantinopolske konference velikih sil v letih 1876–77. Turška zavrnitev izvajanja odločitev konference je Rusiji dala dolgo pričakovano priložnost, da uresniči svoje dolgoročne cilje glede Osmanskega cesarstva. Ker je bil na kocki njen ugled, je Rusija aprila 1877 napovedala vojno Osmanskemu cesarstvu. Tudi Bolgari so se borili ob boku napredujočih Rusov. Rusija je v Bolgariji ustanovila začasno vlado. Ruska vojska in bolgarski Opalčenci so odločno premagali Osmane pri [[Šipčenski prelaz|Šipčenskem prelazu]] in Plevenu. Do januarja 1878 so osvobodili velik del bolgarskih dežel. (Glej [[Rusko-turška vojna (1877–1878)]]) == Tretja bolgarska država (1878–1946) == {{glavni|Kneževina Bolgarija|Kraljevina Bolgarija}} [[File:Bulgaria San Stefano Berlin 1878 TB.png|thumb|300px|Meje Bolgarije po predhodni pogodbi iz San Stefana in poznejši Berlinski pogodbi (1878)]] San Stefanska pogodba je bila podpisana 3. marca 1878 in je ustanovila avtonomno [[Kneževina Bolgarija|bolgarsko kneževino]] na ozemlju Drugega bolgarskega cesarstva, vključno z regijami Mezija, Trakija in Makedonija,<ref name="San Stefano">[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0033) San Stefano, Berlin, and Independence], Library of Congress Country Study. Retrieved 4 December 2011</ref><ref>{{cite book|last=Blamires |first=Cyprian |title=World Fascism: A historical encyclopedia |publisher=ABC-CLIO |year=2006 |isbn=1-57607-941-4 |page=107 |url=https://books.google.com/books?id=nvD2rZSVau4C&pg=PA107 |access-date=10 November 2011|quote=The "Greater Bulgaria" re-established in March 1878 on the lines of the medieval Bulgarian empire after liberation from Turkish rule did not last long.}}</ref> čeprav je bila država ''de jure'' le avtonomna, je ''de facto'' delovala neodvisno. Vendar pa so druge velike sile, ki so poskušale ohraniti ravnovesje moči v Evropi in so se bale vzpostavitve velike ruske odvisne države na Balkanu, oklevale s pogodbo.<ref name="San Stefano"/> Posledično je [[Berlinski sporazum (1878)|Berlinski sporazum (1878)]] pod nadzorom [[Otto von Bismarck|Otta von Bismarcka]] iz Nemčije in [[Benjamin Disraeli|Benjamina Disraelija]] iz Velike Britanije revidirala prejšnji sporazum in zmanjšala predlagano bolgarsko državo. Novo ozemlje Bolgarije je bilo omejeno med Donavo in Staro planino, s sedežem v stari bolgarski prestolnici [[Veliko Tarnovo]], vključno s Sofijo. Ta revizija je pustila veliko prebivalstvo etničnih Bolgarov zunaj nove države in opredelila bolgarski militaristični pristop k zunanjim zadevam ter njeno sodelovanje v štirih vojnah v prvi polovici 20. stoletja.<ref name="San Stefano"/><ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0013) Historical Setting], The Library of Congress. Retrieved 4 December 2011</ref><ref name=BBCProfile>{{cite news|url=http://news.bbc.co.uk/2/hi/europe/country_profiles/1061402.stm|work=BBC News|access-date=7 October 2010|title=Timeline: Bulgaria – A chronology of key events|date=6 May 2010}}</ref> [[Aleksander I. Bolgarski|Aleksander Battenberški]], Nemec s tesnimi vezmi z ruskim carjem, je bil od leta 1879 prvi knez (''knyaz'') sodobne Bolgarije. Vsi so predvidevali, da bo Bolgarija postala ruska zaveznica. Nasprotno, postala je branik proti ruski širitvi in ​​sodelovala z Britanci.<ref>K. Theodore Hoppen, ''The Mid-Victorian generation, 1846–1886'' (1998) pp 625–26.</ref> Bolgarijo je leta 1885 napadla Srbija, a je premagala napadalce. S tem si je pridobila spoštovanje velikih sil in kljubovala Rusiji. V odgovor je Rusija leta 1886 dosegla abdikacijo kneza Aleksandra.<ref>L.S. Stavrianos, ''The Balkans since 1453'' (1958) pp 425-47.</ref> Stefan Stambolov (1854–1895) je bil med letoma 1886 in 1894 najprej regent in nato predsednik vlade novega vladarja [[Ferdinand I. Bolgarski|Ferdinanda I. Bolgarskega]] (knez 1887–1908, car 1908–1918). Stambolov je verjel, da je bila ruska osvoboditev Bolgarije izpod turške oblasti poskus carske Rusije, da bi Bolgarijo spremenila v svoj protektorat. Njegovo politiko je zaznamoval cilj ohranitve bolgarske neodvisnosti za vsako ceno, pri čemer je sodeloval tako z liberalno večino kot s konservativno manjšinsko stranko. Pod njegovim vodstvom se je Bolgarija iz osmanske province preoblikovala v moderno evropsko državo. Stambolov je v bolgarski zunanji politiki uvedel novo smer, neodvisno od interesov katere koli velike sile. Njegov glavni cilj zunanje politike je bila združitev bolgarskega naroda v nacionalno državo, ki bi jo sestavljala vsa ozemlja bolgarskega eksarhata, ki ga je sultan podelil leta 1870. Stambolov je vzpostavil tesne stike s sultanom, da bi oživil bolgarski narodni duh v Makedoniji in se uprl rusko podprti grški in srbski propagandi. Zaradi Stambolovljeve taktike je sultan priznal Bolgare kot prevladujoče ljudstvo v Makedoniji in dal zeleno luč ustanovitvi močne cerkve in kulturnih ustanov. Stambolov se je z zahodnoevropskimi državami pogajal o posojilih za razvoj gospodarske in vojaške moči Bolgarije. Delno je to motivirala njegova želja po ustvarjanju sodobne vojske, ki bi lahko zavarovala celotno državno ozemlje. Njegov pristop do zahodne Evrope je bil diplomatski manevrski pristop. Razumel je interese avstrijskega cesarstva v Makedoniji in je svoje diplomate ustrezno opozoril. Njegovo notranjo politiko je zaznamoval poraz terorističnih skupin, ki jih je sponzorirala Rusija, krepitev pravne države ter hitra gospodarska in izobraževalna rast, kar je vodilo do progresivnih družbenih in kulturnih sprememb ter razvoja sodobne vojske, sposobne zaščititi neodvisnost Bolgarije. Stambolov se je zavedal, da mora biti Bolgarija politično, vojaško in gospodarsko močna, da doseže nacionalno združitev. Začrtal je politično pot, ki je Bolgarijo spremenila v močno regionalno silo, ki so jo spoštovale takratne velike sile. Vendar je bilo regionalno vodstvo Bolgarije kratkotrajno. Po Stambolovljevi smrti je bila neodvisna pot njegove politike opuščena.<ref>Duncan M. Perry, ''Stefan Stambolov and the emergence of modern Bulgaria, 1870-1895'' (Duke University Press, 1993).</ref> Bolgarija se je izpod turške oblasti izvila kot revna, nerazvita kmetijska država z malo industrije ali izkoriščenimi naravnimi viri. Večina zemlje je bila v lasti malih kmetov, kmetje pa so leta 1900 predstavljali 80 % od 3,8 milijona prebivalcev. ''[[Agrarizem]]'' je bil prevladujoča politična filozofija na podeželju, saj je kmetstvo organiziralo gibanje, neodvisno od katere koli obstoječe stranke. Leta 1899 je bila ustanovljena Bolgarska agrarna zveza, ki je združila podeželske intelektualce, kot so učitelji, z ambicioznimi kmeti. Spodbujala je sodobne kmetijske prakse in osnovnošolsko izobraževanje.<ref>John Bell, "The Genesis of Agrarianism in Bulgaria," ''Balkan Studies,'' (1975) 16#2 pp&nbsp;73–92</ref> Vlada je spodbujala modernizacijo s posebnim poudarkom na izgradnji mreže osnovnih in srednjih šol. Do leta 1910 je bilo 4800 osnovnih šol, 330 licejev, 27 visokošolskih zavodov in 113 poklicnih šol. Med letoma 1878 in 1933 je Francija financirala številne knjižnice, raziskovalne inštitute in katoliške šole po vsej Bolgariji. Leta 1888 je bila ustanovljena univerza. Leta 1904 se je preimenovala v Univerzo v Sofiji, kjer so tri fakultete za zgodovino in filologijo, fiziko in matematiko ter pravo izobraževale državne uslužbence za nacionalne in lokalne vladne urade. Postala je središče nemških in ruskih intelektualnih, filozofskih in teoloških vplivov.<ref>Nedyalka Videva, and Stilian Yotov, "European Moral Values and their Reception in Bulgarian Education," ''Studies in East European Thought,'' March 2001, Vol. 53 Issue 1/2, pp&nbsp;119–128</ref> V prvem desetletju stoletja je bila Univerza zaznamovana s trajno blaginjo in stalno rastjo mest. Glavno mesto Sofija se je povečalo za faktor 600 – z 20.000 prebivalcev leta 1878 na 120.000 leta 1912, predvsem iz kmetov, ki so prišli iz vasi, da bi postali delavci, obrtniki in iskalci položajev. Makedonci so od leta 1894 naprej uporabljali Bolgarijo kot oporišče za agitacijo za neodvisnost od Osmanskega cesarstva. Leta 1903 so sprožili slabo načrtovan upor, ki je bil brutalno zatrt in je privedel do desettisočev dodatnih beguncev, ki so se zgrinjali v Bolgarijo.<ref>Pundeff, 1992 pp&nbsp;65–70</ref> === Balkanske vojne === {{glavni|Balkanski vojni}} [[File:First Balkan war.png|thumb|350px|left|Zemljevid operacij Balkanske lige leta 1912, bolgarske sile v rdeči barvi]] V letih po osamosvojitvi je Bolgarija postajala vse bolj militarizirana in so jo pogosto imenovali ''Prusija Balkana'', glede na njeno željo po reviziji Berlinskega sporazuma z vojskovanjem.<ref>{{cite book|last= Dillon|first= Emile Joseph|title= The Inside Story of the Peace Conference|url= http://www.mirrorservice.org/sites/ftp.ibiblio.org/pub/docs/books/gutenberg/1/4/4/7/14477/14477-h/14477-h.htm|access-date= 15 June 2009|orig-year= 1920|date=February 1920|publisher= Harper|isbn=978-3-8424-7594-6|chapter= XV|quote= The territorial changes which the Prussia of the Balkans was condemned to undergo are neither very considerable nor unjust.}}</ref><ref>{{cite book|last=Pinon|first=Rene|title=L'Europe et la Jeune Turquie: les aspects nouveaux de la question d'Orient|year=1913|publisher=Perrin et cie|location=Paris|isbn=978-1-144-41381-9<!-- (Nabu Press Edition)-->|url=https://books.google.com/books?id=xL9DAAAAYAAJ&q=prusse+des+balkans|quote=On a dit souvent de la Bulgarie qu'elle est la Prusse des Balkans|language=fr}}</ref><ref>{{cite book |title=И аз на тоя свят. Спомени от разни времена |last=Balabanov|first=A. |year=1983 |pages=72–361}} (in Bulgarian)</ref> Razdelitev ozemelj na Balkanu s strani velikih sil brez upoštevanja etnične sestave je povzročila val nezadovoljstva ne le v Bolgariji, temveč tudi v sosednjih državah. Leta 1911 je nacionalistični premier Ivan Geshov sklenil zavezništvo z Grčijo in Srbijo, da bi skupaj napadli Osmansko cesarstvo in revidirali obstoječe sporazume glede etničnih meja.<ref name="Pundeff, 1992 pp 70-72">Pundeff, 1992 pp&nbsp;70–72</ref> Februarja 1912 je bila podpisana tajna pogodba med Bolgarijo in Srbijo, maja 1912 pa je bil podoben sporazum sklenjen z Grčijo. V pakt je bila vključena tudi [[Kraljevina Črna gora]]. Pogodbe so predvidevale delitev regij Makedonije in Trakije med zavezniki, čeprav so bile meje delitve nevarno nejasne. Potem ko je Osmansko cesarstvo zavrnilo izvedbo reform na spornih območjih, je oktobra 1912 izbruhnila prva balkanska vojna, v času, ko so bili Osmani v [[Italijansko-turška vojna|veliki vojni z Italijo v Libiji]]. Zavezniki so Osmane zlahka premagali in zavzeli večino njenega evropskega ozemlja.<ref name="Pundeff, 1992 pp 70-72"/> Bolgarija je utrpela največje žrtve od vseh zaveznikov, hkrati pa je imela tudi največje ozemeljske zahteve. Zlasti Srbi se s tem niso strinjali in niso želeli izpustiti nobenega ozemlja, ki so ga zavzeli v severni Makedoniji (torej ozemlja, ki približno ustreza sodobni Republiki Severni Makedoniji), češ da bolgarska vojska ni dosegla svojih predvojnih ciljev pri Odrinu (zavzeti ga brez srbske pomoči) in da je treba predvojni sporazum o delitvi Makedonije revidirati. Nekateri krogi v Bolgariji so se nagibali k vojni s Srbijo in Grčijo zaradi tega vprašanja. Junija 1913 sta Srbija in Grčija sklenili novo zavezništvo proti Bolgariji. Srbski premier [[Nikola Pašić]] je Grčiji obljubil Trakijo [brez omembe], če bo pomagala Srbiji braniti ozemlje, ki ga je zavzela v Makedoniji; Grški premier [[Elefterios Venizelos]] se je strinjal [brez sklicevanja]. Car Ferdinand je to videl kot kršitev predvojnih sporazumov in ga je na skrivaj spodbujala Nemčija in [[Avstro-Ogrska]], zato je 29. junija napovedal vojno Srbiji in Grčiji. Srbske in grške sile so bile sprva pregnane z zahodne meje Bolgarije, a so hitro pridobile prednost in prisilile Bolgarijo k umiku. Boji so bili zelo ostri, z veliko žrtvami, zlasti med ključno bitko pri Bregalnici. Kmalu zatem je Romunija vstopila v vojno na strani Grčije in Srbije ter napadla Bolgarijo s severa. Osmansko cesarstvo je to videlo kot priložnost za povrnitev izgubljenih ozemelj in napadlo tudi z jugovzhoda. Bolgarija se je soočila z vojno na treh različnih frontah in zaprosila za mir. Prisiljena je bila odstopiti večino svojih ozemeljskih pridobitev v Makedoniji Srbiji in Grčiji, Adrianopolu Osmanskemu cesarstvu in regiji Južne Dobrudže Romuniji. Dve balkanski vojni sta močno destabilizirali Bolgarijo, ustavili njeno do takrat stabilno gospodarsko rast in pustili 58.000 mrtvih in več kot 100.000 ranjenih. Grenkoba zaradi domnevne izdaje nekdanjih zaveznikov je okrepila politična gibanja, ki so zahtevala vrnitev Makedonije Bolgariji.<ref>Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&nbsp;216–21, 289</ref> === Prva svetovna vojna === [[File:Bulgarian soldiers with wire cutters WWI (contrasted).jpg|thumb|250px|Bolgarski vojaki režejo sovražnikovo bodečo žico in se pripravljajo na napredovanje, verjetno leta 1917]] Po balkanskih vojnah se je bolgarsko mnenje obrnilo proti Rusiji in zahodnim silam, ki so Bolgare izdale. Vlada Vasila Radoslavova je združila Bolgarijo z Nemškim cesarstvom in Avstro-Ogrsko, čeprav je to pomenilo, da postane zaveznica Osmanov, tradicionalnega sovražnika Bolgarije. Toda Bolgarija zdaj ni imela nobenih zahtev do Osmanov, medtem ko so Srbija, Grčija in Romunija (zaveznice Velike Britanije in Francije) imele ozemlja, ki so jih v Bolgariji dojemali kot bolgarska. Bolgarija je prvo leto prve svetovne vojne prestala in si opomogla od balkanskih vojn.<ref>Richard C. Hall, "Bulgaria in the First World War," ''Historian,'' (Summer 2011) 73#2 pp&nbsp;300–315</ref> Nemčija in Avstrija sta spoznali, da potrebujeta bolgarsko pomoč, da bi vojaško premagali Srbijo, s čimer sta odprli oskrbovalne poti iz Nemčije v Turčijo in okrepili vzhodno fronto proti Rusiji. Bolgarija je vztrajala pri velikih ozemeljskih pridobitvah, zlasti v Makedoniji, ki jih Avstrija ni hotela odobriti, dokler ni vztrajal Berlin. Bolgarija se je pogajala tudi z zavezniki, ki so ponudili nekoliko manj radodarne pogoje. Car se je odločil za Nemčijo in Avstrijo ter z njima septembra 1915 podpisal zavezništvo, skupaj s posebnim bolgarsko-turškim dogovorom. Predvideval je, da bo Bolgarija po vojni prevladovala na Balkanu.<ref>Charles Jelavich and Barbara Jelavich, ''The Establishment of the Balkan National States, 1804–1920'' (1977) pp&nbsp;289–90</ref> Bolgarija, ki je imela kopensko vojsko na Balkanu, je oktobra 1915 napovedala vojno Srbiji. Velika Britanija, Francija in Italija so se odzvale z napovedjo vojne Bolgariji. V zavezništvu z Nemčijo, Avstro-Ogrsko in Osmanskim cesarstvom je Bolgarija dosegla vojaške zmage proti Srbiji in Romuniji, okupirala velik del Makedonije (oktobra je zavzela Skopje), prodrla v grško Makedonijo in septembra 1916 od Romunije zavzela Dobrudžo. Tako je bila Srbija začasno izključena iz vojne, Turčija pa je bila začasno rešena pred propadom.<ref>Gerard E. Silberstein, "The Serbian Campaign of 1915: Its Diplomatic Background," ''American Historical Review,'' October 1967, Vol. 73 Issue 1, pp&nbsp;51–69 [https://www.jstor.org/pss/1849028 in JSTOR]</ref> Do leta 1917 je Bolgarija v 1.200.000 možni vojski postavila več kot četrtino svojega 4,5 milijona prebivalcev,<ref>{{cite book| last1=Tucker| first1=Spencer C| last2=Roberts| first2=Priscilla Mary| title=Encyclopedia of World War I| publisher=ABC-Clio| year=2005| page=273| isbn=1-85109-420-2| oclc=61247250}}</ref><ref>{{cite web|url=http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |title=Aggregate and per capita GDP in Europe, 1870–2000: Continental, regional and national data with changing boundaries |last1=Broadberry |first1=Stephen |last2=Klein |first2=Alexander |date=8 February 2008 |publisher=Department of Economics at the University of Warwick, Coventry |access-date=8 November 2011 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20120622094503/http://www.cepr.org/meets/wkcn/1/1699/papers/Broadberry_Klein.pdf |archive-date=22 June 2012 }}</ref> in zadala velike izgube Srbiji (Kajmakčalan), Veliki Britaniji (Dojran), Franciji (Monastir), Ruskemu cesarstvu (Dobrič) in Kraljevini Romuniji (Tutrakan). Vendar pa je vojna kmalu postala nepriljubljena pri večini Bolgarov, ki so trpeli velike gospodarske stiske in se niso marali bojevati proti svojim pravoslavnim rojakom v zavezništvu z muslimanskimi Osmani. Vodja Agrarne stranke Aleksandur Stambolijski je bil leta 1915 zaprt zaradi nasprotovanja vojni. [[Ruska revolucija]] februarja 1917 je imela velik vpliv v Bolgariji, saj je med vojaki in v mestih širila protivojno in protimonarhistično razpoloženje. Junija je Radoslavova vlada odstopila. V vojski so izbruhnili upori, Stambolijski je bil izpuščen in razglašena je bila republika. === Medvojna leta === Septembra 1918 je car Ferdinand abdiciral v korist svojega sina Borisa III., da bi preprečil protimonarhične revolucionarne težnje. V skladu z [[Neulijska mirovna pogodba|Neuillyjsko mirovno pogodbo]] (november 1919) je Bolgarija odstopila svojo egejsko obalo Grčiji, priznala obstoj [[Jugoslavija|Jugoslavije]], skoraj vse svoje makedonsko ozemlje odstopila [[Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev|Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev]] ter morala [[Dobrudža|Dobrudžo]] vrniti Romuniji. Država je morala zmanjšati svojo vojsko na največ 22.000 mož in plačati odškodnino, ki je presegla 400 milijonov dolarjev. Bolgari rezultate pogodbe običajno imenujejo ''druga nacionalna katastrofa''.<ref>{{cite book|author=Raymond Detrez|title=Historical Dictionary of Bulgaria|url=https://books.google.com/books?id=hywaBgAAQBAJ&pg=PA346|year=2014|publisher=Rowman & Littlefield|page=346|isbn=9781442241800}}</ref> [[File:BASA-3K-7-342-28-Boris III of Bulgaria.jpeg|thumb|upright|Car Boris III.]] Volitve marca 1920 so agrarjem dale veliko večino in Aleksandar Stambolijski je oblikoval prvo bolgarsko kmečko vlado. Soočil se je z ogromnimi socialnimi težavami, a mu je uspelo izvesti številne reforme, čeprav je nasprotovanje srednjega in višjega razreda, posestnikov in častnikov vojske ostalo močno. Marca 1923 je Stambolijski podpisal sporazum s Kraljevino Jugoslavijo, s katerim je priznal novo mejo in se strinjal z zatiranjem [[Notranja makedonska revolucionarna organizacija|Notranje makedonske revolucionarne organizacije]] (VMRO), ki se je zavzemala za vojno za ponovno odvzem Makedonije od Jugoslavije.<ref name="John D. Bell 1977">John D. Bell, ''Peasants in Power: Alexander Stamboliski and the Bulgarian Agrarian National Union, 1899–1923'' (1977)</ref> To je sprožilo nacionalistično reakcijo in državni udar 9. junija 1923 je sčasoma privedel do atentata na Stambolijskega. Oblast je prevzela skrajno desničarska vlada pod vodstvom Aleksandra Cankova, ki sta jo podpirali vojska in VMRO, in izvedla beli teror proti agrarcem in komunistom. Leta 1926 je po kratkem incidentu v Petriču car prepričal Cankova k odstopu, oblast je prevzela bolj zmerna vlada pod vodstvom Andreja Ljapčeva in razglasila je amnestijo, čeprav so komunisti ostali prepovedani. Ljudska zveza, vključno z reorganiziranimi agrarci, je zmagala na volitvah leta 1931 pod imenom ''Ljudski blok''.<ref name="John D. Bell 1977"/> Maja 1934 se je zgodil še en državni udar, v katerem je bil Ljudski blok odstavljen z oblasti in vzpostavljen avtoritarni vojaški režim na čelu s Kimonom Georgievom. Leto kasneje je carju Borisu uspelo odstraniti vojaški režim z oblasti in obnoviti obliko parlamentarne vladavine (brez ponovne vzpostavitve političnih strank) pod svojim strogim nadzorom. Carski režim je razglasil nevtralnost, vendar se je Bolgarija postopoma zbližala z [[Tretji rajh|nacistično Nemčijo]] in [[Kraljevina Italija|fašistično Italijo]]. === Druga svetovna vojna === Ob izbruhu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] je vlada Kraljevine Bolgarije pod vodstvom Bogdana Filova razglasila nevtralnost, odločena, da jo bo spoštovala do konca vojne, vendar je upala na nekrvave ozemeljske pridobitve, zlasti na ozemljih z znatnim bolgarskim prebivalstvom, ki so jih po drugi balkanski in prvi svetovni vojni zasedle sosednje države. Vendar je bilo jasno, da bo osrednji geopolitični položaj Bolgarije na Balkanu neizogibno vodil do močnega zunanjega pritiska obeh strani druge svetovne vojne.<ref>{{Cite web|title=THE GERMAN CAMPAIGN IN THE BALKANS (SPRING 1941): PART I| url=https://history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20071225065044/http://www.history.army.mil/books/wwii/balkan/20_260_1.htm|url-status=dead|archive-date=December 25, 2007|access-date=2022-01-20|website=history.army.mil}}</ref> Turčija je imela z Bolgarijo pakt o nenapadanju.<ref>{{Cite web|title=Foreign Relations of the United States Diplomatic Papers, 1941, The British Commonwealth; The Near East and Africa, Volume III - Office of the Historian|url=https://history.state.gov/historicaldocuments/frus1941v03/d890|access-date=2022-01-20|website=history.state.gov}}</ref> Bolgariji je uspelo s pogodbo iz Craiove, ki jo je sponzorirala os, 7. septembra 1940 doseči pogajanja o povrnitvi Južno Dobrudžo, ki je bila od leta 1913 del Romunije, kar je okrepilo bolgarsko upanje na rešitev ozemeljskih problemov brez neposrednega sodelovanja v vojni. Vendar je bila Bolgarija leta 1941 prisiljena pridružiti se [[Sile osi|silam osi]], ko so nemške čete, ki so se pripravljale na [[Bitka za Grčijo|napad na Grčijo]] iz Romunije, dosegle bolgarske meje in zahtevale dovoljenje za prehod čez bolgarsko ozemlje. Car Boris III., ki mu je grozila neposredna vojaška konfrontacija, ni imel druge izbire, kot da se pridruži fašističnemu bloku, kar je bilo uradno potrjeno 1. marca 1941. Ljudsko nasprotovanje je bilo slabo, saj je bila [[Sovjetska zveza]] v [[Pakt Ribbentrop-Molotov|paktu o nenapadanju z Nemčijo]].<ref>{{cite web |url=http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm#BULGARIA%20DURING%20WORLD%20WAR%20II |title= History of Bulgaria|website=bulgaria-embassy.org |archive-url=https://web.archive.org/web/20101011003946/http://www.bulgaria-embassy.org/History_of_Bulgaria.htm |archive-date=2010-10-11}}</ref> Vendar je kralj zavrnil izročitev bolgarskih Judov nacistom, s čimer je rešil 50.000 življenj.<ref>[http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 BULGARIA] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20110926081523/http://www.ushmm.org/wlc/en/article.php?ModuleId=10005355 |date=2011-09-26}} United States Holocaust Memorial Museum. 1 April 2010. Retrieved 14 April 2010.</ref> Bolgarija je poslala okupacijske sile v vzhodno Srbijo, Makedonijo in severno Grčijo (ozemlja, ki jih je imela za svoja), kjer so se dogajala grozodejstva in lokalni Judje so bili poslani v taborišča smrti.<ref name=":0">{{Cite web |last=Kassabov |first=Ognian |title=No, Bulgaria Doesn't Need to Bury the Communist Past |url=https://jacobin.com/2024/01/bulgaria-soviet-army-monument-dismantling-far-right |access-date= |website=jacobin.com |language=en-US}}</ref> Odporniško gibanje, organizirano za boj proti silam [[Wehrmacht]]a v Bolgariji in oblastem [[Kraljevina Bolgarija|Kraljevine Bolgarije]]. Bilo je večinoma komunistično in prosovjetsko usmerjeno. Bolgarija se ni pridružila [[Operacija Barbarossa|nemški invaziji na Sovjetsko zvezo]], ki se je začela 22. junija 1941, niti ni napovedala vojne Sovjetski zvezi. Kljub odsotnosti uradnih vojnih napovedi obeh strani pa je bila bolgarska mornarica vpletena v številne spopade s sovjetsko [[Črnomorska flota|črnomorsko floto]], ki je napadla bolgarske ladje. Poleg tega so se bolgarske oborožene sile, nameščene na Balkanu, borile proti različnim odporniškim skupinam. Nemčija je bolgarsko vlado prisilila, da je 13. decembra 1941 napovedala simbolično vojno Združenemu kraljestvu in Združenim državam Amerike, kar je povzročilo bombardiranje Sofije in drugih bolgarskih mest s strani zavezniških letal. 23. avgusta 1944 je Romunija zapustila Sile osi in napovedala vojno Nemčiji ter sovjetskim silam dovolila prečkanje njenega ozemlja in doseganje Bolgarije. 5. septembra 1944 je Sovjetska zveza napovedala vojno Bolgariji in jo napadla. V treh dneh so Sovjeti zasedli severovzhodni del Bolgarije skupaj s ključnima pristaniškima mestoma [[Varna]] in [[Burgas]]. Medtem je Bolgarija 5. septembra napovedala vojno nacistični Nemčiji. Bolgarski vojski je bilo ukazano, naj se ne upira.<ref name="Pavlowitch 2008 238–240">{{cite book |title=Hitler's new disorder: the Second World War in Yugoslavia |last=Pavlowitch |first=Stevan K.|year=2008 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-231-70050-4 |pages=238–240 |url=https://books.google.com/books?id=R8d2409V9tEC&q=puppet++State+in+Macedonia++1944+mihailov&pg=PA239}}</ref> 9. septembra 1944 je bila v državnem udaru strmoglavljena vlada predsednika vlade Konstantina Muravieva in nadomeščena z vlado Očetovske fronte pod vodstvom Kimona Georgieva. 16. septembra 1944 je sovjetska [[Rdeča armada]] vstopila v Sofijo.<ref name="Pavlowitch 2008 238–240"/> Oktobra 1944 je bila odrejena mobilizacija in Bolgarija je poslala tri armade v boj pod operativnim poveljstvom 3. ukrajinske fronte Rdeče armade, da bi odbila napad Wehrmachta po vsej Srednji Evropi.<ref name=":0" /> Bolgarska vojska je med operacijami na Kosovu in pri Stracinu dosegla več zmag proti 7. prostovoljni gorski diviziji SS Prinz Eugen (pri Nišu), 22. pehotni diviziji (pri Strumici) in drugim nemškim silam.<ref>Великите битки и борби на българите след освобождението, Световна библиотека, София, 2007, стр.73–74.</ref><ref name="Waffen-SS">{{cite book | last = Williamson | first = Gordon|author-link=| year = 2004 | title = The Waffen-SS (2) 6. to 10. Divisions | publisher = Osprey | page = 14 | isbn = 1-84176-590-2}}</ref> Sovjetska vojska se je po enem letu umaknila iz Bolgarije.<ref name=":0" /> == Ljudska republika Bolgarija (1946–1991) == {{glavni|Ljudska republika Bolgarija}} [[File:Sofia, 1984.jpg|thumb|250px|Sedež Bolgarske komunistične partije leta 1984]] Od leta 1946 do 1991 je bila država znana kot [[Ljudska republika Bolgarija]] (LRB) in ji je vladala Bolgarska komunistična partija (BCP), ki se je preoblikovala in leta 1990 spremenila ime v "Bolgarska socialistična partija". Komunistični voditelj [[Georgi Dimitrov]] je bil od leta 1923 v izgnanstvu, večinoma v Sovjetski zvezi. Čeprav je Stalin usmrtil številne druge izgnance, je bil Dimitrovu blizu in ga je zato imenoval na visoke položaje. Po aretaciji Dimitrova v Berlinu je leta 1933 med požigom ''Rajhstaga'' pokazal velik pogum, zaradi česar ga je [[Josif Stalin|Stalin]] v obdobju Ljudske fronte imenoval za vodjo [[Kominterna|Kominterne]].<ref>Georgi Dimitrov, ''Dimitrov and Stalin: 1934-1943: letters from the Soviet archives'' (Yale University Press, 2000) p xix.</ref> Po letu 1944 se je Dimitrov zbližal tudi z [[Zveza komunistov Jugoslavije|jugoslovanskim komunističnim]] voditeljem [[Josip Broz Tito|Josipom Brozom Titom]] in verjel, da bi morali Jugoslavija in Bolgarija kot tesno povezana južnoslovanska ljudstva oblikovati federacijo. Tej ideja ni bil naklonjen Stalin. Že dolgo obstajajo sumi, da Dimitrovova nenadna smrt v Moskvi julija 1949 ni bila naključna, vendar to ni bilo nikoli dokazano. Dimitrovova smrt je sovpadala s Stalinovo izključitvijo Tita iz [[Informbiro]]ja, sledil pa ji je ''titoistični'' lov na čarovnice v Bolgariji. Lov na čarovnice je dosegel vrhunec s predstavitvenim procesom in usmrtitvijo podpredsednika vlade Trajča Kostova (umrl 16. decembra 1949). Ko je januarja 1950 umrl ostareli premier Vasil Kolarov (rojen leta 1877), je ta sedež prešel na stalinista Vulka Červenkova (1900–1980). Stalinistična faza v Bolgariji je trajala manj kot pet let. Pod Červenkovim vodstvom je bilo kmetijstvo kolektivizirano in začela se je obsežna kampanja industrializacije. Bolgarija je sprejela tudi centralno načrtovano gospodarstvo, podobno kot v drugih državah SEV; Ko se je sredi 1940-ih začela kolektivizacija, je bila Bolgarija pretežno agrarna država, s približno 80 % prebivalstva na podeželju.<ref>Valentino, Benjamin A (2005). Final solutions: mass killing and genocide in the twentieth century. Cornell University Press. pp. 91–151.</ref><ref>Rummel, Rudolph, Statistics of Democide, 1997.</ref> Čeprav je leta 1950 prekinil diplomatske odnose z ZDA, je bila Červenkova baza podpore v komunistični partiji preozka, da bi dolgo zdržal, ko Stalin, njegov pokrovitelj, ni bil več na oblasti. Po Stalinovi smrti marca 1953 je bil Červenkov marca 1954 z odobritvijo novega vodstva v Moskvi odstavljen s položaja sekretarja partije, njegovo mesto pa je zasedel [[Todor Živkov]]. Červenkov je ostal predsednik vlade do aprila 1955, ko je bil odpuščen in ga je nadomestil Anton Jugov. Do sredine 1950-ih se je življenjski standard znatno zvišal, leta 1957 pa so delavci kolektivnih kmetov imeli koristi od prvega kmetijskega pokojninskega in socialnega sistema v vzhodni Evropi.<ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0062) Domestic policy and its results], Library of Congress</ref> Bolgarija je od 1950-ih naprej doživela hiter industrijski razvoj. Od 1960-ih se je zdelo, da se je gospodarstvo države globoko preoblikovalo. Kljub dosežkom te modernizacije je ostalo veliko težav, kot so slaba stanovanjska situacija in neustrezna mestna infrastruktura.<ref name=":1">{{cite web |title=How communist Bulgaria became a leader in tech and sci-fi &#124; Aeon Essays |url=https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |accessdate=2026-03-26 |archive-date=2025-12-11 |archive-url=https://web.archive.org/web/20251211191433/https://aeon.co/essays/how-communist-bulgaria-became-a-leader-in-tech-and-sci-fi |url-status=dead }}</ref> V tem obdobju je Živkov sprožil različne reforme in sprejel nekaj eksperimentalnih tržno usmerjenih politik.<ref name="csecon">William Marsteller. "The Economy". [http://lcweb2.loc.gov/frd/cs/bgtoc.html Bulgaria country study] (Glenn E. Curtis, editor). Library of Congress Federal Research Division (June 1992)</ref> Proizvodnja države se je sčasoma preusmerila v visoko tehnologijo, sektor, ki je med letoma 1985 in 1990 predstavljal 14 % BDP. V njem je tovarniško proizvajala procesorje, trde diske, disketne pogone in industrijske robote.<ref name=":1" /> Ljudmila Živkova, političarka in hči Todorja Živkova, si je prizadevala za promocijo bolgarske nacionalne dediščine, kulture in umetnosti na svetovni ravni.ref>[http://lcweb2.loc.gov/cgi-bin/query/r?frd/cstdy:@field(DOCID+bg0068) The Political Atmosphere in the 1970s], Library of Congress</ref> Asimilacijska kampanja poznih osemdesetih let, usmerjena proti etničnim Turkom, je povzročila izselitev približno 300.000 bolgarskih Turkov v Turčijo,<ref>{{Cite news |first = Celestine |last = Bohlen |title= Vote Gives Key Role to Ethnic Turks |url= https://www.nytimes.com/1991/10/17/world/bulgaria-vote-gives-key-role-to-ethnic-turks.html |work = The New York Times |date= 1991-10-17 |access-date = 2009-07-15 |quote =...&nbsp;in the 1980s&nbsp;... the Communist leader, Todor Zhivkov, began a campaign of cultural assimilation that forced ethnic Turks to adopt Slavic names, closed their mosques and prayer houses and suppressed any attempts at protest. One result was the mass exodus of more than 300,000 ethnic Turks to neighboring Turkey in 1989&nbsp;... }}</ref><ref> [https://www.reuters.com/article/lifestyleMolt/idUSTRE55001C20090601 Cracks show in Bulgaria's Muslim ethnic model]. Reuters. May 31, 2009.</ref> kar je povzročilo znaten upad kmetijske proizvodnje zaradi izgube delovne sile.<ref name=cia1990>{{cite web|url=http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|publisher=[[Central Intelligence Agency]]|access-date=2010-02-07|title=1990 CIA World Factbook|archive-date=2011-04-27|archive-url=https://web.archive.org/web/20110427053700/http://www.umsl.edu/services/govdocs/wofact90/world12.txt|url-status=dead}}</ref> == Republika Bolgarija (od leta 1989) == Ko se je konec 1980-ih v Bolgariji čutil vpliv reformnega programa [[Mihail Gorbačov|Mihaila Gorbačova]] v Sovjetski zvezi, je Bolgarska komunistična partija (BCP) postala prešibka, da bi se uprla zahtevi po spremembah. Novembra 1989 so v Sofiji potekale demonstracije, povezane z ekološkimi vprašanji, ki so se kmalu razširile v široko kampanjo za politične reforme. BCP se je odzvala z odstavitvijo Živkova in njegovo zamenjavo s Petrom Mladenovim, kar je povzročilo le kratko obdobje miru. Februarja 1990 se je BCP prostovoljno odpovedala svojemu monopolu nad oblastjo, junija pa so v državi potekale prve svobodne volitve po letu 1931. Na teh volitvah je BCP ohranila svoj položaj vodilne bolgarske stranke, čeprav ne brez opustitve svojega trdolinijskega krila in sprejela ime Bolgarska socialistična stranka (BSP). Julija 1991 je bila sprejeta nova ustava, v kateri je bil sistem vlade določen kot parlamentarna republika z neposredno izvoljenim predsednikom in predsednikom vlade, ki je odgovoren državnemu zboru. [[File:Vladimir Putin in Bulgaria 17-18 January 2008-6.jpg|thumb|250px|Predsednik Georgi Parvanov (levo) z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, 2008]] Tako kot drugi postkomunistični režimi v vzhodni Evropi je bil tudi za Bolgarijo prehod v kapitalizem bolj težaven, kot je bilo pričakovano. Na naslednjih volitvah je oblast prevzela protikomunistična Zveza demokratičnih sil (UDF), Berova vlada pa je med letoma 1992 in 1994 izvedla privatizacijo zemljišč in industrije z izdajo delnic v državnih podjetjih vsem državljanom. Vendar je to spremljala množična brezposelnost, saj so propadle nekonkurenčne industrije in razkrilo se je zaostalo stanje bolgarske industrije in infrastrukture. BSP se je zato zavzemala za zaščito revnih pred ekscesi prostega trga. Negativni odzivi na gospodarske reforme so leta 1995 privedli do tega, da je Žan Videnov (BSP) prevzel funkcijo predsednika vlade. Vendar pa se je leta 1996 tudi vlada BSP soočala s težavami, zato je bil na volitvah istega leta za predsednika izvoljen Petar Stojanov iz UDF. Leta 1997 je vlada BSP propadla in na oblast je prišla UDF. Brezposelnost pa je ostala visoka in volivci so postajali vse bolj nezadovoljni z obema strankama. 17. junija 2001 je [[Simeon Sakskoburggotski|Simeon II.]] (1943–1946), sin Borisa III., tesno zmagal na parlamentarnih volitvah. Simeonova stranka – Nacionalno gibanje Simeon II. (»NMSII«) – je osvojila 120 od 240 sedežev v parlamentu. Kljub temu je Simeonova priljubljenost med njegovo štiriletno vladavino kot predsednika vlade hitro upadla, BSP pa je na parlamentarnih volitvah leta 2005 ponovno osvojila njegov sedež. BSP ni mogla oblikovati enostrankarske vlade in je morala poiskati koalicijo. Na parlamentarnih volitvah leta 2009 je desnosredinska stranka Državljani za evropski razvoj Bolgarije Bojka Borisova osvojila skoraj 40 % glasov. Od uvedbe večstrankarskih volitev leta 1989 in privatizacije gospodarstva so gospodarske težave in razširjena korupcija privedle do izselitve več kot 800.000 Bolgarov, vključno s številnimi usposobljenimi strokovnjaki. Sveženj reform, uveden leta 1997, je obnovil pozitivno gospodarsko rast, vendar je povzročil povečanje socialne neenakosti in ni izboljšal življenjskega standarda. Glede na anketo Pew Global Attitudes Project iz leta 2009 je 76 % Bolgarov izrazilo nezadovoljstvo z demokratičnim sistemom, 63 % jih je menilo, da prosti trgi ljudem niso izboljšali življenja, le 11 % Bolgarov pa se je strinjalo, da so navadni ljudje imeli koristi od sprememb leta 1989. Poleg tega sta povprečna kakovost življenja in gospodarska uspešnost v 2000-ih letih padla nižje kot v času socializma.<ref>[http://bg.mondediplo.com/article181.html Разрушителният български преход], October 1, 2007, ''Le Monde diplomatique'' (Bulgarian edition)</ref> Bolgarija je postala članica [[Nato|Nata]] 29. marca 2004 in [[Evropska unija|Evropske unije]] 1. januarja 2007 (skupaj z Romunijo). Leta 2010 se je na lestvici globalizacijskega indeksa uvrstila na 32. mesto (med Grčijo in Litvo) od 181 držav. Od leta 2015 vlada spoštuje svobodo govora in tiska, vendar so številni mediji zavezani velikim oglaševalcem in lastnikom s političnimi agendami.<ref>{{cite web| url=https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|title=Bulgaria|website=freedomhouse.org|access-date=2016-10-25|archive-date=2020-02-06|archive-url=https://web.archive.org/web/20200206000036/https://freedomhouse.org/report/freedom-press/2015/bulgaria|url-status=dead}}</ref> Glej tudi Človekove pravice v Bolgariji. Ankete, izvedene leta 2014 (sedem let po vstopu države v EU), so pokazale, da le 15 % Bolgarov meni, da so osebno imeli koristi od članstva.<ref>{{Cite news |last = Popkostadinova |first = Nikoleta |date = 3 March 2014 |title = Angry Bulgarians feel EU membership has brought few benefits |url = http://euobserver.com/eu-elections/123199 |work = EUobserver |access-date = 5 March 2014 }}</ref> Od leta 1989 do konca leta 2024 je Evropska unija (EU) predstavljala približno 90 odstotkov zunanjega financiranja Bolgarije. Bolgarija je (po konzervativnih ocenah) prejela približno 70 milijard levov (približno 35 milijard evrov), po predhodnih ocenah samo za leto 2025 pa je to dodatnih šest do sedem milijard levov. V zadnjem desetletju je to približno 3 odstotke povprečnega letnega BDP (bruto domačega proizvoda). Od vstopa Bolgarije v EU je to financiranje prispevalo približno 7 odstotkov prihodkov v konsolidirani proračun.<ref>europeannewsroom.com 16 Dec 2025: [https://europeannewsroom.com/the-eu-accounts-for-around-90-of-external-financing-in-bulgaria-reports-a-study-by-ipi/ ''The EU accounts for around 90% of external financing in Bulgaria, reports a study by IPI'']{{Slepa povezava|date=april 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Od 1. januarja 2026 je [[evro]] bolgarska valuta.<ref>ec.europa.eu: [https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/de/ip_25_3123 ''Bulgaria joins euro area from 1 January'']</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|History of Bulgaria}} *[http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html WWW-VL: History: Bulgaria] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170923070815/http://vlib.iue.it/history/europe/bulgaria.html |date=2017-09-23 }} *[https://en.wikisource.org/wiki/Essential_History_of_Bulgaria_in_Seven_Pages Essential History of Bulgaria in Seven Pages] *[http://eudocs.lib.byu.edu/index.php/History_of_Bulgaria:_Primary_Documents History of Bulgaria: Primary Documents] [[Kategorija:Zgodovina Bolgarije| ]] [[Kategorija:Zgodovina po državah|Bolgarija]] [[Kategorija:Zgodovina Evrope]] f51onsul4u02h379fts9xke9sw4gbn3 0 600220 6680139 6679755 2026-05-24T06:43:46Z VidicK01 193275 /* */ 15 ministrov 6680139 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje bo potekalo najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] pzi81qlsn3ye7m9kwdli6094hbvk94l 6680184 6680139 2026-05-24T09:56:41Z VidicK01 193275 +Koalicijske stranke 6680184 wikitext text/x-wiki {{v delu}}{{Prihodnje}}{{Infobox government cabinet|cabinet_name=16. vlada Republike Slovenije|deputy_government_head=|successor=[[17. vlada Republike Slovenije]]|cabinet_number=|jurisdiction=|flag=Flag_of_Slovenia.svg|flag_border=true|incumbent=|image=|image_size=|caption=|date_formed=|date_dissolved=|government_head=[[Janez Janša]]|government_head_history=|state_head=[[Nataša Pirc Musar]]|former_members_number=|cabinet_type=|members_number=Premier + 15 ministrov<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-10|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> |political_party=[[SDS]], [[Nova Slovenija|NSi]], [[Slovenska ljudska stranka|SLS]], [[FOKUS Marka Lotriča|FOKUS]], [[Demokrati]]|legislature_status=[[desna sredina|Desno-sredinska]] [[manjšinska vlada]]<br />{{Composition bar|43|90|grey}}|opposition_party=[[Gibanje Svoboda|Svoboda]], [[Socialni demokrati|SD]], [[Levica (Slovenija)|Levica]], [[Resni.ca]]|opposition_leader=Ni uradni naziv<br>[[Robert Golob]] (Svoboda)<br>[[Matjaž Han]] (SD)<br>[[Luka Mesec]] (Levica)<br>[[Zoran Stevanović]] (Resni.ca)|election=[[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|Volitve 2026]]|legislature_term=[[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državni zbor]]|budget=|incoming_formation=|outgoing_formation=|previous=[[15. vlada Republike Slovenije]]|opposition_cabinet=Brez}} '''16. vlada Republike Slovenije''' je prihajajoča [[Vlada Republike Slovenije]], ki jo bo po izteku [[15. vlada Republike Slovenije|15. slovenske vlade]] [[Robert Golob|Roberta Goloba]] sestavil mandatar [[Janez Janša]]. Koalicijska pogodba je bila podpisana 21. maja, za predsednika vlade pa je bil Janša izvoljen 22. maja 2026, natanko dva meseca po [[Državnozborske volitve v Sloveniji 2026|državnozborskih volitvah]]. Na volitvah je sicer z 29 osvojenimi poslanskimi mandati slavilo [[Gibanje Svoboda]] z [[Robert Golob|Robertom Golobom]], predsednikom 15. vlade RS, sledi [[Slovenska demokratska stranka]] z [[Janez Janša|Janezom Janšo]] in 28 poslanci. Na tretje mesto se je z devetimi poslanci uvrstilo zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi, SLS, FOKUS]], na četrtem mestu so [[Socialni demokrati]] s šestimi mandati, enako število jih je prejela stranka [[Demokrati. Anžeta Logarja]]. Na šestem mestu je pristalo zavezništvo [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], ki je osvojilo pet poslanskih mandatov, v državni zbor pa se je uvrstila tudi [[Resni.ca]], prav tako s petimi poslanci. Najkasneje 30 dni po ustanovni seji Državnega zbora Republike Slovenije, ki je bila 10. aprila, bi morala predsednica Republike Slovenije [[Nataša Pirc Musar]] Državnemu zboru dostaviti predlog kandidata za predsednika vlade, t.i. mandatarja, torej do 10. maja. 25. aprila je predsednica v izredni izjavi za javnost sporočila, da po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin kandidatna za mandatarja ne bo predlagala.<ref name=":3">{{Navedi splet|title=Predsednica Nataša Pirc Musar v prvem krogu ne bo predlagala kandidata za mandatarja|url=https://n1info.si/novice/slovenija/predsednica-natasa-pirc-musar-sklicala-izredno-izjavo-za-javnost-v-zivo/|website=N1|date=2026-04-25|accessdate=2026-04-25|language=sl-SI}}</ref> Sledil je drugi krog izbiranja, v katerem so mandatarja lahko predlagale tudi poslanske skupine ali najmanj deset poslancev. 48 poslancev iz vrst strank SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca je 19. maja vložilo kandidaturo [[Janez Janša|Janeza Janšo]], ki je bil nato z 51 glasovi za in 36 proti izvoljen za predsednika vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Poslanci v državni zbor vložili predlog za izvolitev Janše za predsednika vlade|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanci-v-drzavni-zbor-vlozili-predlog-za-izvolitev-janse-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-19|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janez Janša izvoljen za predsednika vlade, na tajnem glasovanju ga je podprlo kar 51 poslancev|url=https://n1info.si/novice/slovenija/janez-jansa-le-se-korak-od-cetrtega-imenovanja-za-predsednika-vlade/|website=N1|date=2026-05-22|accessdate=2026-05-23|language=sl-SI}}</ref> == Ozadje == === Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine v državnozborske volitve === {{Glavni|Državnozborske volitve v Sloveniji 2026#Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine|l1=Prisluhi politikom in domnevno vmešavanje iz tujine}} Zadnja dva tedna predvolilne kampanje marca 2026 je slovensko politiko zaznamovala afera o domnevnem izraelskem vmešavanju v volitve. Začela se je z objavo posnetkov in prisluhov na družbenih omrežjih številnim vidnim politikom kot sta [[Dominika Švarc Pipan]] in [[Nina Zidar Klemenčič]], ki so nakazovali na politične vplive in korupcijo.<ref>{{Navedi splet|title=Golob: Institucije naj raziščejo. Janša: Sloveniji vlada kriminalna združba.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/golob-institucije-naj-raziscejo-jansa-sloveniji-vlada-kriminalna-zdruzba/776314|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> [[Inštitut 8. marec]] in [[Danes je nov dan]] sta za posnetke obtožila izraelsko podjetje [[Black Cube]], ki naj bi decembra 2025 imelo stike s stranko SDS in Janezom Janšo na njenem sedežu.<ref name=":34">{{Navedi splet|title=Ali je za prisluhi zasebno izraelsko obveščevalno podjetje? Z njim naj bi se sestal Janez Janša.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/ali-je-za-prisluhi-zasebno-izraelsko-obvescevalno-podjetje-z-njim-naj-bi-se-sestal-janez-jansa/776504|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Agenti Black Cube večkrat v Ljubljani. Jih je pred vilo pričakal Janša? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/svoj-hrbet-bomo-nastavili-tudi-eni-zelo-nevarni-skupini-ljudi.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> Dogajanje je na soočenju POP TV eskaliral Robert Golob, ki je Janši očital vpletanje v mednarodni organiziran kriminal ter veleizdajo, Janša pa je naslednjega dne napovedal vložitev tožb.<ref name=":35">{{Navedi splet|title=SDS zaradi navedb o srečanju z Black Cube napoveduje tožbe {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/sds-zaradi-navedb-o-srecanju-z-black-cube-v-kazenske-in-odskodninske-tozbe.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref> 18. marca je sekretariat [[Svet za nacionalno varnost (Slovenija)|Sveta za nacionalno varnost]](SNAV) po seznanitvi s poročilom direktorja [[Slovenska obveščevalno-varnostna agencija|Sove]] Joška Kadivnika potrdil obstoj dokazov o neposrednem tujem vmešavanju v volitve, po vsej verjetnosti po naročilu iz Slovenije.<ref>{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Sova je identificirala štiri obiske operativcev Black Cuba v Sloveniji, med drugim 11. decembra 2025, ko so zabeležili njihov postanek na Trstenjakovi ulici.<ref name=":36">{{Navedi splet|title=Volk: Dejstva kažejo na tuje vmešavanje v volitve. Janša potrdil sestanek na Trstenjakovi.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/volk-dejstva-kazejo-na-tuje-vmesavanje-v-volitve-jansa-potrdil-sestanek-na-trstenjakovi/776699|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-24|language=sl|first=M. Z. , T. L.|last=Š}}</ref> Janša je kasneje potrdil srečanje z Giorom Eilandom, upokojenim izraelskim generalom, a dejal, da »se ne spomni datuma«, hkrati pa je Sovo obtožil nezakonitega nadzora prek bližnjega »konspirativnega stanovanja«.<ref name=":36" /><ref>{{Navedi splet|title=Janša potrdil sestanek, a datuma se ne spomni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/han-sd-v-tej-igri-ne-bo-sodelovala-nsi-skrbi-pasivnost-organov-pregona.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-24|language=sl}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Janša priznava, da je bil predstavnik Black Cube "pri nas", ne spomni pa se, na kateri datum|url=https://n1info.si/novice/slovenija/prvi-odziv-janeza-janse-sova-ali-parasova-ima-na-trstenjakovi-konspirativko/|website=N1|date=2026-03-18|accessdate=2026-03-24|language=sl-SI}}</ref> 26. marca 2026 se je na pobudo premierja Roberta Goloba sestal Svet za nacionalno varnost (SNAV), ki so se ga poleg stalnih članov in predsednice republike prvič udeležili tudi voditelji vseh novoizvoljenih parlamentarnih strank. Osrednja točka seje je bilo poročilo direktorja Sove Joška Kadivnika, ki je po navedbah vladnega urada za komuniciranje »nesporno potrdilo« vmešavanja tuje paraobveščevalne agencije v slovenski volilni proces in njeneih stikov s slovenskimi subjekti.<ref name=":402">{{Navedi splet|title=Kadivnik: Sova obvestila policijo in tožilstvo; Janša: Kot bi poslušal konferenco Nike Kovač|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kadivnik-sova-obvestila-policijo-in-tozilstvo-jansa-kot-bi-poslusal-konferenco-nike-kovac/777530|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref><ref name=":412">{{Navedi splet|title='Bližajoča se kriza zahteva pravočasno in usklajeno ukrepanje' {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/blizajoca-se-energetska-gospodarska-in-prehrambna-kriza-zahteva-usklajeno-ukrepanje.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Kadivnik je člane seznanil, da je Sova o utemeljenih sumih kaznivih dejanj že dva dni prej uradno obvestila državno tožilstvo in policijo. Premier Golob opozoril na resnost tujih vplivov, predsednik SDS Janez Janša pa je navedbe zavrnil ter jih označil za »zlorabo državnih institucij« in »špekulacije«, primerljive z aktivizmom nevladnih organizacij, ob tem je dodal, da na seji niso bili predstavljeni nobeni novi materialni dokazi.<ref name=":402" /> Sejo je zaradi pomanjkanja varnostnega dovoljenja za dostop do tajnih podatkov predčasno zapustil prvak stranke Resni.ca [[Zoran Stevanović]].<ref name=":432">{{Navedi splet|title=Vlada: Sova nesporno potrdila tuje vplive na volitve v Sloveniji. Janša: Gre za zlorabo institucij|url=https://n1info.si/novice/slovenija/direktor-sove-zaradi-tujega-vmesavanja-v-slovenske-volitve-smo-naznanili-sume-kaznivih-dejanj/|website=N1|date=2026-03-26|accessdate=2026-03-26|language=sl-SI}}</ref> Janša je 27. marca Golobu ter Mescu napovedal tožbo, v kolikor ne bi umaknila njunih izjav o Janševem domnevnemu vpletanju v volitve na televizijskih soočenjih, vendar sta umik zavrnila.<ref>{{Navedi splet|title=Janša od Mesca in Goloba zahteva preklic izjav o njem, sicer napoveduje tožbo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/jansa-od-mesca-in-goloba-zahteva-preklic-izjav-o-njem-sicer-napoveduje-tozbo/777742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-29|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> == Sestanki in koalicijska pogajanja == === Neuspešna pogajanja Roberta Goloba === Premier in relativni zmagovalec volitev [[Robert Golob]] je na prvi uradni sestanek o oblikovanju »razvojne koalicije«, oziroma kasneje imenovane kot »vlade narodne enotnosti«,<ref>{{Navedi splet|title=Robert Golob: Slovenija potrebuje vlado narodne enotnosti|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/robert-golob-slovenija-potrebuje-vlado-narodne-enotnosti/777620|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ki je potekal v petek, 27. marca 2026 na sedežu Gibanja Svoboda, povabil vse parlamentarne stranke z izjemo SDS.<ref>{{Navedi splet|title=Premier Golob začel pogovore o oblikovanju razvojne koalicije; SNAV bo sklican še ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/premier-golob-zacel-pogovore-o-oblikovanju-razvojne-koalicije-snav-bo-sklican-se-ta-teden/777290|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Namen srečanja je bilo iskanje skupnih rešitev za povečanje konkurenčnosti gospodarstva in soočanje s prihajajočo krizo v zaostrenih mednarodnih razmerah. Udeležbo so potrdili v strankah [[Socialni demokrati]], [[Koalicija Levice in Vesne|Levica in Vesna]], [[Demokrati. Anžeta Logarja|Demokrati]] in [[Resni.ca]], medtem ko je zavezništvo [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|NSi+SLS+FOKUS]] povabilo zavrnila.<ref name=":44">{{Navedi splet|title=Ne Logar ne Stevanović se ne vidita v koaliciji z Levico, NSi zavrnil udeležbo na petkovem sestanku|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/ne-logar-ne-stevanovic-se-ne-vidita-v-koaliciji-z-levico-nsi-zavrnil-udelezbo-na-petkovem-sestanku/777536|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. K. B. , T. L.|last=Š}}</ref> V NSi so svojo odločitev utemeljili s pojasnilom, da v vrednotah in programu ne vidijo stičnih točk s Svobodo, hkrati pa so bili kritični do po njihovem mnenju »razdiralne politike« odhajajoče vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović proti Levici, NSi ne bo niti na sestanek {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kosarica-levici-logar-pogajanja-lahko-trajajo-tedne-ali-mesece.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> [[Anže Logar]] (Demokrati) je poudaril, da ima mandat za pogovore, vendar opozarja, da so ti šele v začetni fazi in da bo odločitev o koaliciji odvisna od vsebinskih pogojev, predvsem boja proti korupciji (predlagani sistem SKOK), davčne razbremenitve in delujočega zdravstva. Logar je ob tem ostro izključil sodelovanje z Levico in zavrnil medijske navedbe o že razdeljenih ministrskih mestih kot »čisto laž«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Treba je razmisliti, kaj je najbolje za Slovenijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-treba-je-razmisliti-kaj-je-najbolje-za-slovenijo/777405|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=A.|last=S}}</ref><ref name=":44" /> Podobno se je odzval Zoran Stevanović (Resni.ca), ki se bo sestanka udeležil le zato, da ne bi povzročal politične krize, vendar je ob tem večkrat poudaril, da se v vladi Roberta Goloba ne vidi.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović: Ne gremo ne v vlado Janeza Janše ne Roberta Goloba|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/zoran-stevanovic-ne-gremo-ne-v-vlado-janeza-janse-ne-roberta-goloba/777408|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Tarča: Ozadje prisluškovalne afere in koalicijska pogajanja|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/tarca-ozadje-prisluskovalne-afere-in-koalicijska-pogajanja/256888|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al Ma , T. L.|last=Š}}</ref> Stevanović prav tako zavrača sodelovanje z Levico zaradi nasprotujočih si programskih izhodišč, hkrati pa je izrazil interes za ključne resorje, kot so notranje zadeve, zunanje zadeve in finance.<ref name=":44" /><ref>{{Navedi splet|title=Predsednik Resnice je postavil ceno za vstop v koalicijo|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/stevanovic-cilja-na-notranje-in-zunanje-ministrstvo-ter-na-financno|website=www.delo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl}}</ref> Logar in Stevanović sta se v sredo po volitvah srečala tudi na »prijateljski kavi«.<ref>{{Navedi splet|title=Logar in Stevanović "prijateljsko spila kavo"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/logar-in-stevanovic-prijateljsko-spila-kavo/259450|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> [[Matjaž Han]] (SD) pa je sporočil, da njegova stranka ne postavlja vnaprejšnjih pogojev, razen jasne zavrnitve sodelovanja z SDS, in dodal, da so pripravljeni tudi na vlogo v opoziciji.<ref name=":44" /> 30. marca je Pirc Musar po pogovorih s predstavniki novoizvoljenih strank napovedala, da mandatar ne bo posameznik, ki je poskušal vplivati na volitve s tujimi akterji; vendar pozvala k preiskavi incidenta. Mandatarstvo je napovedala osebi s 46 glasovi podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Zavračam kakršne koli dvome o legitimnosti teh volitev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/pirc-musar-zavracam-kakrsne-koli-dvome-o-legitimnosti-teh-volitev/777957|website=rtvslo.si|accessdate=2026-03-30|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> Na drugem krogu neformalnih pogajanj Svobode dne 1. aprila 2026 so se udeleženci dogovorili, da bo Gibanje Svoboda kot relativna zmagovalka pripravila osnutek koalicijske pogodbe, ki bo podlaga za nadaljnja individualna in skupna usklajevanja.<ref name=":2">{{Navedi splet|title=Po sestanku na potezi Svoboda, ki mora morebitne partnerje prepričati z osnutkom koalicijske pogodbe|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/po-sestanku-na-potezi-svoboda-ki-mora-morebitne-partnerje-prepricati-z-osnutkom-koalicijske-pogodbe/778106|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Obravnavali so tudi interventne ukrepe za spopadanje s krizo na področju energentov. Demokrati se ločenega sestanka o protikorupcijskih ukrepih niso udeležili zaradi nezadostne vsebine gradiva, njihov predsednik Anže Logar pa je nadaljnjo udeležbo na pogajanjih pogojeval s predložitvijo konkretnega programskega osnutka. Matjaž Han in Luka Mesec sta kot prvi preizkus za bodočo koalicijo izpostavila izvolitev predsednika državnega zbora na ustanovni seji.<ref name=":2" /> V začetku aprila je Svoboda predstavila izhodišča za koalicijski sporazum z 10 programskimi prioritetami in predlog razreza 16 ministrskih resorjev, pri čemer bi Svoboda prevzela sedem resorjev, trojčku NSi so ponudili tri, preostalim strankam pa po dva.<ref>{{Navedi splet|title=Golob ponudil tri ministrstva NSi-ju in dve Logarju, v vladi še SD in Levica|url=https://slovenskenovice.delo.si/novice/slovenija/golob-predstavil-novo-vlado-svoboda-predlaga-taksno-razdelitev-resorjev|website=slovenskenovice.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predlog so odločno zavrnili v trojčku okoli NSi, znova so poudarili, da se v vladi z njimi ne vidijo.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po košarici NSi-ja poziva trojček k spoštovanju volje volivcev|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/svoboda-po-kosarici-nsi-ja-poziva-trojcek-k-spostovanju-volje-volivcev/778680|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 8. aprila je Golob opravil krog individualnih pogovorov z vodstvi SD, Levice, Demokratov in Resni.ce, a je predsednik Demokratov Anže Logar takratno taktiko Svobode označil za zavlačevanje, saj so se resorji delili še pred uskladitvijo programa, prav tako pa ponovil, da se ne vidi v koaliciji z Levico.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda po ločenih pogovorih o novi koaliciji: Pogajanja bodo dolga {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/po-sestanku-z-golobom-han-ni-optimisticen-za-levico-solidna-osnova.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Predsednik SD Matjaž Han je že takrat izrazil pesimizem glede levosredinske koalicije in ocenil, da lahko desna sredina brez težav sestavi vlado.<ref>{{Navedi splet|title=Grah: Ne mudi se. Logar: Zanimiva taktika. Han ni optimističen. Stevanović: Ni pogovorov s SDS-om.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/grah-ne-mudi-se-logar-zanimiva-taktika-han-ni-optimisticen-stevanovic-ni-pogovorov-s-sds-om/778790|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> Istega dne je svet stranke NSi vodstvu podelil mandat za oblikovanje »razvojno usmerjene desnosredinske vlade«.<ref>{{Navedi splet|title=NSi si je prižgala zeleno luč za oblikovanje vlade|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/nsi-nova-slovenija-mandat-vlada-volitve-stranke|website=www.delo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 10. aprila, na ustanovni seji [[10. državni zbor Republike Slovenije|10. Državnega zbora]], je bil za predsednika DZ s podporo strank [[Tretji blok|tretjega bloka]] in SDS izvoljen Zoran Stevanović.<ref>{{Navedi splet|title=Zoran Stevanović je novi predsednik državnega zbora. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 48 poslancev|url=https://n1info.si/volitve-2026/bo-poslancem-danes-uspelo-izvoliti-predsednika-drzavnega-zbora/|website=N1|date=2026-04-10|accessdate=2026-04-11|language=sl-SI}}</ref> Robert Golob je izvolitev označil za primer politične korupcije in »igric« za četrto Janševo vlado, medtem ko je Janez Janša komentiral, da se je »tranzicijska levica ponovno naučila šteti«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Levica se je naučila šteti. Golob: Igrice za četrto Janševo vlado so razkrite.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-levica-se-je-naucila-steti-golob-igrice-za-cetrto-jansevo-vlado-so-razkrite/779036|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-11|language=sl|first=G.|last=K}}</ref> 13. aprila sta izvršilni odbor in svet stranke Demokrati vodstvu izrekla podporo pri nadaljnjih koalicijskih pogajanjih z vsemi strankami, ob odločnem upoštevanju volilnega programa ''Uspešna Slovenija 2034''.<ref>{{Navedi splet|title=Članstvo Demokratov podprlo vodstvo pri nadaljnjih pogajanjih o vstopu v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/clanstvo-demokratov-podprlo-vodstvo-pri-nadaljnjih-pogajanjih-o-vstopu-v-koalicijo/779275|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> 14. aprila je Logar zatrdil, da je poslanska skupina enotna ter da se pogajanja s Svobodo nadaljujejo, vabila s strani SDS pa naj ne bi prejeli.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Na pogajanja vabi Svoboda, povabila z desne nimamo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-na-pogajanja-vabi-svoboda-povabila-z-desne-nimamo/779361|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. aprila je ob robu izvršilnega odbora SDS v medijih zaokrožil neuradni razrez ministrskih resorjev desnosredinske vlade, pri čemer bi SDS prevzela osem resorjev, NSi, SLS in FOKUS bi dobile pet ministrstev, Demokrati pa tri.<ref>{{Navedi splet|title=Neuradni razrez potencialne Janševe vlade: 8 ministrov SDS-u, 5 NSi-jevemu trojčku, 3 Demokratom|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/neuradni-razrez-potencialne-janseve-vlade-8-ministrov-sds-u-5-nsi-jevemu-trojcku-3-demokratom/779672|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Istega dne je zasedal izvršilni odbor stranke Svoboda, po katerem je generalni sekretar Matej Grah zatrdil, da se jim vodstvo Demokratov na klice in uradna povabila sploh ne odziva več.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda bi nadaljevala pogajanja, a trdi, da se ji vodstvo Demokratov sploh ne odziva|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-zeli-nadaljevati-pogovore-o-sestavi-vlade-odgovora-demokratov-se-ni-prejela/|website=N1|date=2026-04-16|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> Pogajanja med Svobodo in Demokrati so se dokončno končala 17. aprila, ko je Anže Logar sporočil, da odstopajo od pogovorov zaradi poizkusov Svobode, da bi na posamezne poslance Demokratov vplivali neposredno mimo vodstva stranke.<ref>{{Navedi splet|title=Logar končal pogajanja z Golobom. Svoboda: Priča smo jasni politični prevari.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-koncal-pogajanja-z-golobom-svoboda-prica-smo-jasni-politicni-prevari/779749|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> Svoboda se je odzvala z obtožbo o »jasni politični prevari«, češ da so se Demokrati vseskozi dogovarjali le z Janezom Janšo, Janša sam pa je v spletnem zapisu Goloba primerjal z Zoranom Jankovićem, ki mu po volitvah 2011 ni uspelo sestaviti vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Janša po Logarjevi košarici Golobu o skakaču in kraljici, Svoboda o prevari|url=https://n1info.si/volitve-2026/jansa-po-logarjevi-kosarici-golobu-sestavljanja-koalicije-se-je-lotil-kot-nekoc-njegova-kraljica/|website=N1|date=2026-04-17|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref> 20. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar začela posvetovanja z vodji poslanskih skupin in po prvem srečanju ugotovila, da noben kandidat za mandatarja še nima zagotovljene potrebne podpore.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev za mandatarja še ni, posvete bom nadaljevala|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-potrebne-podpore-za-izvolitev-za-mandatarja-se-ni-posvete-bom-nadaljevala/779913|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Golob je po srečanju med drugim dejal, da se veselijo dela v opoziciji, Janša pa, da so pripravljeni na vse scenarije.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Potrebne podpore za izvolitev mandatarja še ni {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/posveti-pri-predsednici-poslanci-se-bodo-prvic-uradno-prestevali.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> V stranki Resni.ca so v tem času sprejeli odločitev o podpori mandatarju, Stevanović je ob tem večkrat znova poudaril, da ne v eno, ne v drugo koalicijo ne bodo vstopili.<ref>{{Navedi splet|title=Resnica sprejela odločitev o podpori kandidatu za mandatarja|url=https://n1info.si/volitve-2026/resnica-sprejela-odlocitev-o-podpori-kandidatu-za-mandatarja-kokot-na-pogovorih-pri-predsednici-bomo-izkazali-enotnost/|website=N1|date=2026-04-20|accessdate=2026-04-24|language=sl-SI}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Bodo Stevanovićevi prižgali zeleno luč četrti Janševi vladi že sredi maja? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/bodo-stevanovicevi-prizgali-zeleno-luc-cetrti-jansevi-vladi-ze-sredi-maja.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> 21. aprila sta bila za podpredsednika državnega zbora izvoljena [[Danijel Krivec]] iz SDS in [[Franc Križan]] iz Demokratov.<ref>{{Navedi splet|title=Za podpredsednika DZ-ja izglasovana Danijel Krivec iz SDS-a in Franc Križan iz Demokratov|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/za-podpredsednika-dz-ja-izglasovana-danijel-krivec-iz-sds-a-in-franc-krizan-iz-demokratov/780017|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Logar je v izjavi po izvolitvi dejal, da se je Golob »samoizključil iz enačbe sestavljanja vlade« in pozval k enakovrednemu dialogu partnerjev.<ref>{{Navedi splet|title=Logar: Vabil z desne še nimamo, a glede na razmerja veliko neznank v enačbi sestave vlade ni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/logar-vabil-z-desne-se-nimamo-a-glede-na-razmerja-veliko-neznank-v-enacbi-sestave-vlade-ni/780083|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> 25. aprila je predsednica republike Nataša Pirc Musar sklicala izredno izjavo za javnost, v kateri je sporočila, da kandidata za mandatarja v prvem krogu ne bo predlagala. Dejala je, da posvete zaključuje, saj da 46 podpisov ni prejela in tako ne želi predlagati kandidata za vodenje manjšinske vlade.<ref>{{Navedi splet|title=Pirc Musar: Ne morem predlagati kandidata za predsednika vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/pirc-musar-ne-morem-predlagati-kandidata-za-predsednika-vlade/780494|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-25|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> === Oblikovanje koalicije Janeza Janše === 22. aprila 2026 je [[Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke|poslanska skupina SDS]] v parlamentarni postopek vložila predlog sprememb zakona o vladi, ki predvideva krčenje števila ministrstev na 14 ob ohranitvi ministra brez listnice.<ref>{{Navedi splet|title=SDS vložil spremembe zakona o vladi, predlaga zmanjšanje števila ministrstev na 14|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-vlozil-spremembe-zakona-o-vladi-predlaga-zmanjsanje-stevila-ministrstev-na-14/780214|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Predlog sprememb je bil usklajen s trojčkom okoli NSi, kar so potrdili v Fokusu Marka Lotriča, podporo pa so napovedali tudi Demokrati.<ref>{{Navedi splet|title=SDS-ov predlog sprememb zakona o vladi usklajen s Fokusom, podpirajo ga tudi Demokrati|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-ov-predlog-sprememb-zakona-o-vladi-usklajen-s-fokusom-podpirajo-ga-tudi-demokrati/780301|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=T. K. B. , M.|last=Z}}</ref> 24. aprila je Janez Janša napovedal, da bodo strankam, ki bodo podprle njihov zakon o vladi, v usklajevanje poslali predlog koalicijske pogodbe, ob tem pa poudaril, da SDS vlade ne bo sestavljal »za vsako ceno«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša: SDS vlade ne bo sestavljala za vsako ceno. Levi pol jim očita zavajanje {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/jansa-ce-bo-zakon-o-vladi-potrjen-bomo-strankam-poslali-izhodisca.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-04-24|language=sl}}</ref> Podporo predlogu zakona o vladi je napovedal tudi Zoran Stevanović, ki je dejal, da so se v SDS »absolutno približali« programu stranke Resni.ca.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca napovedala podporo SDS-ovemu predlogu zakona o vladi; Stevanović: Tukaj smo kar usklajeni|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-napovedala-podporo-sds-ovemu-predlogu-zakona-o-vladi-stevanovic-tukaj-smo-kar-usklajeni/780407|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-24|language=sl|first=G.|last=C}}</ref> Skupni odbor DZ je predlog zakona potrdil 28. aprila,<ref>{{Navedi splet|title=Po burni razpravi skupni odbor DZ potrdil predlog spremembe zakona o vladi|url=https://n1info.si/volitve-2026/po-burni-razpravi-skupni-odbor-dz-potrdil-predlog-spremembe-zakona-o-vladi/|website=N1|date=2026-04-28|accessdate=2026-04-29|language=sl-SI}}</ref> poslanci pa so 29. aprila o njem razpravljali še na plenarni seji. Zakon je bil s 49 glasovi potrjen,<ref>{{Navedi splet|title=Kaj prinaša predlog zakona o vladi z novim razrezom ministrstev?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kaj-prinasa-predlog-zakona-o-vladi-z-novim-razrezom-ministrstev/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-29|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> poleg poslancev SDS in strank tretjega bloka sta ga podprla še poslanca narodnih skupnosti.<ref>{{Navedi splet|title=SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokrati in Resni.ca podprli novelo zakona o vladi|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/sds-nsi-sls-fokus-demokrati-in-resni-ca-podprli-novelo-zakona-o-vladi/780742|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Janša je na večer po potrditvi novele zakona dejal, da »neuradnih pogovorov o oblikovanju nove vlade sam še ni opravljal« ter da v stranki zaradi določenih pomislekov »izziva sestavljanja vlade« še niso sprejeli«.<ref>{{Navedi splet|title=Janša o oblikovanju vlade: Če ugotovimo, da imamo opremo za gašenje požara, se bomo v to spustili|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-o-oblikovanju-vlade-ce-ugotovimo-da-imamo-opremo-za-gasenje-pozara-se-bomo-v-to-spustili/780829|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=B.|last=R}}</ref> 30. aprila so v Demokratih potrdili prejetje izhodišč za koalicijsko pogodbo.<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili prejetje izhodišč. Trojček okoli NSi-ja in SDS sta se zavila v molk.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/demokrati-potrdili-prejetje-izhodisc-trojcek-okoli-nsi-ja-in-sds-sta-se-zavila-v-molk/569300|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-30|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> Po seznanitvi poslancev z odločitvijo predsednice republike, da ne predlaga kandidata za mandatarja, je začel teči drugi krog iskanja kandidata.<ref>{{Navedi splet|title=Prvi krog iskanja kandidata za mandatarja neuspešen, drugi krog se začenja v sredo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/prvi-krog-iskanja-kandidata-za-mandatarja-neuspesen-drugi-krog-se-zacenja-v-sredo/781210|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> Janša je istega dne, torej 5. maja 2026, oznanil usklajenost izhodišč za koalicijsko pogodbo ter ob tem poudaril, da računa na podporo stranke Resni.ca, saj da SDS vlade ne bo sestavljala v »podaljšku«.<ref>{{Navedi splet|title=Resni.ca bo podprla mandatarja, ki bo imel široko podporo. SDS predstavil izhodišča za pogajanja.|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/resni-ca-bo-podprla-mandatarja-ki-bo-imel-siroko-podporo-sds-predstavil-izhodisca-za-pogajanja/781247|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 11. maja je nato sporočil, da je pogodba usklajena 95-odstotno, temu pa so sledila ugibanja o enotnosti [[Poslanska skupina Demokrati. Anžeta Logarja|poslanske skupine Demokrati]]; po poročanju medijev naj bi dvome o podpori Janši za premierja večkrat izrazil poslanec [[Robert Potnik]].<ref>{{Navedi splet|title=Janša: Koalicijska pogodba usklajena 95-odstotno, računamo, da bomo končali ta teden|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/jansa-koalicijska-pogodba-usklajena-95-odstotno-racunamo-da-bomo-koncali-ta-teden/781840|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Med odprtimi vprašanji umestitev SKOK-a. Bo vseh šest poslancev Demokratov podprlo Janševo vlado?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/med-odprtimi-vprasanji-umestitev-skok-a-bo-vseh-sest-poslancev-demokratov-podprlo-jansevo-vlado/782085|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Poslanec Demokratov Potnik naj bi imel težave s podporo Janši za mandatarja. Bi lahko celo zapustil poslansko skupino?|url=https://n1info.si/novice/slovenija/poslanec-demokratov-potnik-naj-bi-imel-tezave-s-podporo-jansi-za-mandatarja-bi-lahko-celo-zapustil-poslansko-skupino/|website=N1|date=2026-05-14|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> V zadnjem tednu pred iztekom 2. kroga je potekalo potrjevanje koalicijske pogodbe na organih strank; kot prvi so vstop v vlado 14. maja 2026 potrdili [[Demokrati. Anžeta Logarja]],<ref>{{Navedi splet|title=Demokrati potrdili vstop v koalicijo s SDS ter NSi, SLS in Fokusom {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija-odloca/demokrati-neuradno-podprli-izpogajano-koalicijsko-pogodbo.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-19|language=sl}}</ref> 15. maja je sledila [[Nova Slovenija]].<ref>{{Navedi splet|title=Svet NSi-ja soglasno potrdil vstop v koalicijo|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/svet-nsi-ja-soglasno-potrdil-vstop-v-koalicijo/782318|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref> 16. maja se je sestal svet [[Resni.ca|Resni.ce]], ki je sprejel dokončno odločitev, da stranka ostane v opoziciji, a ob tem prispeva podpise ter podpre kandidaturo Janeza Janše za predsednika vlade. Stevanović je sklep utemeljil s približanjem koalicijskih izhodišč Resni.ci ter zagotovitvijo zadostne podpore mandatarju.<ref>{{Navedi splet|title=Stranka Resni.ca bo podprla Janeza Janšo kot mandatarja za sestavo nove vlade|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/stranka-resni-ca-bo-podprla-janeza-janso-kot-mandatarja-za-sestavo-nove-vlade/782350|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=La|last=Da}}</ref> 18. maja so koalicijsko pogodbo in vstop v novo vlado potrdili še organi [[Slovenska ljudska stranka|SLS]] in [[FOKUS Marka Lotriča]]<ref>{{Navedi splet|title=Organi strank SLS in Fokus potrdili koalicijsko pogodbo|url=https://n1info.si/volitve-2026/organi-strank-sls-in-fokus-potrdili-koalicijsko-pogodbo/|website=N1|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-19|language=sl-SI}}</ref> ter kot zadnji v SDS, s čimer je bila uradno potrjena mandatarska kandidatura.<ref>{{Navedi splet|title=Koalicijsko pogodbo podprli v vseh strankah, mandatarska kandidatura Janše bo vložena v torek|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/koalicijsko-pogodbo-podprli-v-vseh-strankah-mandatarska-kandidatura-janse-bo-vlozena-v-torek/782460|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M. Z. , T. K.|last=B}}</ref> 48 poslancev je slednjo vložilo naslednjega dne, glasovanje je potekalo v petek, 22. maja, torej najmanj 48 ur po vložitvi.<ref>{{Navedi splet|title=V DZ z 48 podpisi podpore vložena mandatarska kandidatura Janeza Janše|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/v-dz-z-48-podpisi-podpore-vlozena-mandatarska-kandidatura-janeza-janse/782583|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-19|language=sl|first=T. L. Š , M.|last=Z}}</ref> Na tajnem glasovanju po izredni seji DZ je Janša prejel 51 glasov podpore, 36 poslancev je glasovalo proti; poleg vlagateljev kandidature naj bi ga podprla poslanca narodnih skupnosti ter en poslanec odhajajoče koalicije.<ref>{{Navedi splet|title=Politična uganka: kdo je oddal 51. glas za Janšo? {{!}} 24ur.com|url=https://www.24ur.com/novice/slovenija/kdo-je-oddal-51-glas-za-janso.html|website=www.24ur.com|accessdate=2026-05-24|language=sl}}</ref> ==== Glasovanje o mandatarju ==== {| class="wikitable" style="text-align: center;" !Datum !Kandidat !Predlagatelj ! style="width:9%; background:#76dd71;" |ZA ! style="width:9%; background:#ff6363" |PROTI ! style="width:9%; background:#fff79b" |NEVELJAVNI !Opombe |- |22. maj 2026 |'''[[Janez Janša]]''' |48 [[Seznam poslancev 10. Državnega zbora Republike Slovenije|poslancev Državnega zbora RS]] |'''51''' |36 |0 |tajno glasovanje, za izvolitev potrebna večina (46 glasov) |} === Tvorba sredinskega bloka === {{Podrobno|Tretji blok}} Tretji blok so 1. aprila 2026 oblikovale stranke Nova Slovenija (ki je na volitvah nastopila v [[Koalicija NSi, SLS in Fokusa|koaliciji z SLS in Fokusom]]), [[Demokrati. Anžeta Logarja]] in [[Resni.ca]]<ref>{{Navedi splet|title="Oblikovanje tretjega bloka je ključnega pomena za stabilna in vsebinska izhodišča"|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/oblikovanje-tretjega-bloka-je-kljucnega-pomena-za-stabilna-in-vsebinska-izhodisca/778220|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=T. L.|last=Š}}</ref> ter pripravile programske predloge in sistemske ukrepe na področjih gospodarstva, zdravstva in boja proti korupciji, saj da imajo pri slednjih sorodne rešitve.<ref>{{Navedi splet|title=Svoboda piše osnutek koalicijske pogodbe, prvaki NSi, Demokratov in Resni.ce se pogovarjajo o tretjem bloku|url=https://n1info.si/volitve-2026/svoboda-bo-prihodnji-teden-strankam-poslala-osnutek-koalicijske-pogodbe/|website=N1|date=2026-04-01|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref> Predstavljajo krog zmerno liberalnih do konservativnih političnih strank, alternativnih Gibanju Svoboda ter SDS kot relativnima zmagovalkama volitev.<ref name=":0">{{Navedi splet|title=Prebilič, Vrtovec, Logar, Han in tretji blok - kako jim kaže?|url=https://www.zanima.me/kje-se-dejansko-skriva-tretji-blok/|website=Zanima.me|date=2025-06-28|accessdate=2026-04-02|language=sl-SI}}</ref><ref name=":1">{{Navedi splet|title=Tretji blok: je koalicija Prebiliča, Hana, Logarja in Tonina politična alternativa Robertu Golobu in Janezu Janši?|url=https://reporter.si/clanek/slovenija/tretji-blok-prebilic-han-logar-tonin-1824530|website=Reporter|date=2025-06-08|accessdate=2026-04-02|language=sl}}</ref> Opisujejo se kot sredinski blok z 20 poslanci, predsednik Resni.ce [[Zoran Stevanović]] je ob tem napovedal, da ambicij za mandatarskega kandidata v trojici strank nimajo, ni pa te možnosti dokončno izključil, prav tako ni predviden noben dogovor o enotnem glasovanju.<ref>{{Navedi splet|title=Stevanović: V sklopu tretjega bloka ni govora o nobenem enotnem glasovanju ali podobnih zavezah|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/stevanovic-v-sklopu-tretjega-bloka-ni-govora-o-nobenem-enotnem-glasovanju-ali-podobnih-zavezah/778329|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=M.|last=Z}}</ref> K sodelovanju je [[Jernej Vrtovec]] (NSi) povabil tudi Matjaža Hana (SD), ki pa je sodelovanje v takšni konstelaciji zavrnil.<ref>{{Navedi splet|title=Han: Stranka SD ne bo šla v nobeno desnosredinsko vlado|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/parlamentarne-volitve-2026/han-stranka-sd-ne-bo-sla-v-nobeno-desnosredinsko-vlado/778340|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Al Ma , M.|last=Z}}</ref> == Koalicijske stranke == {| class="wikitable" style="line-height:16px;" ! colspan="2" rowspan="2" |Stranka ! rowspan="2" |Vodja ! colspan="2" |Ob nastopu vlade |- !Število poslancev !Število ministrov |- | style="text-align:center;" |'''<small>SDS</small>''' |'''<small>[[Slovenska demokratska stranka]]</small>''' |[[Janez Janša]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|28|90|#FEF200}} | style="text-align:center;" |TBA |- | style="text-align:center;" |'''<small>NSi</small>''' |'''<small>[[Nova Slovenija]]</small>''' |[[Jernej Vrtovec]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#00b5dd}} | style="text-align:center;" |TBA |- | style="text-align:center;" |'''<small>Demokrati</small>''' |'''<small>[[Demokrati. Anžeta Logarja]]</small>''' |[[Anže Logar]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|6|90|#09105e}} | style="text-align:center;" |TBA |- | style="text-align:center;" |'''<small>SLS</small>''' |'''<small>[[Slovenska ljudska stranka]]</small>''' |[[Tina Bregant]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#94c54b}} | style="text-align:center;" |TBA |- | style="text-align:center;" |'''<small>Fokus</small>''' |'''<small>[[FOKUS Marka Lotriča]]</small>''' |[[Marko Lotrič]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|1|90|#1c62ac}} | style="text-align:center;" |TBA |- ! colspan="5" |Vlado podpirajo, niso pa njeni člani: |- | style="text-align:center;" |'''<small>Resni.ca</small>''' |'''<small>[[Resni.ca|Državljansko gibanje Resni.ca]]</small>''' |[[Zoran Stevanović]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|5|90|#7C5199}} | align="center" |/ |- | style="text-align:center;" |'''<small>IMNS</small>''' |'''<small>[[Poslanska skupina italijanske in madžarske narodne skupnosti|Predstavnika narodnih skupnosti]]</small>''' |[[Felice Žiža]]<br>[[Ferenc Horváth (politik)|Ferenc Horváth]] | style="text-align:right;" |{{Composition bar|2|90|#DFDFDF}} | align="center" |/ |- | colspan="5" |'''Skupaj:''' |- | colspan="3" |Vlada | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|43|90|#746962}} |- | colspan="3" |Podporniki | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|7|90|#746962}} |- | colspan="3" |'''Skupaj''' | colspan="2" style="text-align:right;" |{{Composition bar|50|90|#746962}} |} ==Opombe== {{opombe}} == Sklici == {{Sklici}} [[Kategorija:16. vlada Republike Slovenije]] [[Kategorija:Vlade Republike Slovenije]] [[Kategorija:Ustanovitve leta 2026]] 2oif1laymt1wfj5blamne8ly04d62nu 0 600510 6679825 6679069 2026-05-23T13:06:05Z ~2026-30797-03 260403 /* Organizacija in vodenje projekta */ 6679825 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija Furlanija Julijska krajina idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> zaradi zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropska unija]] [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] 399momc09ah47p6xv5uf77bwf2vxh0y 6679827 6679825 2026-05-23T13:07:32Z ~2026-30797-03 260403 /* */ 6679827 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Projekt | ime = GO! 2025 | slika = | opis = Evropska prestolnica kulture 2025 | lokacija = [[Nova Gorica]], [[Slovenija]]; [[Gorica]], [[Italija]] | začetek = 8. februar 2025 | organizator = GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica | spletna_stran = https://www.go2025.eu }} [[Slika:Sign-Nova-Gorica-European-Capital-of-Culture-2025.jpg|alt=Evropská prestolnica kulture Nova Gorica Gorica|sličica|GO! 2025]] [[Slika:Nova Gorica, Gorizia, European Capital of Culture 2025 03.jpg|sličica|Čezmejni avtobus]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 160.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] [[Slika:Otvoritvena slovesnost Evropske prestolnice kulture, Nova Gorica, 8. 2. 2025 155.jpg|sličica|Otvoritvena slovesnost 8.2.2025]] '''Evropska prestolnica kulture GO! 2025''' (tudi '''[[GO! 2025]]''') je projekt Ministrstva za kulturo RS z nosilno izvedbo v letu 2025 in dolgoročnimi učinki, ki ga skupaj izvajata [[Nova Gorica]] v Sloveniji in [[Gorica]] v Italiji. Gre za prvo čezmejno Evropsko prestolnico kulture v zgodovini pobude.<ref name="gov">{{Navedi splet |url=https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/evropska-prestolnica-kulture-2025/ |title=Evropska prestolnica kulture 2025 |publisher=Vlada Republike Slovenije |accessdate=2. april 2026}}</ref> Projekt poteka pod sloganom ''GO! Borderless'' (slovensko: ''GREMO! Brezmejno'').<ref name="ng">{{Navedi splet |url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/go-2025-leto-po-odprtju/ |title=GO! 2025 leto po odprtju |publisher=Mestna občina Nova Gorica |accessdate=2. april 2026}}</ref> == Ozadje == Pobuda [[Evropska prestolnica kulture]] je bila ustanovljena leta 1985 z namenom spodbujanja kulturne raznolikosti in razvoja evropskih mest skozi kulturo.<ref name="gov" /> Nova Gorica in Gorica sta bili izbrani za jubilejno leto 2025 po odločitvi strokovnega sveta imenovanega s strani Sveta Evropske unije.<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu/en/programmi-e-progetti/progetti-attivi/capitale-europea-della-cultura-2025/ |title=European Capital of Culture 2025 |publisher=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> Pripravljalci prijavne knjige pod vodstvom Nede Rusjan Bric so črpali navdih iz dogodkov v preteklosti ob meji Slovenije in Italije, ki je bilo v preteklosti zaznamovano z obema vojnama in geografsko-političnimi interesi svetovnih sil<ref>{{Citat|title=Neda Rusjan Bric o EPK GO! 2025|url=https://ars.rtvslo.si/podkast/grafoskop/173251558/175112344|accessdate=2026-04-05|language=sl|first=R. T. V.|last=Slovenija}}</ref><ref>{{Navedi splet |url=https://www.vipavskadolina.si/tema-meseca/2025/go-2025-nova-gorica-gorica/ |title=GO! 2025 Nova Gorica – Gorica |publisher=Vipavska dolina |accessdate=2. april 2026}}</ref>. Z vstopom Slovenije v [[Evropska unija|Evropsko unijo]] leta 2004 in v [[Schengensko območje]] leta 2007 so se mejne kontrole postopoma odpravljale vendar so se ob večjih svetovnih dogajanjih zopet vzpostavljale, zato so želeli s sloganom "GO! Borderless" odkrivati ravno to spremenljivo naravo mej in dolgoročno aktivirati njihovo preseganje. == Rezultati == Evropska unija je pobudo EPK prodprla za uresničevanje naslednjih ciljev, ki so bili izvedeni tudi v Novi Gorici in Gorici: razvoj avtentičnega lokalnega kulturnega programa, krepitev evropske dimenzije, predvsem skozi sodelovanja med Slovenijo in Italijo, poživitev kulturnega dogajanja, prenovitev mest, povečanje kulturnega turizma.<ref>{{Navedi splet|title=Podkast TUR!ZEM #39: mag. Mija Lorbek, direktorica zavoda GO! 2025|url=https://www.slovenia.info/sl/novinarsko-sredisce/novice/31637-podkast-tur-zem-39-mag-mija-lorbek-direktorica-zavoda-go-2025|website=I feel Slovenia|accessdate=2026-05-22|language=sl|last=STO}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Nova Gorica/Gorizia European Capital of Culture 2025|url=https://www.turismofvg.it/en/art-and-culture/nova-gorica-gorizia-european-capital-of-culture-2025|website=Turismo FVG|accessdate=2026-04-02|language=en}}</ref> '''Program''' je v letu naziva vključeval številne kulturne dogodke, kot so razstave, festivali, koncerti in gledališke predstave, tako uradnega programa kot spremljevalnih programov. Strokovni svet, ki uradno ocenjuje evropske prestolnice kulture in je imenovan s strani [[Evropska komisija|Evropske komisije]] je v odločitvi za podelitev nagrade Melina Mercouri<ref>{{Navedi splet|title=EPK Gorica-Nova Gorica nagrada Meline Merkuri|url=https://www.primorski.eu/goriska/epk-gorica-nova-gorica-nagrada-meline-merkuri-AC1765299|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> v višini 1,5 milijona EUR izpostavil programsko izvedbo osrednje teme brezmejnosti in zavezanost evropskim vrednotam. Pohvalili so tudi program s premišljenim ravnovesjem med evropskim in lokalnim.<ref>{{Navedi splet|title=V Novo Gorico prihaja finančna nagrada Melina Mercouri » Noviglas|url=https://www.noviglas.eu/v-novo-gorico-prihaja-financna-nagrada-melina-mercouri/|website=Noviglas|date=2024-12-19|accessdate=2026-05-21|language=sl-SI|last=noviSplet.com}}</ref> Slovesno odprtje projekta je potekalo 8. februarja 2025 na petih prizoriščih obeh mest, na slovenski kulturni praznik, obiskalo pa ga je okoli 50.000 ljudi.<ref name="gov" /> Izpeljanih je bilo preko 1600 dogodkov na obeh straneh<ref>{{Navedi splet|title=Na GO! 2025 našteli preko 1,5 milijona obiskovalcev|url=https://www.primorski.eu/goriska/na-go-2025-nasteli-preko-15-milijona-obiskovalcev-CC2051545|website=www.primorski.eu|accessdate=2026-04-02|language=sl|first=Danjel|last=Radetič}}</ref> meje, ki jih je obiskalo skupaj preko 1,5 milijona obiskovalcev. Projekt je v mesti pripeljal tudi številne investicije s prenovami infrastrukture v obeh mestih in številnimi novimi prostori za ustvarjanje, druženje in turizem<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica GO! 2025 Mija Lorbek: Vsak vložen evro v kulturo se na koncu potroji|url=https://siol.net/novice/slovenija/direktorica-go-2025-mija-lorbek-vsak-vlozen-evro-v-kulturo-se-na-koncu-potroji-662978|website=siol.net|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Na področju turizma so bili rezultati za obe mesti in okoliške občine nadpovprečno visoki<ref>{{Navedi splet|title=Velik porast obiskovalcev in zadovoljni gostje, prvi obračun GO! 2025 - GECT GO / EZTS GO|url=https://euro-go.eu/sl/notizie-ed-eventi/news/boom-di-visitatori-e-gradimento-alto-primo-bilancio-di-go-2025/|website=euro-go.eu|accessdate=2026-05-22|language=sl}}</ref>. Izvedba projekta GO!2025 tudi po letu naziva odmeva v tujini, tako v [[Svet Evrope|Svetu Evrope]]<ref>{{Navedi splet|title=STA: V Svetu Evrope razstava Evropske prestolnice kulture med Novo Gorico in Gorico kot vzor brezmejne Evrope|url=https://www.sta.si/3515803/v-svetu-evrope-razstava-evropske-prestolnice-kulture-med-novo-gorico-in-gorico-kot-vzor-brezmejne-evrope|website=www.sta.si|accessdate=2026-05-20}}</ref> kot na strokovnih srečanjih ECoC kot vzor dugim evropskim prestolnicam kulture.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.si21.com/Svet/evropska-prestolnica-kulture-nova-gorica--gorica|title=www.si21.com}}</ref><ref>{{Navedi splet|title=Prenos znanja iz Nove Gorice v Skopje|url=https://www.robin.si/lokalne-novice/prenos-znanja-iz-nove-gorice-v-skopje/|website=Robin|date=2026-04-16|accessdate=2026-05-20|language=sl-SI}}</ref> == Organizacija in vodenje projekta == Projekt je v izvedbi javnega zavoda GO! 2025 – Evropska prestolnica kulture, Nova Gorica.<ref>{{Navedi splet |url=https://www.culture.si/en/Nova_Gorica%E2%80%93Gorizia%2C_European_Capital_of_Culture_2025 |title=Nova Gorica–Gorizia EPK 2025 |publisher=Culture.si |accessdate=2. april 2026}}</ref>, ki pri tem sodeluje z občinama [[Mestna občina Nova Gorica]] in [[Občina Gorica]], ostalimi javnimi zavodi, nevladnimi organizacijami, v prvi vrsti z [[EZTS GO]] ([[GECT GO]])<ref>{{Navedi splet |url=https://euro-go.eu |title=EZTS GO |accessdate=2. april 2026}}</ref> in drugimi institucijami kot [[ERPAC]], STO, Promoturismo, Regija [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanija Julijska krajina]] idr. '''Vodstvo zavoda GO! 2025''': direktorica [[Mija Lorbek]],<ref>{{Navedi splet |url=https://www.slovenia.info/en/business/trade-news/29300-go-2025-nova-gorica-european-capital-of-culture-2025 |title=GO! 2025 Nova Gorica |publisher=Slovenia.info |accessdate=2. april 2026}}</ref> programski vodja [[Stojan Pelko]], umetniška svetovalka [[Neda R. Bric|Neda Rusjan Bric,]]<nowiki/>predsednik sveta zavoda Marjan Zahar ter strokovne in operativne službe. Ob '''40. obletnici pobude [[Evropska prestolnica kulture]]''', je zavod izdelal tudi strokovno ovrednotenje in oblikovanje razvojnih smernic Bele knjige za prihodnost tega naziva. Vrhunec strokovnega sodelovanja je predstavljal mednarodni strokovni dogodek ''40 Years of ECoC'', ki je med 3. in 5. aprilom 2025 potekal v Chemnitzu, v soorganizaciji z mestom [[Chemnitz]]. Na dogodku so bili predstavljeni rezultati obsežne raziskave, Bela knjiga, obiskalo ga je 300 predstavnikov nekdanjih, aktualnih in prihodnjih Evropskih prestolnic kulture, visoki predstavniki [[Evropska komisija|Evropske komisije]] in Evropskega parlamenta idr. <ref>{{Navedi splet|title=40 let evropskih prestolnic kulture: "Svetilniki, ki jih niso načele politične ali druge krize"|url=https://www.rtvslo.si/kultura/go-2025/40-let-evropskih-prestolnic-kulture-svetilniki-ki-jih-niso-nacele-politicne-ali-druge-krize/745668|website=rtvslo.si|accessdate=2026-05-22|language=sl|first=P.|last=G}}</ref> '''Predstavitev v [[Evropski parlament|Evropskem parlamentu]]''' v Bruslju, 12. maja 2025, je zavod organiziral z občino [[Chemnitz]] in EPK Chemnitz 2025. Pri organizaciji in promociji dogodka so sodelovali tudi evropski poslanci iz Slovenije ([[Matjaž Nemec]], Irena Joveva, [[Milan Zver]] in Vladimir Prebilič) ter evropski poslanci iz Nemčije (Anna Cavazzini, Oliver Schenk in Matthias Ecke). Program je obsegal: predstavitve, okrogle mize, kulturni program z jazz kvartetom goriških in nemških glasbenikov, predstavitev Makers projekta. Dogodek so množično obiskali evropski poslanci, ambasadorji, kulturni atašeji in drugi predstavniki držav članic EU.<ref>{{Navedi splet|url=www.si21.com/Svet/go-2025-soustvarja-prihodnost-programa-epk/|title=SI21}}</ref> == Mednarodni odziv == Projekt je pritegnil pozornost številnih evropskih institucij, medijev (kot BBC<ref>{{Navedi splet|title=Europe's first borderless Capital of Culture|url=https://www.bbc.com/travel/article/20241213-nova-gorica-europes-first-borderless-capital-of-culture|website=www.bbc.com|date=2024-12-17|accessdate=2026-04-02|language=en-GB}}</ref>, ARTE, Nikei...) in strokovnih revij. Odbor za kulturo iz izobraževanje [[Evropski parlament|Evropskega parlamenta]] (CULT) je ob obisku obeh mest izrazito pozitivno ocenila projekt in poudarila njegov pomen za soldelovanje med državami [[Evropska unija|Evropske Unije]] in ga javno poimenovala najbolj izjemna evropska prestolnica kulture doslej.<ref>{{Navedi splet |url=https://ljubljana.europarl.europa.eu/home/pagecontent/grid/main/novice/parlamentarci-navduseni-nad-goricama.html |title=Parlamentarci navdušeni nad Goricama |publisher=Evropski parlament |accessdate=2. april 2026}}</ref> GO! 2025 je prvi primer čezmejne evropske prestolnice kulture in velja za simbol preseganja meja ter sodelovanja v Evropi<ref name="ng" /> Pozitivni odmev v tujini se nadlajuje tudi v letu po nazivu, saj na predstavitev uspešno izvedenega projekta in načrtovanja dediščine vabijo pomembne institucije po Evropi in tudi drugod kot npr. Japonski. Tako se je januarja na sedežu Sveta Evrope v Strasbourgu odvila okrogla miza predstavitve GO! 2025, katere vodenje je s ponosom prevzel belgijski poslanec v EP Andries Gryffroy, predsednik odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope (PACE) za kulturo, znanost, izobraževanje in medije, kasneje pa še razstava uspešnih projektov.<ref>{{Navedi splet|title=Vzor čezmejnega sodelovanja obeh Goric še vedno odmeva po Evropi|url=https://www.si21.com/Svet/vzor-cezmejnega-sodelovanja-obeh-goric-se-vedno-odmeva-po-evropi/|website=Dogajanje in novice iz sveta in tujine - Si21 - prvi slovenski portal|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref> Maja je potekala predstavitev na strokovnem srečanju v portugalski Evori, kjer je GO! 2025 predstavljen kot eden najboljših primerov evropskega povezovanja in čezmejnega sodelovanja<ref>{{Navedi splet|title=GO! 2025 izpostavljen kot uspešen evropski primer|url=https://regionalno.si/sl/lokalno/go-2025-izpostavljen-kot-uspesen-evropski-primer|website=ADRIA INFO|date=2026-05-18|accessdate=2026-05-21|language=sl-si|first=M. M. / STA / EPA /|last=AI}}</ref>. == Politični pritiski == Konec leta 2025 so se na zavod usmerili politični pritiski, ko je zahtevo za sklic izredne seje in zunanjo revizijo podalo 12 "svetnikov strank oziroma list Goriška.si, NSi, SDS, Demokrati in ZZP"<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> zaradi zaradi črnitve projekta<ref>{{Navedi splet|title=Direktorica EPK o očitanih nepravilnostih: Projekt želijo očrniti|url=https://www.dnevnik.si/novice/lokalno/direktorica-epk-o-ocitanih-nepravilnostih-gre-za-popaceno-prikazovanje-dejstev-2764763/|website=www.dnevnik.si|date=2025-11-04|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> s strani takrat senzacionalistične oddaje Tarča<ref>{{Navedi splet|title=RTV noče senzacionalistične Tarče|url=https://www.delo.si/novice/slovenija/rtv-noce-senzacionalisticne-tarce|website=www.delo.si|accessdate=2026-05-21|language=sl}}</ref>, ki je pripravila pristranski prispevek brez celotnega pregleda dokumentacije. Politične razprave so se nanašale na vprašanja transparentnosti porabe javnih sredstev v nekaj medijsko izpostavljenih postopkih javnega naročanja <ref>{{Navedi splet|title=Kam gre denar za projekt Evropske prestolnice kulture?|url=https://www.rtvslo.si/slovenija/kam-gre-denar-za-projekt-evropske-prestolnice-kulture/763987|website=rtvslo.si|accessdate=2026-04-26|language=sl|first=Al|last=Ma}}</ref>. Neutemeljene medijske očitke so ovrgli najprej v nadzornem organu svetu zavoda, predsednik je po pregledu dokumentacije podal medijsko izjavo, da so bila naročila izvedena transparentno in da prestolnica kulture poteka dobro<ref>{{Navedi splet|title=Bodo v zavod GO!2025 vstopili revizorji?|url=https://primorske.svet24.si/primorska/goriska/bodo-v-zavod-go-2025-vstopili-revizorji|website=primorske.svet24.si|date=2025-11-05|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref>. Kasneje je tudi podrobni pregled neodvisne pravne službe dokazal, da ni šlo za kršitev zakonodaje<ref>{{Navedi splet|title=Pravno mnenje o zakonitosti in pravilnosti ravnanj Javnega zavoda GO! 2025 glede medijsko najbolj izpostavljenih naročil|url=https://www.nova-gorica.si/sl/novice/pravno-mnenje-o-zakonitosti-in-pravilnosti-ravnanj-javnega-zavoda-go-2025-glede-medijsko-najbolj-izpostavljenih-narocil/|website=www.nova-gorica.si|accessdate=2026-05-21|language=sl|first=Arctur|last=d.o.o}}</ref>, kar je poročala tudi [[Radiotelevizija Slovenija|RTV Slovenija]], prav tako interna revizija s strani sodno zaprisežene revizorke ni zaznala nobenih nepravilnosti pri postopkih javnega naročanja. Kasneje so tudi posamezne državne nadzorne agencije naznanile, da niso zaznale nepravilnosti s področij svojih pristojnosti. Vodstvo zavoda je tudi samo naročilo pregled postopkov javnega naročanja, ki je pokazala, da je vse izvedeno zakonito in transparentno<ref>{{Navedi splet|title=»Vse je bilo izvedeno zakonito«|url=https://www.mladina.si/244630/epk-vse-je-bilo-izvedeno-zakonito/|website=Mladina.si|accessdate=2026-05-20|language=sl}}</ref> in da gre za namerno politično črnitev projekta. == Glej tudi == * [[Evropska prestolnica kulture]] * [[Nova Gorica]] * [[Gorica]] * [[Chemnitz]] == Zunanje povezave == * [https://www.go2025.eu Uradna spletna stran GO! 2025] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Evropska unija]] [[Kategorija:Evropska prestolnica kulture]] [[Kategorija:Nova Gorica]] [[Kategorija:Gorica]] [[Kategorija:2025 v Sloveniji]] szsi4js2b5akiie9sbdppuhr8hdaw7y 0 601255 6680180 6671327 2026-05-24T09:42:25Z Stebunik 55592 /* Državni udar */ 6680180 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. maj]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[duhovnik]]-[[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 3. patriarh Združene SPC, 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu Morači kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov kolerično bojevit in nepopustljiv značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tod pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je medtem postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo premestili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti in svetovni [[globalizacija|globalizaciji]] res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izvoljen za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja SPC.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Gavrilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. Nadpastirsko delovanje patriarha Gavrila obsega tri obdobja: #od izvolitve do aprilske vojne (1938–1941), #pripor in zapor med vojno (1941–1945) #od osvoboditve iz ujetništva do smrti (1945–1950).<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/patrijarh-srpski-gavrilo-od-nadgledane-slobode-januara-1945-do-povratka-u-patrijarsiju-novembra-1946-godine-prvi-dio/|title=Patrijarh srpski Gavrilo od nadgledane slobode januara 1945. do povratka u Patrijaršiju novembra 1946. godine (prvi dio)|publisher=in4s.net|author=Вељко Ђурић Мишина|place=|language=sr|date= 2020|accessdate=26. april 2026}}</ref> === Državni udar === {{main|Državni udar v Kraljevini Jugoslaviji}} Podobno kot pri [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], tako je tudi podpisovanje pakta z Veliko Nemčijo spodbujalo nezadovoljstvo z "nesposobnim" namestništvom in "premalo srbsko" vlado, saj je po Aleksandrovi smrti postala SPC takorekoč opozicija; sedaj se je ponudila priložnost za spremembo smeri. Gavrilo kot tudi celotno vodstvo SPC je bil nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije ter sploh ni imel posluha za namestniške razloge.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Največji živeči srbski pisatelj, pravnik in politik [[Vuk Drašković]] pa ima o tem predrznem dejanju čisto drugačno mnenje. 2020 je namreč napisal roman z značilnim naslovom: ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski spis predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; ''država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941''. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} Naslednjega dne je v Patrijaršiji srbski verski poglavar Gavrilo pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari"/> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija ob vedno večjem oboroževanju Nemčije kako leto prej prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa. Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako jugoslovanska vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo; čeprav so mnogi to obsojali kot nesposobnost in napako, je v danih okoliščinah pomenilo trezno presojo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo niti s kom drugim — ni sprevidel niti vrh SPC niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že čez deset dni. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} {{main|Aprilska vojna}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] 1945 v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa ''Gavrilo Princip'', general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 1945</ref>]]</center> Izzivalno geslo »Bolje rat nego pakt«, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko cerkev sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v [[samostan Žiča]], nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 25. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/463415/Srpski-patrijarh-zatocenik-u-oba-svetska-rata|title=Srpski patrijarh zatočenik u oba svetska rata|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=28. september 2020|accessdate=25. april 2026}}</ref><ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref><ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306042738/https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=2019-03-06 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> kot »glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi«.<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in ostroškega arhimandrita Leontija Mitrovića odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevem kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> O njegovem jetništvu in življenju po osvoboditvi obstaja veliko nasprotujočih si trditev; ena najneverjetnejših pravi, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik dachavskega taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten ta članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam je škof Velimirović odšel v Anglijo, patriarh pa v Rim. O njegovem tamkajšnjem bivanju in namenih obstajajo nasprotujoči si podatki; kljub drugačnim trditvam se je verjetno želel srečati tudi s [[papež Pij XII.|papežem Pijem XII.]], ki pa ni sprejemal niti katoliških dostojanstvenikov, ki so sodelovali z nasprotniki zaveznikov — tako je npr. zaman prosil za tako srečanje celo katoliški [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]], ki se je uspel s papežam "srečati" šele pet let po vojni in še to le pri splošni avdienci.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/prekop-skofa-rozmana-zivljenje-in-casi.html|title=Prekop škofa Rožmana, življenje in časi. Papež ga ni sprejel.|publisher=delo.si|author=Jožica Grgič|place=Ljubljana|language=sl|date=11. april 2013|accessdate=26. april 2026}}</ref> Škof Nikolaj si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil — kot izrazitega antikomunista — za sodelavca fašistov in narodnega izdajalca; patriarh Gavrilo pa je po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih dobil "zeleno luč" za vrnitev v domovino.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref><ref>{{cite book |last1=Tomasevich |first1=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration |date=2001|publisher=Stanford University Press |isbn=9780804779241 |page=513 |url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA513}}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih in jeznih brezbožnih oblasti. Patriarh Gavrilo je namreč popolnoma nepričakovano nenadoma umrl 7. maja 1950 v Beogradu.<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/7.5/dogadjaj/7375|title=Na dan 7.5.1950.: Umro Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16}}</ref>. Kot omenjeno, je iz nekaterih okoliščin nastal sum, da sorazmerno mlad in zdrav ni umrl naravne srmti, ampak da je bil zastrupljen.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Pokopan je v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]], v južnem delu cerkve, v neposredni bližini grobov knezov [[Miloš Obrenović|Miloša]] in [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[Vikentij Prodanov|Vikentij]]. === Priznanja === Od leta 2020, ko je bila sedemdesetletnica njegove smrti, slavi črnogorsko-primorska metropolija Gavrila Dožića kot svetega pričevalca, srbskega patriarha Gavrila. Črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]] je ob tej priliki dejal, da bo ta praznik predlagal za celotno SPC. V rojstnem kraju Vrujcih v Donji Morači nameravajo zgraditi v njegovo čast kapelico, ki naj bi spominjala po obliki na od komunistov porušeno kapelo na [[Lovćen]]u, ki so jo na njegovo pobudo obnovili leta 1925.<ref>Радовић, Амфилохије (2020). Светигора, бр. 286, октобар, Седми трг од ћирилице. Цетиње: Светигора. стр. 58.</ref> === Odlikovanja === * [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden Jugoslovanske krone ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje [[Sveti Sava|Svetega Sava]] ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:ME Order of Danilo I Knight Commander BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden kneza Danila I. ''Veliki častnik''; [[Kraljevina Črna gora]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=89}}</ref> == Navedka == {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<ref>{{cite web|url=https://www.rastko.rs/rastko-cg/duhovnost/dzomic-patrijarh_dozic.html|title= Mučeništvo Srpskog Patrijarha. Dokumenta o hapšenju patrijarha Gavrila u manastiru Ostrogu 1941. godine|publisher=rastko.cg|author=Velibor V. Džomić|place=Kraljevo|language=cg|date=1997|accessdate=26. april 2026}}</ref><br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref><ref>Ta navedek bolje razumemo, če upoštevamo okoliščine. To je bilo maja 1941 v samostanu Ostrog, ko je vlada — tako knez namestnik Pavel kot mladi kralj Peter II. —, odletela na varno k "zaveznikom" in je podobno možnost ponudila tudi patriarhu Gavrilu, ki pa ni hotel oditi iz zasedene domovine, ampak je hotel za vsako ceno ostati s svojim ljudstvom.</ref>}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] lb6jrnlpppd700u75hgmx5gtnb4kgcv 6680181 6680180 2026-05-24T09:47:01Z Stebunik 55592 /* Med Drugo svetovno vojno */ 6680181 wikitext text/x-wiki {{drugipomeni3|Dožič}} {{Infobox Christian leader | type = Bishop | honorific-prefix = Njegova svetost | name = Gavrilo | honorific-suffix = patriarh srbski | native_name = Đorđe Dožić-Medenica | native_name_lang = sr | title = [[škof|pokojni beograjsko-karlovški nadškof]] | image = Патриарх Сербский Гавриил V.jpg| | image_size = 210px | alt = | caption = Srbski patriarh Gavrilo Dožić (tudi Gavrilo V.) | church = [[Srbska pravoslavna Cerkev]] | archdiocese = [[Nadškofija Beograd-Karlovci|Beograjsko-karlovška]] | province = | metropolis = | diocese = | see = | retired = | resigned = | elected = [[21. februar]] [[1938]] | appointed = | term = | term_start = [[21. maj]] [[1938]] | quashed = | term_end = [[7. maj]] [[1950]] (umrl) | predecessor = [[Varnava Rosić|Varnava]] | opposed = | successor = [[Vikentij Prodanov|Vikentij]] (imenovan tudi Vikentij II.) | other_post = <!---------- Orders The Orders section may be omitted in favour of Template:Ordination for those clergy claiming Apostolic succession, such as Catholics, Orthodox and Anglicans. ----------> | ordination = [[26. februar]] [[1900]] (se je zamenišil z imenom Gabrijel. Naslednji dan je bil posvečen v hierodiakona, teden dni kasneje pa v hieromonaha, tj. meniha-duhovnika).<ref> Rektor Teološke in učiteljske šole v Prizrenu, Stefan Dimitrijević, je prepoznal mladega meniha in mu pomagal, da se je preselil v samostan Visoki Dečani in se pridružil vrstam študentov Teološke in učiteljske šole.</ref> | ordained_by = [[Škofija Niš|niški škof]] [[Nikanor Ružičić]] | consecration = [[4. december]] [[1911]] | cardinal = | created_cardinal_by = | rank = <!---------- Personal details ----------> |birth_date= [[17. maj]] [[1881]] |birth_place= [[Vrujci]] ([[Kolašin]], [[Kneževina Črna gora]] [[Otomanski imperij]]<br>danes: [[Črna gora]]) | birth_name = Đorđe Dožić-Medenica |death_date= {{dda|1950|05|07|1881|05|17}} |death_place= [[Beograd]], [[SFR Jugoslavija|Jugoslavija]]<br>danes: [[Srbija]] | buried = [[Beograd]] <br>[[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Stolnica sv. Mihaela]] | nationality = [[Srbi|Srb]] | religion = [[pravoslavci|pravoslavec]] | residence = | parents = | spouse = <!-- or | partner = --> | children = | occupation = [[duhovnik]]<br>[[škof]] | profession = | previous_post = {{unbulleted list|[[Raško-prizrenska škofija|Raško-prizrenski škof]] (1912-1920) | [[Črnogorsko-primorska metropolija|črnogorski metropolit]] (1920-1938)}} | education = | alma_mater = [[Univerza v Atenah]]<br>Duhovna akademija pri Atenski univerzi | motto = Gde narod – tamo i ja<br>Kjer ljudstvo – tam tudi jaz<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref> | signature = | signature_alt = | coat_of_arms = Zastava Patrijarha srpskog.jpg| | coat_of_arms_alt = <!---------- Sainthood ----------> | feast_day = | venerated = | saint_title = | beatified_date = | beatified_place = | beatified_by = | canonized_date = | canonized_place = | canonized_by = | attributes = | patronage = | shrine = | suppressed_date = <!---------- Other ----------> | other = }} '''Gavrilo Dožić''' – ali '''patriarh Gavrilo''' ({{lang-sr|Патријарх Гаврило V/Patrijarh Gavrilo V}}, rojen kot '''Đorđe Dožić-Medenica''', {{lang-sr|Ђорђе Дожић-Меденица/Đorđe Dožić-Medenica}}); *[[17. maj]] [[1881]] [[Vrujci]] pri [[Kolašin]]u ([[Kneževina Črna gora]] [[Osmansko cesarstvo]]), †[[7. maj]] [[1950]] [[Beograd]] ([[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Jugoslavija]]) je bil [[pravoslavje|pravoslavni]] [[duhovnik]]-[[menih]], [[škof]] in [[patriarh]] {{sfn|Vuković|1996|p=107-109}}. 41. poglavar [[Srbska pravoslavna cerkev|Srbske pravoslavne Cerkve]] in 3. patriarh Združene SPC, 1938-1950. == Življenjepis == === Poreklo === Đorđe Dožić/Ђорђе Дожић se je rodil 17. maja 1881 v zaselku [[Vrujci]]h pri [[Kolašin]]u, v vasi [[Donja Morača]] v [[Črna gora|Črni gori]], a blizu [[Samostan Morača|Samostana Morača]]. Njegova družina je pripadala bratovščini ali plemenu [[Medenica]].<ref name=Z11-193>{{cite book|title=Zapisi|volume=11|url=https://books.google.com/books?id=IYJK2PnkJysC|year=1938|publisher=Cetinjsko istorijsko društvo|page=193|quote=Ђорђе Дожић, из братства Меденица, у калуђерству Гаврило, родио се 17 . маја 1881 год . у доњоморачком селу Врујцима . Основну школу свршио је у Манастиру Морачи код свога стрица познатог архимандрита Михаила, што ...}}</ref> Osnovno šolo je končal v samostanu Morači kot učenec svojega strica po očetovi strani, arhimandrita Mihaila.<ref name=Z11-193/> Nekaj časa je bil novinec v [[Samostan Lipovac|Samostanu Lipovcu]] pri [[Aleksinac|Aleksincu]], nato pa v [[Samostan Sićevo|Samostanu Sićevo]] pri Nišu, kjer se je zamenišil 26. februarja 1900; naslednji dan ga je niški škof [[Nikanor Ružičić]] posvetil v čin hierodiakona, sedem dni kasneje pa v čin hieromonaha, tj. meniha-duhovnika. === Šolanje === Obiskoval je Malo semenišče v [[Prizren]]u. Ohranila se je ljubka anekdota, ki odkriva njegov kolerično bojevit in nepopustljiv značaj, pa tudi razkriva dejstvo, da je takrat med fanti prihajalo večkrat do pretepov — pa ne le na Kosovem. Odkriva njegovo ognjevitost, ki pa z leti ni pojemala, ampak se je pokazala večkrat tudi pozneje; med drugim pri neskriti podpori [[državni udar|državnemu udaru]], pa tudi v sporih z novimi komunističnimi oblastmi. O tistem dogodku pa obstaja naslednje izročilo: {| |- ! Момачка тучњава у Призрену<ref>{{Cite book|last=Радовић|first=Амфилохије|authorlink=|title=Светигора, бр. 286, октобар, Митрополит Митрофан Бан и митрополит Гаврило Дожић, учешће у ослобођењу и уједињењу|year=2020|url= |publisher= |pages=9|location=Цетиње|isbn=}}</ref> ! Fantovski pretep v Prizrenu |- | <blockquote> Као призренског ђака (Призренска богословија) напао га је један Шиптар. Како га је Гаврило оборио, а Шиптар је имао ножић, Гаврила је ранио у ногу. То га је пратило до смрти. Због тога га је ректор богословије Стеван Димитријевић изгрдио што се свађао и опалио му је шамар. Мали Гаврило му је рекао: ''Љубићеш ти ову руку''.<br>Стева је био декан Православног Богословског факултета у Београду 1938, када је Гаврило изабран за патријарха и позван је на ручак. Тада му је Гаврило рекао: "Сјећаш ли се што сам ти некада рекао?" Стева му је одговорио: ''Ма, Гашо, да ниси добио тај шамар не би данас био патријарх.'' </blockquote> | <blockquote> Kot gojenca [[Pravoslavno semenišče v Prizrenu|Prizrenskega semenišča]] ga je napadel [[Kosovo|kosovski deček]]. Ko ga je Gavrilo vrgel na tla, pa ga je deček, ki je imel nožek, ranil v nogo, kar ga je spremljalo do smrti. Zaradi tega, ker se je prepiral, ga je rektor semenišča [[Stevan Dimitrijević]] oštel, in mu prisolil klofuto. Mali Gavrilo pa mu je rekel: ''"Še poljubljal boš to roko"''.<br>Stevan je bil 1938, ko je Gavrilo postal patriarh, dekan [[Pravoslavna teološka fakulteta v Beogradu|Beograjskega pravoslavnega bogoslovja]] in kot tak povabljen na kosilo. Tedaj mu je Gavrilo rekel: "Se spominjaš, kaj sem ti nekoč rekel?" Steva mu je odgovoril: ''"Oh, Gašа, če ne bi dobil te klofute, danes ne bi bil patriarh."'' </blockquote> |} Učenje je nadaljeval na [[Prinčevi otoki|Prinčevih otokih]], v Semenišču na Halki pri [[Carigrad]]u. Leta 1905 je vstopil v Atensko bogoslovje kot srbski štipendist. Diplomiral je 1909 in malo kasneje na [[Univerza v Atenah|Atenski univerzi]] dokončal Bogoslovje z doktoratom.{{sfn|Vuković|1996|p=107}} Po tem je bil imenovan za tajnika srbskega samostana [[Hilandar]]ja na Sveti Gori [[Atos (gora)|Atosu]], od tod pa je prešel na mesto srbskega predstavnika v Carigradu.{{sfn|Radić|1998|p=72}} === Škof === Potem, ko se je raško-prizrenski škof Nićifor Perić 1911 zaradi nesoglasja s srbsko diplomacijo umaknil s svojega položaja, je carigrajski patriarhat ustregel želji srbske vlade ter imenoval za njegovega naslednika Gavrila. Prišlo pa je do novih sporov: "Stari Srbi" (duhovniki s Kosova in Makedonije) so namreč želeli svojega kandidata, prejšnjega tajnika Skopske škofije, meniha Vasilija (Bogdana) Radenkovića, ki pa je medtem postal ustanovitelj zarotniške skupine Črna roka; na koncu je vendarle postal raško-prizrenski metropolit 1. decembra 1911 škof Gavrilo.{{sfn|Radić|1998|p=72}}. Po koncu [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]] je bil njegov naziv preimenovan v "peškega metropolita in nadškofa" (Peć na Kosovem). === Metropolit === Med [[Prva svetovna vojna|Prvo svetovno vojno]] je bil interniran v [[Cegléd]]u na Madžarskem, kjer je proti koncu zbolel; zato so ga leta 1918 pod stražo premestili v toplejše podnebje [[Ulcinj]]a, kjer je ostal do začetka premirja in tudi konca vojne. Bil je na čelu skupine 18 članov črnogorske skupščine, ki so novembra 1918 v Beograd morali prinesti odločitev o združitvi s Srbijo z ukinitvijo črnogorske državna in cerkvene samostojnosti. Po smrti črnogorsko-primorskega metropolita [[Mitrofan Ban|Mitrofana Bana]] je bil 17. novembra 1920 izvoljen za novega metropolita, ki pa je bil odslej podrejen novonastalemu srbskemu patriarhatu v Beogradu. Vodil je poslanstvo Srbske pravoslavne cerkve na konferenci v Carigradu 1923, ki je bila posvečena reformi koledarja, ki pa med Srbi ni žela kakega uspeha; nekatere pravoslavne Cerkve so sprejele [[Gregorijanski koledar]], medtem ko druge – tudi Srbska – še dandanes vztrajajo pri [[Julijanski koledar|Julijanskem koledarju]], kar pa je pri današnjem stanju znanosti in svetovni [[globalizacija|globalizaciji]] res pravi anahronizem. Na tem položaju je ostal do 21. februarja 1938, ko je bil izvoljen za 51. srbskega patriarha oziroma vrhovnega poglavarja SPC.<ref>{{cite book |last1=Šelih |first1=Alenka |title=Država in cerkev: izbrani zgodovinski in pravni vidiki : mednarodni posvet 21. in 22. junija 2001 |date=2002 |publisher=Slovenska akademija znanosti in umetnosti |isbn=9789616242479 |page=471}}</ref> == Patriarh == {{Več slik/peskovnik | footer = <center>Patriarh Gavrilo je nadaljeval delo svojega predhodnika [[Varnava Rosić|Varnava]] – ki je umrl v še danes nepojasnjenih okoliščinah na vrhuncu [[Konkordatna kriza|Konkordatne krize]] 1937. Ob [[državni udar|državnem udaru]] 1941 ni miril razgretih strasti, čemur je sledila katastrofa. V duhovnem pogledu je bilo njegovo delo med [[Druga svetovna vojna|Drugo svetovno vojno]] praktično onemogočeno, hudo ovirano pa tudi v obdobju ki mu je sledilo in je bilo v znamenju [[komunizem|komunističnega]] nasilnega prevzema oblasti ter neizprosnega boja proti veri kot [[opij ljudstva|opiju ljudstva]].</center> | align = right | image1 = BASA 1318K-1-5896 Serbian patriarch Varnava-Belgrade,14Dec1932.jpg | width1 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt1 = One black raven | caption1 = <center>[[Patriarh]] [[Varnava Rosić|Varnava]] je v Beogradu zgradil novo "Palačo patriarhije".</center> | image2 = Патријарх Гаврило (Дожић).jpg | width2 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt2 = | caption2 = <center>Patriarh [[Gavrilo Dožić|Gavrilo]] je vladal v težkih časih (1938-1950)</center> | image3 = Vikentije Prodanov.jpg | width3 = {{#expr: (120 * 950 / 647) round 0}} | alt3 = | caption3 = <center>Tudi patriarhu [[Vikentij Prodanov|Vikentiju]] je bilo cerkveno delovanje skoraj popolnoma onemogočeno</center> }} Bil je tretji patriarh 1920. leta Združene SPC, ki je posrkala ne le Makedonsko, ampak tudi Črnogorsko avtokefalno pravoslavno Cerkev. Nadpastirsko delovanje patriarha Gavrila obsega tri obdobja: #od izvolitve do aprilske vojne (1938–1941), #pripor in zapor med vojno (1941–1945) #od osvoboditve iz ujetništva do smrti (1945–1950).<ref>{{cite web|url=https://www.in4s.net/patrijarh-srpski-gavrilo-od-nadgledane-slobode-januara-1945-do-povratka-u-patrijarsiju-novembra-1946-godine-prvi-dio/|title=Patrijarh srpski Gavrilo od nadgledane slobode januara 1945. do povratka u Patrijaršiju novembra 1946. godine (prvi dio)|publisher=in4s.net|author=Вељко Ђурић Мишина|place=|language=sr|date= 2020|accessdate=26. april 2026}}</ref> === Državni udar === {{main|Državni udar v Kraljevini Jugoslaviji}} Podobno kot pri [[Konkordatna kriza|Konkordatni krizi]], tako je tudi podpisovanje pakta z Veliko Nemčijo spodbujalo nezadovoljstvo z "nesposobnim" namestništvom in "premalo srbsko" vlado, saj je po Aleksandrovi smrti postala SPC takorekoč opozicija; sedaj se je ponudila priložnost za spremembo smeri. Gavrilo kot tudi celotno vodstvo SPC je bil nepomirljiv nasprotnik sporazuma s Hitlerjevo Nemčijo, ki ga je podpisal voditelj jugoslovanske delegacije [[Pavel Karađorđević|knez namestnik Pavel]], a je bil predstavljen javnosti kot pristopanje k [[Trojni pakt|Trojnemu paktu]]. Dožićeva dejavnost se je prve mesece leta 1941 skoraj popolnoma usmerila v politično delovanje in so Patrijaršijo redno obiskovale osebnosti iz opozicije ter sploh ni imel posluha za namestniške razloge.<ref name="Folić">[http://www.montenegrina.net/pages/pages1/istorija/cg_izmedju_1_i_2_svj_rata/kosovski_mit_u_projekcijama_srpske_pravoslavne_crkve.htm Mr Zvezdan Folić: KOSOVSKI MIT U PROJEKCIJAMA SRPSKE PRAVOSLAVNE CRKVE]</ref> Podpisana pogodba pa je pravzaprav pomenila za jugoslovansko stran največ, kar se je dalo v tistih okoliščinah iztržiti in očitno manjše zlo. Mussolinijeva Italija je namreč stalno grozila z zasedbo [[Dalmacija|Dalmacije]]; ta pogodba pa je jamčila nedotakljivost državnih meja in vojaško nevtralnost. Patriarh Gavrilo in škofje [[SPC]] so se enostransko postavili na stran opozicije in se niso dali prepričati tehtnim Pavlovim razlogom.<ref name="Memoari">[http://www.27mart.com/images/File/Memoari%20patrijarha%20Gavrila.pdf MEMOARI PATRIJARHA SRPSKOG GAVRILA]</ref> Ko je bila izredno ugodna pogodba, ki bi Jugoslaviji sredi vojne omogočala miren obstoj, podpisana, pa jo je onemogočil Vojaški udar 27. marca 1941. Ko se je delegacija vrnila z Dunaja, so nekateri zahtevali za "izdajalca" Pavla smrtno kazen, od česar jih je uspel odvrniti patriarh z besedami: "Izdaja je res bila, vendar ne zahteva smrtne kazni." Istega dne je Gavrilo sklical Sveti škofovski zbor in je državni udar blagoslovil z besedami: : »Sinočnje dejanje je rešilo čast našega ljudstva in države, zato lahko to dejanje le blagoslovimo.«<ref name="Tomanić">[http://www.bosnafolk.com/pdf/spc.pdf Milorad Tomanić, Srpska crkva u ratu i ratovi u njoj]</ref> Ko da to ni bilo dovolj, je tega dne patriarh večkrat stopil k oknu patriarhata in hujskal številne demonstrante. Olja na ogenj vznemirjenega ljudstva je prilival in do vrelišča pripeljal Dožićev govor na beograjskem radiu, poln kosovskega mita, ki sta ga prenašali tudi zagrebška in ljubljanska postaja; v njem je odkrito priznal, da je na zborovanju Srbska pravoslavna cerkev soglasno podprla vojaški udar kot zavezo k »nebeški Srbiji« in »nebeškemu kraljestvu«, čeprav ni mogel svojih trditev teološko podpreti; mitov namreč ni lahko trezno utemeljiti.<ref name="Folić"/> Največji živeči srbski pisatelj, pravnik in politik [[Vuk Drašković]] pa ima o tem predrznem dejanju čisto drugačno mnenje. 2020 je namreč napisal roman z značilnim naslovom: ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski spis predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; ''država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941''. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} Naslednjega dne je v Patrijaršiji srbski verski poglavar Gavrilo pozdravil vstajnika generala [[Dušan Simović|Dušana Simovića]] in ob tej priložnosti dejal: :Vidovdan leta 1389, Vidovdan leta 1914 in 27. marec 1941 so isto bistvo in motivi. Vsi ti veliki datumi vodijo v nebeško kraljestvo skozi preteklost, utelešeni v duhu viteštva. <ref name="Memoari"/> Kar pa je sledilo, vsekakor ni bil prihod nebeškega kraljestva – prej bi lahko rekli, da se je odprl pekel. Podpora zaveznikov je bila le v besedah; ko je namreč Jugoslavija ob vedno večjem oboroževanju Nemčije kako leto prej prosila Francijo in Britanijo za vojaško pomoč, je naletela na gluha ušesa. Britanija je poleg tega stalno silila Jugoslavijo v vojno, Italija pa je vedno bolj grozila z zasedbo Dalmacije; tako jugoslovanska vlada ni videla drugega izhoda, ko da se opre na močno Nemčijo; čeprav so mnogi to obsojali kot nesposobnost in napako, je v danih okoliščinah pomenilo trezno presojo. 24. marca 1941 je bila na Dunaju podpisana pristopna izjava, ponoči pa je Anglija, kateri je Pavel brezmejno verjel, s podporo vojaškemu udaru izdala tako njega kot Jugoslavijo; dvojne igre „zaveznikov” — Kraljevina Jugoslavija namreč ni sklenila nikakršnh obvezujočih sporazumov niti z Anglijo niti s Francijo niti s kom drugim — ni sprevidel niti vrh SPC niti patriarh Gavrilo, ki je še spodbujal nahujskano ljudstvo k vpitju: {| |- ! „Bolje rat nego pakt!“<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/zanimljivosti/4427024/zivotna-prica-kneza-pavla-karadjordjevica|title=Životna priča kneza Pavla Karađorđevića|publisher=Kurir|author=Miloš Filijović|place=Beograd|language=sr|date=21. avgust 2024|accessdate=18. april 2026}}</ref> ! „Rajši vojno kot sporazum!“ |- | <blockquote>Pavle je morao sa ostalim namesnicima da potpiše abdikaciju, da se spakuje sa porodicom i ode. Znali su da odlaze u izgnanstvo. Olga je bila očajna, napolju je izmanipulisan narod uzvikivao „Bolje rat nego pakt, bolje grob nego rob!“ </blockquote> | <blockquote>Pavel je moral podpisati odstop skupaj z drugimi namestniki, pospraviti svoje stvari in oditi z družino; vedeli so, da gredo v izgnanstvo. Njegova žena Olga je bila obupana, ko so zunaj zapeljani ljudje vpili "Bolje vojna kot sporazum, bolje grob kot suženj(stvo)!" </blockquote> |} Ta nora želja se je izpolnila že čez deset dni. === Med Drugo svetovno vojno === {{main|Druga svetovna vojna}} {{main|Napad na Jugoslavijo}} {{main|Aprilska vojna}} [[File:Nemci-hapse-srpskog-patrijarha-gavrila-830x0.jpg|thumb|200px|left|<center>[[Nemci]] primejo [[Gavrilo Dožić|patriarha Gavrila]] v [[Samostan Ostrog|Samostanu Ostrogu]]]]</center> [[File:Patrijarh Gavrilo Dožić, Episkop Nikolaj Velimirović, vojvoda Momčilo Đujić, Dimitrije Ljotić i drugi u Sloveniji 1945. godine.png|thumb|200px|right|<center>[[Gavrilo Dožić|Patriarh Gabrijel]] med [[četniki]] 1945 v [[Slovenija|Sloveniji]]<ref>Трећи слева Милан Цвјетићанин, командант Босанског четничког корпуса „Гаврило Принцип‟, ђенерал Миодраг Дамјановић, Патријарх Гаврило, владика Николај, војвода Ђујић и Димитрије Љотић, Словенија, 1945. г./Tretji z leve [[Milan Cvjetićanin]], komandant Bosanskega četniškega korpusa ''Gavrilo Princip'', general [[Miodrag Damjanović]], [[Gavrilo Dožić|patriarh Gabrijel]], [[Nikolaj Velimirović|škof Nikolaj]], [[Momčilo Đujić|vojvoda Đujić]] in [[Dimitrije Ljotić|Dimitrij Ljotić]] v [[Slovenija|Sloveniji]] leta 1945</ref>]]</center> Izzivalno geslo »Bolje rat nego pakt«, uničevanje nemških trgovin ter strmoglavljenje že podpisanega sporazuma s takratno nemško velesilo so imeli strašne posledice. 6. aprila 1941 so Nemčija in njeni zavezniki v skladu s Hitlerjevim ukazom izdanim na dan udara, napadli hkrati z vseh strani Jugoslavijo: okoli 7. ure zjutraj se je začelo bombardiranje Beograda in Skopja – kjer je bila zravnana z zemljo katoliška stolnica in škofijska palača z dragocenimi arhvi – in nekaterih drugih mest. Bombe so padale v neposredni bližini vhoda v beograjsko cerkev sv. Mihaela in Patrijaršijo. Tako se je že popoldne patriarh preselil v samostan Rakovica, od koder se je naslednjega dne odpravil v [[samostan Žiča]], nato pa v črnogorski samostan Ostrog. Ni čisto jasno, zakaj ni odletel na varno v tujino skupaj z namestnikom Pavlom, čeprav mu je to bilo ponujeno. Po nekaterih virih naj bi varoval zakopano kraljevo zlasto, sodeč po njegovih izjavah pa je hotel ostati s svojim ljudstvom. Na pravoslavno [[Velika noč|Veliko noč]] – 20. aprila 1941 – je patriarh služil liturgijo v Cerkvi Gospodovega darovanja v samostanu Ostrog. Po tedenskem bivanju v Zgornjem samostanu se je preselil v Spodnji samostan, kjer so ga 25. aprila zajele in zaprle nemške sile;<ref>{{cite web|url=https://www.politika.rs/sr/clanak/463415/Srpski-patrijarh-zatocenik-u-oba-svetska-rata|title=Srpski patrijarh zatočenik u oba svetska rata|publisher=politika.rs|author=Jelena Čalija|place=Beograd|language=sr|date=28. september 2020|accessdate=25. april 2026}}</ref><ref>"Izveštaj Svetog Arhijerejskog Sinoda Svetom Arhijerejskom Saboru o radu od 1941. do 1947. godine", str. 34.</ref><ref>''Шестаков А.'' [https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ Сербская Церковь и оккупационные режимы на территории Югославии 1941—1945] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20190306042738/https://www.pravmir.ru/serbskaya-pravoslavnaya-tserkov-i-okkupatsionnyie-rezhimyi-na-territorii-yugoslavii-v-1941-1945-gg/ |date=2019-03-06 }} // Альфа и Омега. 2005 — № 2 (43). — C. 357—368.</ref> kot »glavnega vojnega zločinca, krivca in pobudnika vstopa Jugoslavije v vojno proti silam osi«.<ref name="Džomić">{{Cite web |title=Velibor V. Džomić, Mučeništvo Srpskog Patrijarha Gavrila Dožića |url=http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |access-date=23. avgust 2011|archive-date=17. september 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110917101255/http://www.mitropolija.co.me/istbibl/dzomic-patrijarh_dozic_l.html |url-status=yes }}</ref> Nemci so patriarha Gabrijela, njegovega nečaka Dušana Dožića in ostroškega arhimandrita Leontija Mitrovića odpeljali najprej v Sarajevo, od tod pa v Beograd, kjer je bil od 1. do 5. maja 1941 zaprt v nekdanjem zaporu Okrožnega sodišča v Aleksandrovi ulici. Nato so ga premestili v samostan Rakovica, potem pa v samostan Vojlovica pri Pančevem kjer, je bil priprt pod stražo skupaj z žičkim škofom [[Nikolaj Velimirović|Nikolajem]]. Kljub pritiskom sta oba vztrajno zavračala podpis razglasa zoper Titove partizane, pa tudi sodelovanje pri ustvarjanju pronacistične vlade narodne rešitve.<ref name="Byford"/> Sredi septembra 1944, ko so se nemške čete iz Srbije skupaj s četniki začele umikati pred prodiranjem [[Rdeča armada|Rdeče armade]], so Velimirovića in Dožića premestili najprej v Avstrijo, nato pa v nemško [[koncentracijsko taborišče Dachau]], kjer sta bila kot posebna zapornika v oddelku za visoke častnike in duhovščino.<ref>{{Cite web |title=Jovan Bajford, Peščanik FM (str. 50-56) |url=http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |access-date=26. avgust 2011|archive-date=28. julij 2011|archive-url=https://web.archive.org/web/20110728125837/http://www.fabrikaknjiga.co.rs/pdf/pescanik03.pdf |url-status=yes}}</ref> Tam sta kot »častna ujetnika« (Ehrenhäftlinge) imela posebno nastanitev in hrano, enako kot drugi častniki – vojni ujetniki; vrata celic, kjer sta bivala, so bila zaklenjena, imela pa sta tudi prost dostop do ločenega dvorišča. Poleg tega sta smela nositi duhovniško obleko in neobrito brado. Neki mediji pa nasprotno temu trdijo, da sta cerkvena dostojanstvenika »izkusila vse grozote tega pekla na zemlji«;<ref>{{cite web|url=https://www.pravda.rs/lat/2022/12/21/patrijarh-gavrilo-i-vladika-nikolaj-u-dahau-puna-istina-u-knjizi-bojana-belica/|title= PATRIJARH GAVRILO I VLADIKA NIKOLAJ U DAHAU: Puna istina u knjizi Bojana Belića|publisher=pravda.rs|author=Vladimir Dimitrijević|place=|language=sr|date=21. december 2022|accessdate=25. april 2026}}</ref> O njegovem jetništvu in življenju po osvoboditvi obstaja veliko nasprotujočih si trditev; ena najneverjetnejših pravi, da je Gavrilu in škofu Nikolaju prav upravnik dachavskega taborišča Johann Adler<ref>Med upravniki taborišča Dachau ni najti imena Johann Adler; to postavlja pod vprašaj celoten ta članek in njegove neverjetne trditve</ref> uspel rešiti življenje iz Dachaua, ki ga je sam patriarh smatral za hotel v primerjavi s taboriščem Cegléd, v katerem je bil zaprt med Prvo svetovno vojno.<ref>{{cite web|url=https://www.pokazivac.com/komandant-dahaua-spasao-je-zivot-srpskom-patriharju-i-vladici/|title=Komandant Dahaua spasao je život SRPSKOM PATRIHARJU I VLADICI|publisher=Pokazivač|author=dnevno.rs|place=|language=sr|date=28. april 2019|accessdate=25. april 2026}}</ref> Po treh mesecih so ju decembra 1944 Nemci osvobodili, kar naj bi bilo del dogovora [[Dimitrije Ljotić|Ljotića]] in [[Milan Nedić|Nedića]] z [[Hermann Neubacher|Neubacherjem]]<ref>''Hermann Neubacher'' (1893 – 1960) je bil avstrijski politik, ki je imel številne diplomatske položaje v Tretjem rajhu. Med drugo svetovno vojno je bil vodilni uradnik nemškega zunanjega ministrstva za Grčijo (1941-44) in Balkan, vključno s Srbijo, Albanijo (1943-44) in Črno goro (1941-44).</ref>, takratnim vojaškim upravnikom zasedene Srbije.<ref name="Byford"/><ref>„Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi”. Arhivirano iz originala na datum 2008-11-21. Pristupljeno 2011-08-26.</ref> Skupaj z Nedićem in Neubacherjem sta odpotovala iz Nemčije v Slovenijo, kjer so Nemci upali, da bosta s svojim ugledom med srbskimi [[četniki]] vplivala na obrambo pred prodirajočimi [[partizani]]. Konec aprila 1945 sta torej skušala stopiti v stik z Ljotićem, ki pa je bil ubit na poti na srečanje v prometni nesreči 23. aprila 1945 v bližini [[Ajdovščina|Ajdovščine]]. Patriarh Gavrilo in škof Nikolaj sta se nato skupaj z množicami, ki so bežali pred partizani, umaknila v Avstrijo in dočakala konec vojne v avstrijskem mestu [[Kitzbühel]], ki ga je 8. maja 1945 zavzela ameriška 36. pehotna divizija. Od tam je škof Velimirović odšel v Anglijo, patriarh pa v Rim. O njegovem tamkajšnjem bivanju in namenih obstajajo nasprotujoči si podatki; kljub drugačnim trditvam se je verjetno želel srečati tudi s [[papež Pij XII.|papežem Pijem XII.]], ki pa ni sprejemal niti katoliških dostojanstvenikov, ki so sodelovali z nasprotniki zaveznikov — tako je npr. zaman prosil za tako srečanje celo katoliški [[Nadškofija Ljubljana|ljubljanski škof]] [[Gregorij Rožman]], ki se je uspel s papežam "srečati" šele pet let po vojni in še to le pri splošni avdienci.<ref>{{cite web|url=https://old.delo.si/novice/slovenija/prekop-skofa-rozmana-zivljenje-in-casi.html|title=Prekop škofa Rožmana, življenje in časi. Papež ga ni sprejel.|publisher=delo.si|author=Jožica Grgič|place=Ljubljana|language=sl|date=11. april 2013|accessdate=26. april 2026}}</ref> Škof Nikolaj si je izvolil Ameriko, saj ga je Tito razglasil — kot izrazitega antikomunista — za sodelavca fašistov in narodnega izdajalca; patriarh Gavrilo pa je po dolgotrajnih diplomatskih pogajanjih dobil "zeleno luč" za vrnitev v domovino.<ref name="Byford">{{Cite web |title=Jovan Byford, Sećanje na vladiku Nikolaja Velimirovića u savremenoj srpskoj pravoslavnoj kulturi |url=http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |access-date=2011-08-26 |archivedate=2008-11-21 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20081121124233/http://www.helsinki.org.yu/serbian/doc/Ogledi06.pdf |url-status=yes }}</ref><ref>{{cite book |last1=Tomasevich |first1=Jozo |title=War and Revolution in Yugoslavia, 1941-1945: Occupation and Collaboration |date=2001|publisher=Stanford University Press |isbn=9780804779241 |page=513 |url=https://books.google.com/books?id=fqUSGevFe5MC&pg=PA513}}</ref> === Povojno obdobje === Patriarh Gabrijel se po izpustitvi ni mogel takoj vrniti v domovino, kjer se je polastil oblasti Titov [[komunizem]], ki je na vseh področjih širil svoj bojeviti [[ateizem]]; ko se je končno 14. novembra 1946 le lahko vrnil v [[Socialistična Federativna Republika Jugoslavija|Novo Jugoslavijo]], se je soočil s težkim položajem Cerkve in vernikov nasploh. Takoj po prihodu je sklical izredno zasedanje Svetega škofovskega zbora. Vodil je tudi delegacijo SPC na jubilejnih slovesnostih ob petstoletnici svojeglavnosti [[Ruska pravoslavna Cerkev|Ruske pravoslavne Cerkve]] in na srečanju predstojnikov in predstavnikov avtokefalnih pravoslavnih Cerkva, ki je potekalo v [[Moskva|Moskvi]] od 8. do 17. julija 1948.<ref>[http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ Как Югославия и Греция помогли нам накануне Великой Отечественной войны] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20170504132223/http://www.greecetoday.ru/home/reports/120/ |date=2017-05-04 }}{{ref|ru}}</ref> Vodstvo Srbske pravoslavne cerkve ni bilo pripravljeno prekiniti odnosov z Moskovskim patriarhatom. Srbski patriarh je zavrnil predlog Titovih oblasti, da bi obsodili protijugoslovanska dejanja [[Informbiro]]ja, ko je po [[Josif Stalin|Stalinovi]] resoluciji 28. junija 1948 Tito postal nekak izobčenec med komunističnimi gibanji.<ref name="автоссылка1">''Волокитина Т., Мурашко Г., Носкова А.'' Москва и Восточная Европа. Власть и церковь в период общественных трансформаций 40-50-х годов XX век. — М.: Российская политическая энциклопедия, Фонд Первого Президента России Б. Н. Ельцина, 2008. — С. 265.</ref> Tudi po temu sledeči prekinitvi diplomatskih odnosov med [[Sovjetska zveza|Sovjetsko zvezo]] in Jugoslavijo se je Dožič večkrat osebno pogovarjal s prvim sekretarjem sovjetskega veleposlaništva v Beogradu, A. Zubovim in sicer 29. septembra 1949, 28. decembra 1949 in 23. marca 1950.<ref name="автоссылка1" /> Gabrijel se je pritoževal nad slabim finančnim stanjem Srbske pravoslavne cerkve in opozoril, da jugoslovanske oblasti z davki "izpraznjujejo cerkev".<ref name="автоссылка1" /> Na patriarhovo zahtevo je 1949 postal vikar Peške patriarhije [[Tadej Štrbulović]]. == Smrt in spomin == === Nenadna smrt in pogreb === Nove komunistične oblasti so hotele vplivati na izvolitev škofov; zato je Tito poslal k patriarhu Gavrilu svojega kabinetnega sekretarja, generalpodpolkovnika [[Ljubodrag Đurić|Ljubodraga Đurića]], ki je zahteval preklic imenovanja [[Damaskin Grdanički|Damaskina Grdaničkega]] za zagrebškega metropolita; patriarh pa ni popustil, ampak mu je pokazal vrata. Jezni Broz je v Patrijaršijo nato poslal ministra policije [[Aleksandar Ranković|Aleksandra Rankovića]], ki pa se je vedel oblastno in nesramno ter tolkel s pestjo po mizi, vendar brez zaželenega učinka: patriarh je tudi njega vrgel skoz vrata. Nenadno patriarhovo smrt, ki je temu neljubemu dogodku sledila, so nekateri razlagali kot zastrupitev, ki jo je povzročilo maščevanje zagrenjenih in jeznih brezbožnih oblasti. Patriarh Gavrilo je namreč popolnoma nepričakovano nenadoma umrl 7. maja 1950 v Beogradu.<ref>{{Cite web|url=https://www.nadanasnjidan.net/nadan/7.5/dogadjaj/7375|title=Na dan 7.5.1950.: Umro Patrijarh srpski Gavrilo V...|website=www.nadanasnjidan.net|access-date=2025-01-16}}</ref>. Kot omenjeno, je iz nekaterih okoliščin nastal sum, da sorazmerno mlad in zdrav ni umrl naravne srmti, ampak da je bil zastrupljen.{{sfn|Јањић|2018|p=124}} Pokopan je v [[Stolnica sv. Mihaela, Beograd|Beograjski stolnici sv. Mihaela]], v južnem delu cerkve, v neposredni bližini grobov knezov [[Miloš Obrenović|Miloša]] in [[Mihailo Obrenović|Mihaila Obrenovića]]. Na patriarškem sedežu ga je nasledil [[Vikentij Prodanov|Vikentij]]. === Priznanja === Od leta 2020, ko je bila sedemdesetletnica njegove smrti, slavi črnogorsko-primorska metropolija Gavrila Dožića kot svetega pričevalca, srbskega patriarha Gavrila. Črnogorsko-primorski metropolit [[Amfilohij Radović]] je ob tej priliki dejal, da bo ta praznik predlagal za celotno SPC. V rojstnem kraju Vrujcih v Donji Morači nameravajo zgraditi v njegovo čast kapelico, ki naj bi spominjala po obliki na od komunistov porušeno kapelo na [[Lovćen]]u, ki so jo na njegovo pobudo obnovili leta 1925.<ref>Радовић, Амфилохије (2020). Светигора, бр. 286, октобар, Седми трг од ћирилице. Цетиње: Светигора. стр. 58.</ref> === Odlikovanja === * [[File:YUG Orden Jugoslovenske Krune VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden Jugoslovanske krone ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Belog Orla VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje Belega orla ''Veliki križ'' [[Kraljevina Jugoslavija]]<ref>{{Cite journal|last=Acović|first=Dragomir|date=2017|title=Šest vekova odlikovanja među Srbima|journal=Politikin zabavnik|volume=3438|pages=33}}</ref> * [[File:SRB-SHS-YUG Orden Svetog Save VKrst BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Kraljevsko odličje [[Sveti Sava|Svetega Sava]] ''Veliki križ''; [[Kraljevina Jugoslavija]] * [[File:ME Order of Danilo I Knight Commander BAR.svg|60px]]{{nbsp}}{{nbsp}} Orden kneza Danila I. ''Veliki častnik''; [[Kraljevina Črna gora]].<ref>{{Cite book|last=Acović|first=Dragomir|title=Slava i čast: Odlikovanja među Srbima, Srbi među odlikovanjima|year=2012|location=Belgrade|publisher=Službeni Glasnik|pages=89}}</ref> == Navedka == {{navedek|''„Moral mora da ostane visok u svim iskušenjima, bez koga ne može ni biti sutra pobede.”''<ref>{{cite web|url=https://www.rastko.rs/rastko-cg/duhovnost/dzomic-patrijarh_dozic.html|title= Mučeništvo Srpskog Patrijarha. Dokumenta o hapšenju patrijarha Gavrila u manastiru Ostrogu 1941. godine|publisher=rastko.cg|author=Velibor V. Džomić|place=Kraljevo|language=cg|date=1997|accessdate=26. april 2026}}</ref><br>„Nravnost mora ostajati visoka v vseh preizkušnjah; brez nje ni možna jutrišnja zmaga.”}} {{navedek|''"Ostajem sa svojim narodom; pa šta bude njemu, neka bude i meni"''.<br>"Ostajam s svojim ljudstvom: pa kar bo prizadelo njega, naj tudi mene".<ref>{{cite web|url=https://p-portal.net/gavrilo-dozic-patrijarh-koji-je-uvijek-bio-uz-svoj-narod|title=Gavrilo Dožić – patrijarh koji je uvijek bio uz svoj narod|publisher=P-portal|author=Bojan Munjin|place=|language=sr|date=27. december 2022|accessdate=17. april 2026}}</ref><ref>Ta navedek bolje razumemo, če upoštevamo okoliščine. To je bilo maja 1941 v samostanu Ostrog, ko je vlada — tako knez namestnik Pavel kot mladi kralj Peter II. —, odletela na varno k "zaveznikom" in je podobno možnost ponudila tudi patriarhu Gavrilu, ki pa ni hotel oditi iz zasedene domovine, ampak je hotel za vsako ceno ostati s svojim ljudstvom.</ref>}} == Glej tudi == *[[Srbska pravoslavna Cerkev]] *[[Seznam srbskih cerkvenih poglavarjev]] *[[Nadškofija Beograd-Karlovci]] *[[Nadškofija Beograd]] *[[Seznam papežev]] *[[Konkordatna kriza]] *[[Beograjska medvojna krščanska arhitektura]] == Sklici == {{sklici}} == Nadaljnje branje == === Patriarhi === ;{{ikona sr}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|year=1996|authorlink=|title=Српски јерарси од деветог до 20. века (Serbian Hierarchs from the 9th to the 20th Century)|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ|location=Београд|publisher=Евро}} * {{Cite book|last=Ацовић|first=Драгомир|authorlink= |year=2013|title=Слава и част - Одликовања међу Србима: Срби међу одликовањима |publisher=Службени гласник | location = Београд|isbn=978-86-519-1750-2|pages=}} * {{Cite journal|last=Јагодић|first=Милош|title=Православна црква у новим крајевима Србије (1912—1915)|journal=Српске студије|issue=3|year=2012|url=http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|accessdate=31. 7. 2017|archive-url=https://web.archive.org/web/20151123195456/http://serbianstudies.weebly.com/uploads/2/6/6/1/26612077/3.2._srpske_studije_3_2012.pdf|archive-date=23. 11. 2015|url-status=dead|df=|pages=101—135}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272—295|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269—293|accessdate=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} *[https://svetosavlje.org/sr/konkordat-i-smrt-patrijarha-varnave Ђоко Слијепчевић: Конкордат и смрт патријарха Варнаве] *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра}} *{{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|author-link=|title=Историја Српске православне цркве|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра}} *[http://www.nspm.rs/prikazi/varnava-patrijarh-srpski.html?alphabet=l Dobrica Gajić: ''Varnava, patrijarh srpski''] ;{{ikona en}} * Matthew Feldman, Marius Turda, Tudor Georgescu: ''Clerical Fascism in Interwar Europe – Varnava Rosić''. Routledge Publisher, Milton Park 2008, 85 str. ISBN=978-1-138-01138-0<ref name="Christian-Kind"> * Philip J. Cohen, David Riesman: '' Serbia’s secret war: propaganda and the deceit of history''. Texas A&M University Press, 1996. 72 pages. ISBN=0-89096-760-1 * Jovan Byford: ''Denial and Repression of Antisemitism: Post-communist Remembrance of the Serbian Bishop Nikolaj Velimirovic''. Central European University Press, 2009, p. 52-53. ISBN=978-963-9776-31-9 ;{{ikona de}} * Hans-Joachim Härtel: ''Varnava''. In: Mathias Bernath / Karl Nehring (Hrsg.): ''Biographisches Lexikon zur Geschichte Südosteuropas'', Band 4. München 1981, S. 386–387 ([https://www.biolex.ios-regensburg.de/BioLexViewview.php?ID=1829 biolex.ios-regensburg.de] abgerufen am: 23. November 2017). *Christian Kind: ''Krieg auf dem Balkan: Der jugoslawische Bruderstreit: Geschichte, Hintergründe, Motive'' (Hervorhebung=Varnava konkordat). Verlag=F. Schöningh. Paderborn 1994, Seiten 73. ISBN=3-506-74449-6 === Zgodovina === ;{{ikona sr}} * [http://sr.wikisource.org/wiki/Устав_Српске_православне_цркве Устав српске православне цркве] * {{Cite book| last=Богдановић|first=Димитрије|authorlink=|chapter=Преображај српске цркве|title=Историја српског народа|volume=1|year=1981|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=315–327|url=https://books.google.com/books?id=EugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Богдановић|first=Димитрије|author-link=|chapter=Оживљавање немањићких традиција|title=Историја српског народа|volume=2|year=1982|location=Београд|publisher=Српска књижевна задруга|pages=7—20|chapter-url=https://books.google.com/books?id=0ugJAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Вуковић|first=Сава|authorlink=Сава Вуковић|year=1996|title=Српски јерарси од деветог до двадесетог века|location=Београд|publisher=Евро|url=https://books.google.com/books?id=VBzkAAAAMAAJ}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=73|issue=2|year=2014|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|pages=272–295|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122206/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2014/2/17-2-2014.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јаковљевић|first=Слободан|title=Српска православна црква у конкордатској борби 1937. године - покушај нове синтезе (II део)|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=74|issue=1|year=2015|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|pages=269–293|access-date=6. februar 2018|archive-date=11. avgust 2019|archive-url=https://web.archive.org/web/20190811122203/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2015/1/16-2015.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Јевтић|first=Атанасије|authorlink=|title=О унијаћењу на територији Српске православне цркве|journal=Теолошки погледи|year=1991|volume=24|issue=1—4|url=https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|pages=131–146|access-date=23. marec 2018|archive-date=1. oktober 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20201001055044/https://teoloskipogledi.spc.rs/files/pdfs/1991/1-4/131-146.pdf|url-status=}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=1|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=M_UkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=2|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=bukkAQAAIAAJ}} * {{Cite book|editor-last=Калезић|editor-first=Димитрије М.|editor-link=|title=Енциклопедија православља|year=2002|volume=3|location=Београд|publisher=Савремена администрација|url=https://books.google.com/books?id=OOokAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји|year=1997|edition=1.|location=Србиње|publisher=Хиландарски фонд}} * {{Cite book|last=Поповић|first=Радомир В.|authorlink=|title=Српска црква у историји: Зборник студија из историје Српске цркве|year=2007|location=Београд|publisher=Академија Српске православне цркве за уметности и конзервацију|url=https://books.google.com/books?id=KQzVngEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=Предраг Пузовић|title=Кратка историја Српске православне цркве (1219—2000)|year=2000|location=Крагујевац|publisher=Каленић|url=https://books.google.com/books?id=7YRAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Српска патријаршија: Историја Српске православне цркве|year=2010|location=Нови Сад|publisher=Православна реч}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Улога свештенства у Балканским ратовима|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=1|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|pages=93–111|access-date=6. februar 2018|archive-date=5. junij 2020|archive-url=https://web.archive.org/web/20200605042427/http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/1/08-1-2013.pdf|url-status=}} * {{Cite journal|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Последњи дани патријарха Варнаве|journal=Богословље: Часопис Православног богословског факултета у Београду|volume=72|issue=2|year=2013|url=http://bogoslovlje.pbf.rs/images/arhiva/2013/2/13-2-2013.pdf|pages=241–255}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|title=Прилози за историју Српске православне цркве|volume=4|year=2014|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет, Институт за теолошка истраживања|url=https://books.google.com/books?id=XuwVDAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Пузовић|first=Предраг|authorlink=|chapter=Српска православна црква и балкански ратови|title=Први балкански рат 1912—1913: Историјски процеси и проблеми у светлости стогодишњег искуства|year=2015|location=Београд|publisher=Српска академија наука и уметности|url=http://books.google.com/books?id=IfKTjwEACAAJ|pages=297–304}} * {{Cite book|last=Radić|first=Radmila|authorlink=|title=Verom protiv vere: Država i verske zajednice u Srbiji 1945—1953|year=1995|location=Beograd|publisher=Institut za noviju istoriju Srbije|url=https://books.google.com/books?id=m4vIAAAACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Држава и верске заједнице 1945—1970|volume=2|year=2002b|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=UiFAAQAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Патријарх Павле: Биографија|year=2005|location=Београд|publisher=Новости, Танјуг|url=https://books.google.com/books?id=ZGSQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Гаврило Дожић 1881—1950|year=2006|edition=1.|location=Београд|publisher=Институт за новију историју Србије|url=https://books.google.com/books?id=g2WQAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink=|title=Живот у временима: Патријарх Гаврило Дожић 1881—1950|year=2011|orig-year=2006|edition=2. доп.|location=Београд|publisher=Православни богословски факултет|url=https://books.google.com/books?id=GM0cmAEACAAJ}} * {{Cite book|last=Радић|first=Радмила|authorlink1=Радмила Радић|last2=Исић|first2=Момчило|authorlink2=Момчило Исић|title=Српска црква у Великом рату 1914—1918|year=2015|location=Београд-Гацко|publisher=Филип Вишњић, Просвјета}} * {{Cite book|last=Руварац|first=Иларион|authorlink=Иларион Руварац|title=Одломци о грофу Ђорђу Бранковићу и Арсенију Црнојевићу патријарху|year=1896|location=Београд|publisher=Српска Краљевска Академија|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=LOIwAQAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Питање Македонске православне цркве у Југославији|year=1959|location=Минхен}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 1|year=1962|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=M9faAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 2|year=1966|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=v7FrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Историја Српске православне цркве|volume=књ. 3|year=1986|location=Келн|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=I7NrAAAAIAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Македонско црквено питање|year=1969|location=Минхен|publisher=Искра|url=https://books.google.com/books?id=fzQcAAAAMAAJ}} * {{Cite book|last=Слијепчевић|first=Ђоко М.|authorlink=|title=Михаило, архиепископ београдски и митрополит Србије|url=https://books.google.com/books?hl=sr&id=dyscAAAAMAAJ|year=1980|location=Минхен|publisher=Искра}} * {{Cite book|last=Ћирковић|first=Сима|authorlink=|title=Срби међу европским народима|year=2004|url=https://books.google.com/books?id=p3oMAQAAMAAJ|location=Београд|publisher=Equilibrium}} ;{{ikona en}} * {{Cite book| last=Radić|first=Radmila|authorlink=|chapter=The Serbian Orthodox Church in the First World War|title=The Serbs and the First World War 1914—1918|year=2015|location=Belgrade|publisher=Serbian Academy of Sciences and Arts|url=https://books.google.com/books?id=gUjRjwEACAAJ| pages = 263–285}} * {{Cite journal|last=Radojević|first=Mira|authorlink1=|last2=Mićić|first2=Srđan B.|title=Serbian Orthodox Church cooperation and frictions with Ecumenical Patriarchate of Constantinople and Bulgarian Exarchate during interwar period|journal=Studia academica šumenesia|year=2015|volume=2|pages=126‒143||url=https://www.academia.edu/19462721/Serbian_Orthodox_Church_cooperation_and_frictions_with_Ecumenical_Patriarchate_of_Constantinople_and_Bulgarian_Exarchate_during_interwar_period}} ;{{ikona de}} *Franz Xaver Seppelt – Universitätsprofessor in Breslau und Klemens Löffler, Direktor der Universitätsbibliothek in Köln: ''Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart''. Mit 919 Bildern, Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, [[München]] 1933. == Zunanje povezave == {{Wikivir}} {{commons category|Gavrilo Dožić}} {{DEFAULTSORT:Dožić, Gavrilo}} ;{{ikona sr}} *[https://www.cudo.rs/%D0%B0%D1%80%D1%85%D0%B8%D0%BC%D0%B0%D0%BD%D0%B4%D1%80%D0%B8%D1%82-%D1%81%D0%B5%D1%80%D0%B0%D1%84%D0%B8%D0%BC-%D1%85%D0%B0%D0%BF%D1%88%D0%B5%D1%9A%D0%B5-%D0%BF%D0%B0%D1%82%D1%80%D0%B8%D1%98%D0%B0/ Архимандрит Серафим: Хапшење патријарха Гаврила (Дожића) - Čudo] *[https://www.vesti-online.com/u-susret-izboru-novog-poglavara-spc-3-prvi-po-casti-i-zrtvi/ U susret izboru novog poglavara SPC (2): Prvi po časti i žrtvi - Vesti online] {{s-start}} {{s-rel|eo}} {{succession box | before = [[Nićifor Perić]] | title = [[Škofija Raško-prizrenska|Raško-prizrenski škof]] | years = 1912&ndash;1920 | after = [[Mihajlo Šiljak]] }} {{succession box | before = [[Mitrofan Ban]] | title = [[Metropolija Črnogorsko-primorska|Črnogorski metropolit]] | years = 1920&ndash;1938 | after = [[Joanikij Lipovac]] }} {{succession box | before = [[Varnava Rosić]] | title = [[patriarh]] | years = 1938&ndash;1950 | after = [[Vikentij Predanov]]}} {{s-end}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1881]] [[Kategorija:Umrli leta 1950]] [[Kategorija:Srbski pravoslavni škofje]] [[Kategorija:Bazilijanci]] [[Kategorija:Srbski patriarhi]] [[Kategorija:Srbi v Črni gori]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Srbi v 19. stoletju]] [[Kategorija:Srbi v 20. stoletju]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Atenah]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Antikomunizem]] [[Kategorija:Teorije zarote]] [[Kategorija:Žrtve nacizma]] [[Kategorija:Žrtve komunizma]] [[Kategorija:Umrli zaradi zastrupitve]] [[Kategorija:Pokopani v srbskih samostanih in cerkvah]] c5md339i0gd443sxnlehpsp300b2hf8 4 601679 6679922 6666822 2026-05-23T16:12:53Z Yerpo 8417 /* Beograd */ glas 6679922 wikitext text/x-wiki === [[Wikipedija:Predlogi za izbrani članek/Beograd|Beograd]] === {{PIČ2 | naslov = Beograd | predlagal = {{u|ModriDirkac}} | utemeljitev = ustreza merilom | avtor = razni, glavnino iz angleščine prevedel {{u|ModriDirkac}}, vire uredila {{u|Pinky sl}} | leto = 2026 | mesec = 4 | dan = 27 | leto2 = | mesec2 = | dan2 = | rezultat = }} * {{za}}, bom do konca postopka še spoliral do konca. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 18:12, 23. maj 2026 (CEST) 94v5ehloi83bqxndu425vhszjtdfw30 1 601790 6679804 6668149 2026-05-23T12:40:03Z Upwinxp 126544 /* Združitev s člankom [[Preval]] */ storjeno 6679804 wikitext text/x-wiki == Združitev s člankom [[Preval]] == Planinski terminološki slovar pravi, da je: * '''[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski/iskalnik?iztocnica=sedlo sêdlo]''' -a s nižji del gorskega slemena, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo * '''[https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/slovarji/planinski/iskalnik?iztocnica=preval prevál]''' -a m nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo Po mojem razumevanju torej sopomenki, ki se le v različnih krajih rahlo različno rabita, podobno kot recimo [[ribnik]] in [[bajer]]. Predlagam združitev člankov na enem ali drugem naslovu. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 08:27, 29. april 2026 (CEST) {{Za}} združitev. Mislim, da je sedlo pogosteje v rabi kot preval. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 14:05, 29. april 2026 (CEST) Geografski terminološki slovar razlikuje: * sedlo - široka vrzel v razpotegnjeni vzpetini * preval - nižji del gorskega slemena, čez katerega je mogoče priti iz ene doline v drugo --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 15:37, 29. april 2026 (CEST) :To je bolj pomenski odtenek kot zaresna razlika. Se strinjam z združitvijo. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 16:35, 29. april 2026 (CEST) ::Nisem čisto prepričan. Sedlo ni nujno prehodno. V Wikipodatkih sta predmeta za sedlo in preval ločena ([[d:Q10862618]], [[d:Q133056]]); tudi v angleški Wikipediji imajo dva članka ([[:en:Saddle (landform)]] in [[:en:Mountain pass]]). --[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:08, 29. april 2026 (CEST) :::To je pmm premajhna razlika, ni si treba na vsako silo prizadevati za 100 % ujemanje s tujo terminologijo. Mountain pass je pa [[prelaz]]. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 17:26, 29. april 2026 (CEST) ::V redu. -[[Uporabnik:TadejM|TadejM]] ^{[[Uporabniški pogovor:TadejM|pogovor]]} 17:46, 29. april 2026 (CEST) : Hvala za opažanje, {{u|TadejM}}. Mislim, da lahko to pomensko razliko pojasnimo v združenem članku. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 18:34, 29. april 2026 (CEST) Škrbini sem združil, če sem kaj narobe opisal ali preveč posplošil, so popravki in pripombe dobrodošli. Vsebino z naslova Preval sem premaknil na [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]]. —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 14:39, 23. maj 2026 (CEST) fgwi7xqd0o5e5mzke2toujbnd99c7eg 0 602073 6679927 6670847 2026-05-23T16:20:35Z Sporti 5955 2026 6679927 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Albaniji | image = | image_caption = | date = maj | region = [[Albania]] | localnames = Turi Çiklistik i Shqipërisë {{in lang|sq}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | organiser = [[Kolesarska zveza Albanije]] | director = | first = {{start date|1925}} | number = 82 | final = | firstwinner = {{flagathlete|[[Jonuz Gjylbegu]]|ALB}} | mostwins = {{flagathlete|[[Bilal Agalliu]]|ALB}} ''(11 zmag)'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Niels Reemeijer]]|NED}} }} '''Dirka po Albaniji''' ({{langx|sq|Turi Çiklistik i Shqipërisë}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Albanija|Albaniji]], ki poteka od leta 1925 z več presledki. Organizira jo [[Kolesarska zveza Albanije]]. Od leta 2017 je dirka del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{cite web | url=http://www.procyclingstats.com/race.php?id=175519 | title=2017 Tour of Albania | work=ProCyclingStats | accessdate=20 May 2017}}</ref> Najuspešnejši kolesar v zgodovini dirke je [[Bilal Agalliu]] z enajstimi zmagami, od tega desetimi zapored. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- | 1925 | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonuz Gjylbegu]] | | |- |1926-1935 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- | 1936 | {{ikonazastave|ALB}} [[Koco Kereku]] | | |- |1937-1945 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- | 1946 | {{ikonazastave|ALB}} [[Pirro Angjeli]] | | |- | 1947 | {{ikonazastave|ALB}} [[Gani Laçej]] | | |- | 1948 | {{ikonazastave|ALB}} [[Mishel Cico]] | | |- | 1949 | {{ikonazastave|ALB}} [[Pirro Angjeli]] | | |- | 1950 | {{ikonazastave|ALB}} [[Fadil Muriqi]] | | |- | 1951 | {{ikonazastave|ALB}} [[Fadil Muriqi]] | | |- | 1952 | {{ikonazastave|ALB}} [[Fadil Muriqi]] | | |- | 1953 | {{ikonazastave|ALB}} [[Fadil Muriqi]] | | |- | 1954 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1955 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1956 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1957 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1958 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1959 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1960 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1961 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1962 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1963 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1964 | {{ikonazastave|ALB}} [[Ruzhdi Muriqi]] | | |- | 1965 | {{ikonazastave|ALB}} [[Bilal Agalliu]] | | |- | 1966 | {{ikonazastave|ALB}} [[Shefqet Dervishi]] | | |- | 1967 | {{ikonazastave|ALB}} [[Sali Hima]] | | |- | 1968 | {{ikonazastave|ALB}} [[Sali Hima]] | | |- | 1969 | {{ikonazastave|ALB}} [[Dashamir Rama]] | | |- | 1970 | {{ikonazastave|ALB}} [[Muharrem Ahmeti]] | | |- | 1971 | {{ikonazastave|ALB}} [[Lutfi Zino]] | | |- | 1972 | {{ikonazastave|ALB}} [[Muharrem Ahmeti]] | | |- | 1973 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Tafilica]] | | |- | 1974 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Tafilica]] | | |- | 1975 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Tafilica]] | | |- | 1976 | {{ikonazastave|ALB}} [[Kastriot Mezini]] | | |- | 1977 | {{ikonazastave|ALB}} [[Lutfi Zino]] | | |- | 1978 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Huqi]] | | |- | 1979 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Tafili]] | | |- | 1980 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Tafili]] | | |- | 1981 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Tafili]] | | |- | 1982 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Tafili]] | | |- | 1983 | {{ikonazastave|ALB}} [[Albert Çuko]] | |- | 1984 | {{ikonazastave|ALB}} [[Albert Çuko]] | | |- | 1985 | {{ikonazastave|ALB}} [[Albert Çuko]] | | |- | 1986 | {{ikonazastave|ALB}} [[Ardian Ferraizi]] | | |- | 1987 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Huqi]] | | |- | 1988 | {{ikonazastave|ALB}} [[Sytki Tafili]] | | |- | 1989 | {{ikonazastave|ALB}} [[Selim Çelmeta]] | | |- | 1990 | {{ikonazastave|ALB}} [[Selim Çelmeta]] | | |- | 1991 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Paja]] | | |- |1992 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- | 1993 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agron Boga]] | | |- | 1994 | {{ikonazastave|ALB}} [[Agim Paja]] | | |- | 1995 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 1996 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 1997 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 1998 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 1999 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 2000 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 2001 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besnik Musaj]] | | |- | 2002 | {{ikonazastave|ALB}} [[Admir Hasimaj]] | | |- | 2003 | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] | | |- | 2004 | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] | | |- | 2005 | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Altin Buzi]] | {{ikonazastave|BUL}} [[Plamen Dimov]] |- | 2006 | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonid Tosku]] |- | 2007 | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonid Tosku]] |- |- | 2008 | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonid Tosku]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] |- | 2009 | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonid Tosku]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Palion Zarka]] |- | 2010 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Jonid Tosku]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Xhevahir Jahja]] |- | 2011 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Altin Sufa]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Ylber Sefa]] |- | 2012 | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Altin Sufa]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Ylber Sefa]] |- | 2013 | {{ikonazastave|ALB}} [[Eugert Zhupa]] | {{ikonazastave|SER}} [[Esad Hasanović]] | {{ikonazastave|SER}} [[Stefan Stefanović]] |- | 2014 | {{ikonazastave|SER}} [[Marko Stanković]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Yrmet Kastrati]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Paolo Braka]] |- | 2015 | {{ikonazastave|SER}} [[Marko Stanković]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Ylber Sefa]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] |- | 2016 | {{ikonazastave|ALB}} [[Ylber Sefa]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Besmir Banushi]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Altin Sufa]] |- | 2017 | {{ikonazastave|ITA}} [[Francesco Manuel Bongiorno|Francesco Bongiorno]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Pierpaolo Ficara]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gazzara]] |- | 2018 | {{ikonazastave|ITA}} [[Michele Gazzara]] | {{ikonazastave|ITA}} [[Nicola Gaffurini]] | {{ikonazastave|CRO}} [[Bruno Maltar]] |- | 2019 | {{ikonazastave|ITA}} [[Filippo Fiorelli]] | {{ikonazastave|NED}} [[Etienne van Empel]] | {{ikonazastave|AUT}} [[Sebastian Schönberger]] |- |2020-2021 |colspan=3; align=center|''ni potekala'' |- |2022 | {{ikonazastave|ALB}} [[Ylber Sefa]] | {{ikonazastave|ROM}} [[Cristian Raileanu]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Mikel Demiri]] |- |2023 | {{ikonazastave|GBR}} [[Max Stedman]] | {{ikonazastave|ROM}} [[Cristian Raileanu]] | {{ikonazastave|GRE}} [[Periklis Ilias]] |- |2024 | {{ikonazastave|SER}} [[Veljko Stojnić]] | {{ikonazastave|BIH}} [[Vedad Karić]] | {{ikonazastave|NED}} [[Koos Jeroen Kers]] |- | 2025 | {{ikonazastave|NED}} [[Tom Jonkmans]] | {{ikonazastave|ALB}} [[Gabriele De Fabritiis]] | {{ikonazastave|SRB}} [[Ognjen Ilić]] |- | 2026 | {{ikonazastave|NED}} [[Niels Reemeijer]] | {{ikonazastave|SUI}} [[Guillaume Haldimann]] | {{ikonazastave|TUR}} [[Burak Abay]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Šport v Albaniji]] [[Kategorija:Športne prireditve, ustanovljene leta 1925]] pan2cpj33qgrmxvp5qyrajtkqrcv3fo 0 602081 6680092 6679533 2026-05-24T00:29:22Z ~2026-13659-49 255600 /* Kariera */ 6680092 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'' (1985) *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'', Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] pq91f8jzw3zh6xyw3knicswy0t34a3x 6680093 6680092 2026-05-24T00:30:03Z ~2026-13659-49 255600 /* Nagrade */ 6680093 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'', Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] 2bqt5cxfzruqclxkrhrakckf07zj30g 6680094 6680093 2026-05-24T00:30:39Z ~2026-13659-49 255600 /* Nagrade */ 6680094 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'', Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] clgtj5rv2qk58yt1o2nazm2b76icsta 6680095 6680094 2026-05-24T00:30:56Z ~2026-13659-49 255600 /* Nagrade */ 6680095 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'', Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] is53tk5ac4ex8unsg23p4z4aamdn8f4 6680096 6680095 2026-05-24T00:39:15Z ~2026-13659-49 255600 /* Nagrade */ 6680096 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] echdo3w1lrzsu93q1f6rz2ao8q7p0ux 6680097 6680096 2026-05-24T00:40:56Z ~2026-13659-49 255600 /* Kariera */ 6680097 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. Marko Anton pl. Plenčič 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in Simon Gregorčič'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine Trente'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''Nova Gorica'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in Komendo: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''Šmartno: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', Koper, 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al.) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna Banjška planota skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o TIGR-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), Ajdovščina, 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] mql3otascq4la4f8wzeo68bqzuqtgqh 6680098 6680097 2026-05-24T00:45:02Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680098 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. [[Marko Anton Plenčič|Marko Anton pl. Plenčič]] 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in [[Simon Gregorčič]]'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki tolminski punt leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano Antonio Muznik (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine [[Trenta|Trente]]'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''[[Nova Gorica]]'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in [[Komenda|Komendo]]: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''[[Šmartno, Brda|Šmartno]]: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', [[Koper]], 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al./soavtor) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna [[Banjška planota]] skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o [[TIGR]]-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), [[Ajdovščina]], 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] psi9bb2zyuf7g71qbr839asp29ts93u 6680099 6680098 2026-05-24T00:46:12Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680099 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. [[Marko Anton Plenčič|Marko Anton pl. Plenčič]] 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''Vrsno in [[Simon Gregorčič]]'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki [[tolminski punt]] leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano [[Anton Muznik|Antonio Muznik]] (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine [[Trenta|Trente]]'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''Šentviška planota'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''Trnovski gozd'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''[[Nova Gorica]]'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in [[Komenda|Komendo]]: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''[[Šmartno, Brda|Šmartno]]: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', [[Koper]], 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al./soavtor) ''Brda in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna [[Banjška planota]] skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med Kobaridom in Parizom: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o [[TIGR]]-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), [[Ajdovščina]], 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] ozxrtiwtzedggktesc2ieo92cf876tl 6680100 6680099 2026-05-24T00:47:34Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680100 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. [[Marko Anton Plenčič|Marko Anton pl. Plenčič]] 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »Soče« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''[[Vrsno]] in [[Simon Gregorčič]]'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki [[tolminski punt]] leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano [[Anton Muznik|Antonio Muznik]] (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine [[Trenta|Trente]]'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''[[Šentviška planota]]'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''[[Trnovski gozd]]'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''[[Nova Gorica]]'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in [[Komenda|Komendo]]: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''[[Šmartno, Brda|Šmartno]]: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', [[Koper]], 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al./soavtor) ''[[Brda]] in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna [[Banjška planota]] skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med [[Kobarid|Kobaridom]] in [[Pariz|Parizom]]: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o [[TIGR]]-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), [[Ajdovščina]], 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] 0zoqp9zxo0ys131ryd0jggqxuggsurw 6680102 6680100 2026-05-24T00:48:56Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680102 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. [[Marko Anton Plenčič|Marko Anton pl. Plenčič]] 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »[[Soča (glasilo)|Soče]]« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''[[Vrsno]] in [[Simon Gregorčič]]'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki [[tolminski punt]] leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano [[Anton Muznik|Antonio Muznik]] (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine [[Trenta|Trente]]'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''[[Šentviška planota]]'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''[[Trnovski gozd]]'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''[[Nova Gorica]]'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in [[Komenda|Komendo]]: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''[[Šmartno, Brda|Šmartno]]: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', [[Koper]], 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al./soavtor) ''[[Brda]] in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna [[Banjška planota]] skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 * ''Med [[Kobarid|Kobaridom]] in [[Pariz|Parizom]]: o življenju in delu gradbenega inženirja in likovnika [[Venceslav Smrekar|Venčeslava Smrekarja]] (1875-1944)'', 2025 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o [[TIGR]]-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), [[Ajdovščina]], 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] 7n6brg9t14cdgm6ne9x5w1znb4gcxhu 6680108 6680102 2026-05-24T01:34:48Z ~2026-13659-49 255600 /* Bibliografija */ 6680108 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba}} '''Branko Marušič''', [[slovenci|slovenski]] [[zgodovinar]], [[muzealec]], [[urednik]], [[publicist]], * [[4. februar]] [[1938]], [[Gorica]], † [[2. maj]] [[2026]], [[Solkan]]. == Zgodnje življenje == Leta 1938 se je rodil v meščansko družino v Gorici očetu [[Franc Marušič (zdravnik)|Francu Marušiču]] in mami Vidi (roj. Mejač). Njegova brata sta bila pravnik in politik [[Tomaž Marušič]] in krajinski arhitekt [[Ivan Janez Marušič]]. Leta 1947 se je družin preselila na jugoslovansko stran meje v [[Solkan]], kjer je obiskoval osnovno šolo. Po maturi na [[gimnazija Nova Gorica|novogoriški gimnaziji]] leta 1955 je študij nadaljeval na Univerzi v Ljubljani, kjer je sprva študiral medicino, a je kmalu prestopil na študij zgodovine na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]], kjer je leta 1962 diplomiral, 1987 pa doktoriral. == Kariera == Po odsluženemu vojaškemu roku je leta 1963 postal asistent na [[Inštitut za narodnostna vprašanja|Inštitutu za narodnostna vprašanja]], kasneje pa kustos [[Goriški muzej|Goriškega muzeja]] in leta 1965 tudi njegov ravnatelj. Tekom kariere se je posvečal predvsem politični zgodovini 19. stoletja, slovensko-italijanski državni meji, odnosom med Goriško in [[Furlanija - Julijska krajina|Furlanijo - Julijsko krajino]], odnosom med Slovenci in Italijani v 19. in 20. stoletju ter o teh temah pisal tako v slovenščini kot tudi italijanščini.<ref>{{cite web |url=http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name%3Dgener%26mode%3Dnagrajenci%26leto%3D2003 |title=Znanstvenoraziskovalni center SAZU |accessdate=2009-05-06 |url-status=dead |archiveurl=https://web.archive.org/web/20070813172011/http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/modules.php?name=gener&mode=nagrajenci&leto=2003 |archivedate=2007-08-13 }}</ref> Bil je tudi član Mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki raziskuje zgodovino odnosov v letih 1880–1956.<ref>{{cite web|url=http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|title=Slovene–Italian Relations 1880–1956 – Report of the Slovene–Italian historical and cultural commission|website=Kozina.com|accessdate=11 August 2017|archive-date=8 April 2008|archive-url=https://web.archive.org/web/20080408133844/http://www.kozina.com/premik/indexeng_porocilo.htm|url-status=dead}}</ref> Pri svojem delu je sodeloval tudi s številnimi slovenskimi zamejskimi inštitucijami, kot so [[Narodna in študijska knjižnica]] (NŠK) v Trstu ter [[Slovenski raziskovalni inštitut]] (SLORI), svoje izsledke in objave pa objavljal v slovenskih zamejskih medijih in pri [[Goriška Mohorjeva družba|Goriški Mohorjevi družbi]], urejal in pisal biografije pa je tudi za ''[[Primorski slovenski biografski leksikon]]''.<ref name="RAI">{{Navedi splet|title=Poslovil se je zgodovinar Branko Marušič|url=https://www.rainews.it/tgr/fjk/articoli/2026/05/poslovil-se-je-zgodovinar-branko-marusic-8837d07e-25b8-4d0a-abc3-116eb496c41f.html|website=RaiNews|date=2026-05-02|accessdate=2026-05-04|language=sl}}</ref> Marušič je bil kasneje višji raziskovalec Znanstvenoraziskovalnega centra [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti]], ki mu je po upokojitvi podelil tudi častno članstvo (2003). Umrl je 2. maja 2026 na domu v Solkanu.<ref name="RAI"/> ==Bibliografija== Njegova bibliografija je izredno obsežna, objavil je namreč več kot 700 člankov, razprav, poročil in ocen. Uredil je tudi več faksimilnih del s področja Primorske. Objavljal je v več revijah: strokovnih, kot so ... , in poljudnih, kot so... * ''Pregled delovanja organizacije Rdečega križa Slov. v gor. okraju 1944–1960'', 1961 {{COBISS|512002583}} * ''Ljudska štetja in popisi narodnosti na Tržaškem: (1910-1961)'' {{COBISS|7432525}} *''Solkanski rojak dr. [[Marko Anton Plenčič|Marko Anton pl. Plenčič]] 1705–1786'', 1967 {{COBISS|21532978}} *''Razvoj političnega življenja goriških Slovencev od uvedbe ustavnega življenja do prvega političnega razkola'', 1969 {{COBISS|4342066}} *''Doneski k politični zgodovini goriških Slovencev v razdobju 1870-1875'' {{COBISS|4077618}} *''Ob stoletnici »[[Soča (glasilo)|Soče]]« 1871–1915'', 1971 *''Bovško: zemljepisno-zgodovinski pregled'', 1973 {{COBISS|1247560}} *''[[Vrsno]] in [[Simon Gregorčič]]'', 1973, 1977 {{COBISS|5951488}} *''Veliki [[tolminski punt]] leta 1713'', 1973 {{COBISS|7974145}} *''Il protomedico goriziano [[Anton Muznik|Antonio Muznik]] (1726-1803): contributi alla biografia'' {{ikona it}}, 1975 {{COBISS|4068146}} *''Po poteh velikega tolminskega punta'' (1–2), 1976 {{COBISS|3343361}} *''Iz zgodovine [[Trenta|Trente]]'', 1977 {{COBISS|162485760}} *''Rapporti tra Italiani e Sloveni nel "Litorale austriaco" negli anni sessanta del secolo XIX'' {{ikona it}} {{COBISS|4015666}} *''Delavsko gibanje na Primorskem do prve svetovne vojne'', 1979 {{COBISS|13139975}} *''[[Šentviška planota]]'', 1980 {{COBISS|5970688}} *''[[Trnovski gozd]]'', 1984 {{COBISS|39969024}} *''Primorski čas pretekli'', 1985 *''Z zlatimi črkami: Življenjske usode in dela velikih primorskih mož'', 1987 *''[[Nova Gorica]]'', 1988 {{COBISS|7378176}} *''Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno'', 1991 {{COBISS|27772672}} *''[[Matija Vertovec]], njegova doba in podoba'', 1994 *''Z zahodnega roba: o ljudeh in dogodkih iztekajočega se stoletja'', 1995 *''Skozi preteklost Goriške: ob tisočletnici prve omembe Gorice in Solkana ter ob tisočletnici zametka Goriške'', 2001 *''Sto slovenskih politikov'', 2002 *''Goriški spomini'' (zbral in uredil), 2002 *''Med Solkanom in [[Komenda|Komendo]]: iz otroških let [[Tomaž Marušič|Tomaža Marušiča]]'' ''(1932-2002)'', 2002 *''Pregled politične zgodovine Slovencev na Goriškem: 1848-1899'', Nova Gorica, 2005 *''[[Šmartno, Brda|Šmartno]]: avstrijsko-beneški vojni (1508-1521 in 1615-1617)'', 2005 *''Prispevki k primorski biografiki'', [[Koper]], 2006 *''Mejačevi iz Komende: slovenska družina v dogajanjih miru in vojne'', 2009 *''Sosed o sosedu: prispevki k zgodovini slovensko-italijanskega sožitja'', 2012 *(et al./soavtor) ''[[Brda]] in Brici: o ljudeh, zgodovini, jeziku, besedni umetnosti, stavbarstvu in rastlinstvu Brd'', 2013 {{COBISS|269572352}} *''O narodnoosvobodilnem boju na Primorskem (1941-1945)'', 2014 *''Doktor [[Karel Lavrič]] (1818-1876) in njegova doba'', 2016 * ''Zahodna [[Banjška planota]] skozi čas: o geografiji in botaniki, arheologiji, stavbarstvu cerkvà, zgodovini, ljudeh in etnološki dediščini ter jeziku zahodne Banjške planote'', 2018 {{COBISS|296448000}} *''Izza spominov: o dogodkih in ljudeh'' (uredila [[Petra Kolenc]], spremna beseda [[Oto Luthar]]), ZRC, 2021 {{COBISS|245270787}} * ''Zapisi o [[TIGR]]-u: zbornik zapisov dr. Branka Marušiča o tajni protifašistični organizaciji TIGR'' (uredil [[Gorazd Humar]]), [[Ajdovščina]], 2026 ==Nagrade== Marušič je bil tekom kariere večkrat nagrajen. * [[Valvasorjeva nagrada]] za delo na muzejskem področju, 1983 (1984) * priznanje Zveze zgodovinskih društev Jugoslavije * Nagrada Mestne občine Nova Gorica * častni član [[ZRC SAZU]] ==Sklici== {{sklici}} {{Valvasorjevi nagrajenci}} {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Marušič, Branko}} [[Kategorija:Slovenski zgodovinarji]] [[Kategorija:Slovenski muzealci]] [[Kategorija:Slovenski uredniki]] [[Kategorija:Slovenski publicisti]] [[Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani]] [[Kategorija:Valvasorjevi nagrajenci]] inw2237k5gsyv5ctsc1cjm9uxfskgtc 100 602094 6679775 6674608 2026-05-23T12:17:26Z Upwinxp 126544 dve novici 6679775 wikitext text/x-wiki [[File:2025 Hondius - IMO 9818709 by 2eight - 9SC4311.jpg|180px|right|MV Hondius]] *[[Janez Janša]] je bil izglasovan kot '''[[16. vlada Republike Slovenije#Sestanki in koalicijska pogajanja|mandatar za sestavo naslednje slovenske vlade]]'''. *[[Svetovna zdravstvena organizacija]] je razglasila epidemijo '''[[ebola|ebole]]''' v DR Kongo in Ugandi za javnozdravstveno izredno stanje mednarodnega pomena. *Sprejet je bil '''''[[Interventni zakon za razvoj Slovenije|Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije]]''''', opozicijske stranke pa so napovedale zakonodajni [[referendum]]. *Potniki na križarki MV ''Hondius'' <small>(na sliki)</small> so morali v [[karantena|karanteno]] zaradi izbruha smrtno nevarnega '''[[hantavirus]]a'''. *'''[[Sabastian Sawe]]''' je kot prvi človek pretekel uradno priznan [[maraton]] v manj kot dveh urah (1:59:30). <hr style="overflow:hidden"> {{Flatlist|class=inline}} * [[afganistansko-pakistanska vojna (2026)|Afganistansko-pakistanska vojna]] * [[Kriza na Bližnjem vzhodu (2023–danes)|Kriza na Bližnjem vzhodu]] * [[Rusko-ukrajinska vojna]] * [[Sudanska državljanska vojna (2023–danes)|Sudanska državljanska vojna]] {{endflatlist}} <hr style="overflow:hidden"> '''[[2026#Smrti|Nedavno umrli]]:''' <!--V seznamu naj bo največ 6 vnosov. Novi vnosi gredo na vrh seznama, pri tem pa odstranite čisto spodnjega. Razmislite, ali je smiselno uporabiti predlogo {{Brez preloma|[[Ime]]}} ali presledke brez preloma (&nbsp;) za imena s srednjim imenom ali inicialkami. Ob dodajanju novih vnosov ne pozabite dodati v dotične članke še predloge {{nedavno umrli}}.--> [[Ted Turner]] ({{abbr|87|umrl 6. maja}}), ameriški medijski mogotec; [[Branko Marušič]] ({{abbr|88|umrl v začetku maja}}), slovenski zgodovinar; [[Oscar Schmidt]] ({{abbr|68|umrl 17. aprila}}), brazilski košarkar; [[Drago Šoštarič]] ({{abbr|83|umrl 13. aprila}}), slovenski telovadec; [[Ana Jud]] ({{abbr|47}}), slovenska novinarka; [[Anton Bebler]] ({{abbr|89|umrl 5. aprila}}), slovenski diplomat 2ym8fgmydmixhpov5j5ixyb6ka93yrm 0 602252 6680076 6673561 2026-05-23T21:26:05Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680076 wikitext text/x-wiki {{Infobox cycling race | name = Dirka po Kosovu | image = | date = julij | region = [[Kosovo]] | english = | localnames = Turi i Kosovës {{in lang|sq}} | nickname = | discipline = [[cestna kolesarska dirka|cestna]] | competition = [[UCI Europe Tour]] | type = [[etapna dirka]] | director = Edwin Cruijssen | first = ? | number = 22 | firstwinner = ? | mostwins = ''brez večkratnih zmagovalev'' | mostrecent = {{flagathlete|[[Danijel Agricola]]|NED}} }} '''Dirka po Kosovu''' ({{jezik-sq|Turi i Kosovës}}) je vsakoletna [[cestna kolesarska dirka|kolesarska cestna]] [[etapna dirka]] po [[Kosovo|Kosovu]]. Od leta 2019 je del koledarja [[UCI Europe Tour]] z oznako 2.2.<ref>{{Cite web|url=https://www.procyclingstats.com/race/tour-of-kosovo|title= Tour of Kosovo (2.2)|website=www.procyclingstats.com|access-date=8 January 2020}}</ref> Nobenemu od kolesarjev dirke ni uspelo osvojiti več kot enkrat. == Zmagovalci == {|class="wikitable" style="font-size:95%" !Leto !Zmagovalec !Drugouvrščeni !Tretjeuvrščeni |- | 2010 || {{flagicon|GER}} [[Karsten Keunecke]] || {{flagicon|ALB}} [[Jonid Tosku]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] |- | 2011 || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Altin Sufa]] || {{flagicon|KOS}} [[Qëndrim Guri]] |- | 2012 || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || || |- | 2013 || {{flagicon|GER}} [[Heinrich Berger]] || {{flagicon|SRB}} [[Esad Hasanović]] || {{flagicon|GER}} [[Benjamin Holler]] |- | 2014 || {{flagicon|ALB}} [[Olsian Velia]] || {{flagicon|GER}} [[Alexander Schlenkrich]] || {{flagicon|GER}} [[Sascha Starker]] |- | 2015<ref>{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/sporti/447106/alban-nuha-mbret-i-turit-sefa-fiton-etapen-e-fundit/|title=Alban Nuha mbret i Turit, Sefa fiton etapën e fundit|date=30 August 2015|work=botasot.info|author=Fazli Berisha}}</ref> || {{flagicon|KOS}} [[Alban Nuha]] || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] |- | 2016<ref>{{cite web|lang=sq|url=https://www.botasot.info/ciklizem-sporti/570842/sefa-triumfon-ne-tour-de-kosova/|title=Sefa triumfon në 'Tour de Kosova'|work=botasot.info|date=28 August 2016|author=Kemajl Goca}}</ref> || {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] || {{flagicon|KOS}} [[flagicon|Egzon Misini]] || {{flagicon|ALB}} [[Nikolla Xhukiç]] |- | 2017<ref>{{cite web|lang=it|url=https://www.bicitv.it/stanimir-cholakov-conquista-tour-of-kosovo-festa-team-unieuro/|title=Stanimir Cholakov conquista il Tour of Kosovo, festa per il Team Unieuro|work=bicitv.it|date=23 August 2017}}</ref> || {{flagicon|BUL}} [[Stanimir Čolakov]] || {{flagicon|ALB}} [[Besmir Banushi]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]] |- | 2018<ref>{{cite web|lang=sq|url=https://kosovacycling.org/2018/06/03/zavyalov-i-holandes-e-fiton-tour-de-kosova/|title=Zavyalov i Holandës e fiton Tour de Kosova|work=kosovacycling.org|date=3 June 2018|accessdate=2026-05-08|archive-date=2026-03-11|archive-url=https://web.archive.org/web/20260311130120/http://kosovacycling.org/2018/06/03/zavyalov-i-holandes-e-fiton-tour-de-kosova/|url-status=dead}}</ref> || {{flagicon|USA}} [[Innokenty Zavyalov]] || {{flagicon|NED}} [[Daaf Koemans]] || {{flagicon|NED}} [[Bart Dielissen]] |- |2019 || {{flagicon|GRE}} [[Charalampos Kastrantas]] || {{flagicon|BUL}} [[Jordan Andrejev]] || {{flagicon|NED}} [[Kenny Nijssen]] |- | 2020 | colspan=3 align=center| ''odpovedano zaradi [[Pandemija covida-19|pandemije covida-19]]'' |- | 2021 | {{flagicon|FRA}} [[Tristan Delacroix]] | {{flagicon|ALB}} [[Ylber Sefa]] | {{flagicon|GER}} [[Nikodemus Holler]] |- | 2022 | colspan=3 align=center|''odpovedano'' |- | 2023 | {{flagicon|ITA}} [[Nicolò Garibbo]] | {{flagicon|ITA}} [[Piergiorgio Cozzani]] | {{flagicon|GRE}} [[Nikolaos Drakos]] |- | 2024 | colspan=3 align=center| ''odpovedano'' |- | 2025 | {{flagicon|NED}} [[Danijel Agricola]] | {{flagicon|GBR}} [[Rowan Baker]] | {{flagicon|GBR}} [[Edward Morgan (kolesar)|Edward Morgan]] |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{SocialLinks}} {{Etapne dirke}} {{kolo-stub}} [[Kategorija:Kolesarska tekmovanja]] [[Kategorija:Šport na Kosovu]] kma0z2uq44yjrchs6lfer600sx7vcvr 0 602428 6680103 6674675 2026-05-24T00:51:04Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 0 sources and tagging 1 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680103 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Vladar |consort=yes | name = Elizabeta Češka | succession = Kraljica soproga Češke | image = Elisabeth of Bohemia.png | caption = Jacques Le Boucq ({{Circa|1570}}): ''Elizabeta Češka'' | birth_date = 20. januar 1292 | birth_place = | death_date = {{death date and age|1330|9|28|1292|1|20|df=y}} | death_place = [[Češka]] | burial_place = | reign = 1310–1330 | coronation = 7. februar 1311 | cor-type = bohemia | spouse = [[Ivan Češki]] | issue = Margareta, vojvodinja Bavarske<br>Bona, vojvodinja Normandije<br>[[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]]<br>Ivan Henrik, mejni grof Moravske<br>Ana, vojvodinja Avstrije | house = [[Přemyslidi]] | father = [[Venčeslav II. Češki]] | mother = [[Judita Habsburška]] }} '''Elizabeta Češka''' ([[Češčina|češko]]: Eliška Přemyslovna) je bila princesa iz češke dinastije [[Přemyslidi|Přemyslidov]],<ref>{{Citation |last=Mäkeler |first=Hendrik |title=A New Perspective on the Imperial Coinage |date=2016 |url=https://doi.org/10.1057/9781137460233_2 |work=Money and Finance in Central Europe during the Later Middle Ages |pages=25–31 |editor-last=Zaoral |editor-first=Roman |place=London |publisher=Palgrave Macmillan UK |language=en |doi=10.1057/9781137460233_2 |isbn=978-1-137-46023-3 |access-date=2023-03-02|url-access=subscription }}</ref> ki je kot prva žena kralja [[Ivan Češki|Ivana Slepega]] postala češka kraljica,<ref>{{Cite journal |last=Wilkins |first=Nigel |date=1983 |title=A pattern of patronage: Machaut, Froissart and the houses of Luxembourg and Bohemia in the fourteenth century |journal=French Studies |volume=37 |issue=3|pages=257–284 |doi=10.1093/fs/XXXVII.3.257 }}</ref> * [[20. januar]] [[1292]], † [[28. september]] [[1330]].<ref>{{Cite journal |last=Sharma |first=Abhimanyu |date=2018 |title=Migration, language policies, and language rights in Luxembourg |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=836971 |journal=Acta Universitatis Sapientiae, European and Regional Studies |volume=13|pages=87–104 |doi=10.2478/auseur-2018-0006 |s2cid=149807389 |doi-access=free }}</ref> Bila je mati češkega kralja in cesarja Svetega rimskega cesarstva [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] in češke in poljske kraljice [[Judita Habsburška|Judite Habsburške]].<ref>{{Cite book |last=Hill |first=Darci |url=https://books.google.com/books?id=qVwpDwAAQBAJ&pg=PA44 |title=Reflections on Medieval and Renaissance Thought |date=2017-06-23 |publisher=Cambridge Scholars Publishing |isbn=978-1-4438-7376-5 |language=en}}</ref> ==Otroštvo== Elizabeta je bila hči kralja [[Venčeslav II. Češki|Venčeslava II. Češkega]] in kraljice [[Judita Habsburška|Judite Habsburške]]. {{sfn|Antonín|2017|p=155}} Mati ji je umrla, ko je bila stara pet let, od njenih devetih bratov in sester pa so odrasli le štirje: Venčeslav, Ana, Margareta in ona sama.<ref>{{Cite book |last=Péporté |first=Pit |url=https://brill.com/display/book/9789004210660/B9789004210660_006.xml |title=IV. John of Bohemia: Constructing a National Hero |date=2011-01-01 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-21066-0 |language=en}}</ref> Imela je tudi polsestro Nežo. Šest let po materini smrti se je njen oče ponovno poročil s poljsko princeso Elizabeto Richezo iz dinastije [[Pjasti|Pjastov]]. Elizabetin oče je s tem prevzel tudi poljsko krono. V Elizabetini mladosti se je zgodilo več pomembnih dogodkov: uničujoč požar na Praškem gradu leta 1303,{{sfn|Opačić|2009|p=59}} očetova smrt {{sfn|Herde|2000|p=526}} in atentat na njenega brata Venčeslava.{{sfn|Michaud|2000|p=756}} Ob očetovi smrti je bila stara trinajst let in poslej živela s sestro Ano. Njena druga sestra Margareta se je pri sedmih letih poročila z Boleslavom III. Velikodušnim, ki je skupaj s svojo materjo [[Elizabeta Velikopoljska|Elizabeto Velikopoljsko]] prišel na češki dvor. Elizabeta je odšla živet k teti Kunigundi v samostan blizu [[Praški grad|Praškega gradu]]. Ker ni imela matere, je bila pod močnim tetinim vplivom. Njena svakinja Viola Tešinska in njena mačeha Elizabeta Richeza sta prišli živet k Ani in Elizabeti, dokler se odnosi med sestrama niso poslabšali. ==Boj za prestol== Leta 1306 je po umoru Elizabetinega brata Venčeslava je češki kralj postal Elizabetin svak [[Henrik Koroški|Henrik]]. Ona sama je bila takrat edina še neporočena princesa v družini in pri štirinajstih letih veljala za godno za poroko. Kot taka je igrala pomembno vlogo v boju za oblast v Češkem kraljestvu.<ref name="HistoryRoyalWomenElisabeth">{{Cite web |title=Anna and Elisabeth of Bohemia - Two sisters’ fight for the throne |url=https://www.historyofroyalwomen.com/the‐royal‐women/anna‐elisabeth‐bohemia‐two‐sisters‐fight‐throne/ |access-date=1 September 2025 }}{{Slepa povezava|date=maj 2026 |bot=InternetArchiveBot |fix-attempted=yes }}</ref> Prepiri za češki prestol med [[Henrik Koroški|Henrikom]] in [[Rudolf I. Habsburški|Rudolfom Habsburškim]] so privedli do tega, da je Rudolf zasegel Češko in se poročil s kraljico Elizabeto Richezo. Elizabeta je odšla živet na praški grad k bratovi vdovi, Violi Elizabeti Tešinski. Po Rudolfovi smrti leta 1307 se je krona vrnila njenemu svaka in sestri, ki sta iz političnih razlogov želela, da se Elizabeta poroči z Otonom Löbdaburgskim, gospodom Bergovskim. Ker se Elizabeta z njim ni hotela poročiti, sta se Elizabeta in Ana sprli. Proti Henriku in Ani se je ustanovila opozicijska skupina z Elizabeto na čelu. ==Poroka z Ivanom Luksemburškim== [[Slika:John of Luxemburg-Wedding.jpg|thumb|250px| Elizabetina poroka z Ivanom Luksemburškim v Speyerju leta 1310]] [[Slika:Manzelky.jpg|thumb|250px| Elizabeta (na sredini) s taščo Margareto (levo) in snaho Ano (desno)]] Elizabeta se je kmalu po njegovem 14. rojstnem dnevu poročila z [[Ivan Češki|Ivanom Luksemburškim]], sinom svetega rimskega cesarja [[Henrik VII. Luksemburški|Henrika VII. Luksemburškega]].{{sfn|Antonín|2017|p=155}} Poroka je bila 1. septembra 1310, potem ko je bil Ivan prisiljen napasti Češko.{{sfn|Agnew|2004|p=30}} Henrik in Ana sta pobegnila na [[Vojvodina Koroška|Koroško]], kjer je Ana leta 1313 umrla. Kronanje Ivana in Elizabete je bilo 7. februarja 1311.{{sfn|Agnew|2004|p=30}}<ref>{{Cite book |last=Antonín |first=Robert |url=https://brill.com/display/book/9789004500112/BP000016.xml |title=The Ritual Practice of Power in Bohemia during the 14th Century |date=2021-10-27 |publisher=Brill |isbn=978-90-04-50011-2 |language=en}}</ref> Zakon je bil sprva katastrofalen, saj je morala Elizabeta roditi sina, da bi preprečila dedovanje potomcev svoje sestre Margarete. Sina je rodila šele šest let po poroki, ko je rodila kasnejšega svetega rimskega cesarja [[Karel IV. Luksemburški|Karla IV.]] Po njegovem rojstvu so se razmere v zakonu za nekaj časa izboljšale, saj je bilo nasledstvo zagotovljeno. Kasneje so se razmere zaostrile zaradi njunih različnih političnih mnenj. Leta 1319 je bila razkrita domnevna zarota, da bi Ivana odstavili in ga nadomestili z njunim najstarejšim sinom Karlom. Krivci so bili kaznovani. Janez se je odločil, da bo svoji ženi preprečil vmešavanje v izobraževanje njunih otrok, zato je tri najstarejše otroke - Margareto, Bono in Karla - vzel iz Elizabetinega varstva. Kraljica Elizabeta je nato živela na gradu Mělník. Malega Karla je zaprl in ga leta 1323, ko je bil star 7 let, poslal v [[Francija|Francijo]]. Karel ni nikoli več videl svoje matere. ==Kasnejša leta== [[Slika:Busta Eliška Přemyslovna.jpg|thumb|Doprsni kip Elizabete Češke v triforiju [[Stolnica svetega Vida, Praga|stolnice sv. Vida]] v Pragi (1370. leta)]] V popolni osami in zapuščena od vseh je Elizabeta zapustila Češko in odšla živet v izgnanstvo na [[Bavarska|Bavarsko]]. Njena dejanja so veljala za dejanje odkritega sovraštva do Ivana in njegovih plemičev. V izgnanstvu je Elizabeta rodila svoja zadnja otroka, dvojčici Ano in Elizabeto. Ivan Elizabete v izgnanstvu ni podpiral. Leta 1325 se je vrnila na Češko s hčerko Ano, saj je Elizabeta nekaj mesecev prej umrla. Ko se je vrnila, je bila bolna in je živela še pet let. Njena zadnja leta je zaznamovala finančna stiska, zaradi katere ni mogla vzdrževati svojega dvora. Leta 1330 je umrla zaradi [[Tuberkuloza|tuberkuloze]] v starosti osemintridesetih let. ==Otroci== Elizabeta in Ivan sta imela sedem otrok. * Margareta (8. julij 1313 – 11. julij 1341, Praga), 12. avgusta 1328 poročena v Straubingu z bavarskim vojvodom Henrikom XIV.{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvi}} * Bona (21. maj 1315 – 11. september 1349, Maubuissonska opatija, Saint-Ouen-l'Aumône), 6. avugust 1332 poročena v Melunu s kraljen [[Ivan II. Francoski|Ivanom II. Francoskim]]{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvi}} * [[Karel IV. Luksemburški|Karel IV.]] (14. maj 1316 – 29. november 1378), češki kralj in cesar [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvi}} * Přemysl Otakar (Oton) (22. november 1318 – 20. april 1320), češki princ{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvii}} * Ivan Henrik (12. february 1322, Mělník – 12. november 1375), moravski mejni grof{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvii}} * Ana (1323 – 3. september 1338), Elizabetina dvojčica, poročena 16. februarja 1335 z vojvodom Otonom Avstrijskim{{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvii}} * Elizabeta (1323–1324){{sfn|Boehm|Fajt|2005|p=xvii}} ==Predniki== {{družinsko drevo |collapsed=yes |align=center |boxstyle_1=background-color: #fcc; |boxstyle_2=background-color: #fb9; |boxstyle_3=background-color: #ffc; |boxstyle_4=background-color: #bfc; |boxstyle_5=background-color: #9fe; |1= 1. '''Elizabeta Češka''' |2= 2. [[Venčeslav II. Češki]]<ref>BURKHARDT, J. (2024). HEIRESSES, REGENTS, AND PATRONS: FEMALE RULERS IN THE AGE OF THE LUXEMBOURGS. In K. Kügle, I. Ciulisová, & V. Žůrek (ur.), Luxembourg Court Cultures in the Long Fourteenth Century: Performing Empire, Celebrating Kingship (pp. 375–403). Boydell & Brewer. https://doi.org/10.2307/jj.10782305.18</ref> |3= 3. [[Judita Habsburška]] |4= 4. [[Otokar II. Češki]] |5= 5. [[Kunigunda Slavonska]] |6= 6. [[Rudolf I. Nemški]] |7= 7. [[Gertruda Hohenberška]] |8= 8. [[Venčeslav I. Češki]] |9= 9. [[Kunigunda Hohenstaufenska]] |10= 10. [[Rostislav Mihailovič]] |11= 11. [[Ana Ogrska]] |12= 12. [[Albert IV., grof Habsburški]] |13= 13. Heilviga Kiburška |14= 14. Burkhard V., grof Hohenburški |15= 15. Mehtilda Tübingenska }} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} *{{cite book |title=The Czechs and the Lands of the Bohemian Crown |url=https://archive.org/details/czechslandsofboh00agne |url-access=registration |first=Hugh LeCaine |last=Agnew |publisher=Hoover Institution Press |year=2004 |isbn=978-0-8179-4492-6 }} *{{cite book |title=The Ideal Ruler in Medieval Bohemia |first=Robert |last=Antonín |publisher=Brill |year=2017 }} *{{cite book |title=Prague: The Crown of Bohemia, 1347-1437 |editor-first1=Barbara Drake |editor-last1=Boehm |editor-first2=Jiri |editor-last2=Fajt |publisher=Yale University Press |year=2005 }} *{{cite book |title=The New Cambridge Medieval History: Volume 6, C.1300-c.1415 |chapter=The Empire:From Adolf of Nassau to Lewis of Bavaria, 1292-1347 |first=Peter |last=Herde |editor-first=Michael |editor-last=Jones |publisher=Cambridge University Press |year=2000 }} *{{cite book |title=The New Cambridge Medieval History: Volume 6, C.1300-c.1415 |chapter=The kingdoms of central Europe in the fourteenth century |first=Claude |last=Michaud |editor-first=Michael |editor-last=Jones |publisher=Cambridge University Press |year=2000 }} *{{cite book |title=Prague and Bohemia: Medieval Art, Architecture and Cultural Exchange in Central Europe |first=Zoë |last=Opačić |publisher=British Archaeological Association |year=2009 }} {{refend}} {{S-start}} {{S-hou | [[Přemyslidi]]||20. januar 1292||28. september 1330}} {{s-roy}} |- {{S-bef|before=[[Ana Češka]]}} {{S-ttl|title=Ktaljica soproga Češke|years=1310–1330}} {{S-aft|after=[[Beatrice Bourbonska]]}} {{s-end}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1292]] [[Kategorija:Umrli leta 1330]] [[Kategorija:Přemyslidi]] [[Kategorija:Češke kraljice soproge]] [[Kategorija:Vladarji v 14. stoletju]] 8u3ykcufdnxipd79vouub2w9nssxhl7 0 602730 6679877 6679661 2026-05-23T15:09:00Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6679877 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno trpeli tudi dugi kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 2j2l491ui03c91k7quxobspop35wi2f 6679971 6679877 2026-05-23T17:40:20Z Stebunik 55592 /* Zasebno življenje */ 6679971 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] l2o7jh0z7p6it42qne83b5npwin3bgs 6679972 6679971 2026-05-23T17:47:20Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč */ 6679972 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5eykpr0mgl0w3rrmlz0nd4kk8o1n0fw 6679998 6679972 2026-05-23T19:19:57Z Stebunik 55592 /* Napadi */ 6679998 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav starec (rojen 1946) – se je nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševićća]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] shdxmquf2d93s24fn7le02rt4xqs9xn 6680002 6679998 2026-05-23T19:26:42Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680002 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimom|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševićća]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5ffb5eb75uzaa9q240galbtl6k82gan 6680005 6680002 2026-05-23T19:29:17Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680005 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Latinsko besedilo<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref> ! Slovenski prevod |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševićća]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] oes10zjhcfqrws4mxif6e1uk5y5e4gq 6680023 6680005 2026-05-23T19:45:24Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680023 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševićća]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] os244s57s95du7277v9hyi9u79yd8qm 6680024 6680023 2026-05-23T19:48:51Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680024 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč in pritiski === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človečnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so vedno hujši pritiski na opozicijo v Srbiji za vladavine predsednika Vučića večkrat opozarja Drašković tudi v javnih glasilih. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen. Dne 23. maja 2026 poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] b0dtfmoxfi4rfu4r1x5cx8uzj74k2fb 6680025 6680024 2026-05-23T19:50:36Z Stebunik 55592 /* Spremenljivost stališč in pritiski */ 6680025 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 03aqtqhyk5jccjq4frp116q0e62ww2u 6680026 6680025 2026-05-23T19:57:06Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680026 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika" - Lični stavovi|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja tudi Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah; v nekaterih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisarja [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 4dzjekz1q9r6v8tdx9vxllmhv7xhnvc 6680068 6680026 2026-05-23T21:10:21Z Stebunik 55592 /* Pritiski pod "Dobročiniteljem" */ 6680068 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 0amwo407b6u7n7mr04by97owcu3arpd 6680072 6680068 2026-05-23T21:16:21Z Stebunik 55592 /* Zunanje povezave */ 6680072 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] 5cy0m2e8v7fg8j9w96gus04znli5x9r 6680110 6680072 2026-05-24T04:54:52Z Stebunik 55592 6680110 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999, med vladavino [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]], in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] p8ya2xqx6eiyfvr3l06vq21w29ipush 6680111 6680110 2026-05-24T04:57:51Z Stebunik 55592 6680111 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo Tito odvzel Nemcem. Njegova Vaša babica kot do srži poštena osebnost ni mogla prenesti življenja v hiši, od koder so izgnali nekdanje lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta mu umrla še čisto mala. Ko je odraščal in začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega so kmečkega dela nevajeni hribovci spoznali, da tudi tukaj motika ne dela sama in se niso ravno znašli pri trdem delu, ki ga je zahtevala obdelava sicer rodovitne ravninske zemlje; obenem pa je to pomenilo popolnoma drugačen način življenja od tistega v hribih; med temi je bil tudi Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA. Ker v tej zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva vpisal 29. november. <ref>29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma.</ref>. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj Slivlje, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković z ženo Danico se je družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah v Jugoslaviji]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in se kasneje vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov Jugoslavije]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je razkrival nevšečne posameznosti o surovi [[Rodezijska državljanska vojna|Rodezijski državljanski vojni]], kar je povzročilo diplomatski spor.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]] in nato postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mike Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] inehel0fzh68kyztkki9nvbuafvrk6x 6680114 6680111 2026-05-24T05:17:11Z Stebunik 55592 /* Mladost, izobrazba, oporečništvo */ 6680114 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama, ki ga pa pravzaprav ni bilo. Takrat je potekala tudi surova [[Rodezijska državljanska vojna|državljanska vojna]], in je prišlo do diplomatskega spora ter njegovega odpoklica.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila tudi po takih romanih, kar je prišlo do vrelišča zlasti med [[Razpad Jugoslavije|Razpadanjem Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je vendarle v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj pojasnjuje s svojo zgodbo odhoda v Trst — kjer se je hotel iz oči v oči srečati s pravim ustašem-klavcem Hamdijem —, da se in v knjigi in v filmu prepletata resničnost in domišljija, in da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil, še preden je dobil v roke Vukovo darilo - njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]].<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] epai6s9q5r6dgectb8wx6wjol4h6vf7 6680116 6680114 2026-05-24T05:37:02Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6680116 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama, ki ga pa pravzaprav ni bilo. Takrat je potekala tudi surova [[Rodezijska državljanska vojna|državljanska vojna]], in je prišlo do diplomatskega spora ter njegovega odpoklica.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Čosić]] in Vuk Drašković. Takšno nerazpoloženje do drugih narodov je tudi prek podobnih romanov in iskanja mednacionalnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Šele v poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih tudi srbske zločine, kar je prišlo do vrhunca v romanu "Monah Hokaj". Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] ap6pxaspwvmp2ah0cbnvf2zd6ey1zko 6680118 6680116 2026-05-24T05:38:58Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6680118 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama, ki ga pa pravzaprav ni bilo. Takrat je potekala tudi surova [[Rodezijska državljanska vojna|državljanska vojna]], in je prišlo do diplomatskega spora ter njegovega odpoklica.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Čosić]] in Vuk Drašković. Takšno nerazpoloženje do drugih narodov je tudi prek podobnih romanov in iskanja mednacionalnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Šele v poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar je prišlo do vrhunca v romanu "Monah Hokaj" (2023). Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnavala zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] n2q9wqletx25940cvw5eu3q8eknn80a 6680170 6680118 2026-05-24T09:29:51Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6680170 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama, ki ga pa pravzaprav ni bilo. Takrat je potekala tudi surova [[Rodezijska državljanska vojna|državljanska vojna]], in je prišlo do diplomatskega spora ter njegovega odpoklica.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Čosić]] in Vuk Drašković. Takšno nerazpoloženje do drugih narodov je tudi prek podobnih romanov in iskanja mednacionalnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana Molitev 1–2 (Molitva, 1985) in Ruski konzul (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal Kurir – Vuk Drašković Bolje grob nego rob |title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prišlo do vrhunca v romanu "Monah Hokaj" (2023). === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] axam1mf1cbotdthb7yweanv5bxqpr3r 6680172 6680170 2026-05-24T09:34:10Z Stebunik 55592 /* Pisateljevanje */ 6680172 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{Infobox officeholder | name = Vuk Drašković | native_name = {{No bold|Вук Драшковић}} | native_name_lang = sr | image = Vuk Drašković in 2010 (cropped).jpg | caption = Drašković leta 2010 | office1 = [[Zunanje ministrstvo Srbije|Zunanji minister Srbije]] | term_start1 = [[5. junij]] [[2006]] | term_end1 = [[16. maj]] [[2007]] | prime_minister1 = [[Vojislav Koštunica]] | predecessor1 = položaj odpravljen | successor1 = [[Vuk Jeremić]] | office2 = [[Zunanje ministrstvo Jugoslavije|Zunanji minister Srbije in Črne gore]] | term_start2 = [[3. marec]] [[2004]] | term_end2 = [[5. junij]] [[2006]] | prime_minister2 = [[Svetozar Marović]] | predecessor2 = [[Goran Svilanović]] | successor2 = položaj odpravljen | office3 = [[Podpredsednik vlade Jugoslavije]] | term_start3 = [[18. januar]] [[1999]] | term_end3 = [[28. april]] [[1999]] | prime_minister3 = [[Momir Bulatović]] | birth_date = {{Birth date and age|1946|11|29|df=y}} | birth_place = [[Međa, Žitište|Međa]], [[Socialistična republika Srbija|SR Srbija]], [[Socialistična federativna republika Jugoslavija|SFR Jugoslavija]] | death_date = | death_place = | spouse = {{marriage|[[Danica Drašković]]|1973}} | signature = Vuk Drašković signature.png | party = [[Zveza komunistov Jugoslavije|ZKJ]] (do 1982)|[[Srbska narodna obnova|SNO]] (1990)|[[Srpski pokret obnove|SPO]] (1990–danes) | relations = | children = | alma_mater = [[pravnik]], [[Pravna fakulteta v Beogradu]] pri [[Univerza v Beogradu|Beograjski univerzi]] | occupation = [[politik]] | profession = [[pisatelj]] }} '''Vuk Drašković''' ({{lang-sr|Вук Драшковић/Vuk Drašković}}, {{IPA|sh|ʋûːk drâʃkoʋitɕ|pron}}; * [[29. november]] [[1946]]) je [[Srbi|srbski]] [[pravnik]], [[pisatelj]] in [[politik]]. Leta 1968 je diplomiral na [[Pravna fakulteta v Beogradu|Pravni fakulteti Beograjske univerze]]. Med letoma 1969 in 1978 je delal kot [[novinarstvo|časnikar]] v jugoslovanski tiskovni agenciji [[Tanjug]] iz več afriških držav. Med letoma 1978 in 1980 pa je bil svetovalec za tisk pri Svetu Socialistične federativne republike Jugoslavije.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> Bil je član [[Zveza komunistov Jugoslavije |Zveze komunistov Jugoslavije]] in vodja [[kabinet jugoslovaanskega predsednika|kabineta jugoslovanskega predsednika]] [[Mika Špiljak|Mika Špiljaka]]. Je soustanovitelj in nekdanji vodja [[Srbsko gibanje obnove|Srbskega gibanja obnove]] (Srpski pokret obnove SPO), kjer je bil predsednik od 1990 do 2024. Bil je tudi [[podpredsednik]] vlade Zvezne republike Jugoslavije v vojnem času leta 1999 in minister za zunanje zadeve [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]] ter [[Srbija|Srbije]] od 2004 do 2007. Drašković je tudi plodovit [[pisatelj]] in je objavil 25 knjig.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk|title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref> === Mladost, izobrazba, oporečništvo === [[File:Корчној и Вук.jpg|thumb|left|200px|<center>[[Vuk Drašković|Vuk]] z ženo [[Danica Drašković|Danico]] in šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj|Korčnojem]] o [[Božič]]u [[1984]].]]</center> Drašković se je rodil v obmejni nemški vasici [[Međa, Žitište|Međa]]<ref>Međa ({{lang-de|Pardan}}; {{lang-hu|Párdány}}; {{lang-ro|Meda, Pardani}}) je obmejna vasica med Jugoslavijo in Romunijo z okrog 2000 prebivalci; do prihoda "kolonistov" 1946 je to bila vas z nemškimi avtohtonimi katoličani, ki so jih s silo segnali po vojvodinskih taboriščih Titovi komunisti brez kakršnihkoli človekovih pravic, celo brez osebnih izkaznic.</ref> v [[Banat]]u v družini partizanskih priseljencev iz vzhodne Hercegovine v "vlaku brez voznega reda" v "Osmi ofenzivi", ki so se naselili v hiše po vojni iz njihovih domov pregnanih domorodnih Nemcev ("Banatskih Švabov" — "Donauschwaben"). S tem povojnim [[genocid|ljudomorom]] nad neoboroženimi Banatskimi [[Nemci]], ki jim je bilo odvzeto premoženje in so bili pregnani v uničevalna taborišča širom [[Vojvodina|Vojvodine]], naj bi [[komunizem]] „pravično“ kaznoval [[nacizem|nacistične]] vojne zločine; pravzaprav se je na ta način usoda s "Švabi" kar dvakrat kruto poigrala, saj so neprostovoljno bili vpleteni že v krvave vojne pohode, od koder se mnogi niso vrnili.<ref>{{cite web|url=https://www.regionalgeschichte.net/bibliothek/aufsaetze/arnold-konstantin/arnold-konstantin-heimatbuecher-der-donauschwaben-quellen-zur-erforschung-einer-erinnerungsgemeinschaft/22-von-der-teilung-des-banats-bis-zum-ende-des-zweiten-weltkriegs.html|title=Von der Teilung des Banats bis zum Ende des Zweiten Weltkriegs|publisher=regionalgeschichte.net|author=Arnold Konstantin|place=|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.donauschwaben.at/donauschwaebische%20landsmannschaft%20in%20kaernten.html|title= Donauschwäbische Arbeitsgemeinschaft in Österreich (DAG)|publisher=donauschwaben.at|author=Helmut Prokopp|place=Celovec|language=de|date=|accessdate=21. maj 2026}}</ref> Nekateri poštenjaki niso mogli prenašati očitka, da stanujejo v ukradenih hišah in so se raje vrnili iz rodovitne Vojvodine nazaj v kamenito domovino. Tako se je mali Volkec rodil in odraščal v hiši, ki so jo zgradili drugi in njegova babica kot do srži poštena Hercegovka ni mogla mirno spati v hiši, od koder so izgnali njene prave lastnike; od sina je tako dolgo moledovala, da je končno dosegla preselitev nazaj v Hercegovino, kjer pa je številno družino dočakala poleg trdega dela še huda revščina in stanovanjska stiska, saj se jih je šest otrok stiskalo v eni sobi, a dva brata sta Vuku umrla še čisto mala. Ko je začel hoditi v osnovno šolo, je vsak dan pešačil v eno smer 12 km; naloge je delal zvečer pri petrolejki, učil pa se je me med pašo živine po vaških travnikih.<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>Poleg tega se Vukov oče, ki je bil visok partizanski oficir v JLA, ni preveč znašel na velikem posestvu. Ker v tej povojni zmedi ustvarjanja komunističnega raja datuma njegovega rojstva niso zapisali in torej ni znan, je njegov oče kot novojugoslovanski "vernik" kot datum rojstva dal vpisati kar 29. november. 29. novembra 1943 je bilo v [[Bosna|bosenskem]] [[Jajce (mesto)|Jajcu]] II. zasedanje AVNOJA in s tem ustanovitev "Nove Jugoslavije" v nasprotju s "Staro Jugoslavijo", kot so poimenovali prejšnjo kraljevinsko Jugoslavijo. Na ta način je v "Titovi Jugoslaviji" postal 29. november zapovedan državni praznik z dvama delaprostima dnevoma. Ko je bil Vuk star tri mesece, mu je umrla mati Stoja Nikitović.<ref name="Borden">{{cite book |last1=Borden |first1=Anthony |title=Out of Time: Draskovic, Djindjic and Serbian Opposition Against Milosevic |date=2000 |publisher=Institute for War & Peace Reporting |isbn=978-1-90281-101-7 |page=14}}</ref><ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Njegov oče Vidak se je ponovno poročil in imel še dva sinova — Rodoljuba in Dragana, ter tri hčere — Radmilo, Tanjo in Ljiljano z Daro Drašković, kar pomeni, da je mladi Vuk odraščal s petimi polbrati oziroma polsestrami.<ref name="Borden" /> Kmalu po Vukovem rojstvu se je torej celotna družina vrnila v Hercegovino v očetov rojstni kraj, kjer je končal osnovno šolo v vasi [[Slivlje]]. Srednjo šolo je maturiral v [[Gacko|Gackem]].<ref name="Borden" /> Na očetovo vztrajanje je začel misliti o študiju [[medicina|medicine]] v Sarajevu; vendar se mu je zdelo mesto preveč "tradicionalno utesnjeno in utesnjujoče", zato je namesto tega odšel študirat [[pravo]] v "bolj odprti in napredni" Beograd. Drašković se je v Beogradu z ženo Danico družil tudi s sovjetskim šahovskim velemojstrom [[Viktor Korčnoj |Viktorjem Korčnojem]], ki je postal švicarski državljan, v [[Vila Dragoslava|vili Dragoslava]] v beograjski soseski [[Banovo Brdo]], ki je pogosto služila kot zbirališče [[opozicija|oporečnikov]], ki so kritizirali način jugoslovanskega „[[delavsko samoupravljanje|delavskega samoupravljanja]]“, pa tudi [[komunizem]] in [[socializem]] nasploh. 1968 je Drašković skupaj z [[Aleksandar Vučić|Vučićem]] sodeloval v protivladnih [[Študentske demonstracije v Jugoslaviji 1968|Študentskih demonstracijah]], ki so se iz Fancije bliskovito razširile po vsej Evropi.<ref name="NYTimes">{{cite news |last1=Erlanger |first1=Steven |title=Serbs' Other Political Couple: Vuk and Danica Draskovic |url=https://www.nytimes.com/1999/08/23/world/serbs-other-political-couple-vuk-and-danica-draskovic.html |work=The New York Times |date=23 August 1999}}</ref> Potem ko je [[Josip Broz|Broz]] obljubil reforme, je Drašković ljudi spodbudil k plesu [[kozarsko kolo|kozarskega kola]] na Pravni fakulteti.<ref name="NYTimes" /><ref>{{cite web |last1=Alcoy |first1=Philippe |title=Yugoslav Students in the 1968 Wave of Revolt: An Interview with Dragomir Olujić |url=https://www.versobooks.com/blogs/3913-yugoslav-students-in-the-1968-wave-of-revolt-an-interview-with-dragomir-olujic |website=VersoBooks |date=6 July 2018}}</ref> Drašković je bil član [[Zveza socialistične mladine Jugoslavije|Zveze socialistične mladine]] in je nato vstopil v [[Zveza komunistov Jugoslavije|Zvezo komunistov]].<ref name="Roszkowski&Kofman">{{cite book |last1=Roszkowski |first1=Wojciech |last2=Kofman |first2=Jan |title=Biographical Dictionary of Central and Eastern Europe in the Twentieth Century |date=2016 |publisher=Routledge |isbn=978-1-31747-593-4 |pages=1995–1998 |url=https://books.google.com/books?id=RnKlDAAAQBAJ&pg=PA1995}}</ref> Po končanem šolanju je nekaj časa delal kot [[sodnik]].<ref>{{cite web|url= https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk |title= Drašković, Vuk |publisher= Hrvatska enciklopedija, mrežno izdanje. Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2013. – 2026.|author=|place=Zagreb|language=hr|date=2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Med 1969 in 1978 se je ukvarjal s časnikarstvom. Najprej je delal za državno tiskovno agencijo Tanjug kot njen afriški dopisnik s sedežem v [[Lusaka|Lusaki]] v Zambiji. S položaja je bil odpuščen, potem ko je — morda zaradi pomanjkljivega znanja angleščine — poslal poročilo o nekem konfliktu med sosednjima državama, ki ga pa pravzaprav ni bilo. Takrat je potekala tudi surova [[Rodezijska državljanska vojna|državljanska vojna]], in je prišlo do diplomatskega spora ter njegovega odpoklica.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nato se je zaposlil kot svetovalec za stike z javnostjo v [[Zveza sindikatov Jugoslavije|Zvezi sindikatov Jugoslavije]], kjer je postal glavni urednik sindikalnega glasila „Rad“ („Delo“).<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Nekaj časa je bil tudi osebni tajnik predsednika ZSJ Mika Špiljaka. === Pisateljevanje === Leta 1981 je Drašković objavil svoj prvi roman „Sudije“ („Sodniki“), v katerem je opisal sodnika, ki se upira političnim pritiskom. Tukaj je ubesedil svojo izkušnjo, saj je začel službo kot sodnik v Beogradu.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Ko pa je 1982 objavil svoj drugi roman „Nož“<ref name="NYTimes" />, so ga vrgli iz partije. Roman pripoveduje zgodbo o dečku, čigar družino so pobili bosanski muslimani, medtem ko so njega rešili in nato vzgajali po muslimansko; v isti vasi pa se je zgodil pogrom Srbov nad muslimani, ki so pri življenju pustili le dečka, ki so ga vzgajali po pravoslavno. Ko odrasteta, oba zvesta za svoje poreklo. Knjiga je povzročila hrupno razpravo, češ da vzbuja versko in narodnostno sovraštvo, kar je partija poskušala omejevati z „bratstvom in enostnostjo“.<ref>{{cite web|url=https://laguna.rs/proizvodi/knjige/noz/|title= Nož - Vuk Drašković - Knjige o kojima se priča|publisher=laguna.rs|author=|place=|language=sr|date=|accessdate=14. maj 2026}}</ref><ref name="NYTimes" /> Po Titovi smrti pa je širjenje verskega in rasnega sovraštva začelo dobivati krila zlasti v [[Srbska akademija znanosti in umetnosti|Srbski akademiji znanosti in umetnosti]]. Tam so se zbirali tudi pisatelji, ki so "nove-stare" ideje [[nacionalizem|nacionalizma]] pretakali v članke in spise, kjer so poudarjali ogroženost srbskega naroda. Med njimi sta bila tudi [[Dobrica Čosić]] in Vuk Drašković. Takšno nerazpoloženje do drugih narodov je tudi prek podobnih romanov in iskanja mednacionalnih sporov privedlo do vrelišča in do [[Razpad Jugoslavije|Razpadanja Jugoslavije]]. Partija je knjigo obsodila in nato prepovedala, izšla pa je kljub temu še v angleškem prevodu.<ref>{{cite web |title=Knife: A Novel of Murder and Mystery, Revenge and Forgiveness by Vuk Drašković |url=http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |publisher=Serbian Classics Press |access-date=2020-08-04 |archive-date=2018-10-07 |archive-url=https://web.archive.org/web/20181007110455/http://www.serbianclassics.com/serbian-fiction/knife.html |url-status=dead }}</ref> Na temelju te zgodbe so 1999 posneli film, ki je prav tako preveden v angleščino.<ref>{{cite news |last1=Hedges |first1=Chris |title=Movie Sets Serbs' Emotions on Edge |url=https://www.nytimes.com/1999/07/20/world/movie-sets-serbs-emotions-on-edge.html |work=The New York Times |date=20 July 1999}}</ref> Sam pisatelj opisuje, kako se je v zvezi s svojo zgodbo v romanu odpravil v [[Trst]] — kjer se je iz oči v oči srečal s pravim ustašem-klavcem Hamdijem. V knjigi in v filmu se tako prepletata resničnost in domišljija; pravi, da je s pisanjem imel namen, da se že enkrat zacelijo rane, ki so jih zasekali zgodovinski spori, ter da ljudje moramo začeti življenje v miru in slogi, kar bi edino zagotavljalo boljšo skupno prihodnost, in da ne stopimo nespravljeni pred Boga kot se je to zgodilo z njegovim »ustašem«, ki se je smrtno ponesrečil kmalu po tem srečanju, še preden je dobil v roke Vukovo darilo — njegovo knjigo "Nož" s posvetilom.<ref>{{cite web|url=https://mondo.ba/Magazin/Kultura/a1192253/Film-i-knjiga-Noz-Vuk-Draskovic.html|title=Film i knjiga Nož Vuk Drašković|publisher=mondo.ba|author=Vuk Drašković|place=Sarajevo|language=bs|date=7. januar 2023|accessdate=14. maj 2026}}</ref> Njegova romana ''Molitev 1–2 ("Molitva'' 1985) in ''Ruski konzul'' (1988) sta prav tako raziskovala trpljenje Srbov med drugo svetovno vojno. To samopomilovanje se stopnjuje v prepričanje, da so bili le Srbi vseskozi ogroženi od drugih, medtem ko oni kot „nebeski narod“ niso ogrožali nikogar in zato lahko delijo Božjo pravdo po svoji presoji; ta mit ni nastal šele devetdesetih, ampak se vleče vse od Kosovske bitke 1389 in ga med drugim nahajamo tudi na več mestih v knjigi iz leta 1970, kjer se opisujejo "stradanja srpskog naroda" ("trpljenja srbskega ljudstva").<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje|place=Beograd|year=1970|publisher=SPC|page=6}}</ref> Noć đenerala (Noč generala, 1994) obravnava zadnje dni četniškega vodja [[Draža Mihailović|Draža Mihailovića]] in takorekoč njegovo rehabilitacijo.<ref name="Roszkowski&Kofman" /> Drašković je 2020 izdal svoj roman ''„Bolje grob nego rob!“ („Boljše grob kot suženj!“)'' — ki je pravzaprav nadaljevanje njegovega romana ''„Aleksandar od Jugoslavije“ („Aleksander Jugoslovanski“)''. Sam pisatelj je svoj zgodovinski roman predstavil takole: {| |- ! »Bolje grob nego rob!«<ref>{{cite web|url=https://www.kurir.rs/zabava/pop-kultura/3506855/vuk-draskovic-objavljuje-knjigu-junaci-novog-romana-hitler-valter-i-knez-pavle?utm_source=kurir&utm_medium=single_dontmiss&utm_campaign=adria_internal|title=VUK DRAŠKOVIĆ OBJAVLJUJE KNJIGU »Bolje grob nego rob!«: Junaci novog romana Hitler, Valter i knez Pavle!|publisher=kurir.rs|author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=3. avgust 2020|accessdate=24. maj 2026}}</ref> ! »Boljše grob kot suženj!« |- | <blockquote>„Kralj Aleksandar je ubijen u Marselju 9. oktobra 1934, a država koju je on stvorio ubijena je u Beogradu 27. marta 1941. Poklič ’Bolje grob nego rob!’ doneo je oboje: stotine hiljada grobova i milione robova. Tragedija pokrenuta toga dana još traje i ne nazire joj se kraj.“ </blockquote> | <blockquote>"[[Kraljevina Jugoslavija|Kralj]] [[Aleksander I. Karađorđević|Aleksander]] je bil umorjen v [[Marseille|Marseillu]] 9. oktobra 1934; država pa, ki jo je ustvaril, je bila umorjena v [[Beograd]]u 27. marca 1941. Krik 'Bolje grob kot suženj!' je prinesel oboje: sto tisoče grobov in milijone sužnjev. Žaloigra, ki se je začela tistega dne, še vedno traja in ji ni videti konca." </blockquote> |} V poznejših letih je začel obravnavati v svojih delih enakovredno tudi srbske zločine, kar mu je "pridobilo" celo krdelo sovražnikov, zlasti v vodstvu države in SPC. Ta pogumna resnicoljubnost je prišlo do vrhunca v romanu "Monah Hokaj" (2023). === Politična kariera === [[File:SKIDANJE TITA.jpg|thumb|200px|right|<center>[[Vuk Drašković|Drašković]] s [[Vojislav Šešelj|Šešeljem]] odstranjuje [[Josip Broz Tito|Titovo]] sliko iz „Centra inženirjev in električarjev“ leta [[1990]].]]</center> Marca 1989 je Drašković skupaj z [[Mirko Jović|Mirkom Jovićem]] in [[Vojislav Šešelj|Vojislavom Šešeljem]] ustanovil „Združenje Sava“. Skupina se je posvetila zaščiti srbskega jezika in obrambi Kosova in Metohije.<ref name="Fischer">{{cite book |last1=Fischer |first1=Bernd Jürgen |title=Balkan Strongmen: Dictators and Authoritarian Rulers of South Eastern Europe |date=2007 |publisher=Purdue University Press |isbn=978-1-55753-455-2 |page=459 |url=https://books.google.com/books?id=qMZaPjrHqYYC&pg=PA459}}</ref> Konec osemdesetih let se je Drašković strinjal s Šešeljevimi stališči glede deportacije Albancev s Kosova in predlagal, da je potreben "poseben sklad" "za financiranje ponovne poselitve Kosova s Srbi"; podobno, kot so to pokrajino nasilno poseljevali v času [[Balkanske vojne|Balkanskih vojn]], ko so Srbi "osvobajali" oziroma osvajali to „zibelko srbstva“, ki pa je bila nastanjena z etničnimi [[Albanci]] ter niso niti dovolili, da bi kaka mednarodna komisija raziskala domnevne kršitve [[človekove pravice|človekovih pravic]].<ref name="Mulaj139">{{cite book|last=Mulaj|first=Klejda|title=Politics of ethnic cleansing: nation-state building and provision of in/security in twentieth-century Balkans|year=2008|publisher=Lexington Books|isbn=9780739146675|url=https://books.google.com/books?id=sGQVdG63WPYC&q=Vojislav&pg=PA69|pages=139}}</ref> Vendar so se Jović, Šešelj in Drašković začeli med seboj razhajati in njihova stranka je razpadla na tri dele. „Združenje Sava“ je januarja 1990 pod Jovićevim vodstvom postalo „Srbska narodna obnova“ (SNO).<ref name="Fischer" /> Drašković je marca ustanovil Srbsko gibanje obnove (Srpski Pokret Obnove, SPO), stranko konservativne ideološke usmeritve, ki je temeljila na izrazitem antikomunizmu in nacionalizmu.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref>; nato pa je Šešelj februarja 1991 ustanovil svojo Srbsko radikalno stranko (SRS).<ref name="Fischer" /><ref>{{cite book |last1=Thomas |first1=Robert |title=The Politics of Serbia in the 1990s |date=1999 |publisher=Columbia University Press |isbn=978-0-23111-381-6 |page=19 |url=https://books.google.com/books?id=6_jRhz_y5tMC&pg=PR19}}</ref> 26. septembra 1990 je Drašković izjavil, da bodo njegovi oboroženi "prostovoljci" pripravljeni braniti krajinske Srbe, tri dni pozneje pa je v intervjuju za „Rad“ („Delo“) izjavil v duhu takratne hujskaške velesrbske ter iridentistične zagnanosti: "Srbija mora dobiti vsa ozemlja v današnji [[Hercegovina|Hercegovini]], [[Bosna|Bosni]], [[Slavonija|Slavoniji]], [[Dalmacija|Dalmaciji]] in tudi v tistih delih [[Hrvaška|Hrvaške]], kjer so Srbi predstavljali večino prebivalstva do 6. aprila 1941, ko se je začel ustaški genocid nad njimi ... Kjerkoli so ustaški noži prelili srbsko kri, kjerkoli so naši grobovi, tam so tudi naše meje."<ref>Lenard J. Cohen, Jasna Dragovic-Soso; (2007) ''State Collapse in South-Eastern Europe: New Perspectives on Yugoslavia's Disintegration'' p. 270; Purdue University Press, {{ISBN|1557534608}}</ref>Trdil je tudi zgodovinsko nepodprto menje, da je večina bosanskih muslimanov "obremenjenih s srbskim poreklom" in da "bežijo pred seboj, ker vedo, da so pravoslavci in Srbi".<ref>{{cite journal |last1=Bandžović |first1=Safet |title=Nedovršena prošlost u vrtlozima balkanizacije: refleksije "istočnog pitanja" u historijskoj perspektivi |journal=Historijski Pogledi |date=2019 |issue=2 |page=50 |url=https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=812147 |publisher=Centar za istraživanje moderne i savremene historije Tuzla}}</ref> Srbsko obnovitveno gibanje (Srpski pokret obnove – SPO) je sodelovalo na prvih postkomunističnih demokratičnih volitvah, ki so bile 9. decembra 1990, a je končalo na drugem mestu sredi popolnega zamračenja pro-Miloševićevih državnih [[občilo|družbenih občil]].<ref>{{cite news |last1=Williams |first1=Carol J. |title=Profile : A Modern-Day Rasputin Leads Serbian Nationalists : Vuk Draskovic has a cult-like following. Some say he's taking Yugoslavia to civil war. |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1991-05-07-wr-1632-story.html |work=Los Angeles Times |date=7 May 1991}}</ref> Pri predsedniških volitvah 1990 je zaradi podobnih okoliščin Drašković prav tako zasedel drugo mesto. ==== Izid volitev v Srbiji 1990 <ref>{{cite web|url=https://arhiva.rik.parlament.gov.rs/arhiva-izbori-za-predsednika-1990.php|title=Избори за председника Републике/Izbori za predsednika republike - 1990|publisher=arhiva.rik.parlament.gov.rs|author= Републичка изборна комисија/Republička izborna komisija|place=Београд/Beograd|language=sr|date=1990|accessdate=15. maj 2026}}</ref><ref>Vir: Републички завод за статистику/Republiški zavod za statistiko</ref> ==== {| class="wikitable" style="text-align:center; font-size:95%; width:100%" |- ! width="12"|Zap.št. ! width="23"|Kandidat ! width="18%"|Emblem ! width="24%"|Stranka ! width="14%"| Glasov ! width="14%"| % |- valign="top" | 1 | '''[[Slobodan Milošević]]'''<br>[[File: Stevan Kragujevic, Slobodan Milosevic, portret (colorized).jpg|70px]] | [[File:Flag of the Socialist Party of Serbia.svg|70px]] | Socijalistička partija Srbije (SPS — Socialistična stranka Srbije) | 3.285.799 | 67,71 |- valign="top" | 2 | '''[[Vuk Drašković]]'''<br>[[File: Vuk Drašković (cropped).jpg|70px]] | [[File:Serbian Renewal Movement logo.svg|70px]] | Srpski pokret obnove (SPO — Srbsko obnovitveno gibanje) | 824.674 | 16,99 |- valign="top" | 3 | '''[[Ivan Đurić]]'''<br>Иван Ђурић | [[File:Flag of Vojvodina.svg|70px]] | СРСЈС и УДЈДИ (SRSJS in UDJDI) | 277.398 | 5,72 |- valign="top" | 4 | '''[[Sulejman Ugljanin]]'''<br>Сулејман Угљанин | [[File:Sandzak region map.png|70px]] | Stranka demokratske akcije (SDA — Stranka demokratične akcije) | 109.459 | 2,26 |- valign="top" | 5 | '''[[Vojislav Šešelj]]'''<br>[[File: Vojislav Šešelj 2020.png|70px]] | [[File:Coat of arms of the armed forces of occupied Serbia.svg|70px]] | Srpska radikalna stranka (SRS — Srbska korenita stranka)<ref>Šešelj je zastopal usmeritev Srbske radikalne stranke, ki pa je bila uradno ustanovljena šele naslednje leto, tj. 1991. Zato je na teh volitvah nastopil pod Skupino državljanov (Grupa građana)</ref> | 96.277 | 1,98 |} ==== Demonstracije 9. marca ==== [[File:Demonstracije Terazijska cesma 1.jpg|thumb|200px|right|<center>[[9. marec|9. marca]] [[1991]] je v protivladnih [[miting|demonstracijah]] sodelovalo okrog 200.000 ljudi]]</center> Po tem neuspehu se je Drašković začel posluževati edino preostale mirne demokratične metode in je 9. marca 1991 v Beogradu organiziral [[miting|demonstracije]], ki so se jih udeležili tudi [[študent]]je, ki so prek [[Brankov most|Brankovega mosta]] množično prišli iz Študentskega naselja v Novem Beogradu . Z demonstranti se je spopadla policija, nastopila pa je tudi [[Jugoslovanska ljudska armada]] in je bilo tudi smrtnih žrtev: po eden na strani študentov in po eden na strani policije, kakor tudi čez 200 ranjenih.<ref>{{cite web |title=March 1991 protest anniversary |url=https://www.b92.net/eng/news/politics.php?yyyy=2007&mm=03&dd=09&nav_id=40041 |website=B92.net |publisher=B92 |date=9 March 2007}}</ref> Miloševičeva Socialistična stranka Srbije (Socijalistička partija Srbije SPS) je 11. marca 1991 na [[Ušće|Ušću]] ob ustju [[Sava|Save]] in [[Donava|Donave]] v Novem Beogradu priredila protishod pod naslovom "Za obrambo republike, za ustavnost, svobodo in demokracijo". Ves mestni promet je bil brezplačno usmerjen na prizorišče, kjer so govorniki žalili demonstrante kot morilce, fašiste, ustaše in pozivali na obračunavanje z Vukom. [[Dušan Matković]] je ozmerjal študente s huligani in pozval udeležence, naj se z njimi obračunajo. Milošević je odhitel tudi do Patrijaršije in prosil patriarha [[Pavel Stojčević|Pavla]], naj posreduje, kar je on tudi sprejel; ko je spregovoril študentom na [[Terazije|Terazijah]], ni žel ravno odobravanja, kar je navedeno v oklepajih:<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref>: {| |- ! Patrijarh Pavle traži razilazak<ref>{{cite web|url=https://www.bing.com/videos/riverview/relatedvideo?q=Kako%20je%20patrijarh%20Pavle%20smirivao%20demonstrante%209.%20marta%201991&mid=45ABED580CEC7E31972945ABED580CEC7E319729&ajaxhist=0|title=9. marta 91. godine, u Beogradu je održan prvi protest opozicije nakon 1945. godine protiv vlasti|publisher=YouTube|author= Добровољци/Dobrovoljci|place=Beograd|language=sr|date=februar 2026|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Patriarh Pavel zahteva razhod |- | <blockquote> Deco Svetog Save i predaka naših! Dolazim vam sa trona Svetog Save da vas zamolim kolenom, preklonom, u interesu svega našeg roda, imajući u vidu opšti interes u ovako teškim prilikama i nevoljama našeg naroda. Molim vas u ime crkve Svetosavske Pravoslavne; molim vas da se u opštem interesu danas u miru raziđemo. (Uaaa!) Poći ću i na onu drugu stranu da ih isto kolenom preklonom molim da u opštem interesu u ovako teškim prilikama da se u miru raziđemo. (Izdaja!). </blockquote> | <blockquote> Otroci svetega Sava in naših prednikov! Prihajam k vam s prestola svetega Sava, da vas prosim na kolenih, s priklonom, zaradi koristi vsega našega rodu, upoštevajoč splošno dobro v tako težkih okoliščinah in težavah našega ljudstva. Prosim vas v imenu Svetosavska pravoslavne Cerkve; prosim vas, da se danes v skupnem interesu razidemo v miru. (Vau!) Šel bom tudi na tisto drugo stran, da jih prav tako na kolenih in s priklonom zaprosim, naj se v skupnem interesu v tako težkih prilikah razidemo v miru. (Izdajstvo!). </blockquote> |} Po nagovoru študentom v središču Starega Beograda se je srbski patriarh Pavle odpravil na Ušće, da bi nagovoril podpornike Slobove vlade. Aktivisti SPS pa so se razkropili, še preden jih je patriarh lahko dosegel.<ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> Demonstracije so se končale šele po nekaj dneh; v znamenje popuščanja je vlada izpustila iz zapora Draškovića ni njegove somišljenike; ni pa omilila svoje nacionalistično-hujskaške politike, kar je v juniju pripeljala tudi do napada JNA na [[Slovenija|Slovenijo]].<ref>{{cite news |last1=Harden |first1=Blaine |title=Yugoslav Regime Bows to Protesters |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1991/03/13/yugoslav-regime-bows-to-protesters/fdd1ab04-2342-4502-b97a-e12a056bf894/ |newspaper=The Washington Post |date=13 March 1991}}</ref> Drašković je postal vodilni Miloševićev nasprotnik. Njegovi ognjeviti in čustveni govori so mu prislužili vzdevek "Car ulic".<ref name="Bartrop">{{cite book |last1=Bartrop |first1=Paul R. |title=Bosnian Genocide: The Essential Reference Guide: The Essential Reference Guide |date=2016 |publisher=ABC-CLIO |isbn=978-1-44083-869-9 |pages=54–55 |url=https://books.google.com/books?id=IStZCwAAQBAJ&pg=PA55}}</ref><ref>{{cite news |last1=Fineman |first1=Mark |title=Opposition Leader Seeks Moderation, Not Revenge |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1999-jul-18-mn-57165-story.html |work=Los Angeles Times |date=18 July 1999}}</ref><ref>{{cite news |last1=Branigin |first1=William |title=Serbian Opposition Split On Eve of Public Protest |url=https://www.washingtonpost.com/archive/politics/1999/08/18/serbian-opposition-split-on-eve-of-public-protest/34765f76-76f4-4585-9c61-e5ce27504746/ |newspaper=The Washington Post |date=18 August 1999}}</ref>Zaradi zagovarjanja nenasilja in sprave so ga začeli krasiti tudi z vzdevkom „Apostol krščanske ljubezni“ („Apostol hrišćanske ljubavi“).<ref>{{cite web|url=https://vreme.com/vesti/9-mart-1991-istina-urbane-legende/|title=Tri i po decenija od 9. marta 1991. godine: Istina i urbane legende|publisher=vreme.com|author=I. M.|place=|language=sr|date=9. marec 2024|accessdate=15. maj 2026}}</ref> <ref>Pravoslavlje 576 (1991), 3.</ref> === V opoziciji in v vladi === Čeprav je bil Drašković nacionalist, je kot književnik ter razgledan izobraženec zagovarjal v nasprotju z militaristično usmerjenimi rusofili tudi prozahodne in protivojne poglede ter je gluhim ušesom predlagal mirno reševanje jugoslovanske krize tudi med nastopom na TV pred predsedniškimi volitvami 1990: „S sosedi se moramo pogovarjati. Bolje da se pogovarjamo pet let, ko da se z njimi vojskujemo en dan, kajti tudi po končani vojni se bomo morali pogovarjati.“<ref>V živo Vukov nastop kot predsedniški kandidat na prvem sporedu Beograjske RTS</ref><ref name="Bartrop" /> Njegov načrt je bil hitro preoblikovanje največjega in najbolj poseljenega dela Jugoslavije (tj. Srbije) po zahodnih merilih; tako bi morebitna mednarodna vpletenost v jugoslovansko krizo koristila srbskim koristim in privedla do mirne rešitve balkanske kvadrature kroga. Njegovi nasprotniki navajajo njegova pretirano nacionalistična čustva (vključno s poudarjanjem srbske ogroženosti v drugih republikah in s poskusom rehabilitacije srbsko-nacionalističnih [[četniki|četnikov]]) kot nasprotna njegovemu vztrajanju pri mirnih rešitvah.<ref name="Bartrop" /> Obenem trdijo, da je bila Draškovićeva politična dejavnost v tem zgodnjem obdobju njegove politične kariere polna nedoslednosti in nasprotujočih si stališč in dejanj. Po Draškovićevih besedah se njegovo prozahodno in miroljubno stališče od začetka politične krize v Jugoslaviji ni nikoli spremenilo. V osnovi je preudarno vztrajal, da bi morala srbska vlada spodbujati korenite demokratične spremembe in obnavljati tradicionalna zavezništva z zahodnimi državami (vključno z vstopom v NATO) kot način za ohranitev neke oblike jugoslovanske konfederacije, namesto da bi se neposredno spopadala s Hrvati. Seveda pod Miloševićevim vodstvom česa takega ni bilo pričakovati, saj mu je bilo odstranitev komunistične rdeče zvezde s srbske zastave težja kot bi bilo hodžu podiranje minareta pri mošeji.<ref>Draškovićev nastop na RTS v predvolilni kampanji za predsedniškega kandidata 1990.</ref><ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=February 24, 2017|accessdate=June 25, 2023}}</ref> Njegova stranka SPO je poleg tega organizirala paravojaško enoto, imenovano Srbska garda, ki so jo vodili nekdanji kriminalci kot [[Đorđe Božović]] "Giška" in [[Branislav Matić]] "Beli". Božović je umrl na Hrvaškem oktobra 1991, Matića pa je aprila 1991 ubila Miloševićeva tajna policija. Čeprav je Drašković sprva trdil, da je ta milica spodbujala srbske oblasti k oblikovanju neideološke nacionalne oborožene sile, ki ni JNA, se je sčasoma od teh nepredvidljivih polvojaških tolp povsem ločil.<ref name="Bartrop" /> Po besedah zgodovinarke Dubravke Stojanović so bili Draškovićevi protivojni pogledi iskreni, vendar nedosledni, saj je podpiral tudi nacionalistične programe z oboroževanjem srbskih vstajnikov, ki so se po metodah in ciljih le malo razlikovali od Miloševićevih oziroma JLA in SANU; on in njegova stranka nista nikoli uspela uskladiti teh nasprotij. Zategadelj so Draškoviću očitali, da je Drašković tolikokrat spremenil svoje mnenje in zamenjal stran v politiki, da tega niti sam ne ve.<ref>{{cite book|last1=Stojanović|first1=Dubravka|editor1-last=Popov|editor1-first=Nebojša|title=The Road to War in Serbia|url=https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse|date=2000|publisher=Central European University Press|location=Budapest|isbn=963-9116-56-4|pages=[https://archive.org/details/roadtowarinserbi0000unse/page/472 473]–77|chapter=The Traumatic Circle of the Serbian Opposition}}</ref> ==== Zoper krvoločno bratomorno vojno ==== Njegovi protivojni pogledi so prišli v ospredje že pri volitvah za predsednika Srbije 1990 ko je vztrajno ponavljal. da je treba sporna vprašanja reševati s pogovori in ne s spopadi; še bolj sredi 1991, zlasti pa novembra istega leta, ko je v srbskem dnevniku Borba napisal ostro obsodbo krvavega obleganja Vukovarja.<ref>{{cite web |title=Serbia in a Broken Mirror: See You in the Next War |url=https://www.tol.org/client/article/12614-serbia-in-a-broken-mirror-see-you-in-the-next-war.html?print |website=tol.org |publisher=Transitions |date=2 December 1991}}</ref> V javnosti pa na splošno njegovi pozivi za prenehanje množičnega norenja (masovno ludilo), ropanja in ubijanja niso naleteli na ustrezen odziv, saj so bile cele množice kot zasanjane v stoletni mit samopomilovanja, samoogrožanja in samoobčudovanja, češ da je edinstveno trpljenje svetega srbskega ljudstva nezasluženo in krivično ter torej ima "nebeski narod" vso pravico in dolžnost maščevanja, kajti "Srbi niso nad drugimi nikoli počenjali takih grozot kot tujci nad njimi": {| |- ! Da li su Srbi opljačkali koju crkvu?<ref>{{navedi knjigo|author=Dušan Ivančević|title=Beogradska tvrđava i njene svetinje. Pljačkanje imovine crkvene i narodne|place=Beograd|year=1970|publisher="Pravoslavlje" — novinsko izdavačka ustanova Srpske patrijaršije|page=103}}</ref> ! Ali so Srbi oropali kako cerkev? |- | <blockquote>Interesantno bi bilo da se ispita da li su i Srbi negde u tuđoj nekoj zemlji opljačkali koju crkvu, i doneli u Srbiju koje zvono, krst, ikonu...? Da su nas mnogi "prijatelji" i neprijateli pljačkali, to znamo, ali ''ne znamo, da su i Srbi opljačkali nešto u zemljama onih koji su nas pljačkali!'' </blockquote> | <blockquote>Zanimivo bi bilo poizvedeti, ali so Srbi nekje v tuji državi oropali kako cerkev in v Srbijo prinesli zvon, križ, ikono...? Vemo, da so nas mnogi "prijatelji" in sovražniki oropali, ''ne vemo pa, da so tudi Srbi kaj oropali v deželah tistih, ki so nas ropali!'' </blockquote> |} V začetku 1992 je vse državljane Bosne pozval, naj zavrnejo nacionalizem. Leta 1993 sta bila z ženo Danico Drašković po uličnih nemirih v Beogradu aretirana, pretepena in poslana v strogo varovan zapor.<ref name="NYTimes" />Njegova gladovna stavka in mednarodno ogorčenje nad situacijo sta pritisnila na vlado, da je par izpustila.<ref>{{cite news |title=Serb Leader Orders Release From Police Custody for Harshest Critic |url=https://www.latimes.com/archives/la-xpm-1993-07-10-mn-11821-story.html |work=Los Angeles Times |date=10 July 1993}}</ref> Leta 1996 je SPO ustanovila opozicijsko zavezništvo „Zajedno“ ("Skupaj") z Demokratsko stranko [[Zoran Đinđić|Zorana Đinđića]] in Državljansko zvezo Srbije pod vodstvom [[Vesna Pešić|Vesne Pešić]], ki je novembra istega leta doseglo velik uspeh na krajevnih volitvah, a se je kasneje razdelilo.<ref name="Bartrop" /> ==== Pisatelj tudi v politiki hodi svoja pota ==== Draškovićev SPO je samostojno sodeloval na volitvah septembra 1997, ki so se jih njegovi nekdanji sopotniki nepremišljeno vzdržali kljub temu, da je bila vrsta krajevnih občil v rokah opozicije, kar je drastično oklestil šele Vučić po svojem prevzemu oblasti, ko je delil frekvence le tistim, ki so z njim soglašali. Januarja 1999 je bila parlamentarna stranka SPO pozvana, naj se pridruži koaliciji z Miloševićevo Socialistično partijo Srbije, da bi izkoristila svoj vpliv na zahodne politike, saj so se napetosti z ZDA in Natom stopnjevale. V začetku leta 1999 je tako Drašković postal podpredsednik vlade Zvezne republike Jugoslavije, pristojen za mednarodne odnose in zunanje zadeve. To je storil kot odgovor na Miloševićev poziv k narodni enotnosti zaradi albanske vstaje na Kosovem in grozečega spopada z Natom.<ref>[http://www.vreme.com/arhiva_html/431/5.html Rekonstrukcija savezne vlade], vreme.com; accessed 26 May 2018.</ref> Premier Momir Bulatović pa ga je že 28. aprila 1999 odstavil zaradi javne kritike nedemokratičnih metod režima.<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук/Drašković, Vuk|publisher=Српска енциклопедија/Srpska enciklopedija|author= Михаел Антоловић/Mihael Antolović|place=Београд/Beograd|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{cite web |title=Osam godina agonije |url=http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |website=arhiva.glas-javnosti.rs |date=4 November 2000 |access-date=19 February 2009 |archive-date=27 July 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110727024057/http://arhiva.glas-javnosti.rs/arhiva/2000/11/05/srpski/P00110411.shtm |url-status=dead }}</ref> === Napadi === ==== Atentati pod Slobom ==== Na Draškovića je bilo izvedenih več atentatov. Vsaj dvakrat so ga poskušali umoriti: 3. oktobra 1999 na Ibarski magistrali, ko so pri naletu tovornjaka in avtomobila umorili štiri njegove tesne sodelavce, ko so skupaj z njim potovali v treh avtomobilih.<ref>{{cite web |title=Yugoslavia: Opposition Leader Says He Survived Assassination Attempt |url=https://www.rferl.org/a/1092308.html |publisher=RadioFreeEurope/RadioLiberty |date=9 October 1999}}</ref> Ponovno so ga napadli 15. junija 2000 v [[Budva|Budvi]], kamor se je umaknil iz Beograda po nasvetu svojih prijateljev, ki so zvedeli za smrtonosne načrte.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader |url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> Sojenje za ta zločina kakor tudi zaradi umora predsednika Zorana Đinđića in [[Ivan Stambolić|Ivana Stambolića]] se je vleklo „od nemila do nedraga“ skozi celih šest let (2003-2009) in se je končalo z obsodbo več udeležencev. Vrhovno sodišče je konec oktobra 2009 razpravljalo o pritožbah.<ref>{{Cite web |title=Pomen ubijenim funkcionerima SPO, MTS Mondo, October 3, 2009|url=http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |access-date=2013-08-26|archivedate=2012-08-04|archiveurl=https://archive.today/20120804235148/http://www.mondo.rs/v2/tekst.php?vest=148563 |url-status=yes}}</ref> in 21. decembra 2009 razglasilo prejšnje obsodbe za več udeležencev na večletne kazni za dokončne.<ref>[http://www.blic.rs/hronika.php?id=126434 Konačna presuda za Ibarsku magistralu - Legiji četvrti put 40 godina, ''Blic'', 20. decembar 2009]</ref> Obsojeni so bili neposredni izvršitelji; pravih krivcev in verjetnih nalogodajalcev — "stricev iz ozadja" — pa sojenje sploh ni zajelo in se jim do danes ni nič zgodilo, čeprav obstaja sum, da so bili tako politični umori kot ti in drugi atentati pripravljani in naročani z najvišjega vrha takratne oblasti.<ref>{{cite news |title='Assassination attempt' on Serb opposition leader|url=https://www.theguardian.com/world/2000/jun/16/balkans |work=The Guardian |date=16 June 2000}}</ref> ==== Pritiski pod "Dobročiniteljem" ==== Po zmagi [[Vojislav Šešelj|Šešljevega]] duhovnega sina [[Aleksandar Vučić|Vučića]] <ref>Slikarka [[Biljana Vilimon]] ga zaradi pretirane skrbi za splošno dobro in dušenja kakršnegakoli oporečništva, zlasti študentovskega, posmehljivo imenuje v svojih knjigi "Dobročinitelj"</ref>na volitvah 2012, so se začeli stopnjevati napadi na oporečnike, zlasti na študente, ki protestirajo od 1. novembra 2025, od padca nadstreška v [[Novi Sad|Novem Sadu]]. Tarča napadov je med drugimi postal tudi Vuk zaradi svojih izjav, ki so navadno podane v obliki zgodb. Za "izdajalca" in krivca vseh nesreč, ki pestijo Srbijo, ga pod vplivom medijev in uličnih čenč imajo celo berači. 2025 opisuje v svoji črtici ''"Srečanje v Košutnjaku med revežem in "izdajalcem".'' Glavni junak zgodbe je revež, s katerim se srečuje v belograjskem parku [[Košutnjak|Košutnjaku]], ki kljub temu, da ga ne pozna, o Vuku "ve" vse najslabše, čeprav Drašković praktično nima nobenega vpliva na oblast in njeno delovanje že skoraj od leta 2000. Ko ta od mraza se tresoči revež spozna, da je vse te izmišljotine pripovedoval samemu prizadetemu, je tako užaljen, da od njega noče sprejeti niti pomoči, ki mu jo le-ta v svoji človekoljubnosti ponuja.<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/prica-vuka-draskovica-susret-u-kosutnjaku-jednog-siromaha-i-jednog-izdajnika/#google_vignette|title=Priča Vuka Draškovića: Susret u Košutnjaku jednog siromaha i jednog "izdajnika"|publisher=Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=27. december 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Črtica ''„Ave, Marija!“'' pa ne govori o [[Sveta Marija|Devici Mariji]] — kot bi kdo na prvi pogled pomislil —, ampak o profesorki sociologije [[Marija Vasić|Mariji Vasić]] iz [[Novi Sad|Novega Sada]], ki je bila na temelju nezakonitega prisluškovanja skupaj s študenti ne le ujeta marca 2025, ampak je bil posnetek posredovan medijem in Udbi, „filijali tajnih službi režima u Kremlju koji sprovodi armagedon nad Ukrajinom, a u Rusiji obnavlja gulage, masovna ubistva i teror iz krvavih deenija svemoći KGB i Josifa Staljinaf“<ref>"podružnici tajnih služb režima v Kremlju, ki izvaja Armagedon (=ljudomor, genocid) nad Ukrajino, a v Rusiji obnavlja gulage, množične umore in teror iz krvavih desetletij vsemogočnega KGB-ja in Josifa Stalina"</ref>, kot pravi pisatelj črtice in spomni, da je bil 1970. leta ravnatelj bolnišnice, ki so mu tudi podtaknili prisluškovalne naprave — a on je po srbsko preklinjal Tita in partijo —, na takratnem komunističnem sodišču oproščen; pod Vučićem pa so bile nezakonito prisluškovane osebe ne samo pozaprte in obsojene, ampak tudi javno osramočene. Zato je Marija Vasić začela gladovno stavnko, Vuk jo pa v povesti spodbuja: „Moraš živeti, Ave Marija!“<ref>{{cite web|url=https://www.danas.rs/dijalog/licni-stavovi/vuk-draskovic-ave-marija/|title=Lični stav Vuka Draškovića: Ave, Marija!|publisher= Dnevni list Danas |author=Vuk Drašković|place=Beograd|language=sr|date=21. maj 2025|accessdate=22. maj 2026}}</ref> Da so pa pritiski na opozicijo nasploh vedno hujši, opozarja Drašković v javnih glasilih v poučnih črticah, v katerih brani svobodo govora in zlasti študente, ki protestirajo že od 1. novembra 2025 zaradi padca nadstreška v Novem Sadu. V tej oceni "izrednega stanja" ni osamljen in tudi njega mediji stalno napadajo. Čeprav že starec (rojen 1946) – se je poleg tenisača [[Novak Đoković|Novaka Đokovića]], pisateljice in slikarke [[Biljana Vilimon|Biljane Vilimon]] in drugih nedvosmiselno postavil na stran študentov za obrambo svobode, evropeizacije in demokracije zoper »srbski svet« in »putinizacijo Srbije«, ki je po njegovem mnenju »kopija izvirnika [[Adolf Hitler|Adolfa Hitlerja]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref>. Danes, v nedeljo 23. maja 2026, poteka v Beogradu protestni shod študentov prav zoper stalne žalitve, s katerimi njih in njihovo gibanje zasipljejo državni [[občilo|mediji]]. Eden izmed starejših protestnikov, [[Milisav Radić]] iz [[Mali Zvornik|Malega Zvornika]], je izjavil tole: {| |- ! Pritisak na studente<ref>Dnevnik RTV SLO Ljubljana ob 19h. Poroča „v živo“ iz Beograda [[Saša Banjanac Lubej]]</ref><ref>{{cite web|url=https://www.rtvslo.si/tv/vzivo/tvs1|title=Študentski protest v Beogradu|publisher=RTV 365 |author=Saša Banjanac Lubej|place=Beograd|language=sl|date=23. maj 2025|accessdate=23. maj 2026}}</ref> ! Pritisk na študente |- | <blockquote> „Ovoliki pritisak na studente i na obične građane koji drugačije misle ja nisam zapamtio. A zapamtio sam od Tite, od Miloševića, od Borisa Tadića pa sve do sada.“ </blockquote> | <blockquote> „Tolikšnega pritiska na študente, na navadne državljane, ki drugače razmišljajo, se ne spominjam. Pa se spomnim časov od [[Josip Broz Tito|Tita]], [[Slobodan Milošević|Miloševića]], [[Boris Tadić|Tadića]] pa vse do danes. </blockquote> |} === Po demokratičnih spremembah === Drašković je v tem, kar je kasneje sam označil za "slabo politično potezo", preprečil, da bi se njegova stranka SPO vključila v široko koalicijo Demokratične opozicije Srbije (DOS) proti Miloševiću, ki se je oblikovala leta 2000; njegov kandidat na zveznih predsedniških volitvah 24. septembra 2000 [[Vojislav Mihailović]] ni dosegel velikega uspeha, SPO pa ni bil uspešen niti na poznejših parlamentarnih volitvah, na katerih je DOS prepričljivo zmagal. Zaradi tega sta bila Drašković in njegova stranka v naslednjih treh letih porinjena na rob političnega dogajanja. Jeseni 2002 se je poskušal vrniti kot eden od enajstih kandidatov na srbskih predsedniških volitvah; te volitve so bile kasneje zaradi nizke volilne udeležbe razglašene za neveljavne. Kljub dodelani marketinški kampanji, v kateri je Drašković spremenil svoj osebni videz in omilil svojo ognjevito retoriko, je na koncu prejel le 4,5 % vseh glasov, kar je precej manj kot [[Vojislav Koštunica]] — ki je leta 2000 premagal Miloševića (tokrat je prejel 31,2 % glasov) — in [[Miroljub Labus]] (27,7 %), ki sta se uvrstila v drugi krog. Njegova naslednja priložnost za političen uspeh se je ponudila konec leta 2003. Drašković se je po več kot treh letih politične pozabe popolnoma zavedel šibkega političnega položaja SPO (pa tudi svojega), zato je svojo stranko vključil v predvolilno povezavo z Novo Srbijo (NS) in se tako ponovno združil s starim strankarskim kolegom Velimirjem Ilićem. Na parlamentarnih volitvah leta 2003 sta združila moči in dosegla omejen uspeh, a jima je uspelo priti v koalicijo, ki je oblikovala manjšinsko vlado (skupaj z DSS in G17 Plus), kar ji je zagotovilo ključne parlamentarne sedeže, s katerimi je lahko tokrat zadržala skrajno desničarske [[Vojislav Šešelj|Šešeljeve]] radikalce (SRS). V poznejši delitvi oblasti je Drašković postal zunanji minister, kar je opravljal do maja 2007.<ref name="Bartrop" /> V odgovor na črnogorsko zahtevo po neodvisnosti je Drašković pozval k obnovi srbske monarhije: »To je zgodovinski trenutek za samo Srbijo, začetek, ki bi temeljil na zgodovinsko dokazanih in zmagovitih stebrih srbske države, govorim pa o stebrih kraljestva.«<ref>{{cite news |title=Separation focuses Serbian minds |url=https://news.bbc.co.uk/1/hi/world/europe/5012986.stm |work=BBC News |date=24 May 2006}}</ref> Avgusta 2010 se je Drašković zavzel za spremembo srbske ustave iz leta 2006, da bi se odstranile omembe Kosova kot dela Srbije, ker po njegovem mnenju »Srbija nima nobene nacionalne suverenosti nad Kosovim. Vsa Srbija ve, da Kosovo v resnici ni pokrajina znotraj Srbije, da je popolnoma izven nadzora vlade in države Srbije«.<ref>[https://www.rferl.org/a/Serbian_Politician_Calls_For_Constitution_Without_Kosovo/2121325.html Serbian Ex-Foreign Minister Calls For Expunging Kosovo From Constitution], ''[[Radio Free Europe/Radio Liberty]]'', 7 August 2010.</ref> === Zasebno življenje === Drašković je poročen z Danico (rojeno Bošković). Spoznala sta se leta 1968 med študentskimi protesti na Pravni falulteti. Takrat mu je zamerila, da je brez pridržka podprl Titov govor v prid študentov in priredil celo Kozarsko kolo na tej visoki izobraževalni šoli. Pozneje sta se ob novih demonstracijah pomirila in se 1973 poročila. Njun zakon je ostal brez otrok.<ref name="NYTimes" /> Otrok nimata ne zato, ker jih ne bi želela, ampak "ker jih Bog ni dal" in se tolažita, da so podobno usodo preživljali tudi nekateri drugi slavni pisatelji kot npr. [[Ivo Andrić]] ali [[Miroslav Krleža]].<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> === Književna dela === {{colbegin}} * ''Ja, malograđanim'' (''„Jaz, malomeščan“'' 1981) * ''Sudija'' (''„Sodnik“'' 1981) * ''Nož'' (1982) * ''Molitva'' (''„Molitev“'' 1985) * ''Molitva 2'' (''„Molitev 2“'' 1986) * ''Odgovori'' (1987) * ''Ruski konzul'' (1988) * ''Koekude, Srbijo'' (''„Srbija kjerkoli“'' 1989) * ''Sve moje izdaje'' (''„Vse moje objave“'' 1992) * ''Noć đenerala'' (''„Noč generala“'' 1994) * ''Podsećanja'' (''„Opomniki“'' 2001) * ''Kosovo'' (Govori in pogovori; 2006) * ''Meta'' (''„Tarča“'' 2007) * ''Doktor Aron'' (2009) * ''Via Romana'' (''„Rimska cesta“'' 2012) * ''Tamo daleko'' (''„Tam daleč“'' 2013) * ''Isusovi memoari'' (''„Jezusovi spomini“'' 2015) * ''Priče o Kosovu'' (''„Zgodbe o Kosovem“'' 2016) * ''Izsečci vremena'' (''„Rezine časa“'' 2016) * ''Ko je ubio Katarinu?'' (''„Kdo je ubil Katarino?“'' 2017) * ''Aleksandar od Jugoslavije'' (''„Aleksander Jugoslovanski“'' 2018) * ''I grob i rob'' (''„In grob in suženj“'' 2020) * ''Ožiljci života'' (''„Brazgotine življenja“'' 2022) * ''Monah Hokaj'' (''„Menih Hokaj“'' 2023) * ''Suđenje'' (''„Sojenje“'' 2025)<ref>{{cite web|url=https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk |title=ДРАШКОВИЋ, Вук|publisher=Српска енциклопедија|author= Михаел Антоловић |place=Београд|language=sr|date=2024|accessdate=18. maj 2026}}</ref><ref>{{Cite web |title=Suđenje - Vuk Drašković {{!}} Laguna |url=http://laguna.rs/n6833_knjiga_sudjenje_laguna.html |access-date=2026-01-08 |website=laguna.rs |language=sr}}</ref> {{colend}} == Ocena == === Največji srbski pisatelj === {| |- ! Najveći živi spski pisac<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref> ! Največji živi srbski pisatelj |- | <blockquote> Po mnogima, najveći živi srpski pisac je Vuk Drašković. Čak i oni koji se sa njim politički duboko ne slažu smatraju ga za vrhunskog književnika. Sve što je ikada napisao, od tekstova u novinama do romana, nikoga nije ostavilo ravnodušnim. </blockquote> | <blockquote> Po mnenju mnogih je [[Vuk Drašković]] največji živeči srbski [[pisatelj]]. Tudi tisti, ki se z njim politično nikakor ne strinjajo, ga imajo za vrhunskega pisatelja. Vse, kar je kdaj napisal, od člankov v časopisih do romanov, ni nikogar pustilo ravnodušnega. </blockquote> |} === Dosledna nedoslednost === {| |- ! Od četničkog ’Noža’ do izdajnika srpstva<ref>{{cite web|url=https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358|title=Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva|publisher= Jutarnji list|author=Uredništvo|place=Zagreb|language=hr|date=15. april 2006|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! Od [[četniki|četniškega]] ’Noža’ do izdajalca [[Srbi|srbstva]] |- | <blockquote>''„Kod mene je uvijek bilo sve jasno“'' - izjavio je nedavno ministar vanjskih poslova SCG-a Vuk Drašković. Čak i oni koji ovlaš poznaju njegov životni i politički put zdvojno su podigli obrve. Naime, toliko kontradiktornih izjava, neuvjerljivih objašnjenja koja vrijeđaju i prosječnu inteligenciju, teško je naći kod političara i na ovim prostorima, naviklima na konvertitstvo, izdaje životnih i ideoloških stavova kao što je to bilo u Vuka Draškovića.<br>Jedino u čemu je Drašković dosljedan njegova je nedosljednost podređena jednom cilju - da bude novi srpski mesija. Prošao je put od smjernog i vatrenog komunista do nabrijanog antikomunističkog disidenta i radikalnog nacionalista, "borca" za mir koji je slao svoje dragovoljce na Hrvatsku, žestokog protivnika Slobodana Miloševića ("Milošević je najveći zlotvor srpskog naroda") do njegova aplogeta ("Milošević je borac za mir") i bliskog suradnika (potpredsjednik srbijanske vlade) da bi sada, nakon svega, izigravao proeuropskog lidera koji je trošio mnogo energije kako bi pokušao spriječiti hrvatski put u EU te bruxelleskog "messangera" zaduženog da Srbima priopći najneugodnije novosti - neovisno Kosovo, neovisna Crna Gora, Mladić u Haagu... No, bio je i ostao ništa drugo nego velikosrpski nacionalist. </blockquote> | <blockquote>''„Pri meni je bilo vedno vse jasno“'' - je 2006 izjavil minister za zunanje zadeve Srbije in Črne gore Vuk Drašković. Celo tisti, ki so bežno seznanjeni z njegovim življenjem in politično potjo, so namrščili obrvi. Težko je namreč najti toliko protislovnih izjav, neprepričljivih razlag, ki užalijo celo povprečno pametne med politiki, celo v tej regiji, vajeni spreobrnjenja, izdaje življenja in ideoloških stališč, kot je bil to primer z Vukom Draškovićem.<br>''Edino, v čemer je Drašković dosleden, je njegova nedoslednost'', podrejena enemu cilju - biti novi srbski mesija. Iz skromnega in zagrizenega komunista se je prelevil v zagretega protikomunističnega oporečnika in korenitega nacionalista, "borca" za mir, ki je svoje prostovoljce pošiljal na [[Hrvaška|Hrvaško]], ostrega nasprotnika [[Slobodan Milošević|Slobodana Miloševića]] ("Milošević je največji zlikovec srbskega naroda") do njegovega zagovornika ("Milošević je borec za mir") in tesnega sodelavca (namestnika predsednika srbske vlade); zdaj pa navsezadnje igra vlogo proevropskega voditelja, ki je porabil veliko energije za preprečitev hrvaške poti v [[EU]], in bruseljskega "glasnika", ki ima nalogo, da [[Srbi|Srbom]] sporoči najbolj neprijetne novice - neodvisno [[Kosovo]], neodvisno [[Črna gora|Črno goro]], [[Ratko Mladić|Mladića]] v [[Haag]]u ... A bil je in ostaja nič drugega kot ''velikosrbski nacionalist''. </blockquote> |} === Spremenljivost stališč === Nanj nanašajo v zvezi z njegovo že kar pregovorno spremenljivostjo in nedoslednostjo tudi [[Latinski pregovori|latinski pregovor]], ki govori o volčji (vuk=volk) nezanesljivi naravi : ''„Lupus pilum mutat, non mentem.“ „Volk dlako menja, narave nikoli.“ ''<ref>{{cite web|url=https://sl.wikiquote.org/wiki/Latinski_pregovori#L|title=Latinski pregovori — črka „L“|publisher=Wikinavedek|author=|place=|language=la|date=23. november 2021|accessdate=19. maj 2026}}</ref> in mu očitajo, da je velikokrat menjaval svoje izjave, češ da je ''„človek s sto obrazi“'': komunist, četnik, mirotvorec itd… — včasih pa kar z večimi hkrati.<ref>{{cite web|url=https://narod.hr/eu-svijet/svijet/9-ozujka-1991-vuk-draskovic-koje-je-pravo-lice-covjeka-sa-stotinu-lica-i-nalicja-komunist-cetnik-ili-mirotvorac-2|title=9. ožujka 1991. Vuk Drašković: Koje je pravo lice čovjeka sa stotinu lica — komunist, četnik ili mirotvorac?|publisher= narod.hr|author= ph, gs|place=Zagreb|language=hr|date=9. marec 2021|accessdate=15. maj 2026}}</ref> Pri svojih izjavah Vuk večkrat nima dlake na jeziku in je včasih za te prostore nepričakovano odkrit in odprt, kar pa žali bolj občutljiva ušesa, ki raje poslušajo samopomilovanje in samohvalo; zato si kmalu prisluži neprivlačne nadevke kot na primer: „Velesrb“ ali celo „NATO-v plačanec“; njegovo gibanje pa oblasti zmerjajo s „Srbskim gibanjem prevare“<ref>Njegova stranka se imenuje „Srpski pokret obnove“ (SPO), tj. „Srbsko gibanje obnove“; pisec članka pa njegovo stranko imenuje „Srpski pokret obmane“, tj. „Srbsko gibanje prevare.</ref>.<ref>{{cite web|url=https://www.intermagazin.rs/evo-ko-je-vuk-draskovic-od-cetnika-i-velikog-srbina-do-nato-placenika-i-izdajnika/|title= ЕВО КО ЈЕ ВУК ДРАШКОВИЋ! Од ЧЕТНИКА и великог Србина, до НАТО плаћеника и издајника |publisher=intermagazin.rs|author= Илија Петровић |place=|language=sr|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> === Kosovo je povezano z Vukovarjem in Sarajevom === Vsakega 24. marca se v [[Srbija|Srbiji]] spominjajo grozljivega Natovega bombardiranja; o pravih vzrokih in medsebojni povezanosti je odkrito spregovoril takratni podpredsednik zvezne vlade [[Srbija in Črna gora|Srbije in Črne gore]]: {| |- ! ''Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju<br>a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru'' (Vuk Drašković)<ref>{{cite web|url=https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru|title=Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru|publisher=Stolac Bola|author=Šta ima novo|place=|language=bs|date=27. marec 2023|accessdate=15. maj 2026}}</ref> ! ''Nečastno je govoriti o [[Nato|Natovih]] udarih na [[Srbija|Srbijo]]<br>a molčati o [[Sarajevo|Sarajevu]] in [[Vukovar]]ju'' (Vuk Drašković) |- | <blockquote>Svaka priča o 24. martu je duboko nečasna ako se ne kaže šta je bilo pre 24. mata. Samo u Bosni i Hercegovini i u Hrvatskoj ubijeno je 150.000 ljudi. VIše od dva miliona ljudi je rasejano i proterano. Samo u Sarajevu sa okolnih brda od srpskih granata ubijeno je više od 10.000 civila, a među njima više od 1.000 dece. Onako kako sada izgleda Bahmut 91. je izgledao Vukovar!<br> To se apsolutno ne sme odvojiti od 24. marta. jer ako se odvoji, onda ispada da je jedna divna, demokratska, slobodarska zemlja iz čista mira zasuta bombama NATO alijanse. Savet bezbednosti 1998. usvojio je tri upozaravajuće rezolucije kojom se Miloševićeva Srbija optužuje za razbojničko ponašanje i zahteva se prekid užasnog terora nad kosovskim Albancima. <br> Nama je ponuđeno da potpišemo sporazum po kojemu je Kosovo ostajalo čvrsto u sastavu Srbije uz sledeće obaveze: Da se prekine teror nad Albancima, da NATO privremeno uđe na teritoriju Kosova, razoruža UČK i uspostavi red. Milošević je rekao da treba odbiti mirovni sporazum. Treba isprovocirati NATO da baci bombe na Srbiju, da se oslobodimo Kosova, a da krivicu prebacimo na Amerikance i zapad, da se probudi antiameričko raspoloženje u Srbiji i da se okrenemo zagrljaju Rusije i Belorusije. Danas živimo crno Miloševićevo proročanstvo: 90 odsto Srba veruje da je NATO kriv za gubitak Kosova. </blockquote> | <blockquote> Vsako govorjenje 24. marcu je hudo nečastno, če ne pove, kaj se je zgodilo pred 24. marcem. Samo v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem je bilo ubitih 150.000 ljudi<ref>Napadi na Hrvaško in Bosno in Hercegovino so trajali od 1991 do 1995. Na Hrvaškem se je končala vojna z „Bliskom“ („Bljesak“) in „Nevihto“ („Oluja“), v BiH pa s prvim Natovim bombardiranjem srbskih položajev, kar je pripeljalo do sklenitve [[Daytonski sporazum|Daytonskega mirovnega sporazuma]] novembra 1995.</ref>. Več kot dva milijona ljudi je bilo razseljenih in izgnanih. Samo v Sarajevu je bilo z okoliških hribov zaradi srbskih granat ubitih več kot 10.000 civilistov, vključno z več kot 1000 otroki. [[Bahmut]] je zdaj videti tako, kot je bil [[Vukovar]] leta 1991!<br> Tega nikakor ne smemo ločevati od 24. marca. Kajti če se loči, se izkaže, da je bila ena čudovita, demokratična, svobodoljubna država kar na lepem zasuta z bombami zavezništva [[NATO]]. [[Varnostni svet ZN|Varnostni svet]] je leta 1998 sprejel tri opozorilne izjave, v katerih je [[Slobodan Milošević|Miloševićevo]] [[Srbija|Srbijo]] obtožil razbojniškega vedenja in zahteval konec surovega nasilja nad [[Kosovo|kosovskimi]] [[Albanci]].<br> Ponudili so nam podpis sporazuma, po katerem bi Kosovo trdno ostalo znotraj Srbije, z naslednjimi obveznostmi: Konec terorja nad Albanci, začasen vstop Nata na ozemlje Kosova, razorožitev OVK in vzpostavitev reda. Milošević je dejal, da je treba mirovni sporazum zavrniti. Izzvati bi morali NATO, da bi metal bombe na Srbijo, da se bomo lahko znebili Kosova, krivdo pa prevalili na Američane in Zahod, da se bo v Srbiji prebudilo protiameriško razpoloženje in se bomo lahko obrnili v objem Rusije in Belorusije. Danes živimo Miloševićevo mračno prerokbo: 90 odstotkov Srbov verjame, da je za izgubo Kosova kriv NATO. </blockquote> |} === „Realpolitik“ v zvezi s Kosovim === Drašković je prvi med srbskimi politiki nedvoumno izjavil, da je Srbija od leta 1999 izgubila Kosovo in da morajo Srbi sprejeti to kruto resničnost; predsedniku Vučiću pa svetuje, naj bo srbski [[Charles de Gaulle|De Gaulle]]; to je bil francoski predsednik, ki je končal dolgoletno vojno v [[Alžirija|Alžiriji]] s tem, da je nekdanji francoski koloniji priznal samostojnost v prepričanju, da nima smisla žrtvovati človeška življenja za izgubljeno deželo.<ref>{{cite web|url=https://martinkramer.org/wp-content/uploads/2025/09/leave-algeria.pdf|title= French Withdrawal from Algeria (1962)|publisher=Martin Kramer|author=|place=|language=en|date=|accessdate=20. maj 2026}}</ref> Vuk je nadalje izjavil, da je Kosovo kruta resničnost, ki jo morajo sprejeti tako Srbi kot Srbija. Spomnil je na dejstvo, da je Varnostni svet Združenih narodov z resolucijo iz leta 1999 izgnal Srbijo s Kosova s soglasjem [[Rusija|Rusije]] in vzdržanostjo [[Kitajska|Kitajske]]. {| |- ! Drashkoviç: „Kosova është e humbur për Serbinë“<ref>{{cite web|url=https://abcnews.al/vuk-drashkovic-kosova-eshte-e-humbur-per-serbine-eshte-realitet/|title=Vuk Drashkoviç: Kosova është e humbur për Serbinë, është realitet!|publisher=Abc News|author=|place=|language=sq|date=26. september 2019|accessdate=20. maj 2026}}</ref> ! Draškovič: Kosovo je za Srbijo izgubljeno |- | <blockquote> Vuk Drashkoviç lë të kuptohet se është i pakuptueshëm angazhimi i tanishëm i Moskës dhe Pekinit zyrtar për gjoja mbrojtjen e sovranitetit serb mbi Kosovën për shkak se, thotë ai, për heqjen e tij ata dhanë kontribut të rëndësishëm: ‘Cili është qëllimi i kësaj politike që populli serb këtu të mbahet në një hipnozë, në një bindje të rrejshme se Kosova është edhe më tej krahinë autonome e Serbisë? Pra, Kosova është e humbur. Ky është realiteti.’ <br> Politikani dhe shkrimtari Drashkoviç çmon se pavarësisht kësaj, nuk është humbur populli serb në Kosovë, thesari kulturor, kishat, manastiret për ruajtjen dhe mbrojtjen e të cilave duhet të angazhohet shteti serb, por tërheq vërejtjen nd të bëhet vetëm në një bashkëpunim me Evropën dhe Amerikën, por edhe me një marrëveshje të sinqertë me shqiptarët në Kosovë. </blockquote> | <blockquote> Vuk Draškovič namiguje, da je trenutna uradna angažiranost Moskve in Pekinga za domnevno zaščito srbske suverenosti nad Kosovom nerazumljiva, saj sta, kot pravi, pomembno prispevala k njeni odstranitvi: »Kaj je namen te politike, da se srbsko ljudstvo tukaj drži v hipnozi, v lažnem prepričanju, da je Kosovo še vedno avtonomna pokrajina Srbija? Resničnost je marveč taka, da je Kosovo izgubljeno.«<br> Politik in pisatelj Drašković meni, da kljub temu srbsko ljudstvo na Kosovu ni izgubljeno; srbska država se mora zavezati za ohranjevanje kulturnih zakladov, cerkva in samostanov, vendar je to mogoče storiti le v sodelovanju z Evropo in Ameriko, pa tudi z iskrenim dogovarjanjem z Albanci na Kosovem. </blockquote> |} == Navedka == {{navedek|''„Voleti čoveka, to je ono što je najopasnije. Mrzeti ljude, biti slep za njihove rane, biti gluv za njihove molbe, biti nitkov koji ljude mami u stradanje i pogibije, to je ono što se nagrađuje.“''<ref>{{cite web|url=https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/|title= Vuk Drašković Biografija|publisher=Biografije Poznatih|author=|place=Beograd|language=sr|date=24. februar 2017|accessdate=25. junij 2023}}</ref><br>„Ljubiti človeka, to je najnevarnejša zadeva. Sovražiti ljudi, biti slep za njihove rane, biti gluh za njihove prošnje, biti ničvrednež, ki ljudi vabi v trpljenje in smrt, to je tisto, kar je nagrajeno.“}} {{navedek|''„Bogastvo je, naravno, zdravi poriv, ali samo dotle dok je ono u čovekovoj službi, a teška bolest kad novac i stvari zagospodare ljudima.“''<ref>{{cite web|url=https://www.slobodna-bosna.ba/vijest/341743/sokantan_intervju_vuka_draskovica_srpski_svet_je_kopija_originala_adolfa_hitlera.html|title=ŠOKANTAN INTERVJU VUKA DRAŠKOVIĆA: 'Srpski svet je kopija originala Adolfa Hitlera'|publisher=Slobodna Bosna|author=|place=Sarajevo|language=bs|date=19. februar 2024|accessdate=22. maj 2026}}</ref><br>„ Bogastvo je seveda zdrav nagon, a le dokler je v službi človeka; a huda bolezen, kadar denar in stvari zagospodarijo nad ljudmi.}} == Glej tudi == * [[seznam srbskih politikov]] * [[seznam srbskih pisateljev]] * [[Razpad Jugoslavije]] == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Kategorija v Zbirki}} {{Wikivir}} ;{{ikona sr}} *[https://srpskaenciklopedija.rs/books/slovo-d/page/draskovic-vuk ДРАШКОВИЋ, Вук | Српска енциклопедија] *[https://biografijaonline.com/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Biografija Online] *[https://www.biografija.org/politika/vuk-draskovic/ Vuk Drašković Biografija | Biografije Poznatih] *[https://www.istinomer.rs/akter/vuk-draskovic/ Vuk Drašković - Istinomer] ;{{ikona hr}} *[https://www.enciklopedija.hr/clanak/draskovic-vuk Drašković, Vuk - Hrvatska enciklopedija] *[https://www.jutarnji.hr/naslovnica/vuk-draskovic-od-cetnickog-noza-do-izdajnika-srpstva-3319358 Jutarnji list - Vuk Drašković - od četničkog 'Noža' do izdajnika srpstva] ;{{ikona bs}} *[https://sanela.info/wp/bola/08/39725/vuk-draskovic-necasno-je-govoriti-o-nato-udarima-na-srbiju-a-sutjeti-o-sarajevu-i-vukovaru Vuk Drašković: Nečasno je govoriti o NATO udarima na Srbiju a šutjeti o Sarajevu i Vukovaru] ;{{ikona en}} *[https://pantheon.world/profile/person/Vuk_Dra%C5%A1kovi%C4%87 Vuk Drašković Biography | Pantheon] {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Rojeni leta 1946]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Srbski pravniki]] [[Kategorija:Srbski novinarji]] [[Kategorija:Srbski akademiki]] [[Kategorija:Srbski pisatelji]] [[Kategorija:Srbski politiki]] [[Kategorija:Srbski publicisti]] [[Kategorija:Srbski uredniki]] [[Kategorija:Srbski poligloti]] [[Kategorija:Oporečniki]] [[Kategorija:Srbski monarhisti]] [[Kategorija:Pacifisti]] t3utib042k237t0glyxnrcea9g5hqxb 0 602797 6680185 6678020 2026-05-24T10:23:01Z ~2026-31120-53 260440 pp 6680185 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Oseba|name=Jim Leavelle|birth_date=[[23. avgust]] [[1920]]|birth_place=[[Texas]]|death_date=[[29. avgust]] [[2019]] (99 let)|death_place=[[Denver, Kolorado]]|image=Jim Leavelle (cropped).jpg|caption=Leavelle novembra 1963.|citizenship=[[ZDA]]|occupation=[[policist]], [[kriminalist]]}} '''James Robert Leavelle''', [[Američani|ameriški]] [[policist]] in [[kriminalist]], * [[23. avgust]] [[1920]] [[Teksas|Texas]], [[Združene države Amerike|ZDA]] † [[23. avgust]] [[2019]] [[Denver, Kolorado]], [[Združene države Amerike|ZDA]]. Leavelle je kot kriminalist delal za preiskovanje umorov in bil zaposlen na policijski postaji v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. 24. novembra 1963 je spremljal [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] skozi klet policijske uprave Dallasa, ko je [[Jack Ruby]] ustrelil in smrtno ranil Oswalda. Leavelle se je pomembno pojavil v filmih in fotografijah umora, vključno s filmom, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado – posnetim ravno takrat, ko je Ruby ustrelil Oswalda. == Življenjepis == Jim Leavelle se je rodil 23. avgusta 1920 v [[Teksas|Teksasu]], kjer je tudi odraščal. Leta 1937 se je pridružil Civilnemu korpusu za ohranjanje narave. Po končani srednji šoli se je leta 1939 pridružil ameriški mornarici. Kot mornar je med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] služil na več ladjah in bil neposredno vpleten v [[napad na Pearl Harbor]]. Leavelle je konec vojne preživel hudo ranjen v bolnišnici v [[Oakland, Kalifornija|Oaklandu]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]], kjer je spoznal medicinsko sestro Taimi Sanelmo Trast. Par se je kasneje poročil in imel dve hčerki. Od leta 1945 je Leavelle sprva delal kot oskrbovalec pri vojaških letalskih silah, nato pa kot revizor v upravi za veterane. Aprila 1950 se je Jim Leavelle zaposil v oddelku za umore policijske uprave v [[Dallas, Teksas|Dallasu]]. [[Slika:Ruby shoots Oswald.jpg|sličica|Jim Leavelle priča kako Jack Ruby ustreli Leeja Harveyja Oswalda.]] Jim Leavelle je prišel v javnost 24. novembra 1963, dva dni po [[Atentat na Johna Kennedyja|atentatu na Johna F. Kennedyja]], ko sta s sodelavcem [[L.C. Graves|L.C. Gravesom]] spremljala osumljenega strelca [[Lee Harvey Oswald|Leeja Harveyja Oswalda]] s policijske postaje v okrožni zapor v Dallasu. Med tem spremstvom je lastnik nočnega kluba [[Jack Ruby]] stopil iz množice in nenadoma ustrelil Oswalda z revolverjem. Oswald je bil smrtno ranjen v trebuh in je nekaj ur pozneje umrl. Ruby je bil kasneje obsojen na smrtno kazen in je umrl v zaporu januarja 1967. Leavelle se je aprila 1964 pojavil na sodišču kot priča pred Warrenovo komisijo. Leavelle je vse življenje zagovarjal uradni sklep, da je Lee Harvey Oswald deloval sam, in je bil zato odločen nasprotnik teorij zarote, povezanih z atentatom na [[John F. Kennedy|Johna F. Kennedyja]]. Upokojil se je aprila 1975. Z družino je živel na ranču v [[Garland|Garlandu]] v Teksasu. Jim Leavelle je umrl 29. avgusta 2019 v starosti 99 let v bolnišnici v Denverju zaradi [[Miokardni infarkt|srčnega napada]], ki ga je doživel nekaj dni po operaciji [[Kolk|kolka]]. Pokopan je v spominskem parku Grove Hill v Dallasu. == Glej tudi == * [[Atentat na Johna Kennedyja]] == Zunanje povezave == *{{C-SPAN|9278649}} *[https://www.youtube.com/watch?v=R99EvAveiuU Living History with James "Jim" Leavelle] (2008) via [[YouTube]] *{{Find a Grave|202559477}} [[Kategorija:Rojeni leta 1920]] [[Kategorija:Umrli leta 2019]] [[Kategorija:Ameriški policisti]] mrmskzmdy4xxqdzjgic0ya1hsfklor2 4 602983 6679966 6679629 2026-05-23T17:30:03Z Pinky sl 2932 /* Glasovi */ 6679966 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == f6w4ujuhda50wfrw2ru6fa8xefaxc7x 6679967 6679966 2026-05-23T17:31:01Z Pinky sl 2932 /* Podvprašanje */ 6679967 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == ioouqh0seukujwu1s9mciu13y33rppk 6679977 6679967 2026-05-23T18:06:42Z Stebunik 55592 /* Glasovi */ 6679977 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tahtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == eyoywro8ltbskf0pwmqlo50fzv35h0p 6679978 6679977 2026-05-23T18:11:28Z Stebunik 55592 /* Podvprašanje */ 6679978 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tahtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == o2nqz6cn84og0okywcv7apmfqdcqag0 6679979 6679978 2026-05-23T18:13:48Z Stebunik 55592 /* Predmet glasovanja */ 6679979 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == a2yyl4v83y4aq2f7rm1pluyjdyw6tf2 6679986 6679979 2026-05-23T18:36:22Z Yerpo 8417 /* Glasovi */ komentar 6679986 wikitext text/x-wiki <big>Ali naj v slovenski Wikipediji kategorično zavrnemo avtobiografske prispevke?</big> [[Slika:Traffic lights green.svg|thumb|left|40px|''Glasovanje je v teku.'']]{{za-proti}} == Predmet glasovanja == Na glasovanje dajem {{u|Yerpo}} predlog, objavljen v začetku leta na [[Pogovor o Wikipediji:Avtobiografija]], za jasnost še enkrat naveden spodaj. V razpravi se je nakazalo, da se v grobem strinjamo z njim, pa bi vseeno želel bolj otipljiv izraz konsenza za kar drastično spremembo pravil. ::<blockquote>Precej črnila je bilo v zadnjih mesecih prelitega (figurativno) glede avtobiografskih prispevkov, zaenkrat brez otipljivega premika v dogovorih skupnosti. Svoje stališče v tovrstnih razpravah vedno ponavljam in menim, da ga dogajanje v celoti podpira - avtobiografija že v principu ne more biti objektivna, niti pmm nima bistvene uporabnosti kot osnova za biografski članek. V praksi so z njimi praviloma še drugi problemi, predvsem [[Wikipedija:Preverljivost]].<br/><br/>Trenutna smernica v navezavi z [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]] je dokaj brezzoba, saj sama po sebi ne daje dovoljšnje podlage za brisanje. Rezultat je samo naporno (in brezplodno) dopovedovanje samopromotorjem in množenje takih prispevkov, ki pmm krnijo ugled slovenske Wikipedije ter dajejo potuho vedno novim. Zato predlagam zaostritev pravil, po katerih odkrito avtobiografski prispevki kot ena najbolj grobih možnih kršitev temeljne usmeritve projekta k [[Wikipedija:Nepristranskost|nepristranskosti]], kategorično ne bi bili več dobrodošli. To bi obsegalo: ::* razlago v tej smernici in v [[Wikipedija:Navzkrižje interesov]], ::* vključitev postavke "Avtobiografija" v [[Wikipedija:Merila za hitri izbris]] in ustrezni spustni seznam, ::* ustrezno prilagoditev sporočil za uporabniške pogovorne strani</blockquote> <small>Glasovanje bo odprto en mesec, do 21. junija 2026.</small> === Glasovi === * {{za}} - trdno verjamem, da avtobiografija ne more biti objektiven prispevek (približa se lahko temu idealu kvečjemu površinsko) in izkušnje kažejo, da so skoraj vse tudi v drugih pogledih slabe, predvsem kar se tiče preverljivosti. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * presenetljivo {{proti}} premalo tekoče spremljamo nove stvari. Sem bolj za to, da dodamo označbo, da je verjetno avtobiografija, in ne pustimo odstranitve označbe, dokler to ne stori nekdo od tistih npr. z glasovalno pravico. Po moje bi to šlo. —[[Uporabnik:ModriDirkac|ModriDirkac]] ([[Uporabniški pogovor:ModriDirkac|pogovor]]) 21:34, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - PMSM so avtobiografije samo odsev prekomernega upoštevanja samega sebe. Dobro blago se samo hvali, tudi danes, ko smo preplavljeni z reklamo vseh vrst. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}. Videt je, da avtobiografi nimajo drugega namena, kot edinole povečat najdenost v Googlovem iskalniku. Wikipedijo imajo samo za eno od orodij za dosego čimvišjega "globalnega" ratinga. Shranjeni prispevek večinoma pustijo kot surov obdelovanec s predpostavko »Saj ga bodo že tukajšnji prostovoljci od tod naprej spravili v red.« Bibliografije, seznami dosežkov in sodelovanj vsebujejo množico mikroskopsko majhnih in nepomembnih enot, ki naj bi govorili v prid znanstvenemu ali umetniškemu vplivu. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span style="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}}, moje izkušnje kažejo, da avtorji avtobiografij te članke pogosto razumejo kot svojo lastnino. Ustvarjalci težko sprejmejo popravke ali kritične vire s strani skupnosti. Wikipedija ni platforma za osebno promocijo in sem načeloma proti obstoju avtobiografij, saj prinašajo več konfliktov kot pa enciklopedične koristi. Zagotavljanje nevtralnosti je v takih primerih skoraj nemogoče, zato podpiram brisanje. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:29, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} Imam veliko izkušenj s pisanji biografij. Sedaj ravno obdelujem [[Srbi|srbskega]] pisatelja in politika [[Vuk Drašković|Vuka Draškovića]]. Dragocene podatke dobivam največ iz ''njegovih izjav'' po raznih časopisih in družbenih občilih, ki pa jih seveda potem moram primerjati z objektvivnostjo. Njegove izpovedi pa so "iz prve roke", čeprav so "subjektivne" — saj drugačne niti ne morejo biti. Poleg tega bi lahko dobivali tudi avtobiografske in v skupni rabi tudi slike in fotografije in ne bi bilo treba uporabljati za tiste osebe kake "poštene uporabe", saj bi sam lastnik poskrbel za potrebno. Ne vidim razloga, zakaj bi take dragocene prispevke ''brisali''. Bolj modro bi bilo — kar delamo z vsemi Wikipedijini prispevki — da bi jih pregledali in po potrebi popravili; brisali naj bi le tisto, kar ni v skladu s splošnimi pravili. Tisto o samohvali morebiti vsebuje tudi kanček nevoščljivosti, ki nam Kranjcem niti ni tuja. Toliko dragocenih podatkov, ki jih ne bomo mogli nikjer najti o posamezni osebi, je škoda kar tako metati v koš. Brisati ''samo tisto, kar navadno brišemo po splošnih Wikipedijinih pravilih in nič več.'' Drugače sami sebi delamo škodo, ker s smrtjo posameznikov marsikaj iz različnih razlogov postane nepopravljivo nedosegljivo. Ni izgovor, da nekateri avtorji članek razumejo kot svojo lastnino — hočeš nočeš so vezani s splošnimi pravili o javni lastnini. Če bi šlo za popolno objektivnost, velja isto, kot za zgodovino: "Zgodovina je nepristranska" — "Drži, zgodovinarji pa so pristranski". In naj zato vse tovrstne članke pretehtamo na zlati tehtnici ali pa brišemo? Če bi šlo za popolno objektivnost, bi od Wikipedije bore malo ostalo.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:06, 23. maj 2026 (CEST) *:{{komentar}} izjave subjekta po časopisih so objavljene, s čimer so vsaj prešle uredniško sito in so s tem vsaj za silo uporabne, izjav po družbenih občilih pa po pravilih o [[Wikipedija:Brez izvirnega raziskovanja|izvirnem raziskovanju]] tako ali tako ne smemo uporabljati. Vendar to ni avtobiografija. Avtobiografija je nekaj, kar nekdo v Wikipediji napiše o sebi. Tudi avtoportreti niso sporni, nasprotno, toda predlog se ne nanaša nanje. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 20:36, 23. maj 2026 (CEST) === Podvprašanje === Ali naj brišemo obstoječe avtobiografije - vsaj tiste, označene z {{tl|Avtobiografija}} (trenutno 57 člankov)? * {{za}} brisanje tistih, ki jih ni nihče od ostalih wikipedistov resneje urejal. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 21:16, 21. maj 2026 (CEST) * {{za}} - Ignoriranje samopromocije veča količino člankov, a hudo manjša njih kakovost. --[[Uporabnik:Radek|Radek]] ([[Uporabniški pogovor:Radek|pogovor]]) 10:07, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Janezdrilc|<span sty le="color:#08477f;">Janez</span>]][[Uporabniški pogovor:Janezdrilc|<span style="color:#fbac00;">drilc</span>]] 13:55, 22. maj 2026 (CEST) * {{za}} brisanje. -- [[Uporabnik:Shabicht|Shabicht]] ([[Uporabniški pogovor:Shabicht|✉]]) 9:00, 23. maj 2026 (CEST) * {{za}} kot Yerpo. --[[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 19:31, 23. maj 2026 (CEST) * {{proti}} brisanju, ampak ravnat z njimi po pravilih, ki veljajo za vse članke.--[[Uporabnik:Stebunik|Stebunik]] 20:11, 23. maj 2026 (CEST) == Razprava == 3vvw2ercrcb1tpg51zwzcf0jkggo24h 0 602993 6679784 6679682 2026-05-23T12:25:15Z Octopus 13285 /* Žrtve */ nadaljevanje 6679784 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol knezov''' (srbsko: cеча кнезова, latinizirano: seča knezova, dobesedno sečnja knezov) je bila kampanja organiziranih pobojev in napadov na pomembne Srbe v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]] januarja in februarja 1804, ki so jih izvedli odpadniški janičarji, znani kot [[dahije]]. Dahije so prevzeli oblast v sandžaku v državnem udaru proti vezirju [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafa Paši]] leta 1800-1801. Zaradi strahu pred srbskim uporom so se dahije odločili, da bodo pobili vodilne Srbe po celotnem pašaluku. Ubitih je bilo najmanj 95 pomembnih Srbov. Mnogim so odsekali glave in jih razstavili. Pomembne žrtve so bili Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in [[arhimandrit]] Hadži-Ruvim. Dogodek je sprožil prvo srbsko vstajo, katere cilj je bil končati stoletja osmanske okupacije. == Ozadje== {{Glavni članek |Dahije}} Po [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turški vojni]] (1788–1791) je [[Visoka porta]] amnestirala udeležence na avstrijski strani, vključno s Srbi, in prepovedala vstop problematičnim janičarjem v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Janičarji so bili pred vojno del hrbtenice osmanske vojaške moči, vendar so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da so osmanski vojski potrebne reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene iz pašaluka.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Janičarji so se temu uprli in za kratek čas zasedli [[Beograd]], vendar jih je od tam izgnal novi vezir Hadži Mustafa Paša. Srbi imajo o njem pozitivno mnenje, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Dobro izurjena srbska milica je podprla Mustafa Pašo proti janičarjem in vidinskemu paši Osmanu Pazvantogluju. Za nagrado so Srbi dobili nekaj samouprave in boljši socialno-ekonomski položaj.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Nasilje nad kristjani je bilo strogo prepovedano. Nekaj drugih ukrepov je zmanjšalo napetosti in preprečilo konflikte med muslimani in kristjani na podeželju.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Bistveno izboljšanje položaja Srbov ni trajalo dolgo, ker so novi konflikti in zunanje grožnje prisilile Porto, da je v začetku leta 1799 janičarjem dovolila vrnitev.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Vladavino [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) so zaznamovali notranji konflikti in nemiri med [[paša]]mi, [[ajani]] in [[kirdžali]].{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Janičarji so obnovili teror nad Srbi, plenili in ubijali, julija 1801 zavzeli Beograd in decembra umorili Mustafa Pašo. Novi vezir je bil njihova marioneta.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Janičarje so vodili [[Dahije#Aganlija|Aganlija]], [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]], [[Dahije#Mula-Jusuf|Mula-Jusuf]] in [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]], imenovani dahije.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Pašaluk je postal zatočišče tudi za druge razbojnike, ki so prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Albanija|Albanije]] in od drugod.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Vsi ti so bili v konfliktih s Srbi, [[Spahije|spahijami]] (plemiči konjeniki) in preprostimi Turki.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Dahije so Srbom ukinili vse pravice, pregnali maloštevilčne spahije in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabili za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} [[Slika:Из српског устанка Хаџи Ђеро и Хаџи Рувиме.jpg|thumb|250px|Hadži-Ðera, Hadži-Ruvim in zarotniki]] Izgnani spahije in muslimani iz cesarstva so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in zatiranje se je nadaljevalo.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Srbi in sodelavci Mustafa Paše, ki so želeli maščevati njegov umor in se upreti, so leta 1803 načrtovali nov upor. Obor-knez Aleksa Nenadović iz Valjevske nahije je napisal pismo avstrijskemu častniku Mitesserju v habsburškem [[Beograd|Zemun]]u.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48}} Upor sta načrtovala tudi Aleksa Nenadović v Valjevu in trgovec Karađorđe v Šumadiji, oba veterana [[Srbski svobodni korpus|Srbskega svobodnega korpusa]] in lokalne milice.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48, 62}} Nenadović je verjel in upal na novo avstro-turško vojno in okupacijo Srbije, kar zaradi političnega okolja ni bilo mogoče.{{sfn|Novaković|1904|p=50-51}} Karađorđe se je v Ostružnici, kjer je kupil smodnik, srečal z avstrijskimi srbskimi sodelavci in nato v Resavi z Milenkom Stojkovićem, ki naj bi zbiral ljudi v Požaravski in Smederevski nahiji. Od tam se je s skupino hajdukov vrnil v Šumadijo. Vsi ti načrti so bili narejeni za podporo privržencem Hadži Mustafa Paše proti dahijam.{{sfn|Novaković|1904|p=46}} Ko so dahije izvedeli za Nenadovićevo pismo, so začele intenzivneje spremljati Srbe. Bili so prepričani, da je pismo napisal arhimandrit Hadži-Ruvim,{{sfn|Novaković|1904|p=46-47}} ki je po sporu z lokalnimi oblastmi zapustil samostan. Dahije so se sprva osredotočali predvsem na Valjevsko nahijo. O Karađorđevih načrtih v Šumadiji so bili manj obveščeni.{{sfn|Novaković|1904|p=62}} Hadži-Ruvim se je kmalu vrnil. Zarotniki so ga prosili, naj zapusti pašaluk, ker bi dahije njegovo vrnitev lahko imeli za znak za začetek upora. Arhimandrit je njihovo prošnjo zavrnil.{{sfn|Novaković|1904|p=47}} Kučuk-Alijev sodelavec Maksim iz Guberevca je v Ostružnici preiskal duhovnika in našel dopise med srbskimi knezi in cesarskimi Turki, Dahije so od tihotapcev orožja iz Zemuna verjetno na začetku leta 1804 dobili nformacije tudi o dogajanjih v Šumadiji. Odločili so se, da bodo upor preprečili s pobojem srbskih voditeljev, in prisilili Srbe k popolni podreditvi.{{sfn|Novaković|1904|p=48-50, 62}} ==Zgodovina== Dahije so svojim muteselimom in drugim ukazali, naj pobijejo srbske voditelje, sami pa se v poboje še niso vpletali.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Še posebej kruti so se izkazali gostilničarji (handžije) in vaški privrženci dahij (subaši).{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Za nadzor operacije je bil zadolžen Mehmed-aga Fočić.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Žrtve so bili obor-knezi (župani), knezi (vaški župani), buljbaše (kapitani), trgovci, duhovščina in drugi izbrani možje.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}}{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Odločitve o poboju srbskih veljakov je bila sprejeta nekje med 13. in 26. januarjem 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Veljake so sprva ubijali privrženci dahij, kasneje pa so umore izbranih mož opravili sami.{{sfn|Vukićević|1907|p=285}} Novoimenovani kragujevški muteselim Kučuk-Husein je pozval trgovce, naj obnovijo svoje trgovske pravice. Med pozvanimi Pozvani so bili tudi nekdanji stotnik milice Mato, knez Jovica in Mladen Milovanović, Karađorđe pa ni hotel priti.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Kučuk-Husein je vse tri zaprl in nato Mato in Jovico ubil.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Za tistimi, ki so bili poklicani, a se niso odzvali, so poslali morilce, da so jih ubili. Karađorđe je poskus umora preživel.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Dahije so se nato odločili, da bodo osebno ubili nekatere kneze. Mehmed-aga Fočić se je odpravil v Valjevsko in Šabaško nahijo, Kučuk-Alija v Smederevsko, Ćuprijsko in Jagodinsko in Mula-Jusuf Beograjsko in Grockansko. Aganlija je očitno ostal v Beogradu.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Voditelje so spremljali močni oddelki janičarjev. Beograd so zapustili najkasneje 27.–28. januarja 1804. Nekateri so se do 9. februarja vrnili v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Dahije so med pohodom po nahijah pobijale ljudi.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Mehmed-aga Fočić je Beograd zapustil 25. januarja in odšel v Valjevo, kjer ga ni pričakal nihče od srbskih voditeljev, kar ga je razjezilo. Dva dni je ostal v konaku (prenočišče) samostana Bogovađa in na skrivaj izdal ukaze za nadaljnje umore.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Njegova spremljevalca Stanoje Mihailović in Sima Marković ter samostanski arhimandrit Hadži-Ruvim niso vedeli za njegove načrte.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Fočić se je 28. januarja vrnil v Valjevo in se na polju srečal z Alekso Nenadovićem, Ilijo Birčaninom in Milovanom Grbovićem. Vse tri so janičarji aretirali in odpeljali v ječo.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20-21}} Knez Stanoje Mihailović je bil ubit 1. februarja na svojem domu, medtem ko je pripravljal obrok za Fočićeve može. Domneva se, da so bili prve žrtve dahij knezi Stevan Palalija, Marko J. Čarapić in Stanoje Mihailović.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Mula-Jusuf je požgal vas Vrčin v Grockanski nahiji, medtem ko je Kučuk-Alija očistil vas Baničino ter ubil več ljudi v Plani, v Požarevski nahiji požgal vas Livadice in ubil veliko ljudi v Mlavi in se nato vrnil v Beograd.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19-20}}{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Aleksa Nenadović in Ilija Birčanin sta bila 4. februarja usmrčena z obglavljenjem, pred tem pa je Fočić na glas prebral prestreženo zarotniško pismo.{{sfn|Novaković|1904|p=51}} Njuni odsekani glavi sta bili razstavljeni v Fočićevi hiši. Do 6. februarja so se dahije odločili, da bodo vse pomembne Srbe pretepli, da bo tisto, kar bo ostalo, postalo ''"raja, ki jim bo dobro služila"''. Lokalni Turki so nato začeli napadati izbrane pomembneže v svojih okrožjih.{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Dahije so bili prepričani, da se bodo z ubitjem Nenadovića, Birčanina, Marka in Vase Čarapića, kneza Petra iz Gložana in Karađorđa znebili pomembnih poveljnikov srbske milice.{{sfn|Vukićević|1907|p=284}} O umoru Hadži-Ruvima obstaja več različnih poročila. Po besedah nadduhovnika Matije Nenadovića je Hadži-Ruvim izvedel za aretacijo Nenadovića in Birčanina ter odšel k beograjskemu metropolitu Leonciju, ki ga je namesto da bi mu nudil zatočišče, izročil Aganliji. Aganlijevi možje so Hadži-Ruvima obglavili pri Varoških vratih.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah V. Karadžića je Hadži-Ruvim odšel v Beograd in se poskušal skriti pri svojem nečaku Petru Molerju, ki je bil slikar Kučuk-Alijevih dvorcev. Kučuk-Alija ga je poslal Aganliji, ki ga je vrgel v ječo.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah zemunskega nadduhovnika Mihaila Pejića je Leontij povabil Hadži-Ruvima v Beograd, ga vprašal o stanju ljudstva in dobil odgovor, da ''"nobene besede ne morejo opisati nezadovoljstva in trpljenja"''. Leontij je metropolitu svetoval, naj pobegneta v Avstrijo,{{sfn|Novaković|1904|p=52}} in nato o njunem pogovoru obvestil dahije. Hadži-Ruvima so aretirali in ga 9. februarja pripeljale h Kučuk-Aliji. Naslednji dan so ga ubili.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Karađorđa je Uzun-Mehmed obkolil in napadel, domnevno 12. februarja 1804. Karađorđu je uspelo ubiti dva ali več napadalcev in pobegniti.{{sfn|Vukićević|1907|p=290-291}}{{sfn|Novaković|1904|p=56-57}} Po pobegu se je sestal s poveljnikom hajdukov Stanojem Glavašem.{{sfn|Vukićević|1907|p=292}} V začetku februarja 1804 se je Fočić iz Šabca na skrivaj z ladjo hitro vrnil v Beograd. Po prihodu se je s sodelavci pogovarjal o tem, kako po toliko umorih pomiriti ljudi.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Nadduhovnik Pejić je nekje med 11. in 15. februarjem napisal pismo metropolitu Stefanu Stratimiroviću, v katerem je zapisal, da so se ''"te dni janičarji maščevali Srbom, kar so že dolgo želeli"''.{{sfn|Vukićević|1907|p=279}} Do 16. februarja so v Beograd pripeljali 72 odsekanih glav.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Sorodnik Kučuk-Alije, ki je bil ujet med poznejšo vstajo, je potrdil namero dahij, da izbrišejo vse pomembnejše ljudi in na njihovo mesto postavijo nove poglavarje. Te novoimenovane poglavarje bi nato aretirali in držali za talce, dokler ne bi zbrali vsega orožja vaščanov, nato pa bi ubili vse moške, ki so bili med avstro-turško vojno starejši od 10 let. Ostale bi prisilno spreobrnili v islam.{{harvnb|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}}{{harvnb|Novaković|1904|p=48}} ==Žrtve== [[Slika:Valjevo, Skulptura Seča knezova, 01.jpg|thumb|Spomenik žrtvam v Valjevu]] M. Vukićević je ugotovil, da je bila večina knezov ubitih okoli 4. februarja. Nekateri so bili ubiti že prej, nekateri pa pozneje, odvisno od poti, ki so jo ubrali dahije. Najstrašnejši je bil teden od 29. do 5. februarja 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}} A. Gavrilović (1864–1929) je sestavil seznam umorjenih in ugotovil, da je kampanja trajala približno šest tednov.{{sfn|Gavrilović|1904|p=18, 40}} Zadnja žrtev je bil Hadži-Ruvim, ki je umrl 10. februarja.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Natančno število žrtev še vedno ni znano.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21, 29}} Zapisi o začetku prve srbske vstaje, vključeni v ''Oestr. militärische Zeitschrift'' (1821), navajajo, da je bilo ''"v 14 dneh ubitih 95 najbolj uglednih Srbov"''.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Pismo nadduhovnika Mihaila Pejića, ki je 16. februarja prispelo v Karlovško metropolijo, omenja odsekane glave 72 knezov in duhovnikov, ki so jih pripeljali v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}}{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Peticija ruskemu odposlancu A. Italianskemu pri Porti z dne 15. maja 1804 omenja 150 ubitih knezov in drugih pomembnih osebnosti.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Poročilo avstrijskega častnika Mitesserja omenja 123 žrtev.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Trenutno se ocenjuje, da je bilo v Beograd pripeljanih približno 100 glav.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}} Gavrilović je vse informacije o ubitih objavil v svojem delu leta 1904. {{sfn|Gavrilović|1904|p=29, 32}} Po imenu je znanih le del ubitih.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Stevan Andrejić-Palalija, ''knez'' Begaljice v Grockanski nahiji. Zvabljen v past in ubit v Grocki.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22}} * Marko Čarapić, ''knez'' ali ''obor-knez'' Belega potoka v Grockanski nahiji. Ubit na svoji poroki v Kaluđerici.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22–23}} * Janko Gagić, ''kmet'' (tlačan in ''buljbaša'' (kapitan iz Boleča v Grockanski nahiji. Ubit potem ko se je predal, da bi rešil svojega ugrabljenega sina.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Stanoje Mihailović, ''knez'' iz Zeoke. 26. januarja ali 1. februarja so ga doma ubili trije možje Mehmed-age Fočića.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Aleksa Nenadović, ''knez'' Tamnave v Valjevski nahiji. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * Ilija Birčanin, ''knez'' Podgorja v Valjevski nahiji Valjevo nahiya. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * [[Hadži-Ruvim]], ''arhimandrit'' samostana Bogovađa v Valjevsku nahiji. Aretiran med obiskom metropolita Leoncija v Beogradu. Mučen do smrti je 29. januarja umrl.{{sfn|Gavrilović|1904|p=24}}{{sfn|Novaković|1904|p=53}} * Radosav Kalabić, ''knez'' Jadarske regije v Zvorniški nahiji. Skupaj s prijeteljem, duhovniknm Vilipom, je bil nataknjen na kol.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25–26}} * Hadži-Ðera, ''iguman'' samostana Moravci v Rudniški nahiji. Ubit v samostanu.{{sfn|Gavrilović|1904|p=26}} * Gavrilo Buđevac, ''buljbaša'' iz Rudniške nahije,{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} ''knez'' Travnika vRudniški Moravi.{{sfn|Pavlović|1990|p=122}} Ubil ga je rudmniški mutaselim Sali-aga.{{sfn|Protić|1893|p=110}} * Mata, ''buljbaša'' iz Lipovca v Kragujevški nahiji. Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Jovica iz Knića v Kragujevški nahiji.Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Nikola Ćirjanić iz Orašca v Kragujevški nahiji. Do smrti ga je pretepel kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Petar, ''obor-knez'' iz Gložan v Ćuprijski nahiji. V Ćuprijo ga je zvabil in ubil Kučuk-Alija.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Rajica, ''knez'' iz Zabrđa, duhovnik Milosav in Gornje Mlave iz Požarevske nahije in Staniša iz Požarevske nahije so bili zvabljeni v Ćuprijo, kjer jih je Kučuk-Alija ubil.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću jih je v Požarevcu ubil Kučuk Sali Agha Arslanović.{{sfn|Protić|1893|p=134}} * Teofan, ''knez'' Malega Orašja,{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} nekdanji ''buljubaša'' iz Seone,{{sfn|Protić|1893|p=138}} v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću so ga ubili smederevski Turki ''dizdar'' Guše.{{sfn|Protić|1893|p=138}} * Jovan, ''knez'' Landova v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} * Maksim, ''knez'' iz Selevca v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Skupaj z njim je bil verjetno ubit tudi njegov sorodnik, duhovnik Milovan.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Spasoje Ilić, ''knez'' Lapova, star in spoštovan mož, ubit pred zoro Batočini.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Jovo Carić ali Jova Cerić, trgovec{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} iz Skele v Valjevski nahiji, zaboden.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Kapitan broda v Ostružnici v Beograjski nahiji.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Vas Vrčin v Grockanski nahiji je Mula-Jusuf do tal požgal.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19, 29}} * Mladenič, sin Mladena Milovanovića, ubit v Botunju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Zidar iz Žabarjev.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Več ljudi iz Velike Plane, sorodnikov ''hajduka'' Milovana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Dekle, ki je skrilo svojega brata v vasi v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Vad Donja Livadica v Požarevski nahiji je bila požgana do tal. Vsi vaščani so bili ubiti.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Žena trgovca Koda iz Prova, verjetno Prugova v Požarevski nahiji, sorodnica ''hajduka'' Steva.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31-32}} * Več ljudi v Mlavskem okrožju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=32}} <!-- *According to K. Nenadović, Stevan Katić, ''obor-knez'' from [[Rogača (Sopot)|Rogača]] by Kosmaj, the older brother of [[Janko Katić]] and [[Marko Katić]].<ref>{{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|origyear=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org|p=583}}</ref> *Miloje and Marko, both ''obor-knez'' from Guberevac by Kosmaj. *Three priests from the Šabac nahiya, Živko, Maksim, and an unnamed ''[[protosynkellos]]'' of the Bishop of Šabac [[Antim Zepos]], were killed in Šabac in the following phase. The former two were stabbed, the latter cut into pieces in the town center (''čaršija'').{{sfn|Gavrilović|1904|p=25}} Many of the [[List of Serbian Revolutionaries|important people of the coming uprising]] were spared mostly by luck. Among those on the lists were Sima Marković, Janko Katić, Vasa Čarapić, Jakov Nenadović, Nikola Grbović, Cincar-Janko, Melentije Stevanović, Milenko Stojković and most notably, Karađorđe.{{sfn|Gavrilović|1904|pp=32-40}} --> ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] dzoah9gwn9xz1a7a1l9pdmc6hbxvck9 6680125 6679784 2026-05-24T06:20:52Z Octopus 13285 /* Žrtve */ urejanje 6680125 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol knezov''' (srbsko: cеча кнезова, latinizirano: seča knezova, dobesedno sečnja knezov) je bila kampanja organiziranih pobojev in napadov na pomembne Srbe v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]] januarja in februarja 1804, ki so jih izvedli odpadniški janičarji, znani kot [[dahije]]. Dahije so prevzeli oblast v sandžaku v državnem udaru proti vezirju [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafa Paši]] leta 1800-1801. Zaradi strahu pred srbskim uporom so se dahije odločili, da bodo pobili vodilne Srbe po celotnem pašaluku. Ubitih je bilo najmanj 95 pomembnih Srbov. Mnogim so odsekali glave in jih razstavili. Pomembne žrtve so bili Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in [[arhimandrit]] Hadži-Ruvim. Dogodek je sprožil prvo srbsko vstajo, katere cilj je bil končati stoletja osmanske okupacije. == Ozadje== {{Glavni članek |Dahije}} Po [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turški vojni]] (1788–1791) je [[Visoka porta]] amnestirala udeležence na avstrijski strani, vključno s Srbi, in prepovedala vstop problematičnim janičarjem v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Janičarji so bili pred vojno del hrbtenice osmanske vojaške moči, vendar so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da so osmanski vojski potrebne reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene iz pašaluka.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Janičarji so se temu uprli in za kratek čas zasedli [[Beograd]], vendar jih je od tam izgnal novi vezir Hadži Mustafa Paša. Srbi imajo o njem pozitivno mnenje, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Dobro izurjena srbska milica je podprla Mustafa Pašo proti janičarjem in vidinskemu paši Osmanu Pazvantogluju. Za nagrado so Srbi dobili nekaj samouprave in boljši socialno-ekonomski položaj.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Nasilje nad kristjani je bilo strogo prepovedano. Nekaj drugih ukrepov je zmanjšalo napetosti in preprečilo konflikte med muslimani in kristjani na podeželju.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Bistveno izboljšanje položaja Srbov ni trajalo dolgo, ker so novi konflikti in zunanje grožnje prisilile Porto, da je v začetku leta 1799 janičarjem dovolila vrnitev.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Vladavino [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) so zaznamovali notranji konflikti in nemiri med [[paša]]mi, [[ajani]] in [[kirdžali]].{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Janičarji so obnovili teror nad Srbi, plenili in ubijali, julija 1801 zavzeli Beograd in decembra umorili Mustafa Pašo. Novi vezir je bil njihova marioneta.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Janičarje so vodili [[Dahije#Aganlija|Aganlija]], [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]], [[Dahije#Mula-Jusuf|Mula-Jusuf]] in [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]], imenovani dahije.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Pašaluk je postal zatočišče tudi za druge razbojnike, ki so prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Albanija|Albanije]] in od drugod.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Vsi ti so bili v konfliktih s Srbi, [[Spahije|spahijami]] (plemiči konjeniki) in preprostimi Turki.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Dahije so Srbom ukinili vse pravice, pregnali maloštevilčne spahije in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabili za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} [[Slika:Из српског устанка Хаџи Ђеро и Хаџи Рувиме.jpg|thumb|250px|Hadži-Ðera, Hadži-Ruvim in zarotniki]] Izgnani spahije in muslimani iz cesarstva so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in zatiranje se je nadaljevalo.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Srbi in sodelavci Mustafa Paše, ki so želeli maščevati njegov umor in se upreti, so leta 1803 načrtovali nov upor. Obor-knez Aleksa Nenadović iz Valjevske nahije je napisal pismo avstrijskemu častniku Mitesserju v habsburškem [[Beograd|Zemun]]u.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48}} Upor sta načrtovala tudi Aleksa Nenadović v Valjevu in trgovec Karađorđe v Šumadiji, oba veterana [[Srbski svobodni korpus|Srbskega svobodnega korpusa]] in lokalne milice.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48, 62}} Nenadović je verjel in upal na novo avstro-turško vojno in okupacijo Srbije, kar zaradi političnega okolja ni bilo mogoče.{{sfn|Novaković|1904|p=50-51}} Karađorđe se je v Ostružnici, kjer je kupil smodnik, srečal z avstrijskimi srbskimi sodelavci in nato v Resavi z Milenkom Stojkovićem, ki naj bi zbiral ljudi v Požaravski in Smederevski nahiji. Od tam se je s skupino hajdukov vrnil v Šumadijo. Vsi ti načrti so bili narejeni za podporo privržencem Hadži Mustafa Paše proti dahijam.{{sfn|Novaković|1904|p=46}} Ko so dahije izvedeli za Nenadovićevo pismo, so začele intenzivneje spremljati Srbe. Bili so prepričani, da je pismo napisal arhimandrit Hadži-Ruvim,{{sfn|Novaković|1904|p=46-47}} ki je po sporu z lokalnimi oblastmi zapustil samostan. Dahije so se sprva osredotočali predvsem na Valjevsko nahijo. O Karađorđevih načrtih v Šumadiji so bili manj obveščeni.{{sfn|Novaković|1904|p=62}} Hadži-Ruvim se je kmalu vrnil. Zarotniki so ga prosili, naj zapusti pašaluk, ker bi dahije njegovo vrnitev lahko imeli za znak za začetek upora. Arhimandrit je njihovo prošnjo zavrnil.{{sfn|Novaković|1904|p=47}} Kučuk-Alijev sodelavec Maksim iz Guberevca je v Ostružnici preiskal duhovnika in našel dopise med srbskimi knezi in cesarskimi Turki, Dahije so od tihotapcev orožja iz Zemuna verjetno na začetku leta 1804 dobili nformacije tudi o dogajanjih v Šumadiji. Odločili so se, da bodo upor preprečili s pobojem srbskih voditeljev, in prisilili Srbe k popolni podreditvi.{{sfn|Novaković|1904|p=48-50, 62}} ==Zgodovina== Dahije so svojim muteselimom in drugim ukazali, naj pobijejo srbske voditelje, sami pa se v poboje še niso vpletali.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Še posebej kruti so se izkazali gostilničarji (handžije) in vaški privrženci dahij (subaši).{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Za nadzor operacije je bil zadolžen Mehmed-aga Fočić.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Žrtve so bili obor-knezi (župani), knezi (vaški župani), buljbaše (kapitani), trgovci, duhovščina in drugi izbrani možje.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}}{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Odločitve o poboju srbskih veljakov je bila sprejeta nekje med 13. in 26. januarjem 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Veljake so sprva ubijali privrženci dahij, kasneje pa so umore izbranih mož opravili sami.{{sfn|Vukićević|1907|p=285}} Novoimenovani kragujevški muteselim Kučuk-Husein je pozval trgovce, naj obnovijo svoje trgovske pravice. Med pozvanimi Pozvani so bili tudi nekdanji stotnik milice Mato, knez Jovica in Mladen Milovanović, Karađorđe pa ni hotel priti.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Kučuk-Husein je vse tri zaprl in nato Mato in Jovico ubil.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Za tistimi, ki so bili poklicani, a se niso odzvali, so poslali morilce, da so jih ubili. Karađorđe je poskus umora preživel.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Dahije so se nato odločili, da bodo osebno ubili nekatere kneze. Mehmed-aga Fočić se je odpravil v Valjevsko in Šabaško nahijo, Kučuk-Alija v Smederevsko, Ćuprijsko in Jagodinsko in Mula-Jusuf Beograjsko in Grockansko. Aganlija je očitno ostal v Beogradu.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Voditelje so spremljali močni oddelki janičarjev. Beograd so zapustili najkasneje 27.–28. januarja 1804. Nekateri so se do 9. februarja vrnili v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Dahije so med pohodom po nahijah pobijale ljudi.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Mehmed-aga Fočić je Beograd zapustil 25. januarja in odšel v Valjevo, kjer ga ni pričakal nihče od srbskih voditeljev, kar ga je razjezilo. Dva dni je ostal v konaku (prenočišče) samostana Bogovađa in na skrivaj izdal ukaze za nadaljnje umore.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Njegova spremljevalca Stanoje Mihailović in Sima Marković ter samostanski arhimandrit Hadži-Ruvim niso vedeli za njegove načrte.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Fočić se je 28. januarja vrnil v Valjevo in se na polju srečal z Alekso Nenadovićem, Ilijo Birčaninom in Milovanom Grbovićem. Vse tri so janičarji aretirali in odpeljali v ječo.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20-21}} Knez Stanoje Mihailović je bil ubit 1. februarja na svojem domu, medtem ko je pripravljal obrok za Fočićeve može. Domneva se, da so bili prve žrtve dahij knezi Stevan Palalija, Marko J. Čarapić in Stanoje Mihailović.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Mula-Jusuf je požgal vas Vrčin v Grockanski nahiji, medtem ko je Kučuk-Alija očistil vas Baničino ter ubil več ljudi v Plani, v Požarevski nahiji požgal vas Livadice in ubil veliko ljudi v Mlavi in se nato vrnil v Beograd.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19-20}}{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Aleksa Nenadović in Ilija Birčanin sta bila 4. februarja usmrčena z obglavljenjem, pred tem pa je Fočić na glas prebral prestreženo zarotniško pismo.{{sfn|Novaković|1904|p=51}} Njuni odsekani glavi sta bili razstavljeni v Fočićevi hiši. Do 6. februarja so se dahije odločili, da bodo vse pomembne Srbe pretepli, da bo tisto, kar bo ostalo, postalo ''"raja, ki jim bo dobro služila"''. Lokalni Turki so nato začeli napadati izbrane pomembneže v svojih okrožjih.{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Dahije so bili prepričani, da se bodo z ubitjem Nenadovića, Birčanina, Marka in Vase Čarapića, kneza Petra iz Gložana in Karađorđa znebili pomembnih poveljnikov srbske milice.{{sfn|Vukićević|1907|p=284}} O umoru Hadži-Ruvima obstaja več različnih poročila. Po besedah nadduhovnika Matije Nenadovića je Hadži-Ruvim izvedel za aretacijo Nenadovića in Birčanina ter odšel k beograjskemu metropolitu Leonciju, ki ga je namesto da bi mu nudil zatočišče, izročil Aganliji. Aganlijevi možje so Hadži-Ruvima obglavili pri Varoških vratih.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah V. Karadžića je Hadži-Ruvim odšel v Beograd in se poskušal skriti pri svojem nečaku Petru Molerju, ki je bil slikar Kučuk-Alijevih dvorcev. Kučuk-Alija ga je poslal Aganliji, ki ga je vrgel v ječo.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah zemunskega nadduhovnika Mihaila Pejića je Leontij povabil Hadži-Ruvima v Beograd, ga vprašal o stanju ljudstva in dobil odgovor, da ''"nobene besede ne morejo opisati nezadovoljstva in trpljenja"''. Leontij je metropolitu svetoval, naj pobegneta v Avstrijo,{{sfn|Novaković|1904|p=52}} in nato o njunem pogovoru obvestil dahije. Hadži-Ruvima so aretirali in ga 9. februarja pripeljale h Kučuk-Aliji. Naslednji dan so ga ubili.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Karađorđa je Uzun-Mehmed obkolil in napadel, domnevno 12. februarja 1804. Karađorđu je uspelo ubiti dva ali več napadalcev in pobegniti.{{sfn|Vukićević|1907|p=290-291}}{{sfn|Novaković|1904|p=56-57}} Po pobegu se je sestal s poveljnikom hajdukov Stanojem Glavašem.{{sfn|Vukićević|1907|p=292}} V začetku februarja 1804 se je Fočić iz Šabca na skrivaj z ladjo hitro vrnil v Beograd. Po prihodu se je s sodelavci pogovarjal o tem, kako po toliko umorih pomiriti ljudi.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Nadduhovnik Pejić je nekje med 11. in 15. februarjem napisal pismo metropolitu Stefanu Stratimiroviću, v katerem je zapisal, da so se ''"te dni janičarji maščevali Srbom, kar so že dolgo želeli"''.{{sfn|Vukićević|1907|p=279}} Do 16. februarja so v Beograd pripeljali 72 odsekanih glav.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Sorodnik Kučuk-Alije, ki je bil ujet med poznejšo vstajo, je potrdil namero dahij, da izbrišejo vse pomembnejše ljudi in na njihovo mesto postavijo nove poglavarje. Te novoimenovane poglavarje bi nato aretirali in držali za talce, dokler ne bi zbrali vsega orožja vaščanov, nato pa bi ubili vse moške, ki so bili med avstro-turško vojno starejši od 10 let. Ostale bi prisilno spreobrnili v islam.{{harvnb|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}}{{harvnb|Novaković|1904|p=48}} ==Žrtve== [[Slika:Valjevo, Skulptura Seča knezova, 01.jpg|thumb|Spomenik žrtvam v Valjevu]] M. Vukićević je ugotovil, da je bila večina knezov ubitih okoli 4. februarja. Nekateri so bili ubiti že prej, nekateri pa pozneje, odvisno od poti, ki so jo ubrali dahije. Najstrašnejši je bil teden od 29. do 5. februarja 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}} A. Gavrilović (1864–1929) je sestavil seznam umorjenih in ugotovil, da je kampanja trajala približno šest tednov.{{sfn|Gavrilović|1904|p=18, 40}} Zadnja žrtev je bil Hadži-Ruvim, ki je umrl 10. februarja.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Natančno število žrtev še vedno ni znano.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21, 29}} Zapisi o začetku prve srbske vstaje, vključeni v ''Oestr. militärische Zeitschrift'' (1821), navajajo, da je bilo ''"v 14 dneh ubitih 95 najbolj uglednih Srbov"''.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Pismo nadduhovnika Mihaila Pejića, ki je 16. februarja prispelo v Karlovško metropolijo, omenja odsekane glave 72 knezov in duhovnikov, ki so jih pripeljali v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}}{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Peticija ruskemu odposlancu A. Italianskemu pri Porti z dne 15. maja 1804 omenja 150 ubitih knezov in drugih pomembnih osebnosti.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Poročilo avstrijskega častnika Mitesserja omenja 123 žrtev.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Trenutno se ocenjuje, da je bilo v Beograd pripeljanih približno 100 glav.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}} Gavrilović je vse informacije o ubitih objavil v svojem delu leta 1904. {{sfn|Gavrilović|1904|p=29, 32}} Po imenu je znanih le del ubitih.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Stevan Andrejić-Palalija, ''knez'' Begaljice v Grockanski nahiji. Zvabljen v past in ubit v Grocki.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22}} * Marko Čarapić, ''knez'' ali ''obor-knez'' Belega potoka v Grockanski nahiji. Ubit na svoji poroki v Kaluđerici.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22–23}} * Janko Gagić, ''kmet'' (tlačan in ''buljbaša'' (kapitan iz Boleča v Grockanski nahiji. Ubit potem ko se je predal, da bi rešil svojega ugrabljenega sina.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Stanoje Mihailović, ''knez'' iz Zeoke. 26. januarja ali 1. februarja so ga doma ubili trije možje Mehmed-age Fočića.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Aleksa Nenadović, ''knez'' Tamnave v Valjevski nahiji. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * Ilija Birčanin, ''knez'' Podgorja v Valjevski nahiji Valjevo nahiya. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * [[Hadži-Ruvim]], ''arhimandrit'' samostana Bogovađa v Valjevsku nahiji. Aretiran med obiskom metropolita Leoncija v Beogradu. Mučen do smrti je 29. januarja umrl.{{sfn|Gavrilović|1904|p=24}}{{sfn|Novaković|1904|p=53}} * Radosav Kalabić, ''knez'' Jadarske regije v Zvorniški nahiji. Skupaj s prijeteljem, duhovniknm Vilipom, je bil nataknjen na kol.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25–26}} * Hadži-Ðera, ''iguman'' samostana Moravci v Rudniški nahiji. Ubit v samostanu.{{sfn|Gavrilović|1904|p=26}} * Gavrilo Buđevac, ''buljbaša'' iz Rudniške nahije,{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} ''knez'' Travnika vRudniški Moravi.{{sfn|Pavlović|1990|p=122}} Ubil ga je rudmniški mutaselim Sali-aga.{{sfn|Protić|1893|p=110}} * Mata, ''buljbaša'' iz Lipovca v Kragujevški nahiji. Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Jovica iz Knića v Kragujevški nahiji.Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Nikola Ćirjanić iz Orašca v Kragujevški nahiji. Do smrti ga je pretepel kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Petar, ''obor-knez'' iz Gložan v Ćuprijski nahiji. V Ćuprijo ga je zvabil in ubil Kučuk-Alija.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Rajica, ''knez'' iz Zabrđa, duhovnik Milosav in Gornje Mlave iz Požarevske nahije in Staniša iz Požarevske nahije so bili zvabljeni v Ćuprijo, kjer jih je Kučuk-Alija ubil.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću jih je v Požarevcu ubil Kučuk Sali Agha Arslanović.{{sfn|Protić|1893|p=134}} * Teofan, ''knez'' Malega Orašja,{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} nekdanji ''buljubaša'' iz Seone,{{sfn|Protić|1893|p=138}} v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću so ga ubili smederevski Turki ''dizdar'' Guše.{{sfn|Protić|1893|p=138}} * Jovan, ''knez'' Landova v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} * Maksim, ''knez'' iz Selevca v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Skupaj z njim je bil verjetno ubit tudi njegov sorodnik, duhovnik Milovan.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Spasoje Ilić, ''knez'' Lapova, star in spoštovan mož, ubit pred zoro Batočini.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Jovo Carić ali Jova Cerić, trgovec{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} iz Skele v Valjevski nahiji, zaboden.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Kapitan broda v Ostružnici v Beograjski nahiji.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Vas Vrčin v Grockanski nahiji je Mula-Jusuf do tal požgal.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19, 29}} * Mladenič, sin Mladena Milovanovića, ubit v Botunju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Zidar iz Žabarjev.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Več ljudi iz Velike Plane, sorodnikov ''hajduka'' Milovana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Dekle, ki je skrilo svojega brata v vasi v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Vad Donja Livadica v Požarevski nahiji je bila požgana do tal. Vsi vaščani so bili ubiti.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Žena trgovca Koda iz Prova, verjetno Prugova v Požarevski nahiji, sorodnica ''hajduka'' Steva.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31-32}} * Več ljudi v Mlavskem okrožju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=32}} * Po K. Nenadoviću Stevan Katić, ''obor-knez'' Rogače na Kosmaju, starejši brat Janka in Marka Katića.<ref>{{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|origyear=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org|p=583}}</ref> * Miloje in Marko, ''obor-kneza'' iz Guberevca na Kosmaju. * Trije duhovniki iz Šabaške nahije, Živko, Maksim in neimenovan ''[[protosinkel]]'' šabaške škofije Antim Zepos, so bili ubiti v Šabcu v naslednji fazi pobojev. Prva dva sta bila zabodena in kasneje v središču mesta razsekana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25}} Številni srbski revolucionarji iz prihajajoče vstaje so preživeli, ker so imeli srečo. Na seznamu kandidatov za smrt so bili Sima Marković, Janko Katić, Vasa Čarapić, Jakov Nenadović, Nikola Grbović, Cincar-Janko, Melentije Stevanović, Milenko Stojković in predvsem Karađorđe.{{sfn|Gavrilović|1904|pp=32-40}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] sul8slkik59u3dinou00j9kwovm0142 6680136 6680125 2026-05-24T06:38:20Z Octopus 13285 /* Sklici */ zapuščina 6680136 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol knezov''' (srbsko: cеча кнезова, latinizirano: seča knezova, dobesedno sečnja knezov) je bila kampanja organiziranih pobojev in napadov na pomembne Srbe v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]] januarja in februarja 1804, ki so jih izvedli odpadniški janičarji, znani kot [[dahije]]. Dahije so prevzeli oblast v sandžaku v državnem udaru proti vezirju [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafa Paši]] leta 1800-1801. Zaradi strahu pred srbskim uporom so se dahije odločili, da bodo pobili vodilne Srbe po celotnem pašaluku. Ubitih je bilo najmanj 95 pomembnih Srbov. Mnogim so odsekali glave in jih razstavili. Pomembne žrtve so bili Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in [[arhimandrit]] Hadži-Ruvim. Dogodek je sprožil prvo srbsko vstajo, katere cilj je bil končati stoletja osmanske okupacije. == Ozadje== {{Glavni članek |Dahije}} Po [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turški vojni]] (1788–1791) je [[Visoka porta]] amnestirala udeležence na avstrijski strani, vključno s Srbi, in prepovedala vstop problematičnim janičarjem v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Janičarji so bili pred vojno del hrbtenice osmanske vojaške moči, vendar so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da so osmanski vojski potrebne reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene iz pašaluka.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Janičarji so se temu uprli in za kratek čas zasedli [[Beograd]], vendar jih je od tam izgnal novi vezir Hadži Mustafa Paša. Srbi imajo o njem pozitivno mnenje, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Dobro izurjena srbska milica je podprla Mustafa Pašo proti janičarjem in vidinskemu paši Osmanu Pazvantogluju. Za nagrado so Srbi dobili nekaj samouprave in boljši socialno-ekonomski položaj.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Nasilje nad kristjani je bilo strogo prepovedano. Nekaj drugih ukrepov je zmanjšalo napetosti in preprečilo konflikte med muslimani in kristjani na podeželju.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Bistveno izboljšanje položaja Srbov ni trajalo dolgo, ker so novi konflikti in zunanje grožnje prisilile Porto, da je v začetku leta 1799 janičarjem dovolila vrnitev.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Vladavino [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) so zaznamovali notranji konflikti in nemiri med [[paša]]mi, [[ajani]] in [[kirdžali]].{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Janičarji so obnovili teror nad Srbi, plenili in ubijali, julija 1801 zavzeli Beograd in decembra umorili Mustafa Pašo. Novi vezir je bil njihova marioneta.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Janičarje so vodili [[Dahije#Aganlija|Aganlija]], [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]], [[Dahije#Mula-Jusuf|Mula-Jusuf]] in [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]], imenovani dahije.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Pašaluk je postal zatočišče tudi za druge razbojnike, ki so prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Albanija|Albanije]] in od drugod.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Vsi ti so bili v konfliktih s Srbi, [[Spahije|spahijami]] (plemiči konjeniki) in preprostimi Turki.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Dahije so Srbom ukinili vse pravice, pregnali maloštevilčne spahije in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabili za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} [[Slika:Из српског устанка Хаџи Ђеро и Хаџи Рувиме.jpg|thumb|250px|Hadži-Ðera, Hadži-Ruvim in zarotniki]] Izgnani spahije in muslimani iz cesarstva so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in zatiranje se je nadaljevalo.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Srbi in sodelavci Mustafa Paše, ki so želeli maščevati njegov umor in se upreti, so leta 1803 načrtovali nov upor. Obor-knez Aleksa Nenadović iz Valjevske nahije je napisal pismo avstrijskemu častniku Mitesserju v habsburškem [[Beograd|Zemun]]u.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48}} Upor sta načrtovala tudi Aleksa Nenadović v Valjevu in trgovec Karađorđe v Šumadiji, oba veterana [[Srbski svobodni korpus|Srbskega svobodnega korpusa]] in lokalne milice.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48, 62}} Nenadović je verjel in upal na novo avstro-turško vojno in okupacijo Srbije, kar zaradi političnega okolja ni bilo mogoče.{{sfn|Novaković|1904|p=50-51}} Karađorđe se je v Ostružnici, kjer je kupil smodnik, srečal z avstrijskimi srbskimi sodelavci in nato v Resavi z Milenkom Stojkovićem, ki naj bi zbiral ljudi v Požaravski in Smederevski nahiji. Od tam se je s skupino hajdukov vrnil v Šumadijo. Vsi ti načrti so bili narejeni za podporo privržencem Hadži Mustafa Paše proti dahijam.{{sfn|Novaković|1904|p=46}} Ko so dahije izvedeli za Nenadovićevo pismo, so začele intenzivneje spremljati Srbe. Bili so prepričani, da je pismo napisal arhimandrit Hadži-Ruvim,{{sfn|Novaković|1904|p=46-47}} ki je po sporu z lokalnimi oblastmi zapustil samostan. Dahije so se sprva osredotočali predvsem na Valjevsko nahijo. O Karađorđevih načrtih v Šumadiji so bili manj obveščeni.{{sfn|Novaković|1904|p=62}} Hadži-Ruvim se je kmalu vrnil. Zarotniki so ga prosili, naj zapusti pašaluk, ker bi dahije njegovo vrnitev lahko imeli za znak za začetek upora. Arhimandrit je njihovo prošnjo zavrnil.{{sfn|Novaković|1904|p=47}} Kučuk-Alijev sodelavec Maksim iz Guberevca je v Ostružnici preiskal duhovnika in našel dopise med srbskimi knezi in cesarskimi Turki, Dahije so od tihotapcev orožja iz Zemuna verjetno na začetku leta 1804 dobili nformacije tudi o dogajanjih v Šumadiji. Odločili so se, da bodo upor preprečili s pobojem srbskih voditeljev, in prisilili Srbe k popolni podreditvi.{{sfn|Novaković|1904|p=48-50, 62}} ==Zgodovina== Dahije so svojim muteselimom in drugim ukazali, naj pobijejo srbske voditelje, sami pa se v poboje še niso vpletali.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Še posebej kruti so se izkazali gostilničarji (handžije) in vaški privrženci dahij (subaši).{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Za nadzor operacije je bil zadolžen Mehmed-aga Fočić.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Žrtve so bili obor-knezi (župani), knezi (vaški župani), buljbaše (kapitani), trgovci, duhovščina in drugi izbrani možje.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}}{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Odločitve o poboju srbskih veljakov je bila sprejeta nekje med 13. in 26. januarjem 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Veljake so sprva ubijali privrženci dahij, kasneje pa so umore izbranih mož opravili sami.{{sfn|Vukićević|1907|p=285}} Novoimenovani kragujevški muteselim Kučuk-Husein je pozval trgovce, naj obnovijo svoje trgovske pravice. Med pozvanimi Pozvani so bili tudi nekdanji stotnik milice Mato, knez Jovica in Mladen Milovanović, Karađorđe pa ni hotel priti.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Kučuk-Husein je vse tri zaprl in nato Mato in Jovico ubil.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Za tistimi, ki so bili poklicani, a se niso odzvali, so poslali morilce, da so jih ubili. Karađorđe je poskus umora preživel.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Dahije so se nato odločili, da bodo osebno ubili nekatere kneze. Mehmed-aga Fočić se je odpravil v Valjevsko in Šabaško nahijo, Kučuk-Alija v Smederevsko, Ćuprijsko in Jagodinsko in Mula-Jusuf Beograjsko in Grockansko. Aganlija je očitno ostal v Beogradu.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Voditelje so spremljali močni oddelki janičarjev. Beograd so zapustili najkasneje 27.–28. januarja 1804. Nekateri so se do 9. februarja vrnili v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Dahije so med pohodom po nahijah pobijale ljudi.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Mehmed-aga Fočić je Beograd zapustil 25. januarja in odšel v Valjevo, kjer ga ni pričakal nihče od srbskih voditeljev, kar ga je razjezilo. Dva dni je ostal v konaku (prenočišče) samostana Bogovađa in na skrivaj izdal ukaze za nadaljnje umore.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Njegova spremljevalca Stanoje Mihailović in Sima Marković ter samostanski arhimandrit Hadži-Ruvim niso vedeli za njegove načrte.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Fočić se je 28. januarja vrnil v Valjevo in se na polju srečal z Alekso Nenadovićem, Ilijo Birčaninom in Milovanom Grbovićem. Vse tri so janičarji aretirali in odpeljali v ječo.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20-21}} Knez Stanoje Mihailović je bil ubit 1. februarja na svojem domu, medtem ko je pripravljal obrok za Fočićeve može. Domneva se, da so bili prve žrtve dahij knezi Stevan Palalija, Marko J. Čarapić in Stanoje Mihailović.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Mula-Jusuf je požgal vas Vrčin v Grockanski nahiji, medtem ko je Kučuk-Alija očistil vas Baničino ter ubil več ljudi v Plani, v Požarevski nahiji požgal vas Livadice in ubil veliko ljudi v Mlavi in se nato vrnil v Beograd.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19-20}}{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Aleksa Nenadović in Ilija Birčanin sta bila 4. februarja usmrčena z obglavljenjem, pred tem pa je Fočić na glas prebral prestreženo zarotniško pismo.{{sfn|Novaković|1904|p=51}} Njuni odsekani glavi sta bili razstavljeni v Fočićevi hiši. Do 6. februarja so se dahije odločili, da bodo vse pomembne Srbe pretepli, da bo tisto, kar bo ostalo, postalo ''"raja, ki jim bo dobro služila"''. Lokalni Turki so nato začeli napadati izbrane pomembneže v svojih okrožjih.{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Dahije so bili prepričani, da se bodo z ubitjem Nenadovića, Birčanina, Marka in Vase Čarapića, kneza Petra iz Gložana in Karađorđa znebili pomembnih poveljnikov srbske milice.{{sfn|Vukićević|1907|p=284}} O umoru Hadži-Ruvima obstaja več različnih poročila. Po besedah nadduhovnika Matije Nenadovića je Hadži-Ruvim izvedel za aretacijo Nenadovića in Birčanina ter odšel k beograjskemu metropolitu Leonciju, ki ga je namesto da bi mu nudil zatočišče, izročil Aganliji. Aganlijevi možje so Hadži-Ruvima obglavili pri Varoških vratih.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah V. Karadžića je Hadži-Ruvim odšel v Beograd in se poskušal skriti pri svojem nečaku Petru Molerju, ki je bil slikar Kučuk-Alijevih dvorcev. Kučuk-Alija ga je poslal Aganliji, ki ga je vrgel v ječo.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah zemunskega nadduhovnika Mihaila Pejića je Leontij povabil Hadži-Ruvima v Beograd, ga vprašal o stanju ljudstva in dobil odgovor, da ''"nobene besede ne morejo opisati nezadovoljstva in trpljenja"''. Leontij je metropolitu svetoval, naj pobegneta v Avstrijo,{{sfn|Novaković|1904|p=52}} in nato o njunem pogovoru obvestil dahije. Hadži-Ruvima so aretirali in ga 9. februarja pripeljale h Kučuk-Aliji. Naslednji dan so ga ubili.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Karađorđa je Uzun-Mehmed obkolil in napadel, domnevno 12. februarja 1804. Karađorđu je uspelo ubiti dva ali več napadalcev in pobegniti.{{sfn|Vukićević|1907|p=290-291}}{{sfn|Novaković|1904|p=56-57}} Po pobegu se je sestal s poveljnikom hajdukov Stanojem Glavašem.{{sfn|Vukićević|1907|p=292}} V začetku februarja 1804 se je Fočić iz Šabca na skrivaj z ladjo hitro vrnil v Beograd. Po prihodu se je s sodelavci pogovarjal o tem, kako po toliko umorih pomiriti ljudi.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Nadduhovnik Pejić je nekje med 11. in 15. februarjem napisal pismo metropolitu Stefanu Stratimiroviću, v katerem je zapisal, da so se ''"te dni janičarji maščevali Srbom, kar so že dolgo želeli"''.{{sfn|Vukićević|1907|p=279}} Do 16. februarja so v Beograd pripeljali 72 odsekanih glav.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Sorodnik Kučuk-Alije, ki je bil ujet med poznejšo vstajo, je potrdil namero dahij, da izbrišejo vse pomembnejše ljudi in na njihovo mesto postavijo nove poglavarje. Te novoimenovane poglavarje bi nato aretirali in držali za talce, dokler ne bi zbrali vsega orožja vaščanov, nato pa bi ubili vse moške, ki so bili med avstro-turško vojno starejši od 10 let. Ostale bi prisilno spreobrnili v islam.{{harvnb|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}}{{harvnb|Novaković|1904|p=48}} ==Žrtve== [[Slika:Valjevo, Skulptura Seča knezova, 01.jpg|thumb|Spomenik žrtvam v Valjevu]] M. Vukićević je ugotovil, da je bila večina knezov ubitih okoli 4. februarja. Nekateri so bili ubiti že prej, nekateri pa pozneje, odvisno od poti, ki so jo ubrali dahije. Najstrašnejši je bil teden od 29. do 5. februarja 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}} A. Gavrilović (1864–1929) je sestavil seznam umorjenih in ugotovil, da je kampanja trajala približno šest tednov.{{sfn|Gavrilović|1904|p=18, 40}} Zadnja žrtev je bil Hadži-Ruvim, ki je umrl 10. februarja.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Natančno število žrtev še vedno ni znano.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21, 29}} Zapisi o začetku prve srbske vstaje, vključeni v ''Oestr. militärische Zeitschrift'' (1821), navajajo, da je bilo ''"v 14 dneh ubitih 95 najbolj uglednih Srbov"''.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Pismo nadduhovnika Mihaila Pejića, ki je 16. februarja prispelo v Karlovško metropolijo, omenja odsekane glave 72 knezov in duhovnikov, ki so jih pripeljali v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}}{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Peticija ruskemu odposlancu A. Italianskemu pri Porti z dne 15. maja 1804 omenja 150 ubitih knezov in drugih pomembnih osebnosti.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Poročilo avstrijskega častnika Mitesserja omenja 123 žrtev.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Trenutno se ocenjuje, da je bilo v Beograd pripeljanih približno 100 glav.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}} Gavrilović je vse informacije o ubitih objavil v svojem delu leta 1904. {{sfn|Gavrilović|1904|p=29, 32}} Po imenu je znanih le del ubitih.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Stevan Andrejić-Palalija, ''knez'' Begaljice v Grockanski nahiji. Zvabljen v past in ubit v Grocki.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22}} * Marko Čarapić, ''knez'' ali ''obor-knez'' Belega potoka v Grockanski nahiji. Ubit na svoji poroki v Kaluđerici.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22–23}} * Janko Gagić, ''kmet'' (tlačan in ''buljbaša'' (kapitan iz Boleča v Grockanski nahiji. Ubit potem ko se je predal, da bi rešil svojega ugrabljenega sina.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Stanoje Mihailović, ''knez'' iz Zeoke. 26. januarja ali 1. februarja so ga doma ubili trije možje Mehmed-age Fočića.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Aleksa Nenadović, ''knez'' Tamnave v Valjevski nahiji. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * Ilija Birčanin, ''knez'' Podgorja v Valjevski nahiji Valjevo nahiya. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * [[Hadži-Ruvim]], ''arhimandrit'' samostana Bogovađa v Valjevsku nahiji. Aretiran med obiskom metropolita Leoncija v Beogradu. Mučen do smrti je 29. januarja umrl.{{sfn|Gavrilović|1904|p=24}}{{sfn|Novaković|1904|p=53}} * Radosav Kalabić, ''knez'' Jadarske regije v Zvorniški nahiji. Skupaj s prijeteljem, duhovniknm Vilipom, je bil nataknjen na kol.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25–26}} * Hadži-Ðera, ''iguman'' samostana Moravci v Rudniški nahiji. Ubit v samostanu.{{sfn|Gavrilović|1904|p=26}} * Gavrilo Buđevac, ''buljbaša'' iz Rudniške nahije,{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} ''knez'' Travnika vRudniški Moravi.{{sfn|Pavlović|1990|p=122}} Ubil ga je rudmniški mutaselim Sali-aga.{{sfn|Protić|1893|p=110}} * Mata, ''buljbaša'' iz Lipovca v Kragujevški nahiji. Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Jovica iz Knića v Kragujevški nahiji.Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Nikola Ćirjanić iz Orašca v Kragujevški nahiji. Do smrti ga je pretepel kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Petar, ''obor-knez'' iz Gložan v Ćuprijski nahiji. V Ćuprijo ga je zvabil in ubil Kučuk-Alija.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Rajica, ''knez'' iz Zabrđa, duhovnik Milosav in Gornje Mlave iz Požarevske nahije in Staniša iz Požarevske nahije so bili zvabljeni v Ćuprijo, kjer jih je Kučuk-Alija ubil.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću jih je v Požarevcu ubil Kučuk Sali Agha Arslanović.{{sfn|Protić|1893|p=134}} * Teofan, ''knez'' Malega Orašja,{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} nekdanji ''buljubaša'' iz Seone,{{sfn|Protić|1893|p=138}} v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću so ga ubili smederevski Turki ''dizdar'' Guše.{{sfn|Protić|1893|p=138}} * Jovan, ''knez'' Landova v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} * Maksim, ''knez'' iz Selevca v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Skupaj z njim je bil verjetno ubit tudi njegov sorodnik, duhovnik Milovan.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Spasoje Ilić, ''knez'' Lapova, star in spoštovan mož, ubit pred zoro Batočini.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Jovo Carić ali Jova Cerić, trgovec{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} iz Skele v Valjevski nahiji, zaboden.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Kapitan broda v Ostružnici v Beograjski nahiji.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Vas Vrčin v Grockanski nahiji je Mula-Jusuf do tal požgal.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19, 29}} * Mladenič, sin Mladena Milovanovića, ubit v Botunju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Zidar iz Žabarjev.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Več ljudi iz Velike Plane, sorodnikov ''hajduka'' Milovana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Dekle, ki je skrilo svojega brata v vasi v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Vad Donja Livadica v Požarevski nahiji je bila požgana do tal. Vsi vaščani so bili ubiti.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Žena trgovca Koda iz Prova, verjetno Prugova v Požarevski nahiji, sorodnica ''hajduka'' Steva.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31-32}} * Več ljudi v Mlavskem okrožju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=32}} * Po K. Nenadoviću Stevan Katić, ''obor-knez'' Rogače na Kosmaju, starejši brat Janka in Marka Katića.<ref>{{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|origyear=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org|p=583}}</ref> * Miloje in Marko, ''obor-kneza'' iz Guberevca na Kosmaju. * Trije duhovniki iz Šabaške nahije, Živko, Maksim in neimenovan ''[[protosinkel]]'' šabaške škofije Antim Zepos, so bili ubiti v Šabcu v naslednji fazi pobojev. Prva dva sta bila zabodena in kasneje v središču mesta razsekana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25}} Številni srbski revolucionarji iz prihajajoče vstaje so preživeli, ker so imeli srečo. Na seznamu kandidatov za smrt so bili Sima Marković, Janko Katić, Vasa Čarapić, Jakov Nenadović, Nikola Grbović, Cincar-Janko, Melentije Stevanović, Milenko Stojković in predvsem Karađorđe.{{sfn|Gavrilović|1904|pp=32-40}} ==Posledice in zapuščina== Novice o umorih so povzročile beg pomembnih osebnosti in njihovih družin in njihovo zbiranje in razpravljanje o uporu, skupaj s hajduki, ki so takrat prezimovali.{{sfn|Vukićević|1907|p=281-282}} Gospodarske težave, zlobna uprava, nasilje in pokol knezov so leta 1804 privedli do upora proti dahijam in začetka [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]].{{sfn|Bodrožić|2019|p=88-89}}{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] je zapisal, da so dahije poslale med ljudi [[Dahije#Aganlija|Aganlijo]], najmanj krutega od štirih, da bi jih pomiril in jim svetoval, naj se vzdržijo upora in se raje vrnejo domov. Obljubil jim je milejši režim in prekinitev grozodejstev.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dahije so 4. marca 1804 poskušale ustaviti vstajo s pogajanji in Karađorđu ponudili ogromno vsoto denarja in naziv vrhovnega kneza pašaluka. Karađorđe naj bi Aganliji odgovoril: "Dokler bom gledal grobove naših srbskih knezov, ki so jih dahije pobili, in dokler me ne ubiješ, kot si ubil druge kneze, ne bo miru med nama".{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dogodki so opevani v srbski epski poeziji, kot so pesmi Filipa Višnjića in drugih.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] 9rb13chxx24duln6nq0z4wggzim3arw 6680137 6680136 2026-05-24T06:39:09Z Octopus 13285 /* Viri */ viri 6680137 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol knezov''' (srbsko: cеча кнезова, latinizirano: seča knezova, dobesedno sečnja knezov) je bila kampanja organiziranih pobojev in napadov na pomembne Srbe v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]] januarja in februarja 1804, ki so jih izvedli odpadniški janičarji, znani kot [[dahije]]. Dahije so prevzeli oblast v sandžaku v državnem udaru proti vezirju [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafa Paši]] leta 1800-1801. Zaradi strahu pred srbskim uporom so se dahije odločili, da bodo pobili vodilne Srbe po celotnem pašaluku. Ubitih je bilo najmanj 95 pomembnih Srbov. Mnogim so odsekali glave in jih razstavili. Pomembne žrtve so bili Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in [[arhimandrit]] Hadži-Ruvim. Dogodek je sprožil prvo srbsko vstajo, katere cilj je bil končati stoletja osmanske okupacije. == Ozadje== {{Glavni članek |Dahije}} Po [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turški vojni]] (1788–1791) je [[Visoka porta]] amnestirala udeležence na avstrijski strani, vključno s Srbi, in prepovedala vstop problematičnim janičarjem v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Janičarji so bili pred vojno del hrbtenice osmanske vojaške moči, vendar so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da so osmanski vojski potrebne reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene iz pašaluka.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Janičarji so se temu uprli in za kratek čas zasedli [[Beograd]], vendar jih je od tam izgnal novi vezir Hadži Mustafa Paša. Srbi imajo o njem pozitivno mnenje, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Dobro izurjena srbska milica je podprla Mustafa Pašo proti janičarjem in vidinskemu paši Osmanu Pazvantogluju. Za nagrado so Srbi dobili nekaj samouprave in boljši socialno-ekonomski položaj.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Nasilje nad kristjani je bilo strogo prepovedano. Nekaj drugih ukrepov je zmanjšalo napetosti in preprečilo konflikte med muslimani in kristjani na podeželju.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Bistveno izboljšanje položaja Srbov ni trajalo dolgo, ker so novi konflikti in zunanje grožnje prisilile Porto, da je v začetku leta 1799 janičarjem dovolila vrnitev.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Vladavino [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) so zaznamovali notranji konflikti in nemiri med [[paša]]mi, [[ajani]] in [[kirdžali]].{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Janičarji so obnovili teror nad Srbi, plenili in ubijali, julija 1801 zavzeli Beograd in decembra umorili Mustafa Pašo. Novi vezir je bil njihova marioneta.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Janičarje so vodili [[Dahije#Aganlija|Aganlija]], [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]], [[Dahije#Mula-Jusuf|Mula-Jusuf]] in [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]], imenovani dahije.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Pašaluk je postal zatočišče tudi za druge razbojnike, ki so prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Albanija|Albanije]] in od drugod.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Vsi ti so bili v konfliktih s Srbi, [[Spahije|spahijami]] (plemiči konjeniki) in preprostimi Turki.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Dahije so Srbom ukinili vse pravice, pregnali maloštevilčne spahije in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabili za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} [[Slika:Из српског устанка Хаџи Ђеро и Хаџи Рувиме.jpg|thumb|250px|Hadži-Ðera, Hadži-Ruvim in zarotniki]] Izgnani spahije in muslimani iz cesarstva so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in zatiranje se je nadaljevalo.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Srbi in sodelavci Mustafa Paše, ki so želeli maščevati njegov umor in se upreti, so leta 1803 načrtovali nov upor. Obor-knez Aleksa Nenadović iz Valjevske nahije je napisal pismo avstrijskemu častniku Mitesserju v habsburškem [[Beograd|Zemun]]u.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48}} Upor sta načrtovala tudi Aleksa Nenadović v Valjevu in trgovec Karađorđe v Šumadiji, oba veterana [[Srbski svobodni korpus|Srbskega svobodnega korpusa]] in lokalne milice.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48, 62}} Nenadović je verjel in upal na novo avstro-turško vojno in okupacijo Srbije, kar zaradi političnega okolja ni bilo mogoče.{{sfn|Novaković|1904|p=50-51}} Karađorđe se je v Ostružnici, kjer je kupil smodnik, srečal z avstrijskimi srbskimi sodelavci in nato v Resavi z Milenkom Stojkovićem, ki naj bi zbiral ljudi v Požaravski in Smederevski nahiji. Od tam se je s skupino hajdukov vrnil v Šumadijo. Vsi ti načrti so bili narejeni za podporo privržencem Hadži Mustafa Paše proti dahijam.{{sfn|Novaković|1904|p=46}} Ko so dahije izvedeli za Nenadovićevo pismo, so začele intenzivneje spremljati Srbe. Bili so prepričani, da je pismo napisal arhimandrit Hadži-Ruvim,{{sfn|Novaković|1904|p=46-47}} ki je po sporu z lokalnimi oblastmi zapustil samostan. Dahije so se sprva osredotočali predvsem na Valjevsko nahijo. O Karađorđevih načrtih v Šumadiji so bili manj obveščeni.{{sfn|Novaković|1904|p=62}} Hadži-Ruvim se je kmalu vrnil. Zarotniki so ga prosili, naj zapusti pašaluk, ker bi dahije njegovo vrnitev lahko imeli za znak za začetek upora. Arhimandrit je njihovo prošnjo zavrnil.{{sfn|Novaković|1904|p=47}} Kučuk-Alijev sodelavec Maksim iz Guberevca je v Ostružnici preiskal duhovnika in našel dopise med srbskimi knezi in cesarskimi Turki, Dahije so od tihotapcev orožja iz Zemuna verjetno na začetku leta 1804 dobili nformacije tudi o dogajanjih v Šumadiji. Odločili so se, da bodo upor preprečili s pobojem srbskih voditeljev, in prisilili Srbe k popolni podreditvi.{{sfn|Novaković|1904|p=48-50, 62}} ==Zgodovina== Dahije so svojim muteselimom in drugim ukazali, naj pobijejo srbske voditelje, sami pa se v poboje še niso vpletali.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Še posebej kruti so se izkazali gostilničarji (handžije) in vaški privrženci dahij (subaši).{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Za nadzor operacije je bil zadolžen Mehmed-aga Fočić.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Žrtve so bili obor-knezi (župani), knezi (vaški župani), buljbaše (kapitani), trgovci, duhovščina in drugi izbrani možje.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}}{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Odločitve o poboju srbskih veljakov je bila sprejeta nekje med 13. in 26. januarjem 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Veljake so sprva ubijali privrženci dahij, kasneje pa so umore izbranih mož opravili sami.{{sfn|Vukićević|1907|p=285}} Novoimenovani kragujevški muteselim Kučuk-Husein je pozval trgovce, naj obnovijo svoje trgovske pravice. Med pozvanimi Pozvani so bili tudi nekdanji stotnik milice Mato, knez Jovica in Mladen Milovanović, Karađorđe pa ni hotel priti.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Kučuk-Husein je vse tri zaprl in nato Mato in Jovico ubil.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Za tistimi, ki so bili poklicani, a se niso odzvali, so poslali morilce, da so jih ubili. Karađorđe je poskus umora preživel.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Dahije so se nato odločili, da bodo osebno ubili nekatere kneze. Mehmed-aga Fočić se je odpravil v Valjevsko in Šabaško nahijo, Kučuk-Alija v Smederevsko, Ćuprijsko in Jagodinsko in Mula-Jusuf Beograjsko in Grockansko. Aganlija je očitno ostal v Beogradu.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Voditelje so spremljali močni oddelki janičarjev. Beograd so zapustili najkasneje 27.–28. januarja 1804. Nekateri so se do 9. februarja vrnili v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Dahije so med pohodom po nahijah pobijale ljudi.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Mehmed-aga Fočić je Beograd zapustil 25. januarja in odšel v Valjevo, kjer ga ni pričakal nihče od srbskih voditeljev, kar ga je razjezilo. Dva dni je ostal v konaku (prenočišče) samostana Bogovađa in na skrivaj izdal ukaze za nadaljnje umore.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Njegova spremljevalca Stanoje Mihailović in Sima Marković ter samostanski arhimandrit Hadži-Ruvim niso vedeli za njegove načrte.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Fočić se je 28. januarja vrnil v Valjevo in se na polju srečal z Alekso Nenadovićem, Ilijo Birčaninom in Milovanom Grbovićem. Vse tri so janičarji aretirali in odpeljali v ječo.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20-21}} Knez Stanoje Mihailović je bil ubit 1. februarja na svojem domu, medtem ko je pripravljal obrok za Fočićeve može. Domneva se, da so bili prve žrtve dahij knezi Stevan Palalija, Marko J. Čarapić in Stanoje Mihailović.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Mula-Jusuf je požgal vas Vrčin v Grockanski nahiji, medtem ko je Kučuk-Alija očistil vas Baničino ter ubil več ljudi v Plani, v Požarevski nahiji požgal vas Livadice in ubil veliko ljudi v Mlavi in se nato vrnil v Beograd.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19-20}}{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Aleksa Nenadović in Ilija Birčanin sta bila 4. februarja usmrčena z obglavljenjem, pred tem pa je Fočić na glas prebral prestreženo zarotniško pismo.{{sfn|Novaković|1904|p=51}} Njuni odsekani glavi sta bili razstavljeni v Fočićevi hiši. Do 6. februarja so se dahije odločili, da bodo vse pomembne Srbe pretepli, da bo tisto, kar bo ostalo, postalo ''"raja, ki jim bo dobro služila"''. Lokalni Turki so nato začeli napadati izbrane pomembneže v svojih okrožjih.{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Dahije so bili prepričani, da se bodo z ubitjem Nenadovića, Birčanina, Marka in Vase Čarapića, kneza Petra iz Gložana in Karađorđa znebili pomembnih poveljnikov srbske milice.{{sfn|Vukićević|1907|p=284}} O umoru Hadži-Ruvima obstaja več različnih poročila. Po besedah nadduhovnika Matije Nenadovića je Hadži-Ruvim izvedel za aretacijo Nenadovića in Birčanina ter odšel k beograjskemu metropolitu Leonciju, ki ga je namesto da bi mu nudil zatočišče, izročil Aganliji. Aganlijevi možje so Hadži-Ruvima obglavili pri Varoških vratih.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah V. Karadžića je Hadži-Ruvim odšel v Beograd in se poskušal skriti pri svojem nečaku Petru Molerju, ki je bil slikar Kučuk-Alijevih dvorcev. Kučuk-Alija ga je poslal Aganliji, ki ga je vrgel v ječo.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah zemunskega nadduhovnika Mihaila Pejića je Leontij povabil Hadži-Ruvima v Beograd, ga vprašal o stanju ljudstva in dobil odgovor, da ''"nobene besede ne morejo opisati nezadovoljstva in trpljenja"''. Leontij je metropolitu svetoval, naj pobegneta v Avstrijo,{{sfn|Novaković|1904|p=52}} in nato o njunem pogovoru obvestil dahije. Hadži-Ruvima so aretirali in ga 9. februarja pripeljale h Kučuk-Aliji. Naslednji dan so ga ubili.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Karađorđa je Uzun-Mehmed obkolil in napadel, domnevno 12. februarja 1804. Karađorđu je uspelo ubiti dva ali več napadalcev in pobegniti.{{sfn|Vukićević|1907|p=290-291}}{{sfn|Novaković|1904|p=56-57}} Po pobegu se je sestal s poveljnikom hajdukov Stanojem Glavašem.{{sfn|Vukićević|1907|p=292}} V začetku februarja 1804 se je Fočić iz Šabca na skrivaj z ladjo hitro vrnil v Beograd. Po prihodu se je s sodelavci pogovarjal o tem, kako po toliko umorih pomiriti ljudi.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Nadduhovnik Pejić je nekje med 11. in 15. februarjem napisal pismo metropolitu Stefanu Stratimiroviću, v katerem je zapisal, da so se ''"te dni janičarji maščevali Srbom, kar so že dolgo želeli"''.{{sfn|Vukićević|1907|p=279}} Do 16. februarja so v Beograd pripeljali 72 odsekanih glav.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Sorodnik Kučuk-Alije, ki je bil ujet med poznejšo vstajo, je potrdil namero dahij, da izbrišejo vse pomembnejše ljudi in na njihovo mesto postavijo nove poglavarje. Te novoimenovane poglavarje bi nato aretirali in držali za talce, dokler ne bi zbrali vsega orožja vaščanov, nato pa bi ubili vse moške, ki so bili med avstro-turško vojno starejši od 10 let. Ostale bi prisilno spreobrnili v islam.{{harvnb|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}}{{harvnb|Novaković|1904|p=48}} ==Žrtve== [[Slika:Valjevo, Skulptura Seča knezova, 01.jpg|thumb|Spomenik žrtvam v Valjevu]] M. Vukićević je ugotovil, da je bila večina knezov ubitih okoli 4. februarja. Nekateri so bili ubiti že prej, nekateri pa pozneje, odvisno od poti, ki so jo ubrali dahije. Najstrašnejši je bil teden od 29. do 5. februarja 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}} A. Gavrilović (1864–1929) je sestavil seznam umorjenih in ugotovil, da je kampanja trajala približno šest tednov.{{sfn|Gavrilović|1904|p=18, 40}} Zadnja žrtev je bil Hadži-Ruvim, ki je umrl 10. februarja.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Natančno število žrtev še vedno ni znano.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21, 29}} Zapisi o začetku prve srbske vstaje, vključeni v ''Oestr. militärische Zeitschrift'' (1821), navajajo, da je bilo ''"v 14 dneh ubitih 95 najbolj uglednih Srbov"''.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Pismo nadduhovnika Mihaila Pejića, ki je 16. februarja prispelo v Karlovško metropolijo, omenja odsekane glave 72 knezov in duhovnikov, ki so jih pripeljali v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}}{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Peticija ruskemu odposlancu A. Italianskemu pri Porti z dne 15. maja 1804 omenja 150 ubitih knezov in drugih pomembnih osebnosti.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Poročilo avstrijskega častnika Mitesserja omenja 123 žrtev.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Trenutno se ocenjuje, da je bilo v Beograd pripeljanih približno 100 glav.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}} Gavrilović je vse informacije o ubitih objavil v svojem delu leta 1904. {{sfn|Gavrilović|1904|p=29, 32}} Po imenu je znanih le del ubitih.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Stevan Andrejić-Palalija, ''knez'' Begaljice v Grockanski nahiji. Zvabljen v past in ubit v Grocki.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22}} * Marko Čarapić, ''knez'' ali ''obor-knez'' Belega potoka v Grockanski nahiji. Ubit na svoji poroki v Kaluđerici.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22–23}} * Janko Gagić, ''kmet'' (tlačan in ''buljbaša'' (kapitan iz Boleča v Grockanski nahiji. Ubit potem ko se je predal, da bi rešil svojega ugrabljenega sina.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Stanoje Mihailović, ''knez'' iz Zeoke. 26. januarja ali 1. februarja so ga doma ubili trije možje Mehmed-age Fočića.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Aleksa Nenadović, ''knez'' Tamnave v Valjevski nahiji. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * Ilija Birčanin, ''knez'' Podgorja v Valjevski nahiji Valjevo nahiya. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * [[Hadži-Ruvim]], ''arhimandrit'' samostana Bogovađa v Valjevsku nahiji. Aretiran med obiskom metropolita Leoncija v Beogradu. Mučen do smrti je 29. januarja umrl.{{sfn|Gavrilović|1904|p=24}}{{sfn|Novaković|1904|p=53}} * Radosav Kalabić, ''knez'' Jadarske regije v Zvorniški nahiji. Skupaj s prijeteljem, duhovniknm Vilipom, je bil nataknjen na kol.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25–26}} * Hadži-Ðera, ''iguman'' samostana Moravci v Rudniški nahiji. Ubit v samostanu.{{sfn|Gavrilović|1904|p=26}} * Gavrilo Buđevac, ''buljbaša'' iz Rudniške nahije,{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} ''knez'' Travnika vRudniški Moravi.{{sfn|Pavlović|1990|p=122}} Ubil ga je rudmniški mutaselim Sali-aga.{{sfn|Protić|1893|p=110}} * Mata, ''buljbaša'' iz Lipovca v Kragujevški nahiji. Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Jovica iz Knića v Kragujevški nahiji.Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Nikola Ćirjanić iz Orašca v Kragujevški nahiji. Do smrti ga je pretepel kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Petar, ''obor-knez'' iz Gložan v Ćuprijski nahiji. V Ćuprijo ga je zvabil in ubil Kučuk-Alija.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Rajica, ''knez'' iz Zabrđa, duhovnik Milosav in Gornje Mlave iz Požarevske nahije in Staniša iz Požarevske nahije so bili zvabljeni v Ćuprijo, kjer jih je Kučuk-Alija ubil.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću jih je v Požarevcu ubil Kučuk Sali Agha Arslanović.{{sfn|Protić|1893|p=134}} * Teofan, ''knez'' Malega Orašja,{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} nekdanji ''buljubaša'' iz Seone,{{sfn|Protić|1893|p=138}} v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću so ga ubili smederevski Turki ''dizdar'' Guše.{{sfn|Protić|1893|p=138}} * Jovan, ''knez'' Landova v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} * Maksim, ''knez'' iz Selevca v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Skupaj z njim je bil verjetno ubit tudi njegov sorodnik, duhovnik Milovan.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Spasoje Ilić, ''knez'' Lapova, star in spoštovan mož, ubit pred zoro Batočini.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Jovo Carić ali Jova Cerić, trgovec{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} iz Skele v Valjevski nahiji, zaboden.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Kapitan broda v Ostružnici v Beograjski nahiji.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Vas Vrčin v Grockanski nahiji je Mula-Jusuf do tal požgal.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19, 29}} * Mladenič, sin Mladena Milovanovića, ubit v Botunju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Zidar iz Žabarjev.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Več ljudi iz Velike Plane, sorodnikov ''hajduka'' Milovana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Dekle, ki je skrilo svojega brata v vasi v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Vad Donja Livadica v Požarevski nahiji je bila požgana do tal. Vsi vaščani so bili ubiti.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Žena trgovca Koda iz Prova, verjetno Prugova v Požarevski nahiji, sorodnica ''hajduka'' Steva.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31-32}} * Več ljudi v Mlavskem okrožju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=32}} * Po K. Nenadoviću Stevan Katić, ''obor-knez'' Rogače na Kosmaju, starejši brat Janka in Marka Katića.<ref>{{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|origyear=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org|p=583}}</ref> * Miloje in Marko, ''obor-kneza'' iz Guberevca na Kosmaju. * Trije duhovniki iz Šabaške nahije, Živko, Maksim in neimenovan ''[[protosinkel]]'' šabaške škofije Antim Zepos, so bili ubiti v Šabcu v naslednji fazi pobojev. Prva dva sta bila zabodena in kasneje v središču mesta razsekana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25}} Številni srbski revolucionarji iz prihajajoče vstaje so preživeli, ker so imeli srečo. Na seznamu kandidatov za smrt so bili Sima Marković, Janko Katić, Vasa Čarapić, Jakov Nenadović, Nikola Grbović, Cincar-Janko, Melentije Stevanović, Milenko Stojković in predvsem Karađorđe.{{sfn|Gavrilović|1904|pp=32-40}} ==Posledice in zapuščina== Novice o umorih so povzročile beg pomembnih osebnosti in njihovih družin in njihovo zbiranje in razpravljanje o uporu, skupaj s hajduki, ki so takrat prezimovali.{{sfn|Vukićević|1907|p=281-282}} Gospodarske težave, zlobna uprava, nasilje in pokol knezov so leta 1804 privedli do upora proti dahijam in začetka [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]].{{sfn|Bodrožić|2019|p=88-89}}{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] je zapisal, da so dahije poslale med ljudi [[Dahije#Aganlija|Aganlijo]], najmanj krutega od štirih, da bi jih pomiril in jim svetoval, naj se vzdržijo upora in se raje vrnejo domov. Obljubil jim je milejši režim in prekinitev grozodejstev.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dahije so 4. marca 1804 poskušale ustaviti vstajo s pogajanji in Karađorđu ponudili ogromno vsoto denarja in naziv vrhovnega kneza pašaluka. Karađorđe naj bi Aganliji odgovoril: "Dokler bom gledal grobove naših srbskih knezov, ki so jih dahije pobili, in dokler me ne ubiješ, kot si ubil druge kneze, ne bo miru med nama".{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dogodki so opevani v srbski epski poeziji, kot so pesmi Filipa Višnjića in drugih.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pages=87–107|url=http://repozitorijumips.rs/1267/}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Нздање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак (1794–1804)|publisher=Српска академија наука|location=Belgrade}} * {{cite journal|last=Pavlović|first=Dragoljub M.|title=Учесници српских үстанака од 1804. до 1815. године из Рудничке и Пожешке нахије|trans-title=Participants aux insurrections serbes de 1804 et 1815 nés dans les nahies de Rudnik et de Požega|journal=Зборник радова Народног музеја у Чачку|volume=XX|year=1990|pp=115-131|url=https://zbornik.cacakmuzej.org.rs/files/zbornik/20/ZRNMC_20_07.pdf}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|pp=|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] f8vse9pctia8wlxwkptiexepy22pp8h 6680140 6680137 2026-05-24T06:45:46Z Octopus 13285 /* Žrtve */ slike 6680140 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Napad na civiliste | title = Pokol knezov | partof = [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]] | image = Serb knez beheaded by the Dahije.jpg | image_size = 200px | image_upright = | alt = | caption = [[Dahije]] obglavljajo srbskega kneza | map = | map_size = | map_alt = | map_caption = | location = [[Smederevski sandžak]] {{small|(zdaj Srbija)}} | target = pomembni Srbi | coordinates = | date = januar-10. februar 1804 | time = | timezone = | type = umori in usmrtitve | fatalities = | injuries = | victims = 95–150 | perpetrators = <!-- or | perpetrator = --> <!-- alias: | perps = or | perp = --> | assailants = <!-- or | assailant = --> | weapons = | numparts = <!-- or | numpart = --> | dfens = [[dahije]] (odpadniški janičarji) | motive = strah pred uporom | inquiry = | coroner = | accused = | convicted = | verdict = | convictions = | charges = | litigation = | website = <!-- {{URL|example.com}} --> | module = }} '''Pokol knezov''' (srbsko: cеча кнезова, latinizirano: seča knezova, dobesedno sečnja knezov) je bila kampanja organiziranih pobojev in napadov na pomembne Srbe v [[Smederevski sandžak|Smederevskem sandžaku]] januarja in februarja 1804, ki so jih izvedli odpadniški janičarji, znani kot [[dahije]]. Dahije so prevzeli oblast v sandžaku v državnem udaru proti vezirju [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafa Paši]] leta 1800-1801. Zaradi strahu pred srbskim uporom so se dahije odločili, da bodo pobili vodilne Srbe po celotnem pašaluku. Ubitih je bilo najmanj 95 pomembnih Srbov. Mnogim so odsekali glave in jih razstavili. Pomembne žrtve so bili Aleksa Nenadović, Ilija Birčanin in [[arhimandrit]] Hadži-Ruvim. Dogodek je sprožil prvo srbsko vstajo, katere cilj je bil končati stoletja osmanske okupacije. == Ozadje== {{Glavni članek |Dahije}} Po [[Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)|avstrijsko-turški vojni]] (1788–1791) je [[Visoka porta]] amnestirala udeležence na avstrijski strani, vključno s Srbi, in prepovedala vstop problematičnim janičarjem v Beograjski pašaluk.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Janičarji so bili pred vojno del hrbtenice osmanske vojaške moči, vendar so v 18. stoletju izgubili svoj pomen in zaradi pomanjkanja discipline in slabe morale postali vir neredov.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Jasno je bilo, da so osmanski vojski potrebne reforme po evropskih vzorih, zato se je Porta odločila, da janičarje izžene iz pašaluka.{{sfn|Bodrožić|2019|p=88}} Janičarji so se temu uprli in za kratek čas zasedli [[Beograd]], vendar jih je od tam izgnal novi vezir Hadži Mustafa Paša. Srbi imajo o njem pozitivno mnenje, saj je z reformami izboljšal razmere v pašaluku.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Dobro izurjena srbska milica je podprla Mustafa Pašo proti janičarjem in vidinskemu paši Osmanu Pazvantogluju. Za nagrado so Srbi dobili nekaj samouprave in boljši socialno-ekonomski položaj.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=972-973}} Nasilje nad kristjani je bilo strogo prepovedano. Nekaj drugih ukrepov je zmanjšalo napetosti in preprečilo konflikte med muslimani in kristjani na podeželju.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Bistveno izboljšanje položaja Srbov ni trajalo dolgo, ker so novi konflikti in zunanje grožnje prisilile Porto, da je v začetku leta 1799 janičarjem dovolila vrnitev.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=973-974}} Vladavino [[Selim III.|Selima III.]] (1789–1806) so zaznamovali notranji konflikti in nemiri med [[paša]]mi, [[ajani]] in [[kirdžali]].{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Janičarji so obnovili teror nad Srbi, plenili in ubijali, julija 1801 zavzeli Beograd in decembra umorili Mustafa Pašo. Novi vezir je bil njihova marioneta.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Janičarje so vodili [[Dahije#Aganlija|Aganlija]], [[Dahije#Kučuk-Alija|Kučuk-Alija]], [[Dahije#Mula-Jusuf|Mula-Jusuf]] in [[Dahije#Mehmed-aga Fočić|Mehmed-aga Fočić]], imenovani dahije.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Pašaluk je postal zatočišče tudi za druge razbojnike, ki so prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Albanija|Albanije]] in od drugod.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Vsi ti so bili v konfliktih s Srbi, [[Spahije|spahijami]] (plemiči konjeniki) in preprostimi Turki.{{sfn|Bodrožić|2019|p=89}} Dahije so Srbom ukinili vse pravice, pregnali maloštevilčne spahije in povabili muslimane iz bližnjih sandžakov, ki so jih uporabili za nadzor nad Srbi.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} [[Slika:Из српског устанка Хаџи Ђеро и Хаџи Рувиме.jpg|thumb|250px|Hadži-Ðera, Hadži-Ruvim in zarotniki]] Izgnani spahije in muslimani iz cesarstva so sredi leta 1802 s podporo Srbov organizirali upor proti janičarjem. Upor je bil neuspešen in zatiranje se je nadaljevalo.{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=974-976}} Srbi in sodelavci Mustafa Paše, ki so želeli maščevati njegov umor in se upreti, so leta 1803 načrtovali nov upor. Obor-knez Aleksa Nenadović iz Valjevske nahije je napisal pismo avstrijskemu častniku Mitesserju v habsburškem [[Beograd|Zemun]]u.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48}} Upor sta načrtovala tudi Aleksa Nenadović v Valjevu in trgovec Karađorđe v Šumadiji, oba veterana [[Srbski svobodni korpus|Srbskega svobodnega korpusa]] in lokalne milice.{{sfn|Novaković|1904|p=43–48, 62}} Nenadović je verjel in upal na novo avstro-turško vojno in okupacijo Srbije, kar zaradi političnega okolja ni bilo mogoče.{{sfn|Novaković|1904|p=50-51}} Karađorđe se je v Ostružnici, kjer je kupil smodnik, srečal z avstrijskimi srbskimi sodelavci in nato v Resavi z Milenkom Stojkovićem, ki naj bi zbiral ljudi v Požaravski in Smederevski nahiji. Od tam se je s skupino hajdukov vrnil v Šumadijo. Vsi ti načrti so bili narejeni za podporo privržencem Hadži Mustafa Paše proti dahijam.{{sfn|Novaković|1904|p=46}} Ko so dahije izvedeli za Nenadovićevo pismo, so začele intenzivneje spremljati Srbe. Bili so prepričani, da je pismo napisal arhimandrit Hadži-Ruvim,{{sfn|Novaković|1904|p=46-47}} ki je po sporu z lokalnimi oblastmi zapustil samostan. Dahije so se sprva osredotočali predvsem na Valjevsko nahijo. O Karađorđevih načrtih v Šumadiji so bili manj obveščeni.{{sfn|Novaković|1904|p=62}} Hadži-Ruvim se je kmalu vrnil. Zarotniki so ga prosili, naj zapusti pašaluk, ker bi dahije njegovo vrnitev lahko imeli za znak za začetek upora. Arhimandrit je njihovo prošnjo zavrnil.{{sfn|Novaković|1904|p=47}} Kučuk-Alijev sodelavec Maksim iz Guberevca je v Ostružnici preiskal duhovnika in našel dopise med srbskimi knezi in cesarskimi Turki, Dahije so od tihotapcev orožja iz Zemuna verjetno na začetku leta 1804 dobili nformacije tudi o dogajanjih v Šumadiji. Odločili so se, da bodo upor preprečili s pobojem srbskih voditeljev, in prisilili Srbe k popolni podreditvi.{{sfn|Novaković|1904|p=48-50, 62}} ==Zgodovina== Dahije so svojim muteselimom in drugim ukazali, naj pobijejo srbske voditelje, sami pa se v poboje še niso vpletali.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Še posebej kruti so se izkazali gostilničarji (handžije) in vaški privrženci dahij (subaši).{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=504}} Za nadzor operacije je bil zadolžen Mehmed-aga Fočić.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Žrtve so bili obor-knezi (župani), knezi (vaški župani), buljbaše (kapitani), trgovci, duhovščina in drugi izbrani možje.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}}{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Odločitve o poboju srbskih veljakov je bila sprejeta nekje med 13. in 26. januarjem 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Veljake so sprva ubijali privrženci dahij, kasneje pa so umore izbranih mož opravili sami.{{sfn|Vukićević|1907|p=285}} Novoimenovani kragujevški muteselim Kučuk-Husein je pozval trgovce, naj obnovijo svoje trgovske pravice. Med pozvanimi Pozvani so bili tudi nekdanji stotnik milice Mato, knez Jovica in Mladen Milovanović, Karađorđe pa ni hotel priti.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Kučuk-Husein je vse tri zaprl in nato Mato in Jovico ubil.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Za tistimi, ki so bili poklicani, a se niso odzvali, so poslali morilce, da so jih ubili. Karađorđe je poskus umora preživel.{{sfn|Vukićević|1907|p=283}} Dahije so se nato odločili, da bodo osebno ubili nekatere kneze. Mehmed-aga Fočić se je odpravil v Valjevsko in Šabaško nahijo, Kučuk-Alija v Smederevsko, Ćuprijsko in Jagodinsko in Mula-Jusuf Beograjsko in Grockansko. Aganlija je očitno ostal v Beogradu.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}}{{sfn|Gavrilović|1904|p=18}} Voditelje so spremljali močni oddelki janičarjev. Beograd so zapustili najkasneje 27.–28. januarja 1804. Nekateri so se do 9. februarja vrnili v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Dahije so med pohodom po nahijah pobijale ljudi.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Mehmed-aga Fočić je Beograd zapustil 25. januarja in odšel v Valjevo, kjer ga ni pričakal nihče od srbskih voditeljev, kar ga je razjezilo. Dva dni je ostal v konaku (prenočišče) samostana Bogovađa in na skrivaj izdal ukaze za nadaljnje umore.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Njegova spremljevalca Stanoje Mihailović in Sima Marković ter samostanski arhimandrit Hadži-Ruvim niso vedeli za njegove načrte.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20}} Fočić se je 28. januarja vrnil v Valjevo in se na polju srečal z Alekso Nenadovićem, Ilijo Birčaninom in Milovanom Grbovićem. Vse tri so janičarji aretirali in odpeljali v ječo.{{sfn|Gavrilović|1904|p=20-21}} Knez Stanoje Mihailović je bil ubit 1. februarja na svojem domu, medtem ko je pripravljal obrok za Fočićeve može. Domneva se, da so bili prve žrtve dahij knezi Stevan Palalija, Marko J. Čarapić in Stanoje Mihailović.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Mula-Jusuf je požgal vas Vrčin v Grockanski nahiji, medtem ko je Kučuk-Alija očistil vas Baničino ter ubil več ljudi v Plani, v Požarevski nahiji požgal vas Livadice in ubil veliko ljudi v Mlavi in se nato vrnil v Beograd.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19-20}}{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Aleksa Nenadović in Ilija Birčanin sta bila 4. februarja usmrčena z obglavljenjem, pred tem pa je Fočić na glas prebral prestreženo zarotniško pismo.{{sfn|Novaković|1904|p=51}} Njuni odsekani glavi sta bili razstavljeni v Fočićevi hiši. Do 6. februarja so se dahije odločili, da bodo vse pomembne Srbe pretepli, da bo tisto, kar bo ostalo, postalo ''"raja, ki jim bo dobro služila"''. Lokalni Turki so nato začeli napadati izbrane pomembneže v svojih okrožjih.{{sfn|Novaković|1904|p=55}} Dahije so bili prepričani, da se bodo z ubitjem Nenadovića, Birčanina, Marka in Vase Čarapića, kneza Petra iz Gložana in Karađorđa znebili pomembnih poveljnikov srbske milice.{{sfn|Vukićević|1907|p=284}} O umoru Hadži-Ruvima obstaja več različnih poročila. Po besedah nadduhovnika Matije Nenadovića je Hadži-Ruvim izvedel za aretacijo Nenadovića in Birčanina ter odšel k beograjskemu metropolitu Leonciju, ki ga je namesto da bi mu nudil zatočišče, izročil Aganliji. Aganlijevi možje so Hadži-Ruvima obglavili pri Varoških vratih.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah V. Karadžića je Hadži-Ruvim odšel v Beograd in se poskušal skriti pri svojem nečaku Petru Molerju, ki je bil slikar Kučuk-Alijevih dvorcev. Kučuk-Alija ga je poslal Aganliji, ki ga je vrgel v ječo.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Po besedah zemunskega nadduhovnika Mihaila Pejića je Leontij povabil Hadži-Ruvima v Beograd, ga vprašal o stanju ljudstva in dobil odgovor, da ''"nobene besede ne morejo opisati nezadovoljstva in trpljenja"''. Leontij je metropolitu svetoval, naj pobegneta v Avstrijo,{{sfn|Novaković|1904|p=52}} in nato o njunem pogovoru obvestil dahije. Hadži-Ruvima so aretirali in ga 9. februarja pripeljale h Kučuk-Aliji. Naslednji dan so ga ubili.{{sfn|Novaković|1904|p=52}} Karađorđa je Uzun-Mehmed obkolil in napadel, domnevno 12. februarja 1804. Karađorđu je uspelo ubiti dva ali več napadalcev in pobegniti.{{sfn|Vukićević|1907|p=290-291}}{{sfn|Novaković|1904|p=56-57}} Po pobegu se je sestal s poveljnikom hajdukov Stanojem Glavašem.{{sfn|Vukićević|1907|p=292}} V začetku februarja 1804 se je Fočić iz Šabca na skrivaj z ladjo hitro vrnil v Beograd. Po prihodu se je s sodelavci pogovarjal o tem, kako po toliko umorih pomiriti ljudi.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Nadduhovnik Pejić je nekje med 11. in 15. februarjem napisal pismo metropolitu Stefanu Stratimiroviću, v katerem je zapisal, da so se ''"te dni janičarji maščevali Srbom, kar so že dolgo želeli"''.{{sfn|Vukićević|1907|p=279}} Do 16. februarja so v Beograd pripeljali 72 odsekanih glav.{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Sorodnik Kučuk-Alije, ki je bil ujet med poznejšo vstajo, je potrdil namero dahij, da izbrišejo vse pomembnejše ljudi in na njihovo mesto postavijo nove poglavarje. Te novoimenovane poglavarje bi nato aretirali in držali za talce, dokler ne bi zbrali vsega orožja vaščanov, nato pa bi ubili vse moške, ki so bili med avstro-turško vojno starejši od 10 let. Ostale bi prisilno spreobrnili v islam.{{harvnb|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}}{{harvnb|Novaković|1904|p=48}} ==Žrtve== [[Slika:Valjevo, Skulptura Seča knezova, 01.jpg|thumb|Spomenik žrtvam v Valjevu]] M. Vukićević je ugotovil, da je bila večina knezov ubitih okoli 4. februarja. Nekateri so bili ubiti že prej, nekateri pa pozneje, odvisno od poti, ki so jo ubrali dahije. Najstrašnejši je bil teden od 29. do 5. februarja 1804.{{sfn|Vukićević|1907|p=279-280}} A. Gavrilović (1864–1929) je sestavil seznam umorjenih in ugotovil, da je kampanja trajala približno šest tednov.{{sfn|Gavrilović|1904|p=18, 40}} Zadnja žrtev je bil Hadži-Ruvim, ki je umrl 10. februarja.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} Natančno število žrtev še vedno ni znano.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21, 29}} Zapisi o začetku prve srbske vstaje, vključeni v ''Oestr. militärische Zeitschrift'' (1821), navajajo, da je bilo ''"v 14 dneh ubitih 95 najbolj uglednih Srbov"''.{{sfn|Gavrilović|1904|p=21}} Pismo nadduhovnika Mihaila Pejića, ki je 16. februarja prispelo v Karlovško metropolijo, omenja odsekane glave 72 knezov in duhovnikov, ki so jih pripeljali v Beograd.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}}{{sfn|Novaković|1904|p=54}} Peticija ruskemu odposlancu A. Italianskemu pri Porti z dne 15. maja 1804 omenja 150 ubitih knezov in drugih pomembnih osebnosti.{{sfn|Vukićević|1907|p=280}} Poročilo avstrijskega častnika Mitesserja omenja 123 žrtev.{{sfn|Vukićević|1907|p=281}} Trenutno se ocenjuje, da je bilo v Beograd pripeljanih približno 100 glav.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=505}} Gavrilović je vse informacije o ubitih objavil v svojem delu leta 1904. {{sfn|Gavrilović|1904|p=29, 32}} Po imenu je znanih le del ubitih.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Stevan Andrejić-Palalija, ''knez'' Begaljice v Grockanski nahiji. Zvabljen v past in ubit v Grocki.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22}} * Marko Čarapić, ''knez'' ali ''obor-knez'' Belega potoka v Grockanski nahiji. Ubit na svoji poroki v Kaluđerici.{{sfn|Gavrilović|1904|p=22–23}} * Janko Gagić, ''kmet'' (tlačan in ''buljbaša'' (kapitan iz Boleča v Grockanski nahiji. Ubit potem ko se je predal, da bi rešil svojega ugrabljenega sina.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Stanoje Mihailović, ''knez'' iz Zeoke. 26. januarja ali 1. februarja so ga doma ubili trije možje Mehmed-age Fočića.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23}} * Aleksa Nenadović, ''knez'' Tamnave v Valjevski nahiji. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * Ilija Birčanin, ''knez'' Podgorja v Valjevski nahiji Valjevo nahiya. Ujet in na ukaz Mehmed-age Fočića 4. februarja obglavljen.{{sfn|Gavrilović|1904|p=23–24}} * [[Hadži-Ruvim]], ''arhimandrit'' samostana Bogovađa v Valjevsku nahiji. Aretiran med obiskom metropolita Leoncija v Beogradu. Mučen do smrti je 29. januarja umrl.{{sfn|Gavrilović|1904|p=24}}{{sfn|Novaković|1904|p=53}} * Radosav Kalabić, ''knez'' Jadarske regije v Zvorniški nahiji. Skupaj s prijeteljem, duhovniknm Vilipom, je bil nataknjen na kol.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25–26}} * Hadži-Ðera, ''iguman'' samostana Moravci v Rudniški nahiji. Ubit v samostanu.{{sfn|Gavrilović|1904|p=26}} * Gavrilo Buđevac, ''buljbaša'' iz Rudniške nahije,{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} ''knez'' Travnika vRudniški Moravi.{{sfn|Pavlović|1990|p=122}} Ubil ga je rudmniški mutaselim Sali-aga.{{sfn|Protić|1893|p=110}} * Mata, ''buljbaša'' iz Lipovca v Kragujevški nahiji. Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Jovica iz Knića v Kragujevški nahiji.Ubil ga je kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Nikola Ćirjanić iz Orašca v Kragujevški nahiji. Do smrti ga je pretepel kragujevški mutaselim Kučuk-Husein.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Petar, ''obor-knez'' iz Gložan v Ćuprijski nahiji. V Ćuprijo ga je zvabil in ubil Kučuk-Alija.{{sfn|Gavrilović|1904|p=27}} * Rajica, ''knez'' iz Zabrđa, duhovnik Milosav in Gornje Mlave iz Požarevske nahije in Staniša iz Požarevske nahije so bili zvabljeni v Ćuprijo, kjer jih je Kučuk-Alija ubil.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću jih je v Požarevcu ubil Kučuk Sali Agha Arslanović.{{sfn|Protić|1893|p=134}} * Teofan, ''knez'' Malega Orašja,{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} nekdanji ''buljubaša'' iz Seone,{{sfn|Protić|1893|p=138}} v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Po K. Protiću so ga ubili smederevski Turki ''dizdar'' Guše.{{sfn|Protić|1893|p=138}} * Jovan, ''knez'' Landova v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} * Maksim, ''knez'' iz Selevca v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=28}} Skupaj z njim je bil verjetno ubit tudi njegov sorodnik, duhovnik Milovan.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Spasoje Ilić, ''knez'' Lapova, star in spoštovan mož, ubit pred zoro Batočini.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Jovo Carić ali Jova Cerić, trgovec{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} iz Skele v Valjevski nahiji, zaboden.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Kapitan broda v Ostružnici v Beograjski nahiji.{{sfn|Vukićević|1907|p=370}} * Vas Vrčin v Grockanski nahiji je Mula-Jusuf do tal požgal.{{sfn|Gavrilović|1904|p=19, 29}} * Mladenič, sin Mladena Milovanovića, ubit v Botunju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=30}} * Zidar iz Žabarjev.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Več ljudi iz Velike Plane, sorodnikov ''hajduka'' Milovana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Dekle, ki je skrilo svojega brata v vasi v Smederevski nahiji.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Vad Donja Livadica v Požarevski nahiji je bila požgana do tal. Vsi vaščani so bili ubiti.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31}} * Žena trgovca Koda iz Prova, verjetno Prugova v Požarevski nahiji, sorodnica ''hajduka'' Steva.{{sfn|Gavrilović|1904|p=31-32}} * Več ljudi v Mlavskem okrožju.{{sfn|Gavrilović|1904|p=32}} * Po K. Nenadoviću Stevan Katić, ''obor-knez'' Rogače na Kosmaju, starejši brat Janka in Marka Katića.<ref>{{cite book|last=Nenadović|first=Konstantin N.|year=1903|origyear=1883|title=Живот и дела великог Ђорђа Петровића Кара-Ђорђа|volume=I|edition=2|publisher=Штампа Савића и Комп.|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/ivotidelavelikog01nena|via=Archive.org|p=583}}</ref> * Miloje in Marko, ''obor-kneza'' iz Guberevca na Kosmaju. * Trije duhovniki iz Šabaške nahije, Živko, Maksim in neimenovan ''[[protosinkel]]'' šabaške škofije Antim Zepos, so bili ubiti v Šabcu v naslednji fazi pobojev. Prva dva sta bila zabodena in kasneje v središču mesta razsekana.{{sfn|Gavrilović|1904|p=25}} Številni srbski revolucionarji iz prihajajoče vstaje so preživeli, ker so imeli srečo. Na seznamu kandidatov za smrt so bili Sima Marković, Janko Katić, Vasa Čarapić, Jakov Nenadović, Nikola Grbović, Cincar-Janko, Melentije Stevanović, Milenko Stojković in predvsem Karađorđe.{{sfn|Gavrilović|1904|pp=32-40}} <gallery mode="packed" heights="160" caption="Grobovi"> Slika:GrobKnezPalalija.jpg|Grob Stevana Palalije v Rajinovcu Slika:Wiki_Šumadija_XIV_Crkva_Vaznesenja_Gospodnjeg_(Boleč)_252.jpg|Grob Janka Gagića v Boleču Slika:Ćelije, hrob Iliji Birčanina.JPG|Grob Ilije Birčanina v samostanu Ćelije </gallery> ==Posledice in zapuščina== Novice o umorih so povzročile beg pomembnih osebnosti in njihovih družin in njihovo zbiranje in razpravljanje o uporu, skupaj s hajduki, ki so takrat prezimovali.{{sfn|Vukićević|1907|p=281-282}} Gospodarske težave, zlobna uprava, nasilje in pokol knezov so leta 1804 privedli do upora proti dahijam in začetka [[Prva srbska vstaja|prve srbske vstaje]].{{sfn|Bodrožić|2019|p=88-89}}{{sfn|Nedeljković|Đorđević|2015|p=977}} [[Vuk Stefanović Karadžić|Vuk Karadžić]] je zapisal, da so dahije poslale med ljudi [[Dahije#Aganlija|Aganlijo]], najmanj krutega od štirih, da bi jih pomiril in jim svetoval, naj se vzdržijo upora in se raje vrnejo domov. Obljubil jim je milejši režim in prekinitev grozodejstev.{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dahije so 4. marca 1804 poskušale ustaviti vstajo s pogajanji in Karađorđu ponudili ogromno vsoto denarja in naziv vrhovnega kneza pašaluka. Karađorđe naj bi Aganliji odgovoril: "Dokler bom gledal grobove naših srbskih knezov, ki so jih dahije pobili, in dokler me ne ubiješ, kot si ubil druge kneze, ne bo miru med nama".{{sfn|Ljubojević|Radović-Stojanović|2022|p=506}} Dogodki so opevani v srbski epski poeziji, kot so pesmi Filipa Višnjića in drugih.{{sfn|Vukićević|1907|p=278}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} * {{cite journal|last=Bodrožić|first=Đuro|title=Nacionalna država u Prvom srpskom ustanku|journal=Politička revija|volume=62|issue=4|year=2019|pages=87–107|url=http://repozitorijumips.rs/1267/}} * {{cite book|last=Gavrilović|first=Andra|title=Црте из историје ослобођења Србије|chapter=Сеча кнезова|year=1904|publisher=Нздање дворске књижаре Мите Стајића у Београду|location=Belgrade|url=https://archive.org/stream/crteizistrorije00gavrgoog|pp=7–42|via=Archive.org}} * {{cite journal|last1=Ljubojević|first1=Ratko Lj.|last2=Radović-Stojanović|first2=Jelena V.|title=Терор османских власти над српским народом|journal=Тематски зборник „СТРАХ У НАУЧНОМ И УМЕТНИЧКОМ СТВАРАЛАШТВУ“|year=2022|publisher=Лепосавић: Институт за српску културу Приштина|isbn=978-86-89025-80-4|pp=495-510}} * {{cite journal|last1=Nedeljković|first1=Slaviša D.|last2=Đorđević|first2=Miloš Z.|title=Политичке прилике у београдском пашалуку у предвечерје српске револуције (1787-1804)|journal=Teme|volume=XXXIX|issue=3|year=2015|location=Niš|pages=965–969|url=https://teme2.junis.ni.ac.rs/index.php/TEME/article/view/57}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Устанак на дахије 1804|trans-title=Uprising against the Dahije|publisher=Штампано у Државној штампарији|year=1904|url=https://archive.org/details/ustanaknadahije100nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Novaković|first=Stojan|title=Tursko carstvo pred srpski ustanak, 1780–1804|year=1906|publisher=Beograd Davidović|url=https://archive.org/stream/turskocarstvopre00nova|via=Archive.org}} * {{cite book|last=Pantelić|first=Dušan|year=1949|title=Београдски пашалук пред Први српски устанак (1794–1804)|publisher=Српска академија наука|location=Belgrade}} * {{cite journal|last=Pavlović|first=Dragoljub M.|title=Учесници српских үстанака од 1804. до 1815. године из Рудничке и Пожешке нахије|trans-title=Participants aux insurrections serbes de 1804 et 1815 nés dans les nahies de Rudnik et de Požega|journal=Зборник радова Народног музеја у Чачку|volume=XX|year=1990|pp=115-131|url=https://zbornik.cacakmuzej.org.rs/files/zbornik/20/ZRNMC_20_07.pdf}} * {{cite journal|last=Protić|first=Kosta|title=Ратни догађаји из првога српског устанка под Карађорђем Петровићем 1804—1813|journal=Годишњица Николе Чупића|volume=XIII|year=1893|publisher=Državna štamparija|pp=|url=https://pretraziva.rs/prikaz/godisnjica-nikole-cupica/1893-01-01/1}} * {{cite book|last=Vukićević|first=Milenko M.|title=Карађорђе (1752–1804)|trans-title=Karađorđe|volume=1|year=1907|publisher=Државна штампарија Краљевине Србије|url=https://archive.org/details/karaore00vukigoog|via=Archive.org}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Leto 1804]] [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] [[Kategorija:Janičarji]] pprwoa8jsre88tgepq2v5hzucjaauqa 0 603002 6680144 6679162 2026-05-24T07:07:58Z InternetArchiveBot 196606 Rescuing 1 sources and tagging 0 as dead.) #IABot (v2.0.9.5 6680144 wikitext text/x-wiki {{Infobox military installation |name = Grad, Newcastle |native_name = |partof = |location = [[Newcastle upon Tyne]] |image = Newcastle schloss.jpg |caption =Bivalno-obrambni grad |map_type = Anglija |map_size = |map_alt = |pushpin_map_caption= |type = [[Normanska arhitektura]] |coordinates ={{coord|54.9688|-1.6105|format=dms|scale:5000|display=inline,title}} |code = |built = 1177 |builder = [[Henrik II. Angleški]] |materials = kamen |height = 25 m |used = |demolished = |condition = |ownership = mestni svet Newcastla |open_to_public = |controlledby = |garrison = |current_commander = |commanders = |occupants = |battles = |events = }} '''Grad, Newcastle''' ali '''Newcastleski grad''' je srednjeveška utrdba v [[Newcastle upon Tyne]] v [[Anglija|Angliji]], zgrajena na mestu trdnjave, ki je dala ime mestu Newcastle. Najbolj znani ohranjeni strukturi na tem mestu sta [[Bivalno-obrambni grad|grajski stolp]] ({{langx|en|keep}}) (glavni utrjeni kamniti stolp gradu, prikazan spodaj desno) in Črna vrata, njegova utrjena [[Barbakan|vhodna stavba]]. Uporaba območja za obrambne namene sega v rimske čase, ko je bilo na njem utrdba in naselje, imenovano ''[[Pons Aelius]]'' (kar pomeni 'most (Publija) Aelija (Hadrijana)' – rimskega cesarja [[Hadrijan]]a) – ki je varovalo most čez reko Tyne. Robert Curthose, najstarejši sin [[Viljem Osvajalec|Viljema Osvajalca]], je leta 1080 na mestu rimske utrdbe zgradil lesen grad v slogu [[mota (grad)|motte-and-bailey]]. Curthose je zgradil ta 'Novi grad upon Tyne', potem ko se je vrnil na jug s pohoda proti Malcolmu III. Škotskemu. [[Henrik II. Angleški]] je na mestu Curthosejevega gradu med letoma 1172 in 1177 zgradil kamniti grajski stolp. [[Henrik III. Angleški]] je med letoma 1247 in 1250 dodal Črna vrata. Nad tlemi rimske utrdbe ali prvotnega gradu ''motte-and-bailey'' ni ostalo nič. Gradbeni stolp je stavba I. stopnje zaščite in spomenik, ki je na seznamu spomenikov. Grajski stolp in Črna vrata sta nastala pred gradnjo mestnega [[obzidje|obzidja]] Newcastla, katerega gradnja se je začela okoli leta 1265, in ga nista vključevala. Lokacija gradbenega stolpa je v središču Newcastla in leži vzhodno od postaje Newcastle. 23 m dolga vrzel med gradbenim stolpom in vhodom je skoraj v celoti zapolnjena z železniškim viaduktom, ki nosi glavno progo East Coast od Newcastla do Škotske. Gradbeni stolp in Črna vrata zdaj upravlja projekt Old Newcastle v okviru partnerstva Heart of the City kot eno združeno turistično atrakcijo, ''Grad Newcastle''. == Zgodnja zgodovina == Sredi 2. stoletja so [[Rimsko cesarstvo|Rimljani]] zgradili prvi most čez reko Tyne na mestu, kjer danes stoji Newcastle. Most se je imenoval ''Pons Aelius'' ali 'Elijev most', ''Aelius'' pa je bilo družinsko ime cesarja Hadrijana, ki je sprožil gradnjo [[Hadrijanov zid|Hadrijanovega zidu]] vzdolž Tyne-Solway Gap.<ref name=":0">{{Cite web |title=When was Newcastle Castle built? |url=https://www.newcastlecastle.co.uk/castle-blog/when-was-newcastle-castle-built |access-date=2022-04-05 |website=Newcastle Castle |language=en-GB}}</ref> Rimljani so zgradili utrdbo za zaščito rečnega prehoda, ki je bil ob vznožju soteske Tyne. Utrdba je stala na skalnatem izboklini s pogledom na novi most.<ref name=harbottle1>Harbottle, p. 1</ref> Hadrijanov zid se je prečkal od zahoda proti vzhodu, severno od rimske utrdbe, nekje med dvema srednjeveškima kamnitima spomenikoma, gradu Newcastle in stolnico. Domneva se, da se je zid verjetno spuščal (ali vzpenjal) po položni ulici, imenovani Stran,[3] severno od Črnih vrat gradu, opisanih spodaj.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk">{{cite web|url=https://www.newcastle-antiquaries.org.uk/index.php?pageId=310|title=The Society of Antiquaries of Newcastle upon Tyne: The Black Gate|work=newcastle-antiquaries.org.uk|access-date=21 October 2015}}</ref> V nekem neznanem času v anglosaški dobi je kraj Newcastle postal znan kot ''Monkchester'', kar nakazuje na samostan na lokaciji, ki je še vedno neznana. Konec 7. stoletja je bilo na mestu rimske utrdbe ustanovljeno pokopališče.<ref name=harbottle1/> == Normanski grad == Leta 1080 je normanski kralj Viljem I. poslal svojega najstarejšega sina Roberta Curthoseja na sever, da bi branil kraljestvo pred Škoti. Po pohodu se je preselil v Monkchester in začel graditi »Novi grad«. Ta je bil tipa ''motte-and-bailey'', lesen stolp na vrhu zemeljskega nasipa (''motte''), obdan z jarkom in podgradjem (''bailey'') z leseno [[palisada|palisado]].<ref name=harbottle2>Harbottle, p. 2</ref> Leta 1095 se je Robert de Mowbray, grof Northumbrijski, uprl Viljemu Rufusu, Rufus pa je poslal vojsko na sever, da bi zatrl upor in zavzel grad. Od takrat naprej je grad postal kronska last in je bil pomembna baza, s katere je kralj lahko nadzoroval severne barone.<ref name=harbottle2/> == Nov kamniti grad == [[File:Newcastle Castle, 1814.jpg|thumb|left|Neobnovljen grad leta 1814]] [[File:Newcastle Castle, Interior, 1814.jpg|right|thumb|Pogled na bogato okrašeno grajsko kapelo leta 1814]] Od stolpa ali gomile gradu ni ostalo niti sledu. Henrik II. ga je nadomestil s pravokotnim kamnitim stolpom, ki je bil naročen leta 1168 in je bil zgrajen med letoma 1172 in 1177, stala pa je 1144 funtov. Kamniti stolp v obliki trikotnika je nadomestil prejšnjega lesenega. Mojster zidar ali arhitekt Maurice je zgradil tudi [[grad Dover]]. Veliki zunanji vhod v grad, imenovan ''Črna vrata'', je bil zgrajen pozneje, med letoma 1247 in 1250, v času vladavine [[Henrik III. Angleški|Henrika III.]]<ref>{{cite web|url=http://www.northeastengland.talktalk.net/Newcastle%20upon%20Tyne%20History.htm|title=Newcastle upon Tyne: Roman Origins: Pons Aelius, Condercum and Segedunum|access-date=21 June 2014}}</ref> Med državljanskimi vojnami ob koncu vladavine kralja [[Ivan Brez dežele|Ivana]] je bil pod nadzorom Filipa Oldcoatskega.<ref>{{cite ODNB |author= Todd, John M. |title=Oldcoates [Ulecot], Sir Philip of |date= 2004 |doi=10.1093/ref:odnb/27983}}</ref> Dodatna zaščita gradu je bila zagotovljena konec 13. stoletja, ko so zgradili kamnite zidove s stolpi, ki so obdajali mesto. Zaradi varnosti, ki jo je zagotavljalo mestno obzidje, je bil grad zanemarjen. Leta 1589, med vladavino kraljice [[Elizabeta I. Angleška|Elizabete I.]], je bil grad opisan kot propadajoč.<ref name=harbottle4>Harbottle, p. 4</ref> Od začetka 17. stoletja naprej se je to stanje še poslabšalo zaradi gradnje trgovin in hiš na večjem delu območja.[8] == Angleška državljanska vojna == {{glavni|Angleška državljanska vojna}} Leta 1643, med angleško državljansko vojno, je rojalistični župan Newcastla, sir John Marley, popravil stolp in verjetno tudi utrdil grad. Leta 1644 je škotska vojska prečkala mejo v podporo parlamentarcem, škotske čete pa so tri mesece oblegale Newcastle, dokler se garnizija ni predala. Mestno obzidje je bilo močno poškodovano in zadnje sile, ki so se predale 19. oktobra 1644, so to storile iz grajskega stolpa.<ref name=harbottle5>Harbottle, p. 5</ref> Od 16. do 18. stoletja je bil stolp uporabljen kot zapor. Do leta 1800 je bilo znotraj meja gradu veliko število hiš.<ref name=harbottle6>Harbottle, p. 6</ref> == 19. stoletje == [[File:Blackgate and Castle, Newcastle-on-Tyne, England-LCCN2002708006.jpg|thumb|Črna vrata in grajski stolp iz obdobja okoli 1890–1900, ki prikazuje železniški viadukt iz sredine 19. stoletja, ki je prečkal območje. Slumske stavbe za Črnimi vrati so bile od takrat porušene.]] Leta 1809 je korporacija Newcastle kupila stolp in mu dala novo streho in obzidje.<ref>{{cite web|url=https://www.chroniclelive.co.uk/news/north-east-news/castle-keep-newcastle-re-opens-after-8856182|title=Castle Keep in Newcastle re-opens after revamp to tell the history of the city|author=Tony Henderson|date=17 March 2015|work=nechronicle|access-date=15 April 2015}}</ref> Poleg tega so bila porušena zasebna stanovanja znotraj grajskih meja. Stolp je bil obnovljen v letih 1810, 1812 in 1848.<ref name=archive>{{cite web|url=http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/keephistory/keep_history3.htm|archive-url=https://web.archive.org/web/20130528222757/http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/keephistory/keep_history3.htm|title=Welcome to the Castle Keep, Newcastle Upon Tyne, UK.|archive-date=28 May 2013|work=castlekeep-newcastle.org.uk|access-date=15 April 2015}}</ref> Sredi 19. stoletja je prihod železnice v Newcastle privedel do izgradnje velikega viadukta severno od stolpa, ki je prečkal območje gradu. Posledično sta danes ostala le stolp in Črna vrata. == 20. stoletje == [[File:Newcastle Keep.jpg|thumb|Newcastleski stolp leta 1991]] Stolp je bil obnovljen med šestdesetimi in osemdesetimi leti 20. stoletja, ko so zamenjali dotrajano zunanjo kamnito gradnjo in očistili notranjost.<ref name=archive/> == Črna vrata == ''Črna vrata'' so bila gradu Newcastle dodana med letoma 1247 in 1250, s čimer so tvorila dodaten [[barbakan]] pred prejšnjimi severnimi vrati gradu.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk"/> Sestavljena so bila iz dveh stolpov s prehodom med njima. Na obeh straneh prehoda je bila obokana stražarnica. Spredaj (obrnjen proti zahodu) je bil [[dvižni most]], zadaj pa še en. Imela je tudi dvižna vrata, ki so se lahko dvigala in spuščala, da se je zaprl vhodni prehod.<ref>{{cite web|url=http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/blackgate/website/index.htm|title=Introduction|publisher=The Black Gate website|access-date=21 June 2014|archive-url=https://web.archive.org/web/20130528230402/http://www.castlekeep-newcastle.org.uk/blackgate/website/index.htm|archive-date=28 May 2013|df=dmy-all}}</ref> Prvotna stavba je verjetno imela ravno streho, vendar je leta 1618 [[Jakob I. Angleški]] dal vratarnico v najem dvorjanu Alexandru Stephensonu. Stephenson je vratarnico bistveno spremenil in obnovil zgornja nadstropja. Stephenson je nato Črna vrata oddal različnim najemnikom, eden od njih je bil trgovec Patrick Black. Prav on je dal ime Črnim vratom.<ref name=harbottle21>Harbottle, p. 21</ref> Sčasoma so bile vzdolž obeh strani prehoda zgrajene hiše, en del stavbe pa je postal gostilna. V začetku 19. stoletja so Črna vrata postala barakarsko naselje, v katerem je živelo do šestdeset ljudi.<ref name=harbottle21/> Črna vrata so bila v 1880-ih oddana v najem Društvu starinarjev Newcastle upon Tyne, ki jih je med letoma 1883 in 1885 obsežno obnovilo.<ref name="newcastle-antiquaries.org.uk"/> Društvo je dodalo zgornje nadstropje in poševno streho. Društvo je imelo muzej in je tam do relativno nedavnega redno prirejalo sestanke; Muzej dud, ki je bil tam, je bil leta 1987 preseljen na sever in postal Muzej dud Morpeth Chantry. Dvižna mostova na sprednji in zadnji strani Črnih vrat sta bila nadomeščena z lesenimi brvmi.<ref name=harbottle21/> == Trenutna stavba == Stolp je stavba I. stopnje zaščite in spomenik kulture. Gre za približno kvadratno stavbo, ki meri 19 m x 17 m in je visoka 25 m. Vhod vodi po stopnicah v drugo nadstropje in v Veliko dvorano, največji prostor v stolpu, ki meri 9,1 m x 7,3 m. Do Črnih vrat se je pripeljalo po dvižnem mostu čez jarek. Dvižni most je nadomestil lesen most. Prvotna vrata so imela dvižna vrata, vdolbine, kjer so bila nameščena, pa so še vedno vidne. Stolp je trenutno v lasti mestnega sveta Newcastla in ga upravlja partnerstvo Heart of the City.<ref>{{Cite web|url=http://newcastlecastle.co.uk/about-us|title=About Us {{!}} Newcastle Castle|website=newcastlecastle.co.uk|access-date=2020-01-10|archive-date=2017-09-10|archive-url=https://web.archive.org/web/20170910131229/https://www.newcastlecastle.co.uk/about-us|url-status=dead}}</ref> Grajski stolp si lahko ogleda. Stolp je znan tudi po tem, da skozi središče posestva poteka glavna železniška proga vzhodne obale. Še posebej obzidje ponuja čudovit razgled na nabrežje reke Tyne, stolnico in postajo Newcastle. Grad naj bi bil obseden s strahovi in ​​je bil predmet številnih paranormalnih preiskav. Pojavil se je v epizodi serije ''Most Haunted''.<ref>{{cite web|url=http://www.radiotimes.com/episode/fgqk5/most-haunted--series-7---2-castle-keep|title=Most Haunted|work=RadioTimes|access-date=4 April 2015|archive-url=https://web.archive.org/web/20121101021905/http://www.radiotimes.com/episode/fgqk5/most-haunted--series-7---2-castle-keep |archive-date=1 November 2012 |url-status=dead}}</ref> Grajski stolp in Črna vrata sta bila nedavno prenovljena v okviru partnerstva Heart of the City in ponovno odprta 21. marca 2015 kot grad Newcastle. Poleg izboljšane dostopnosti do Črnih vrat z zunanjim dvigalom so med novimi dodatki izobraževalni center, sprejemnica/prodajalnica s spominki in muzejska soba v Črnih vratih ter avdiovizualne instalacije v grajskem stolpu, ki pripovedujejo zgodbo o kraju in ljudeh, ki so tam živeli skozi stoletja.<ref>{{cite web|url=http://www.newcastlecastle.co.uk|title=Newcastle Castle: The Gateway to Old Newcastle|publisher=The Heart of the City Partnership|access-date=10 June 2015}}</ref> <gallery> File:Black Gate (front view) Newcastle upon Tyne, Northumberland.jpg|Črna vrata, barbakan, ki je postal glavni vhod v grad, gledano z zahoda. Na severni strani (izven kadra levo za prehodom) je bilo dodano zunanje dvigalo za izboljšanje dostopa. Cesta na levi je stran, na verjetni liniji Hadrijanovega zidu. File:The Black Gate - geograph.org.uk - 889020.jpg|Zadnja stran Črnih vrat File:60163 Tornado at Newcastle 31 Jan 09 pic 4.jpg|Pogled na stolp z otočnega perona postaje Newcastle. Na levi stoji ikonična parna lokomotiva 60163 Tornado. </gallery> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|Newcastle Castle}} * [http://www.newcastlecastle.co.uk/ Uradna spletna stran] * [http://www.newcastle-antiquaries.org.uk/ Newcastle Antiquaries website] {{DEFAULTSORT:Castle, Newcastle, The}} [[Kategorija:Newcastle upon Tyne]] [[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1177]] [[Kategorija:Gradovi v Angliji]] [[Kategorija:Muzeji v Angliji]] [[Kategorija:Romanska arhitektura v Angliji ]] 4s33az1shjxuo5shdlupkm4zysvw4jj 0 603040 6679771 2026-05-23T12:07:24Z Xx Caracan xx 249339 Ustvaril stran 6679771 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Gaj Kaninij Rebil}} Gaj Kaninij Rebil je bil rimski general in politik v času pozne republike. Bil je novus homo (rimski politik, katerega predniki niso imeli pomembnejših političnih funkcij, kar je lahko oteževalo pridobivanje služb). Leto njegovega rojstva ni znano. == Galske vojne == Leta 52 pr. Kr. je sodeloval v [[Galske vojne|Galskih vojnah]] kot poveljnik- tako je med [[Bitka za Alezijo|bitko]] [[Bitka za Alezijo|za Alezijo]] poveljeval na južnem pobočju, kjer je bil [[Gaj Julij Cezar|Cezarjev]] položaj najbolj kritičen. Naslednje leto je zasledoval poveljnika Kadurkov in začel obleganje Uxellodunuma, ki pa ga je končal Cezar sam. Leto kasneje je končal Andecavsko obleganje mesteca Limona, v bitki naslednji dan pa so njegovi vojaki pokončali približno 12 000 nasprotnikov. == Državljanska vojna == Leta 49 pr. Kr. se je razbesnela [[Cezarjeva državljanska vojna|državljanska vojna med Cezarjem in Pompejem]]. Kaninij se je bojeval na Cezarjevi strani. Tu je nastopal kot pogajalec, prav tako leta 49 pr. Kr. pa je kot legat Gaja Skribonija Kurija v bitki pri [[Utika|Utiki]] v Severni Afriki manj izkušenega Kurija prepričal v napad, ki je zlomil nasprotnikove vrste in tako dosegel zmago. Domneva se, da je bil leta 48 pr. Kr. [[pretor]]. Leta 46 pr. Kr. se je vrnil v Afriko, tokrat kot Cezarjev legat, in tudi tu sodeloval kot izvrsten poveljnik. Istega leta je s Cezarjem odšel v Hispanijo, kjer je bil prav tako vojaško uspešen. == Konzulat == Leta 45 pr. Kr. je bil rimski [[Rimski konzul|konzul]] Kvint Fabij Maksim, ki pa je na zadnji dan svojega konzulata umrl. Vzrok njegove smrti je neznan, zanimivo pa [[Plinij starejši|Plinij Starejši]] pravi, da ni imel nobenih simptomov bolezni ali drugega vzroka smrti. Novica o njegovi smrti je dosegla Cezarja isti dan, 31. 12., ko je ravno predsedoval zborovanju t.i. »comitia tributa«, ki so imeli nalogo izvoliti [[Kvestor|kvestorje]] za naslednje leto. Ko je Cezar okoli druge ure (torej nekje med sedmo in osmo uro zjutraj) slišal, da je konzul umrl, je ukazal, da se zbrano ljudstvo preuredi v »comitie centuriate«, da bodo izvolili nadomestnega konzula za zadnjih nekaj ur v letu. Razlog za Cezarjevo ravnanje je sicer neznan, vendar pa večina modernih zgodovinarjev domneva, da je šlo le za razkazovanje njegove lastne moči in za posmeh vedno manjši vlogi političnih funkcij. Nadomesten konzul tistega leta namreč ne bi imel nobene vloge in nobenega dela- konzuli za naslednje leto, ki bi oblast prevzela naslednje jutro, so bili že izbrani, in nov konzul ne bi imel več nobenega dela. Okoli sedme ure (med poldnevom in prvo uro popoldne) je Cezar ljudstvu predstavil novega konzula. [[Mark Tulij Ciceron|Cicero]], ki je bil prisoten pri dogodku, se je močno pritožil nad diktatorjevim ravnanjem, predvsem nad Cezarjevim nespoštovanjem do napovedovalcev prihodnosti, čeprav ga je najverjetneje bolj bolelo Cezarjevo nespoštovanje do same republike. Konzul, ki ga je diktator izbral, je bil Gaj Kaninij Rebil. Njegov konzulat je bil najkrajši v rimski zgodovini, trajal pa je približno šest ur. V njem ni dosegel ničesar, razen posmehovanja raznih ljudi, predvsem pa so se nam ohranili Cicerovi zapisi. Ena izmed teh Cicerovih šal je bila, da med Kaninijevim konzulatom nihče ni jedel zajtrka, toda nihče ni zagrešil nobenega zločina, saj je bil konzul tako pozoren, da med konzulatom ni nikoli zaspal. Prav tako naj bi Cicero konzulu pripomnil: »Nekoč smo imeli dnevne svečenike, a sedaj imamo dnevne konzule.« Kasneje naj bi Kaninij Cicerona vprašal, zakaj mu ni čestital za konzulat, a mu je ta odgovoril, da je to sicer želel storiti, a ga je prehitela tema. Kljub tem zapisom pa iz Cicerovega pisma Kuriju vemo, da govorniku zaradi dogodka ni šlo na smeh, a na solze. Žal ne vemo gotovo, kaj se je zgodilo s Kaninijem po konzulatu. Iz nekaj Cicerovih pisem lahko domnevamo, da je ostal aktivna politična figura, toda po letu 45 pr. Kr. o njem nimamo zares pravih sledi. Znano je, da je nekaj njegovih potomcev prav tako postalo konzul, najbolj znan od teh pa je bil njegov vnuk, prav tako Gaj Kaninij Rebil, ki je bil leta 37 po Kr. konzul. == Viri == Goldsworthy, A. (2006) Caesar. London: Weidenfeld & Nicolson Ltd. Gusso, Massimo (January 1997). A proposito di C. Caninius rebilus, console in paucas horas il 31 dicembere del 45 a.C. Orpheus, Rivista di Umanità Classica e Cristiana (v Italijanščini). '''17''' (2): 345–374. Dostopno na: https://www.academia.edu/26263764/A_proposito_di_C_Caninius_Rebilus_console_in_paucas_horas_il_31_dicembre_del_45_a_C 3hj692hzfcinj0toy661c0xw6pljimb 6679772 6679771 2026-05-23T12:08:01Z Xx Caracan xx 249339 Xx Caracan xx je prestavil_a stran [[Osnutek:Gaj Kaninij Rebil]] na [[Gaj Kaninij Rebil]] 6679771 wikitext text/x-wiki {{DISPLAYTITLE:Gaj Kaninij Rebil}} Gaj Kaninij Rebil je bil rimski general in politik v času pozne republike. Bil je novus homo (rimski politik, katerega predniki niso imeli pomembnejših političnih funkcij, kar je lahko oteževalo pridobivanje služb). Leto njegovega rojstva ni znano. == Galske vojne == Leta 52 pr. Kr. je sodeloval v [[Galske vojne|Galskih vojnah]] kot poveljnik- tako je med [[Bitka za Alezijo|bitko]] [[Bitka za Alezijo|za Alezijo]] poveljeval na južnem pobočju, kjer je bil [[Gaj Julij Cezar|Cezarjev]] položaj najbolj kritičen. Naslednje leto je zasledoval poveljnika Kadurkov in začel obleganje Uxellodunuma, ki pa ga je končal Cezar sam. Leto kasneje je končal Andecavsko obleganje mesteca Limona, v bitki naslednji dan pa so njegovi vojaki pokončali približno 12 000 nasprotnikov. == Državljanska vojna == Leta 49 pr. Kr. se je razbesnela [[Cezarjeva državljanska vojna|državljanska vojna med Cezarjem in Pompejem]]. Kaninij se je bojeval na Cezarjevi strani. Tu je nastopal kot pogajalec, prav tako leta 49 pr. Kr. pa je kot legat Gaja Skribonija Kurija v bitki pri [[Utika|Utiki]] v Severni Afriki manj izkušenega Kurija prepričal v napad, ki je zlomil nasprotnikove vrste in tako dosegel zmago. Domneva se, da je bil leta 48 pr. Kr. [[pretor]]. Leta 46 pr. Kr. se je vrnil v Afriko, tokrat kot Cezarjev legat, in tudi tu sodeloval kot izvrsten poveljnik. Istega leta je s Cezarjem odšel v Hispanijo, kjer je bil prav tako vojaško uspešen. == Konzulat == Leta 45 pr. Kr. je bil rimski [[Rimski konzul|konzul]] Kvint Fabij Maksim, ki pa je na zadnji dan svojega konzulata umrl. Vzrok njegove smrti je neznan, zanimivo pa [[Plinij starejši|Plinij Starejši]] pravi, da ni imel nobenih simptomov bolezni ali drugega vzroka smrti. Novica o njegovi smrti je dosegla Cezarja isti dan, 31. 12., ko je ravno predsedoval zborovanju t.i. »comitia tributa«, ki so imeli nalogo izvoliti [[Kvestor|kvestorje]] za naslednje leto. Ko je Cezar okoli druge ure (torej nekje med sedmo in osmo uro zjutraj) slišal, da je konzul umrl, je ukazal, da se zbrano ljudstvo preuredi v »comitie centuriate«, da bodo izvolili nadomestnega konzula za zadnjih nekaj ur v letu. Razlog za Cezarjevo ravnanje je sicer neznan, vendar pa večina modernih zgodovinarjev domneva, da je šlo le za razkazovanje njegove lastne moči in za posmeh vedno manjši vlogi političnih funkcij. Nadomesten konzul tistega leta namreč ne bi imel nobene vloge in nobenega dela- konzuli za naslednje leto, ki bi oblast prevzela naslednje jutro, so bili že izbrani, in nov konzul ne bi imel več nobenega dela. Okoli sedme ure (med poldnevom in prvo uro popoldne) je Cezar ljudstvu predstavil novega konzula. [[Mark Tulij Ciceron|Cicero]], ki je bil prisoten pri dogodku, se je močno pritožil nad diktatorjevim ravnanjem, predvsem nad Cezarjevim nespoštovanjem do napovedovalcev prihodnosti, čeprav ga je najverjetneje bolj bolelo Cezarjevo nespoštovanje do same republike. Konzul, ki ga je diktator izbral, je bil Gaj Kaninij Rebil. Njegov konzulat je bil najkrajši v rimski zgodovini, trajal pa je približno šest ur. V njem ni dosegel ničesar, razen posmehovanja raznih ljudi, predvsem pa so se nam ohranili Cicerovi zapisi. Ena izmed teh Cicerovih šal je bila, da med Kaninijevim konzulatom nihče ni jedel zajtrka, toda nihče ni zagrešil nobenega zločina, saj je bil konzul tako pozoren, da med konzulatom ni nikoli zaspal. Prav tako naj bi Cicero konzulu pripomnil: »Nekoč smo imeli dnevne svečenike, a sedaj imamo dnevne konzule.« Kasneje naj bi Kaninij Cicerona vprašal, zakaj mu ni čestital za konzulat, a mu je ta odgovoril, da je to sicer želel storiti, a ga je prehitela tema. Kljub tem zapisom pa iz Cicerovega pisma Kuriju vemo, da govorniku zaradi dogodka ni šlo na smeh, a na solze. Žal ne vemo gotovo, kaj se je zgodilo s Kaninijem po konzulatu. Iz nekaj Cicerovih pisem lahko domnevamo, da je ostal aktivna politična figura, toda po letu 45 pr. Kr. o njem nimamo zares pravih sledi. Znano je, da je nekaj njegovih potomcev prav tako postalo konzul, najbolj znan od teh pa je bil njegov vnuk, prav tako Gaj Kaninij Rebil, ki je bil leta 37 po Kr. konzul. == Viri == Goldsworthy, A. (2006) Caesar. London: Weidenfeld & Nicolson Ltd. Gusso, Massimo (January 1997). A proposito di C. Caninius rebilus, console in paucas horas il 31 dicembere del 45 a.C. Orpheus, Rivista di Umanità Classica e Cristiana (v Italijanščini). '''17''' (2): 345–374. Dostopno na: https://www.academia.edu/26263764/A_proposito_di_C_Caninius_Rebilus_console_in_paucas_horas_il_31_dicembre_del_45_a_C 3hj692hzfcinj0toy661c0xw6pljimb 118 603041 6679773 2026-05-23T12:08:01Z Xx Caracan xx 249339 Xx Caracan xx je prestavil_a stran [[Osnutek:Gaj Kaninij Rebil]] na [[Gaj Kaninij Rebil]] 6679773 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Gaj Kaninij Rebil]] hpwbml2emdqn03kwe6r2pmd7q1emqhi 0 603042 6679777 2026-05-23T12:21:50Z Upwinxp 126544 Upwinxp je prestavil stran [[Preval]] na [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]]: združevanje gesel sedlo in preval (glej [[Pogovor:Sedlo (geografija)]]), glede na vsebino naj tale stran postane seznam 6679777 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] 24epldsjh1ti45emeav8jk6dhiwnyod 6679778 6679777 2026-05-23T12:22:06Z Upwinxp 126544 spremenjen cilj preusmeritve s strani [[Seznam sedel in prevalov v Sloveniji]] na stran [[Sedlo (geografija)]] 6679778 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Sedlo (geografija)]] qmippahg9msf27dihlse7mher9ojvr6 10 603045 6679882 2026-05-23T15:16:28Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:GeoSource]] 6679882 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Predloga:GeoSource]] {{R from move}} 06x1hn2aucze0t4jmjgc8paysfhbcer 10 603046 6679883 2026-05-23T15:17:39Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{GeoSource/ref |P1={{{ref|yes}}} |NAME={{#if: {{{REF-NAME|}}}|{{{REF-NAME|}}}|{{{1|}}}_{{{2|}}}{{{3|}}}{{{4|}}}{{{5|}}}{{{6|}}}}} |REF={{#if: {{{PREFIX|}}}|{{{PREFIX|}}}}} {{GeoSource/list|SOURCE={{{1|}}}:{{{2|}}}|P1={{{3|}}}|P2={{{4|}}}|P3={{{5|}}}|P4={{{6|}}}}} {{#if: {{{SUFFIX|}}}| {{{SUFFIX|}}}}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <references /> {{DEFAULTSORT:GeoSource}} [[Kategorija:Geografske predloge]] </noinclude>« 6679883 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{GeoSource/ref |P1={{{ref|yes}}} |NAME={{#if: {{{REF-NAME|}}}|{{{REF-NAME|}}}|{{{1|}}}_{{{2|}}}{{{3|}}}{{{4|}}}{{{5|}}}{{{6|}}}}} |REF={{#if: {{{PREFIX|}}}|{{{PREFIX|}}}}} {{GeoSource/list|SOURCE={{{1|}}}:{{{2|}}}|P1={{{3|}}}|P2={{{4|}}}|P3={{{5|}}}|P4={{{6|}}}}} {{#if: {{{SUFFIX|}}}| {{{SUFFIX|}}}}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <references /> {{DEFAULTSORT:GeoSource}} [[Kategorija:Geografske predloge]] </noinclude> gap6b3ulbo0n3fx11d94h8kylqqx9bu 10 603047 6679884 2026-05-23T15:18:29Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Usage == This template simplifies the use of frequently-quoted geographical reference sources. It is based on the 2011 version of the template [[:de:Vorlage:GeoQuelle|GeoQuelle]] from German Wikipedia, but is not restricted to German language sources. The aim is a uniform display of the reference and simplified maintenance in the event of changes to referen...« 6679884 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- Categories and interwikis go at the bottom of this page. --> == Usage == This template simplifies the use of frequently-quoted geographical reference sources. It is based on the 2011 version of the template [[:de:Vorlage:GeoQuelle|GeoQuelle]] from German Wikipedia, but is not restricted to German language sources. The aim is a uniform display of the reference and simplified maintenance in the event of changes to referenced online sources. The references are taken from the subtemplate {{tl|GeoSource/list}}. The reference is embedded as standard in <code><nowiki><ref></ref></nowiki></code> in order to display them in the "References" section. However it can also be displayed as normal text (enter "ref=no"). == Parameters == Syntax: <code><nowiki>[PREFIX]{{GeoSource|<1>|<2>[|<3>|<4>][|ref=no]}}[SUFFIX]</nowiki></code> :'''<1>''': [[ISO 3166-1 alpha-2]] code for the country or [[ISO 3166-2]] code for the country subdivision (e.g. German or Austrian federal state) :'''<2>''': reference used :'''<3>''', '''<4>''': optional parameters for the reference :'''PREFIX''': optional prefix (placed as text in front of the reference) :'''SUFFIX''': optional suffix (placed as text behind the reference) :'''REF-NAME''': optional name for the reference :'''ref=no''': optional entry, which suppresses its display in the "References" section. == Example == * Source text: <code><nowiki>{{GeoSource|DE|TK25}}</nowiki></code> * Display: <code><nowiki><ref name="DE_TK25">Relief map (''Topografische Karte'') 1:25.000 series</ref></nowiki></code> == Implemented references == Austria: * <code><nowiki>{{GeoSource|AT-2|KA}}</nowiki></code>: {{GeoSource|AT-2|KA|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|AT-3|NÖA}}</nowiki></code>: {{GeoSource|AT-3|NÖA|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|AT-4|DORIS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|AT-4|DORIS|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|AT-6|DAS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|AT-6|DAS|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|AT-7|TIRIS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|AT-7|TIRIS|ref=no}} Germany: * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|BFN-Steckbriefe}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|BFN-Steckbriefe|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|BFN-SB|<number>|<name>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|BFN-SB|58300|Mittleres Wesertal|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|BFN-Karten}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|BFN-Karten|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|DGK5}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|DGK5|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|TK25}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|TK25|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|AHL|<page>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|AHL|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE|NHL|<page>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE|NHL|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-BW|GeoView}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-BW|GeoView|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-BW|HVZ}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-BW|HVZ|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-BW|LUBW}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-BW|LUBW|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-BY|GIS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-BY|GIS|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-BY|GV}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-BY|GV|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-HE|Karte-Geo}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-HE|Karte-Geo|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-HE|UA}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-HE|UA|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-HE|UA-Geo}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-HE|UA-Geo|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-HE|WRRL}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-HE|WRRL|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoQuelle|DE-NI|GeoView}}</nowiki></code>{{GeoQuelle|DE-NI|GeoView|ref=nein}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NI|GKJB-05}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NI|GKJB-05|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NI|GKJB-06}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NI|GKJB-06|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NI|GKJB-07}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NI|GKJB-07|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NI|GKJB-08}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NI|GKJB-08|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NI|UK}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NI|UK|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NW|BN}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NW|BN|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NW|GSK3B}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NW|GSK3B|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NW|FGISWupper}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NW|FGISWupper|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-NW|TIM}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-NW|TIM|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-RP|LANDIS-Karte}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-RP|LANDIS-Karte|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-RP|LANDIS-SB-GL|<GL-Nr>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-RP|LANDIS-SB-GL|17|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-RP|LANDIS-SB-LR|<LR-Nr>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-RP|LANDIS-SB-LR|170.00|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-RP|WW}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-RP|WW|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-ST|SAV}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-ST|SAV|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-TH|TLUG}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-TH|THUG|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-TH|TLUG-LK|<LK>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-TH|THUG-LK|eic|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|DE-TH|GKZ}}</nowiki></code>: {{GeoSource|DE-TH|GKZ|ref=no}} France: * <code><nowiki>{{GeoSource|FR|GEOPORTAIL|<cg>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|FR|GEOPORTAIL|ref=no}} * Use {{tl|Sandre}} for citing the Sandre database Romania: * <code><nowiki>{{GeoSource|RO|Annex7|<page>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|RO|Annex7|288|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|RO|Atlas|<page>|<code>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|RO|Atlas|143|IV.1.67|ref=no}} Slovenia: * <code><nowiki>{{GeoSource|SI|SURS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|SI|SURS|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|SI|MOP}}</nowiki></code>: {{GeoSource|SI|MOP|ref=no}} Switzerland: * <code><nowiki>{{GeoSource|CH|GS}}</nowiki></code>: {{GeoSource|CH|GS|ref=no}} International: * <code><nowiki>{{GeoSource|Danube||<page>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|Danube|ref=no}} * <code><nowiki>{{GeoSource|Sava||<page>}}</nowiki></code>: {{GeoSource|Sava|ref=no}} More information on the named sources is at [[:de:Wikipedia:WikiProjekt Geographie/Quellensammlung]]. == See also == <includeonly>{{Sandbox other|| <!-- Categories and interwikis go here: --> [[de:Vorlage:GeoQuelle/Doku]] }}</includeonly> 5q8dy5lrrg30v6e5ted0cciu6ayn0f7 10 603048 6679885 2026-05-23T15:20:03Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <onlyinclude><includeonly>{{#switch: {{{SOURCE|}}} | AT-2:KA = [http://gis.ktn.gv.at/atlas/init.aspx?karte=atlas_basiskarten Kärnten Atlas] (Carinthia) | AT-3:NÖA = [http://atlas.noe.gv.at/ Niederösterreich Atlas] (Lower Austria) | AT-4:DORIS = [http://www.doris.at/viewer/(S(utryduwluindleqzwc1alvq3))/init.aspx?ks=alk&karte=wage DORIS Atlas] (Upper Austria) | AT-6:DAS = [http://www.landesentwicklung.steiermark.at/cms/ziel/141979637/DE/...« 6679885 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <onlyinclude><includeonly>{{#switch: {{{SOURCE|}}} | AT-2:KA = [http://gis.ktn.gv.at/atlas/init.aspx?karte=atlas_basiskarten Kärnten Atlas] (Carinthia) | AT-3:NÖA = [http://atlas.noe.gv.at/ Niederösterreich Atlas] (Lower Austria) | AT-4:DORIS = [http://www.doris.at/viewer/(S(utryduwluindleqzwc1alvq3))/init.aspx?ks=alk&karte=wage DORIS Atlas] (Upper Austria) | AT-6:DAS = [http://www.landesentwicklung.steiermark.at/cms/ziel/141979637/DE/ Digitaler Atlas der Steiermark] (Styria) | AT-7:TIRIS = [http://www.tirol.gv.at/tiris TIRIS Geographical information system of Tyrol] | CH:GS = [https://map.geo.admin.ch Geoserver of the Swiss Confederation] | DE:BFN-Karten = [https://www.bfn.de/infothek/karten.html Map services] of the [[Bundesamt für Naturschutz|Federal Agency for Nature Conservation]] | DE:BFN-Steckbriefe = [https://www.bfn.de/themen/biotop-und-landschaftsschutz/schutzwuerdige-landschaften/landschaftssteckbriefe.html Landscape fact files] by the [[Bundesamt für Naturschutz|Federal Agency for Nature Conservation]] | DE:BFN-SB = Landscape fact file [http://www.bfn.de/themen/biotop-und-landschaftsschutz/schutzwuerdige-landschaften/landschaftssteckbriefe/landschaftssteckbrief.html?landschaftid={{{P1|58300}}}landschaftssteckbrief.html {{{P1|58300}}} {{{P2|Mittleres Wesertal}}}] by the [[Bundesamt für Naturschutz|Federal Agency for Nature Conservation]] | DE:BGR-Viewer = [http://www.infogeo.de/home/kartenserver?lang=1 GeoViewer] of the Federal Office of Geoscience and Resources (''Bundesanstalt für Geowissenschaften und Rohstoffe'') | DE:RG-Ost = Dietrich Franke: [http://www.regionalgeologie-ost.de/index.html ''Regionalgeologie Ost.''], Geological online lexicon for East Germany with [http://www.regionalgeologie-ost.de/Word-Text%20Internet.pdf over 1500 pages of lexicon information] (pdf; 12.3 MB) and parallel downloadable maps and tables | DE:DGK5 = German terrain maps (''Deutsche Grundkarte'') 1:5000 series | DE:DGK5m = Measurement based on German terrain maps (''Deutscher Grundkarte'') 1:5000 series | DE:TK25 = Relief maps (''Topografische Karte'') 1:25.000 series | DE:TK25m = Measurement based on Relief maps (''Topografische Karte'') 1:25.000 series | DE:AHL = [https://books.google.de/books?id=MHQAAAAAcAAJ&vq=60&dq=Fl%C3%BCsse&pg=PA{{{P1|1}}}#v=twopage&q&f=false General Hydrographic Lexicon of All Rivers and Streams in Upper and Lower Germany (''Allgemeines Hydrographisches Lexicon aller Ströme und Flüsse in Ober- und Niederdeutschland'')] | DE:NHL = [https://books.google.de/books?id=TFUAAAAAcAAJ&dq=Hydrographisches%20Lexikon&pg=PA{{{P1|1}}}#v=twopage&q&f=false New Hydrographic Lexicon for the German States (''Neues hydrographisches Lexikon für die deutschen Staaten'')] | DE-BW:GeoView = [http://www.geoportal-bw.de/viewer.html Geodata viewer of the Baden-Württemberg State Office of Geoinformation and Land Development (''Landesamt für Geoinformation und Landentwicklung Baden-Württemberg'')] | DE-BW:HVZ = [https://www.hvz.baden-wuerttemberg.de/ Hochwasservohersagezentrale], Landesanstalt für Umwelt Baden-Württemberg | DE-BW:LUBW = [http://udo.lubw.baden-wuerttemberg.de/ Map services of the Baden-Württemberg State Office for the Environment, Survey and Conservation (''Landesanstalt für Umwelt, Messungen und Naturschutz Baden-Württemberg'')] | DE-BW:LUBW-NR = [http://www.lubw.baden-wuerttemberg.de/servlet/is/59786/naturraeume_baden_wuerttembergs.pdf?command=downloadContent&filename=naturraeume_baden_wuerttembergs.pdf Major natural region units], Baden-Württemberg State Office for the Environment, Survey and Conservation (''Landesanstalt für Umwelt, Messungen und Naturschutz Baden-Württemberg'') (pdf, 3.1 MB) | DE-BW:GGK = [http://www.lubw.baden-wuerttemberg.de/servlet/is/208229/gewaesserguetekarte_2004.pdf?command=downloadContent&filename=gewaesserguetekarte_2004.pdf Biological Water Quality Map 1&nbsp;:&nbsp;350,000 scale] by the Baden-Württemberg State Office for the Environment, Survey and Conservation (''Landesanstalt für Umwelt, Messungen und Naturschutz Baden-Württemberg'') (pdf, 11.7&nbsp;MB) | DE-BW:LUBW-NR-SB = [http://www.fachdokumente.lubw.baden-wuerttemberg.de/servlet/is/92374/brief{{{P1|155}}}.pdf Natural region fact file {{{P2|Hochschwarzwald}}} ({{{P1|155}}})]{{{P4}}} – [[Baden-Württemberg State Department for the Environment, Survey and Nature Conservation|LUBW]] (pdf, {{{P3|10,1}}}&nbsp;MB) | DE-BY:BV = [https://geoportal.bayern.de/bayernatlas?bgLayer=atkis BayernAtlas ("Bavaria Atlas") by the Bavarian State Government] | DE-BY:GIS = [http://gisportal-umwelt.bayern.de/website/lfw/mapservice/wrrl/viewer_wrrl_1_ovv.htm Geoinformation System of the Bavarian State Office for the Environment (''Bayerisches Landesamt für Umwelt'')] | DE-BY:GV = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc/tab_alle.xls Complete table of the Bavarian Waterbody Register] by the Bavarian State Office for the Environment (xls, 10.3&nbsp;MB) | DE-BY:GV11 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab11.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Danube catchment from source to the Lech{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] of the Bavarian State Office for the Environment , as at 2012 (pdf; 2.3&nbsp;MB) | DE-BY:GV12 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab12.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Lech catchment{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] by the Bavarian State Office for the Environment, as at 2012 (pdf; 1.8&nbsp;MB) | DE-BY:GV13 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab13.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Lech catchment to the Naab{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] by the Bavarian State Office for the Environment, as at 2012 (pdf; 2.9&nbsp;MB) | DE-BY:GV14 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab14.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Flussgebiet Naab{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] by the Bavarian State Office for the Environment, as at 2012 (pdf; 4.0&nbsp;MB) | DE-BY:GV15 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab15.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Nahe catchment to the Isar{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] by the Bavarian State Office for the Environment, as at 2012 (pdf; 2.8&nbsp;MB) | DE-BY:GV24 = [http://www.lfu.bayern.de/wasser/gewaesserverzeichnisse/doc_pic/tab24.pdf{{#if: {{{P1|}}}|&#35;page={{{P1}}} }} Register of the stream and river areas in Bavaria –&nbsp;Main catchment{{#if: {{{P1|}}}|, page {{{P1}}} }}] by the Bavarian State Office for the Environment, as at 2012 (pdf; 3.3&nbsp;MB) | DE-BY:WRRL = [https://www.lfu.bayern.de/umweltdaten/kartendienste/umweltatlas/hinweis_gfa/index.htm?role=wrrl Water Management Map Service], Bavarian State Office for the Environment (''Bayerisches Landesamt für Umwelt'') | DE-HE:Karte-Geo = [http://www.hlug.de/medien/geologie/dokumente/geologie/produkte/guek300.pdf Geological map of Hesse (''Hessisches Landesamt für Umwelt und Geologie'')] - pdf, 28 MB | DE-HE:UA = [http://atlas.umwelt.hessen.de/atlas/naturschutz/naturraum/karten/m_3_2_1.htm Maps] and [http://atlas.umwelt.hessen.de/atlas/naturschutz/naturraum/texte/ngl-sy.htm legends] of the natural regions of Hesse in the ''Umweltatlas Hessen'' by the Hessian State Office for the Environment and Geology (''Hessisches Landesamt für Umwelt und Geologie'') | DE-HE:UA-Geo = [http://atlas.umwelt.hessen.de/atlas/geologie/geo/karten/k_1_12_1.htm Interactive map] and [http://atlas.umwelt.hessen.de/atlas/geologie/geo/struktur_txt.htm legends] of the geological regions of Hesse in the ''Umweltatlas Hessen'' by the Hessian State Office for the Environment and Geology (''Hessisches Landesamt für Umwelt und Geologie'') | DE-HE:WRRL = [http://wrrl.hessen.de/ Water map service of the Hessian Ministry for the Environment, Energy, Agriculture and Consumer Protection (''Hessisches Ministerium für Umwelt, Energie, Landwirtschaft und Verbraucherschutz'')] | DE-HE:WRRL-MNQ = The MNQ values cover the 20 year period from 1979 to 1998. | DE-HE:WRRL-Steckbriefe = [http://wrrl.hessen.de/ergebnis_massnahmenprogramm_ow.php?MS_CD_RW=DEHE_{{{P1|42.1}}} Water fact file and action programme {{{P1|42.1}}}] | DE-HE:HV = [http://hessenviewer.hessen.de Hessenviewer] by the Hessian State Office for Land Management and Geoinformation (''Hessisches Landesamt für Bodenmanagement und Geoinformation'') with land registry maps | DE-MV:GDV = [http://www.geoportal-mv.de/land-mv/GeoPortalMV_prod/de/Geodatenviewer/index.jsp ''Geodata Viewer''] by the Mecklenburg-Western Pomerania Office of Geoinformation, Survey and Land Registration (''Amt für Geoinformation, Vermessungs- und Katasterwesen Mecklenburg-Vorpommern'') | DE-MV:UK = [https://www.umweltkarten.mv-regierung.de/atlas/script/index.php Environmental Map Portal (''Kartenportal Umwelt'')] by the Mecklenburg-Western Pomerania State Office for the Environment, Conservation and Geology (''Landesamt für Umwelt, Naturschutz und Geologie Mecklenburg-Vorpommern'') | DE-NI:GeoView = [https://www.geobasis.niedersachsen.de/ Lower Saxony Geodata Viewer] (Geodatenviewer Niedersachsen) | DE-NI:GKJB-05 = {{navedi splet |url=http://www.nlwkn.niedersachsen.de/download/64748/2005_DGJ_Weser-Ems.pdf |title=2005 Weser-Ems Hydrographic Yearbook (''Deutsches Gewässerkundliches Jahrbuch Weser-Ems 2005'') |pages={{{P1|}}}|access-date=2012-10-07|publisher=Niedersächsischer Landesbetrieb für Wasserwirtschaft, Küsten- und Naturschutz|language=DE|format=pdf}} | DE-NI:GKJB-06= [http://www.nlwkn.niedersachsen.de/download/46190 2006 Weser-Ems Hydrographic Yearbook (''Gewässerkundliches Jahrbuch Weser-Ems 2006'')] - pdf, 6.7 MB | DE-NI:GKJB-07 = {{navedi splet |url=http://www.nlwkn.niedersachsen.de/download/64746/2007_DGJ_Weser-Ems.pdf |title=2007 Weser-Ems Hydrographic Yearbook (''Deutsches Gewässerkundliches Jahrbuch Weser-Ems 2007'') |pages={{{P1|}}}|access-date=2012-10-07|publisher=Niedersächsischer Landesbetrieb für Wasserwirtschaft, Küsten- und Naturschutz|language=DE|format=pdf}} | DE-NI:GKJB-08 = {{navedi splet |url=http://www.nlwkn.niedersachsen.de/download/64745/2008_DGJ_Weser-Ems.pdf |title=Deutsches Gewässerkundliches Jahrbuch Weser-Ems 2008 |pages={{{P1|}}}|access-date=2012-10-07|publisher=Niedersächsischer Landesbetrieb für Wasserwirtschaft, Küsten- und Naturschutz|language=DE|format=PDF}} | DE-NI:UK = [http://www.umweltkarten-niedersachsen.de/globalnetfx_umweltkarten/?optionalLayers=Gebietsverzeichnis%2CBasiseinzugsgebiete%2CStromgebiete%2CGew%E4ssernetz%20mit%20Flie%DFrichtung%2CEinzugsgebiete%204.%20Unterteilung%2CEinzugsgebiete%203.%20Unterteilung%2CEinzugsgebiete%202.%20Unterteilung%2CEinzugsgebiete%201.%20Unterteilung%2CGr%E4ben%2CWattfl%E4chen%2CGew%E4sserfl%E4chen%2CGro%DFe%20Fl%FCsse& Environmental map service of Lower Saxony (''Umweltkartendienst des Niedersächsischen Ministeriums für Umwelt, Energie und Klimaschutz'')] | DE-NW:GSK3B = [http://www.lanuv.nrw.de/wasser/pdf/GSK3B_Gewaesserverzeichnis.pdf Hydrographic Directory of the NRW State Office for Nature, the Environment and Consumer Protection (''Gewässerverzeichnis des Landesamtes für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz NRW'')] - pdf, 1 MB | DE-NW:GSK3C = [http://www.lanuv.nrw.de/wasser/pdf/Gewaesserverzeichnis%20GSK3C.xls Hydrographic Directory of the NRW State Office for Nature, the Environment and Consumer Protection (''Gewässerverzeichnis des Landesamtes für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz NRW 2010'')] (xls; 4.67 MB) | DE-NW:PEGEL = [http://luadb.lds.nrw.de/LUA/wiski/pegel.php?stationsname={{{P1}}}&yAchse=Standard&nachSuche=ja&neuname={{{P1}}}&meifocus= State Office for Nature, the Environment and Consumer Protection: Water Gauge Records (''Landesamt für Natur, Umwelt und Verbraucherschutz NRW: Wasserstände Pegel'') {{{P1}}}] | DE-NW:TLZ-Ruhr = [http://www.talsperrenleitzentrale-ruhr.de/pegelstammdaten.html Water Gauge Directory] of the Ruhr Dam Direction Centre (''Pegelverzeichnis] der Talsperrenleitzentrale Ruhr'') | DE-NW:BN = [http://www2.bonn.de/bo_ris/daten/O/pdf/08/0810154ED2.pdf 2008 Bonn Stream Development Plan (''Bachentwicklungsplan 2008'', Stadt Bonn)] - pdf, 1688 KB | DE-NW:FGISWupper = [http://fluggs.wupperverband.de/internet/initParams.do River Area Geoinformation System] of the [[Wupperverband]] | DE-NW:TIM = [http://www.tim-online.nrw.de/tim-online/nutzung/index.html Topographic Information Management, Cologne - NRW GEObasis Division] ([[:de:Wikipedia:WikiProjekt_Geographie/Quellensammlung#TIM_online|info]]) | DE-NW:GS = [http://www.gis6.nrw.de/ASWebGS_200/ASA_Geoserver NRW GeoServer,Cologne City Council (''Bezirksregierung Köln''), NRW GEObasis Department] | DE-NW:KL = [http://www.lwl.org/walb-download/pdf/KuLEP/Text.pdf Cultural landscapes in NRW, Westfalen-Lippe Regional Association] (pdf; 35.5 MB) | DE-RP:LANDIS-Karte = [http://map1.naturschutz.rlp.de/mapserver_lanis/index.php?layers=tk_sw,landes_grenze,landschaften&pois=0 Map service of the Landscape Information System of the Rhineland-Palatinate Nature Conservation Office (''Naturschutzverwaltung Rheinland-Pfalz'')] | DE-RP:LANDIS-SB-GL = [http://map1.naturschutz.rlp.de/landschaften_rlp/grosslandschaft.php?gl_nr={{{P1}}} Landscape fact file (major landscape) of the Landscape Information System of the Rhineland-Palatinate Nature Conservation Office (''Naturschutzverwaltung Rheinland-Pfalz'')] | DE-RP:LANDIS-SB-LR = [http://map1.naturschutz.rlp.de/landschaften_rlp/landschaftsraum.php?lr_nr={{{P1}}} Landscape fact file (landscape area) of the Landscape Information System of the Rhineland-Palatinate Nature Conservation Office (''Naturschutzverwaltung Rheinland-Pfalz'')] | DE-RP:NRT = [http://www.luwg.rlp.de/icc/luwg/med/8c0/8c0591ce-8b53-6013-3e2d-cfc638b249d6,11111111-1111-1111-1111-111111111111.pdf Natural region table with area data] by the Rhineland-Palatinate State Office for the Environment, Water Management and Trade Control (''Landesamtes für Umwelt, Wasserwirtschaft und Gewerbeaufsicht Rheinland-Pfalz'') (pdf; 250 kB) | DE-RP:WW = [http://www.geoportal-wasser.rlp.de/servlet/is/2025/ Geoexplorer of the Rhineland-Palatinate Water Authority (''Wasserwirtschaftsverwaltung Rheinland-Pfalz'')] | DE-SN:SA = [http://www.atlas.sachsen.de/ Saxony Atlas] by the Free State of Saxony | DE-SN:NR = [http://www.naturraeume.lfz-dresden.de/ Natural region map service] of the Dresden Landscape Research Centre | DE-SN:HH1 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_1.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Materialien zur Wasserwirtschaft |access-date=2012-10-04 |publisher=Free State of Saxony - State Office for the Environment and Geology |pages={{{P1|}}}|format=pdf, 2.5&nbsp;MB}} | DE-SN:HH2 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_2.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 1 - Pegelverzeichnis |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 597&nbsp;kB}} | DE-SN:HH3 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_3.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 2 - Gebietskennzahlen |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 115&nbsp;kB}} | DE-SN:HH4 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_4.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 3 - Gewässerkundliche Hauptwerte |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 637&nbsp;kB}} | DE-SN:HH5 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_5.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 4 - Haupttabellen der mittleren Durchflusswerte |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 911&nbsp;kB}} | DE-SN:HH6 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_6.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 5 - Haupttabellen der oberen Durchflussextremwerte |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 893&nbsp;kB}} | DE-SN:HH7 = {{navedi splet |url=http://www.smul.sachsen.de/lfl/publikationen/download/4249_7.pdf |title=Hydrologisches Handbuch: Teil 6 - Haupttabellen der unteren Durchflussextremwerte |access-date=2012-10-04 |publisher=Freistaat Sachsen - Landesamt für Umwelt und Geologie |pages={{{P1|}}}|format=PDF, 843&nbsp;kB}} | DE-ST:SAV = [https://www.lvermgeo.sachsen-anhalt.de/de/geoservice/viewer/main.htm Saxony-Anhalt viewer] of the State Office for Survey and Geoinformation (''Landesamt für Vermessung und Geoinformation'') | DE-ST:Pegel = [http://www.hochwasservorhersage.sachsen-anhalt.de/wiskiwebpublic/list_W_0.htm Pegelverzeichnis] des Landesbetriebes für Hochwasserschutz und Wasserwirtschaft Sachsen-Anhalt| DE-TH:THUG = [http://www.tlug-jena.de/uw_raum/umweltregional/thueringen/maps/naturraeume.pdf Natural region map of Thuringia by the Thuringian State Institute of the Environment and Geology (''Thüringer Landesanstalt für Umwelt und Geologie'')] - pdf, 260 kB | DE-TH:THUG-LK = [http://www.tlug-jena.de/uw_raum/umweltregional/{{{P1}}}/index.html District maps by the Thuringian State Institute of the Environment and Geology (''Thüringer Landesanstalt für Umwelt und Geologie'')] | DE-TH:GKZ = Thüringer Landesanstalt für Umwelt (publ.): Regional and Waterbody Figures (''Gebiets- und Gewässerkennzahlen'') - directory and map. Jena 1998, 26&nbsp;pages. | FR:GEOPORTAIL = [https://www.geoportail.gouv.fr/carte ''Géoportail'' map service] | RO:Annex7 = {{navedi splet |url=https://rowater.ro/download/anexa-7/ |title= Planul național de management. Sinteza planurilor de management la nivel de bazine/spații hidrografice, anexa 7.1|publisher=Administrația Națională Apele Române|pages={{{P1|}}}|year=2010|format=PDF, 5.1&nbsp;MB}} | RO:Atlas = {{cite book |title=Atlasul cadastrului apelor din România. Partea 1 |url=https://www.scribd.com/doc/184635870/Atlasul-Cadastrului-Apelor-Din-Romania |location=Bucharest |publisher=Ministerul Mediului |pages={{{P1|}}}|year=1992 |language=ro|oclc=895459847}}{{#if:{{{P2|}}}|&nbsp;River code: {{{P2}}} }} | SI:SURS = [https://www.stat.si/doc/letopis/2002/01_02/01-12-02.htm Rivers, longer than 25 km, and their catchment areas], [[Statistical Office of Slovenia|Statistical Office of the Republic of Slovenia]] | SI:MOP = [http://www.arso.gov.si/vode/publikacije%20in%20poro%C4%8Dila/bilanca6190_2_BESEDILO.pdf Surface streams and water balance of Slovenia], Ministry of the Environment and Spatial Planning | Danube: = {{navedi splet |url=https://www.icpdr.org/main/sites/default/files/Roof%20report%202003%20-%20Main%20document_FINAL.pdf|title=Danube River Basin District, Part A - Roof Report |date=April 2004 |publisher=[[International Commission for the Protection of the Danube River|ICPDR]] |pages={{{P1|}}}}} | Sava: = {{navedi splet |url=http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf|title=Sava River Basin Analysis Report |date=September 2009 |publisher=International Sava River Basin Commission |archive-url=https://web.archive.org/web/20100717153813/http://www.savacommission.org/dms/docs/dokumenti/documents_publications/publications/other_publications/sava_river_basin_analysis_report_high_res.pdf |archive-date=2010-07-17|pages={{{P1|}}}|format=PDF, 9.98&nbsp;MB}} <!-- | LAND:REF = --> | #default = parameter error {{ns0|[[Category:Geography articles needing attention]]}} }}</includeonly></onlyinclude> This template belongs to {{tl|GeoSource}} ;Task: this template supplies the long form of a source reference. '''Parameters''': : '''SOURCE''' = ID of the source : '''P1''' = parameters of the reference axz2e83gppeqxisonjc5m7ume07bwvk 10 603049 6679888 2026-05-23T15:21:12Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#ifeq: {{{P1|yes}}} | yes | {{#tag:ref|{{{REF|NoRef}}}|name={{{NAME|NoName}}}}} | {{{REF|NoRef}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation|content= This template belongs to {{tl|GeoQuelle}} ;Task: This template supplies a complete reference as the result. '''Parameter''': : '''P1''' = "yes" if reference, "no" if normal entry : '''NAME''' = name of the reference : '''REF''' = reference {{DEFAULTSORT:GeoSourceref}} }}</noinclude>« 6679888 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#ifeq: {{{P1|yes}}} | yes | {{#tag:ref|{{{REF|NoRef}}}|name={{{NAME|NoName}}}}} | {{{REF|NoRef}}} }}</includeonly><noinclude> {{documentation|content= This template belongs to {{tl|GeoQuelle}} ;Task: This template supplies a complete reference as the result. '''Parameter''': : '''P1''' = "yes" if reference, "no" if normal entry : '''NAME''' = name of the reference : '''REF''' = reference {{DEFAULTSORT:GeoSourceref}} }}</noinclude> mmfbxh9i0sdtkgkn4q19efzkf0par47 0 603050 6679889 2026-05-23T15:24:04Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6679889 wikitext text/x-wiki {{Infobox hiking trail |name=Penninska pot |photo=Pennine scenery.jpg |caption=Pogled s Penninsko pot blizu Marsdena, Zahodni Yorkshire |location=Severna Anglija in južna Škotska, Združeno kraljestvo |designation=Nacionalne poti ZK |length= 431 km<ref name="Trail stats" /> |trailheads=[[Edale]], Derbyshire<br>[[Kirk Yetholm]], meja s Škotsko |use=pohodništvo |elev_change= |highest_name=[[Cross Fell]] |highest_m=893 |lowest= |difficulty=Zmerno do intenzivno |season=celo leto |sights= |hazards= Slabo vreme }} '''Penninska pot''' je nacionalna pohodniška pot v [[Anglija|Angliji]], z majhnim odsekom na [[Škotska|Škotskem]]. Pot je dolga 431 km<ref name="Trail stats">{{cite web |title=Trail stats, Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813094058/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |archive-date=13 August 2007 |access-date=3 August 2007 |website=National Trails Homepage |publisher=The Countryside Agency}}</ref> od Edala v severnem Derbyshire Peak Districtu, severno skozi Yorkshire Dales in [[narodni park Northumberland]] ter se konča pri Kirk Yetholmu, tik znotraj škotske meje. Pot poteka vzdolž [[Pennini|Penninskega hribovja]], ki ga včasih opisujejo kot ''hrbtenico Anglije''.{{sfn|Poucher|1946|p=9}} Čeprav ni najdaljša nacionalna pot v Združenem kraljestvu,{{refn|This distinction belongs to the {{convert|2689|mi|adj=on}} King Charles III England Coast Path.<ref>{{cite news |last=Rowlatt |first=Justin |date=19 March 2026 |title=King opens world's longest coastal path around England |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cy0dxexdd8xo |work=BBC News |access-date=21 March 2026}}</ref>|group=lower-alpha}} je po besedah ​​​​krajevnih poti »ena najbolj znanih in najtežjih v Veliki Britaniji«".<ref>{{Cite web |website=Ramblers' Association |title=Pennine Way National Trail |url=http://www.ramblers.org.uk/info/paths/pennine.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220133545/http://www.ramblers.org.uk/INFO/paths/pennine.html |archive-date=20 February 2006 |access-date=26 March 2006}}</ref> == Zgodovina == [[File:Old Nags Head.jpg|thumb|Stari Nags Head v Edaleu v Derbyshiru. Tradicionalno izhodišče Penninske poti]] Pot je bila ideja novinarja in popotnika Toma Stephensona, ki ga je navdihnilo podobno potepanje v Združenih državah Amerike, zlasti [[Apalaška pot]]. Stephenson je koncept predlagal v članku za ''Daily Herald'' leta 1935 in lobiral v parlamentu za ustanovitev uradne poti. Pot naj bi se končala v Woolerju,{{sfn|Poucher|1946|p=13}}{{sfn|Wood|1947|p=234}} vendar je bilo odločeno, da bo ciljna točka Kirk Yetholm. Zadnji odsek je bil razglašen za odprtega na slovesnosti na Malham Moorju 24. aprila 1965. Pred uradnim odprtjem Penninske poti je bila britanska vojska povabljena, da preizkusi pot, naloga, ki je bila opravljena v enem dnevu. Mlajši vojaki iz polka mlajših obrtnikov vojaškega gostinskega korpusa s sedežem v Aldershotu so bili razdeljeni v patrulje po štiri ali pet, vsaki pa je bil dodeljen približno 25 km dolg odsek poti. Nato je bilo predloženo poročilo o označevanju in izvedljivosti poti. Peninska pot je aprila 2015 praznovala svojo 50. obletnico. Ves april je bila predvajana posebna štiridelna serija BBC One z naslovom ''Penninska pot''.<ref>{{Cite web |date=10 April 2015 |title=The Pennine Way: Episode Guide |url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b05qt4kn/episodes/guide |access-date=1 September 2015 |publisher=BBC One}}</ref> == Uporaba == [[File:Black Hill (Peak District).jpg|thumb|Asfaltirana površina Pennine Way na Black Hillu v Zahodnem Yorkshiru]] Pennine Way je priljubljena med pohodniki, leta 1990 pa je Komisija za podeželje poročala, da jo vsako leto uporablja 12.000 pohodnikov na dolge razdalje in 250.000 dnevnih pohodnikov ter da pohodniki prispevajo 2 milijona funtov (1990) k lokalnemu gospodarstvu vzdolž poti in neposredno ohranijo 156 delovnih mest.<ref>{{Cite book |last=Countryside Commission |title=Pennine Way survey 1990: use and economic impact |publisher=Countryside Commission |year=1992 |isbn=0-86170-323-5 |location=Cheltenham, Gloucestershire}}</ref> Priljubljenost poti je ponekod povzročila znatno erozijo terena,ref name="roly_smith">{{Cite news |last=Smith |first=Roly |date=7 July 2001 |title=Paving the Way |work=The Guardian |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |access-date=21 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005160827/http://www.theguardian.com/travel/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |archive-date=5 October 2013}}</ref> zato so bili sprejeti ukrepi za njeno sanacijo, vključno s preusmeritvijo delov poti na trdnejša tla in polaganjem tlakovcev ali desk na mehkejših območjih. Ti ukrepi so bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega razbitega terena, čeprav je bil poseg v naravno krajino včasih sporen.<ref>{{Cite book |last=Simmons |first=I.&nbsp;G. |title=The Moorlands of England and Wales: an environmental history |publisher=Edinburgh University Press |year=2003 |isbn=978-0-7486-1731-9}}</ref> Namestitev je na voljo v mladinskih hotelih, kampih, prenočiščih z zajtrkom in pubih, vendar je na gorskih odsekih omejena, zato je pri načrtovanju pohoda včasih treba izbrati med dolgim ​​dnevom (med dvema krajema, ki ponujata namestitev na poti) ali dvema krajšima dnevoma, ki vključujeta večerni spust izven poti (do bližnje vasi ali kmetije) z jutranjim ponovnim vzponom. Na križišču Peninske poti z drugimi javnimi potmi je 535 dostopnih točk. Pot prečka veliko cest in poteka skozi številne vasi in mesta z dobrim javnim prevozom. To omogoča enostavno ogledovanje kratkega dela poti ali razdelitev Peninske poti na več praznikov ali dolgih vikendov. Večina Peninske poti poteka po javnih pešpoteh in ne po konjskih poteh ter ni dostopna popotnikom na konjih ali kolesih, vendar je približno vzporedna ''Peninska konjska pot'' odprta od Derbyshira do Cumbrie. Ta pot, odprta za vse, ki ne uporabljajo motornih vozil, se začne nekoliko južneje od Peninske poti. == Potek == {{Location map+ | Northern England | caption = Pogoste postaje vzdolž Peninske poti | width = 300 | label_size= 70 | places = {{Location map~ | Northern England | label = Edale | position = left | marksize = 6 | link = Edale | lat_deg = 53.3649 | lon_deg = -1.8164 }} {{Location map~ | Northern England | label = Crowden | position = right | marksize = 6 | link = Crowden, Derbyshire | lat_deg = 53.4914 | lon_deg = -1.8880 }} {{Location map~ | Northern England | label = Marsden | position = left | marksize = 6 | link = Marsden, West Yorkshire | lat_deg = 53.6033 | lon_deg = -1.9310 }} {{Location map~ | Northern England | label = Mankinholes | position = right | marksize = 6 | link = Mankinholes | lat_deg = 53.70832 | lon_deg = -2.0605 }} {{Location map~ | Northern England | label = Lothersdale | position = left | marksize = 6 | link = Lothersdale | lat_deg = 53.90972 | lon_deg = -2.0676 }} {{Location map~ | Northern England | label = Malham | position = right | marksize = 6 | link = Malham | lat_deg = 54.06133 | lon_deg = -2.1518 }} {{Location map~ | Northern England | label = Horton | position = left | marksize = 6 | link = Horton in Ribblesdale | lat_deg = 54.14472 | lon_deg = -2.2916 }} {{Location map~ | Northern England | label = Hawes | position = right | marksize = 6 | link = Hawes | lat_deg = 54.30417 | lon_deg = -2.19972 }} {{Location map~ | Northern England | label = Keld | position = left | marksize = 6 | link = Keld, North Yorkshire | lat_deg = 54.4039 | lon_deg = -2.1639 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bowes | position = right | marksize = 6 | link = Bowes | lat_deg = 54.51692 | lon_deg = -2.0081 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Langdon Beck}} | position = right | marksize = 6 | link = Langdon Beck | lat_deg = 54.67611 | lon_deg = -2.2284 }} {{Location map~ | Northern England | label = Dufton | position = left | marksize = 6 | link = Dufton | lat_deg = 54.6223 | lon_deg = -2.4842 }} {{Location map~ | Northern England | label = Garrigill | position = left | marksize = 6 | link = Garrigill | lat_deg = 54.7678 | lon_deg = -2.3980 }} {{Location map~ | Northern England | label = Alston | position = right | marksize = 6 | link = Alston, Cumbria | lat_deg = 54.8132 | lon_deg = -2.4388 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Once Brewed}} | position = left | marksize = 6 | link = Once Brewed | lat_deg = 54.9974 | lon_deg = -2.3859 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bellingham | position = right | marksize = 6 | link = Bellingham, Northumberland|Bellingham | lat_deg = 55.1458 | lon_deg = -2.2564 }} {{Location map~ | Northern England | label = Byrness | position = left | marksize = 6 | link = Byrness | lat_deg = 55.3180 | lon_deg = -2.3785 }} {{Location map~ | Northern England | label = The Cheviot | position = right | marksize = 6 | link = The Cheviot | lat_deg = 55.4799 | lon_deg = -2.1453 }} {{Location map~ | Northern England | label = Kirk Yetholm | position = left | marksize = 6 | link =Kirk Yetholm | lat_deg = 55.5476 | lon_deg = -2.2738 }} }} Raziskava agencije National Trails je pokazala, da mora pohodnik, ki prehodi celotno dolžino poti, premagati 287 vrat, 249 lesenih prelazov, 183 kamnitih prelazov in 204 mostove. 319 km poti poteka po javnih pešpoteh, 112 km po javnih konjskih poteh in 32 km po drugih javnih cestah. Pohodniku pomaga 458 smernih oznak.<ref>{{Cite web |last=National Trails |title=Pennine Way interesting facts |url=http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222225/http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |archive-date=4 October 2013 |access-date=29 May 2013}}</ref> === Narodni park Peak District === [[File:Pule Hill.jpeg|thumbnail|right|Hrib Pule, kot je viden s Pennine Way vzdolž okrožja Standedge]] Penninska pot se je skozi [[narodni park Peak District]] prvotno vzpenjala proti severu od Edala čez sredino planote Kinder Scout. Zaradi zmanjšanja erozije je bila preusmerjena in zdaj se nadaljuje proti zahodu, kjer se na planoto vzpenja po stopnicah, znanih kot ''Jakobova lestev''. Nato zavije proti severu in sledi zahodnemu robu planote mimo Kinder Downfall, prečka cesto Snake Pass (A57) in se vzpne na Bleaklow. Z vrha se pot spusti v Longdendale. V dolini prečka jez akumulacijskega jezera Torside do Crowdena, prve vasi od začetka poti, ki je oddaljena 26 km.{{sfn|Collins|2003|pp=29–37}} Iz Crowdena se Penninska pot vzpenja po stranski dolini mimo Laddow Rocks do vrha Black Hilla na meji z Yorkshirom. Spušča se čez Wessenden Head Moor (vzhodni del Saddleworth Moor) in cesto A635 do doline Wessenden. Vzpenja se iz doline in zapusti narodni park pri Standedgu na cesti A62.{{sfn|Collins|2003|pp=40–45}} === Južni Pennini === [[File:Hebden Bridge Rooftops.jpg|thumb|Most Hebden]] Iz Standedga Penninska pot sledi meji med Yorkshirom in Velikim Manchestrom proti severu vzdolž vrste robov iz peščenjaka. Prečka cesto A640, nato A672, preden prečka avtocesto M62 po dolgem brvi v bližini Windy Hilla. Mimo avtoceste pot sledi Blackstone Edge do ceste A58, nato pa mimo vrste rezervoarjev. Prečka Calderdale Way visoko nad vasjo Mankinholes, nato pa se vzpenja do znanega spomenika na Stoodley Pike. Od spomenika se strmo spušča v dolino reke Calder, ki jo prečka približno 1,6 km zahodno od mesta Hebden Bridge, največjega naselja v bližini poti.{{sfn|Collins|2003|pp=47–53}} Pot se vzpenja iz doline Calder skozi raztreseno vasico Colden in prečka Colden Water po starodavnem mostu.<ref>{{NHLE |num=1225939 |desc=Hebble Hole Farmhouse |access-date=10 February 2014}}</ref> Nato gre mimo rezervoarjev Walshaw Dean in se vzpenja do ruševin Top Withens, za katere pravijo, da so bile navdih za ''Wuthering Heights''. Pot se nato spusti do Ponden Halla in prečka več barja do vasi Cowling in Lothersdale.{{sfn|Collins|2003|pp=58–64}} Iz Lothersdala pot prečka Pinhaw Beacon do Thornton-in-Cravena. Nato sledi položnejša pokrajina, vključno s kratkim odsekom vlečne poti kanala Leeds in Liverpool pri East Martonu, da doseže vas Gargrave v Airedaleu, na prometni cesti A65.{{sfn|Collins|2003|pp=67–72}} === Narodni park Yorkshire Dales === [[File:Highland Cattle and Ing Scar.jpg|thumb|right|Višavsko govedo na Penninski poti, nad zalivom Malham, z Ing Scar v ozadju]] Severno od Gargravea se Penninska pot vzpenja na Airedale in vstopa v [[narodni park Yorkshire Dales]]. Sledi poljskim potem skozi majhne vasi Airton in Hanlith do večje vasi Malham. Nato se vzpenja po stopnicah na zahodni strani zaliva Malham, prečka apnenčasto tlakovanje na vrhu zaliva in se nadaljuje proti severu do Malham Tarna. Pot nato prečka ramo Fountains Fell, prečka vrh Silverdala in se v zelo strmem odseku vzpne na nos Pen-y-Ghenta. Z vrha Pen-y-Ghenta se Pennine Way spusti do vasi Horton v Ribblesdaleu (na železnici Settle–Carlisle).{{sfn|Collins|2003|pp=72–81}} Penninska pot se nato po stari cesti za tovorne konje Settle–Langstrothdale povzpne na Ribblesdale. Pot poteka mimo vzhodnega konca Ling Gilla in se vzpenja na Cam Fell, kjer sledi liniji rimske ceste, ki si jo delimo z Dales Way. Pot nato prečka hrib Dodd Fell in sledi grebenu med Widdaleom in Sleddaleom, preden se pri Gaylu in sosednjem mestu Hawes spusti v Wensleydale.{{sfn|Collins|2003|pp=83–88}} Pot prečka dolino do Hardrawa, nato pa se začne 8 km dolg vzpon na Great Shunner Fell. Z vrha hriba se pot spusti v zgornji Swaledale in vas Thwaite. Nato prečka stran Kisdona, od koder se ponuja dober razgled na Swaledale, mimo Kisdon Force, slapa na reki Swale in doseže vas Keld. Iz Kelda pot prečka pot Coast to Coast Walk, nato se vzpne po stranski dolini, znani kot Stones Dale, in doseže Tan Hill in njegovo osamljeno gostilno na severni meji narodnega parka.{{sfn|Collins|2003|pp=91–98}} === Severni Pennini === [[File:High Cup Nick - geograph.org.uk - 29526.jpg|thumb|High Cup Gill v Cumbriji]] Pri Tan Hillu pot Penninska pot vstopi v območje severne obale Severnih Penninov in sledi poteh čez barja do osamljenega naselja Sleightholme, kjer se pot razcepi. Glavna pot vodi naravnost proti severu čez barja, prečka most God's Bridge in v predoru poteka pod cesto A66. Alternativna pot vstopi v mesto Bowes in se ponovno pridruži glavni poti pri Baldersdaleu. Iz Baldersdala pot prečka Lunedale in se spusti v majhno mesto Middleton-in-Teesdale.{{sfn|Collins|2003|pp=99–105}} Iz Middletona se pot vzpenja do Teesdala na desnem bregu reke Tees, pod vasjo Holwick. Gre mimo slapov Low Force in High Force ter doseže razpršeno naselje Forest-in-Teesdale. Naprej ob reki Tees se pot vzpenja ob slapu Cauldron Snout pod jezom akumulacijskega jezera Cow Green. Pot se nato vzpenja po rahlo vzpenjajoči se stranski dolini Maize Beck in doseže High Cup Gill, eno najbolj fotografiranih območij na Pennine Way. Iz High Cupa se pot spusti do vasi Dufton.{{sfn|Collins|2003|pp=107–115} Iz Duftona se Pennine Way vzpenja nazaj po hribih in poteka mimo vrhov Knock Fell, Great Dun Fell, Little Dun Fell in končno Cross Fell, ki je z 893 metri najvišja točka na celotni poti. Tukaj se pohodniki lahko v slabem vremenu soočijo z zahtevnimi razmerami zaradi vetra Helm, ki piha po jugozahodnem pobočju strmine. Sledi dolg spust do doline South Tyne pri Garrigillu. Pot se nato drži blizu reke in vstopi v mesto Alston.{{sfn|Collins|2003|pp=117–124}} Pot se nadaljuje po dolini South Tyne, mimo rimske utrdbe Whitley Castle, do Slaggyforda in Knarsdala. Nad vasjo Lambley pot zapusti dolino in prečka več barja do ceste A69 blizu vasi Greenhead.{{sfn|Collins|2003|pp=125–129}} === Narodni park Northumberland in škotska meja === [[File:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|Hadrijanov zid]] Zunaj Greenheada poteka Penninska pot mimo gradu Thirlwall na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]. Naslednjih 18 km se pot ujema s potjo Hadrijanovega zidu in sledi zidu tik ob Once Brewed do Rapishaw Gapa, 1,6 km zahodno od rimske utrdbe Housesteads. Od zidu se pot usmeri proti severu skozi gozd Wark. Mimo gozda sledi poljskim potem do Shitlington Crags in se spusti do velike vasi Bellingham. Sledi bolj oddaljena pokrajina, čez hrib Padon in rob gozda Redesdale. Pot sčasoma doseže Redesdale pri Blakehopeburnhaugh in Cottonshopeburnfoot, dveh sosednjih vaseh, ki tekmujeta za najdaljše ime v Angliji. Pot nato sledi reki Rede gorvodno do vasi Byrness.{{sfn|Collins|2003|pp=130–143}} Zadnja etapa Penninske poti, čez hribovje Cheviot Hills od Byrnessa do Kirk Yetholma, je dolga 43 km in na poti ni naselij. Običajno jo prehodimo v enem dolgem dnevu, čeprav sta na voljo dve (ali obe) koči. Pot se strmo vzpenja od vasi, nato pa gre proti severu in prečka škotsko mejo blizu hriba Ogre. Preostanek etape pot prehaja med Anglijo in Škotsko, vzdolž ograje, ki označuje samo mejo. Nazaj v Angliji pot prečka rimsko utrdbo pri Chew Greenu in na kratko sledi rimski cesti Dere Street. Nato pot sledi mejnemu grebenu in prečka najvišjo točko Windy Gyle. Na zahodnem vrhu hriba Cairn Hill (743 metrov), od koder pot vodi do vrha Cheviota in nazaj navzdol, se pot ostro obrne proti severozahodu z mejno ograjo in se spusti do koče, preden se povzpne na Schil na 601 metrih nad dolino College. Pot se nato spusti na Škotsko in vstopi v vas Kirk Yetholm. Pot se konča pri hotelu Border.{{sfn|Collins|2003|pp=144–152}} == Rekordi == Rekordni čas za prehojeno Penninsko pot je 2 dni, 10 ur, 4 minute in 53 sekund, postavil pa ga je John Kelly med 15. in 17. majem 2021.<ref>{{Cite magazine |last=Smith |first=Bob |date=17 May 2021 |title=Runner John Kelly breaks Pennine Way record by 3½ hours |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/05/17/runner-john-kelly-breaks-pennine-way-record-by-3%C2%BD-hours |magazine=Grough}}</ref> Kelly je rekord pred tem držal le en teden, julija 2020, s časom 2 dni, 16 ur in 46 minut, preden ga je podrl Damian Hall s časom 2 dni, 13 ur in 35 minut.<ref name="pearson">{{Cite web |last=Pearson |first=Rick |date=18 May 2021 |title=John Kelly reclaims Pennine Way FKT |url=https://www.runnersworld.com/uk/news/a36458217/john-kelly-reclaims-pennine-way-fkt/ |access-date=2 November 2021 |website=Runner's World}}</ref><ref name="inov8">{{Cite web |date=21 July 2020 |title=Damian Hall smashes the 268-mile Pennine Way record |url=https://www.inov-8.com/blog/pennine-way-damian-hall/ |access-date=2 November 2021 |website=inov-8.com}}</ref> Pred tem je rekord 31 let držal Mike Hartley (čas 2 dni, 17 ur in 20 minut). Leta 1984 je Mike Cudahy po številnih poskusih postal prvi človek, ki je pretekel pot v manj kot 3 dneh. Pot je prehodil v 2 dneh, 21 urah, 54 minutah in 30 sekundah.<ref>{{cite book |last=Cudahy |first=Mike |year=1989 |title=Wild Trails to Far Horizons |url=https://www.abebooks.co.uk/9780044403814/Wild-Trails-Far-Horizons-Ultra-distance-004440381X/plp |location=London |publisher=Unwin Hyman |page=78 |isbn=9780044403814 |access-date=24 January 2025}}</ref> Njegovo potovanje je dobro dokumentirano v njegovi knjigi ''Divje poti do daljnih obzorij'' (''Wild Trails to Far Horizons''). Najhitrejši ženski čas je 3 dni in 46 minut, ki ga je postavila Anna Troup med 14. in 17. avgustom 2021.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Bob |date=17 August 2021 |title=Runner Anna Troup completes Pennine Way in new record female time |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/08/17/runner-anna-troup-completes-pennine-way-in-new-record-female-time |access-date=17 August 2021 |publisher=Grough}}</ref> Prejšnji rekord 3 dni, 2 uri in 28 minut je postavila Sabrina Verjee med 12. in 15. septembrom 2020.<ref>Martin Stone, "Long Distance Round Up", ''The Fellrunner'', Autumn 2020, 88–93.</ref> Trasa Penninske poti je osnova dirke Spine Race, ki je bila odprta leta 2012.<ref>{{Cite web |title=The 2017 Montane Spine Race |url=https://www.sidetracked.com/fieldjournal/the-2017-montane-spine-race/ |access-date=16 July 2020}}</ref> == Nadaljnje branje == [[File:The Cheviot from Broadhope Hill.jpg|thumb|Vzpon na Cheviot v Northumberlandu je del uradne poti]] [[File:Kirk Yetholm from the Mindrum Road.jpg|thumb|Kirk Yetholm na jugu Škotske, tradicionalna končna točka Peninske poti]] Penninska pot je skozi leta privabila številne pisce, vključno s Tomom Stephensonom, ki je napisal prvi uradni vodnik. Priljubljen vodnik je napisal in ilustriral pisatelj Alfred Wainwright, čigar ponudba, da v hotelu Border v Kirk Yetholmu kupi pint (leta 1979 znižan na pol pinta) piva ali limonade za vsakogar, ki je končal Penninsko pot v enem neprekinjenem potovanju, ga je do njegove smrti leta 1991 stala do 15.000 funtov.<ref>{{Cite news |last=Askwith |first=Richard |date=2 July 2005 |title=Alfred Wainwright: Grumpy, reclusive and eccentric |work=The Independent |url=http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |url-status=dead |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927211334/http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |archive-date=27 September 2007}}</ref> Nacionalni vodnik po poti vsebuje opis poti, GPS točke in zemljevide celotne poti v merilu 1:25000. Knjiga Barryja Piltona One Man and His Bar ponuja bolj lahkoten in oseben opis dokončanja Penninske poti s predgovorom Mika Hardinga. Knjiga Marka Wallingtona z naslovom Pennine Walkies (v kateri avtorja spremlja njegov pes) je še ena humorna osebna zgodba o sprehodu, prav tako pa tudi knjiga Walking Home yorkshirskega pesnika Simona Armitagea, ki je brez denarja hodil od severa proti jugu po Penninski poti, pri čemer se je zanašal na svoj »zaslužek« z večernimi branji poezije na poti.<ref name="armitage">{{Cite news |date=23 June 2012 |title=Poetry in motion: Simon Armitage walks the Pennine Way |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/jun/23/simon-armitage-poet-walking-pennine-way |access-date=31 July 2012}}</ref> Umetnici gibanja Tamara Ashley in Simone Kenyon sta avgusta 2006 nastopili na celotni poti;<ref>{{Cite web |title=Performing the Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |access-date=11 February 2008 |publisher=National Trails |archive-date=2 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080302004941/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |url-status=dead}}</ref> njuna knjiga dokumentira performans in bralce vabi, da ustvarijo lastne interpretacije pokrajin na poti. *{{Cite book |last=Armitage |first=Simon |url=https://archive.org/details/walkinghome0000armi |title=Walking Home |publisher=Faber |year=2012 |isbn=978-0-571-24988-6 |author-link= |url-access=registration}} *{{Cite book |last=Ashley |first=Tamara |title=The Pennine Way: The Legs that Make Us |last2=Kenyon |first2=Simone |publisher=Brief Magnetics |year=2007 |isbn=978-0-9549073-1-0}} *{{Cite book |last=Dillon |first=Paddy |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2017 |isbn=978-1852849061 |edition=4}} *{{Cite book |last=Fenton |first=Danielle |title=Plan & Go: Pennine Way. All you need to know to complete Britain's first and finest long-distance trail |last2=Fenton |first2=Wayne |publisher=Sandiburg Press |year=2016 |isbn=978-1-943126-04-0}} * {{Cite book |last=Greig |first=Stuart |title=Pennine Way: Edale to Kirk Yetholm |last2=Mayhew |first2=Bradley |publisher=Trailblazer |year=2023 |isbn=978-1-912716-33-3 |edition=6}} * {{Cite book |last=Hall |first=Damian |title=Pennine Way |publisher=Aurum Press |year=2012 |isbn=978-1-84513-718-2 |series=National Trail Guides}} *{{Cite book |last=McCloy |first=Andrew |title=The Pennine Way – the Path, the People, the Journey |publisher=Cicerone |year=2016 |isbn=978-1-85284-924-5}} *{{Cite book |last=Pilton |first=Barry |title=[[One Man and His Bog]] |publisher=Corgi Books |year=1988 |isbn=0-552-12796-5 |author-link=}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W. A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |ref=none |author-link=}} *{{Cite book |last=Pulk |first=Richard |title=Rambles of a Pennine Way-ster |publisher=Touchline |year=2007 |isbn=978-0-9536646-2-7}} *{{Cite book |last=Stephenson |first=Tom |title=The Pennine Way |publisher=HM Stationery Office |year=1980 |isbn=0-11-700903-2 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wainwright |first=Alfred |title=Pennine Way Companion |publisher=[[Frances Lincoln Publishers]] |year=2004 |isbn=0-7112-2235-5 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wallington |first=Mark |title=Pennine Walkies: Boogie Up the Pennine Way |publisher=Arrow Books |year=1997 |isbn=0-09-966141-1 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947 |ref=none}} == Opombe == {{reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pennine Way}} {{Wikivoyage}} *[http://www.nationaltrail.co.uk/pennine-way Pennine Way Official Site] *[http://www.penninewayassociation.co.uk Pennine Way Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107142611/http://www.penninewayassociation.co.uk/ |date=7 January 2006}} *[http://www.penninewaywalk.org.uk/ Practical information for the walk] *[http://www.hikeview.co.uk/PennineWay/PenninePage.html Map of the Pennine Way in {{convert|2|mi|adj=on}} segments] *[https://www.alfredwainwright.co.uk/pennine-way-companion/ Pennine Way Companion] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia *[https://www.alfredwainwright.co.uk/the-pennine-way-pint/ The Pennine Way Pint] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia [[ jyzp9mfxspd5t1y4w0qu4gv3hd201l6 6679930 6679889 2026-05-23T16:24:24Z Pinky sl 2932 pp ref, +{{Authority control}} 6679930 wikitext text/x-wiki {{Infobox hiking trail |name=Penninska pot |photo=Pennine scenery.jpg |caption=Pogled s Penninsko pot blizu Marsdena, Zahodni Yorkshire |location=Severna Anglija in južna Škotska, Združeno kraljestvo |designation=Nacionalne poti ZK |length= 431 km<ref name="Trail stats" /> |trailheads=[[Edale]], Derbyshire<br>[[Kirk Yetholm]], meja s Škotsko |use=pohodništvo |elev_change= |highest_name=[[Cross Fell]] |highest_m=893 |lowest= |difficulty=Zmerno do intenzivno |season=celo leto |sights= |hazards= Slabo vreme }} '''Penninska pot''' je nacionalna pohodniška pot v [[Anglija|Angliji]], z majhnim odsekom na [[Škotska|Škotskem]]. Pot je dolga 431 km<ref name="Trail stats">{{cite web |title=Trail stats, Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813094058/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |archive-date=13 August 2007 |access-date=3 August 2007 |website=National Trails Homepage |publisher=The Countryside Agency}}</ref> od Edala v severnem Derbyshire Peak Districtu, severno skozi Yorkshire Dales in [[narodni park Northumberland]] ter se konča pri Kirk Yetholmu, tik znotraj škotske meje. Pot poteka vzdolž [[Pennini|Penninskega hribovja]], ki ga včasih opisujejo kot ''hrbtenico Anglije''.{{sfn|Poucher|1946|p=9}} Čeprav ni najdaljša nacionalna pot v Združenem kraljestvu,{{refn|This distinction belongs to the {{convert|2689|mi|adj=on}} King Charles III England Coast Path.<ref>{{cite news |last=Rowlatt |first=Justin |date=19 March 2026 |title=King opens world's longest coastal path around England |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cy0dxexdd8xo |work=BBC News |access-date=21 March 2026}}</ref>|group=lower-alpha}} je po besedah ​​​​krajevnih poti »ena najbolj znanih in najtežjih v Veliki Britaniji«".<ref>{{Cite web |website=Ramblers' Association |title=Pennine Way National Trail |url=http://www.ramblers.org.uk/info/paths/pennine.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220133545/http://www.ramblers.org.uk/INFO/paths/pennine.html |archive-date=20 February 2006 |access-date=26 March 2006}}</ref> == Zgodovina == [[File:Old Nags Head.jpg|thumb|Stari Nags Head v Edaleu v Derbyshiru. Tradicionalno izhodišče Penninske poti]] Pot je bila ideja novinarja in popotnika Toma Stephensona, ki ga je navdihnilo podobno potepanje v Združenih državah Amerike, zlasti [[Apalaška pot]]. Stephenson je koncept predlagal v članku za ''Daily Herald'' leta 1935 in lobiral v parlamentu za ustanovitev uradne poti. Pot naj bi se končala v Woolerju,{{sfn|Poucher|1946|p=13}}{{sfn|Wood|1947|p=234}} vendar je bilo odločeno, da bo ciljna točka Kirk Yetholm. Zadnji odsek je bil razglašen za odprtega na slovesnosti na Malham Moorju 24. aprila 1965. Pred uradnim odprtjem Penninske poti je bila britanska vojska povabljena, da preizkusi pot, naloga, ki je bila opravljena v enem dnevu. Mlajši vojaki iz polka mlajših obrtnikov vojaškega gostinskega korpusa s sedežem v Aldershotu so bili razdeljeni v patrulje po štiri ali pet, vsaki pa je bil dodeljen približno 25 km dolg odsek poti. Nato je bilo predloženo poročilo o označevanju in izvedljivosti poti. Peninska pot je aprila 2015 praznovala svojo 50. obletnico. Ves april je bila predvajana posebna štiridelna serija BBC One z naslovom ''Penninska pot''.<ref>{{Cite web |date=10 April 2015 |title=The Pennine Way: Episode Guide |url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b05qt4kn/episodes/guide |access-date=1 September 2015 |publisher=BBC One}}</ref> == Uporaba == [[File:Black Hill (Peak District).jpg|thumb|Asfaltirana površina Pennine Way na Black Hillu v Zahodnem Yorkshiru]] Pennine Way je priljubljena med pohodniki, leta 1990 pa je Komisija za podeželje poročala, da jo vsako leto uporablja 12.000 pohodnikov na dolge razdalje in 250.000 dnevnih pohodnikov ter da pohodniki prispevajo 2 milijona funtov (1990) k lokalnemu gospodarstvu vzdolž poti in neposredno ohranijo 156 delovnih mest.<ref>{{Cite book |last=Countryside Commission |title=Pennine Way survey 1990: use and economic impact |publisher=Countryside Commission |year=1992 |isbn=0-86170-323-5 |location=Cheltenham, Gloucestershire}}</ref> Priljubljenost poti je ponekod povzročila znatno erozijo terena,ref name="roly_smith">{{Cite news |last=Smith |first=Roly |date=7 July 2001 |title=Paving the Way |work=The Guardian |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |access-date=21 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005160827/http://www.theguardian.com/travel/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |archive-date=5 October 2013}}</ref> zato so bili sprejeti ukrepi za njeno sanacijo, vključno s preusmeritvijo delov poti na trdnejša tla in polaganjem tlakovcev ali desk na mehkejših območjih. Ti ukrepi so bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega razbitega terena, čeprav je bil poseg v naravno krajino včasih sporen.<ref>{{Cite book |last=Simmons |first=I.&nbsp;G. |title=The Moorlands of England and Wales: an environmental history |publisher=Edinburgh University Press |year=2003 |isbn=978-0-7486-1731-9}}</ref> Namestitev je na voljo v mladinskih hotelih, kampih, prenočiščih z zajtrkom in pubih, vendar je na gorskih odsekih omejena, zato je pri načrtovanju pohoda včasih treba izbrati med dolgim ​​dnevom (med dvema krajema, ki ponujata namestitev na poti) ali dvema krajšima dnevoma, ki vključujeta večerni spust izven poti (do bližnje vasi ali kmetije) z jutranjim ponovnim vzponom. Na križišču Peninske poti z drugimi javnimi potmi je 535 dostopnih točk. Pot prečka veliko cest in poteka skozi številne vasi in mesta z dobrim javnim prevozom. To omogoča enostavno ogledovanje kratkega dela poti ali razdelitev Peninske poti na več praznikov ali dolgih vikendov. Večina Peninske poti poteka po javnih pešpoteh in ne po konjskih poteh ter ni dostopna popotnikom na konjih ali kolesih, vendar je približno vzporedna ''Peninska konjska pot'' odprta od Derbyshira do Cumbrie. Ta pot, odprta za vse, ki ne uporabljajo motornih vozil, se začne nekoliko južneje od Peninske poti. == Potek == {{Location map+ | Northern England | caption = Pogoste postaje vzdolž Peninske poti | width = 300 | label_size= 70 | places = {{Location map~ | Northern England | label = Edale | position = left | marksize = 6 | link = Edale | lat_deg = 53.3649 | lon_deg = -1.8164 }} {{Location map~ | Northern England | label = Crowden | position = right | marksize = 6 | link = Crowden, Derbyshire | lat_deg = 53.4914 | lon_deg = -1.8880 }} {{Location map~ | Northern England | label = Marsden | position = left | marksize = 6 | link = Marsden, West Yorkshire | lat_deg = 53.6033 | lon_deg = -1.9310 }} {{Location map~ | Northern England | label = Mankinholes | position = right | marksize = 6 | link = Mankinholes | lat_deg = 53.70832 | lon_deg = -2.0605 }} {{Location map~ | Northern England | label = Lothersdale | position = left | marksize = 6 | link = Lothersdale | lat_deg = 53.90972 | lon_deg = -2.0676 }} {{Location map~ | Northern England | label = Malham | position = right | marksize = 6 | link = Malham | lat_deg = 54.06133 | lon_deg = -2.1518 }} {{Location map~ | Northern England | label = Horton | position = left | marksize = 6 | link = Horton in Ribblesdale | lat_deg = 54.14472 | lon_deg = -2.2916 }} {{Location map~ | Northern England | label = Hawes | position = right | marksize = 6 | link = Hawes | lat_deg = 54.30417 | lon_deg = -2.19972 }} {{Location map~ | Northern England | label = Keld | position = left | marksize = 6 | link = Keld, North Yorkshire | lat_deg = 54.4039 | lon_deg = -2.1639 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bowes | position = right | marksize = 6 | link = Bowes | lat_deg = 54.51692 | lon_deg = -2.0081 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Langdon Beck}} | position = right | marksize = 6 | link = Langdon Beck | lat_deg = 54.67611 | lon_deg = -2.2284 }} {{Location map~ | Northern England | label = Dufton | position = left | marksize = 6 | link = Dufton | lat_deg = 54.6223 | lon_deg = -2.4842 }} {{Location map~ | Northern England | label = Garrigill | position = left | marksize = 6 | link = Garrigill | lat_deg = 54.7678 | lon_deg = -2.3980 }} {{Location map~ | Northern England | label = Alston | position = right | marksize = 6 | link = Alston, Cumbria | lat_deg = 54.8132 | lon_deg = -2.4388 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Once Brewed}} | position = left | marksize = 6 | link = Once Brewed | lat_deg = 54.9974 | lon_deg = -2.3859 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bellingham | position = right | marksize = 6 | link = Bellingham, Northumberland|Bellingham | lat_deg = 55.1458 | lon_deg = -2.2564 }} {{Location map~ | Northern England | label = Byrness | position = left | marksize = 6 | link = Byrness | lat_deg = 55.3180 | lon_deg = -2.3785 }} {{Location map~ | Northern England | label = The Cheviot | position = right | marksize = 6 | link = The Cheviot | lat_deg = 55.4799 | lon_deg = -2.1453 }} {{Location map~ | Northern England | label = Kirk Yetholm | position = left | marksize = 6 | link =Kirk Yetholm | lat_deg = 55.5476 | lon_deg = -2.2738 }} }} Raziskava agencije National Trails je pokazala, da mora pohodnik, ki prehodi celotno dolžino poti, premagati 287 vrat, 249 lesenih prelazov, 183 kamnitih prelazov in 204 mostove. 319 km poti poteka po javnih pešpoteh, 112 km po javnih konjskih poteh in 32 km po drugih javnih cestah. Pohodniku pomaga 458 smernih oznak.<ref>{{Cite web |last=National Trails |title=Pennine Way interesting facts |url=http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222225/http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |archive-date=4 October 2013 |access-date=29 May 2013}}</ref> === Narodni park Peak District === [[File:Pule Hill.jpeg|thumbnail|right|Hrib Pule, kot je viden s Pennine Way vzdolž okrožja Standedge]] Penninska pot se je skozi [[narodni park Peak District]] prvotno vzpenjala proti severu od Edala čez sredino planote Kinder Scout. Zaradi zmanjšanja erozije je bila preusmerjena in zdaj se nadaljuje proti zahodu, kjer se na planoto vzpenja po stopnicah, znanih kot ''Jakobova lestev''. Nato zavije proti severu in sledi zahodnemu robu planote mimo Kinder Downfall, prečka cesto Snake Pass (A57) in se vzpne na Bleaklow. Z vrha se pot spusti v Longdendale. V dolini prečka jez akumulacijskega jezera Torside do Crowdena, prve vasi od začetka poti, ki je oddaljena 26 km.{{sfn|Collins|2003|pp=29–37}} Iz Crowdena se Penninska pot vzpenja po stranski dolini mimo Laddow Rocks do vrha Black Hilla na meji z Yorkshirom. Spušča se čez Wessenden Head Moor (vzhodni del Saddleworth Moor) in cesto A635 do doline Wessenden. Vzpenja se iz doline in zapusti narodni park pri Standedgu na cesti A62.{{sfn|Collins|2003|pp=40–45}} === Južni Pennini === [[File:Hebden Bridge Rooftops.jpg|thumb|Most Hebden]] Iz Standedga Penninska pot sledi meji med Yorkshirom in Velikim Manchestrom proti severu vzdolž vrste robov iz peščenjaka. Prečka cesto A640, nato A672, preden prečka avtocesto M62 po dolgem brvi v bližini Windy Hilla. Mimo avtoceste pot sledi Blackstone Edge do ceste A58, nato pa mimo vrste rezervoarjev. Prečka Calderdale Way visoko nad vasjo Mankinholes, nato pa se vzpenja do znanega spomenika na Stoodley Pike. Od spomenika se strmo spušča v dolino reke Calder, ki jo prečka približno 1,6 km zahodno od mesta Hebden Bridge, največjega naselja v bližini poti.{{sfn|Collins|2003|pp=47–53}} Pot se vzpenja iz doline Calder skozi raztreseno vasico Colden in prečka Colden Water po starodavnem mostu.<ref>{{NHLE |num=1225939 |desc=Hebble Hole Farmhouse |access-date=10 February 2014}}</ref> Nato gre mimo rezervoarjev Walshaw Dean in se vzpenja do ruševin Top Withens, za katere pravijo, da so bile navdih za ''Wuthering Heights''. Pot se nato spusti do Ponden Halla in prečka več barja do vasi Cowling in Lothersdale.{{sfn|Collins|2003|pp=58–64}} Iz Lothersdala pot prečka Pinhaw Beacon do Thornton-in-Cravena. Nato sledi položnejša pokrajina, vključno s kratkim odsekom vlečne poti kanala Leeds in Liverpool pri East Martonu, da doseže vas Gargrave v Airedaleu, na prometni cesti A65.{{sfn|Collins|2003|pp=67–72}} === Narodni park Yorkshire Dales === [[File:Highland Cattle and Ing Scar.jpg|thumb|right|Višavsko govedo na Penninski poti, nad zalivom Malham, z Ing Scar v ozadju]] Severno od Gargravea se Penninska pot vzpenja na Airedale in vstopa v [[narodni park Yorkshire Dales]]. Sledi poljskim potem skozi majhne vasi Airton in Hanlith do večje vasi Malham. Nato se vzpenja po stopnicah na zahodni strani zaliva Malham, prečka apnenčasto tlakovanje na vrhu zaliva in se nadaljuje proti severu do Malham Tarna. Pot nato prečka ramo Fountains Fell, prečka vrh Silverdala in se v zelo strmem odseku vzpne na nos Pen-y-Ghenta. Z vrha Pen-y-Ghenta se Pennine Way spusti do vasi Horton v Ribblesdaleu (na železnici Settle–Carlisle).{{sfn|Collins|2003|pp=72–81}} Penninska pot se nato po stari cesti za tovorne konje Settle–Langstrothdale povzpne na Ribblesdale. Pot poteka mimo vzhodnega konca Ling Gilla in se vzpenja na Cam Fell, kjer sledi liniji rimske ceste, ki si jo delimo z Dales Way. Pot nato prečka hrib Dodd Fell in sledi grebenu med Widdaleom in Sleddaleom, preden se pri Gaylu in sosednjem mestu Hawes spusti v Wensleydale.{{sfn|Collins|2003|pp=83–88}} Pot prečka dolino do Hardrawa, nato pa se začne 8 km dolg vzpon na Great Shunner Fell. Z vrha hriba se pot spusti v zgornji Swaledale in vas Thwaite. Nato prečka stran Kisdona, od koder se ponuja dober razgled na Swaledale, mimo Kisdon Force, slapa na reki Swale in doseže vas Keld. Iz Kelda pot prečka pot Coast to Coast Walk, nato se vzpne po stranski dolini, znani kot Stones Dale, in doseže Tan Hill in njegovo osamljeno gostilno na severni meji narodnega parka.{{sfn|Collins|2003|pp=91–98}} === Severni Pennini === [[File:High Cup Nick - geograph.org.uk - 29526.jpg|thumb|High Cup Gill v Cumbriji]] Pri Tan Hillu pot Penninska pot vstopi v območje severne obale Severnih Penninov in sledi poteh čez barja do osamljenega naselja Sleightholme, kjer se pot razcepi. Glavna pot vodi naravnost proti severu čez barja, prečka most God's Bridge in v predoru poteka pod cesto A66. Alternativna pot vstopi v mesto Bowes in se ponovno pridruži glavni poti pri Baldersdaleu. Iz Baldersdala pot prečka Lunedale in se spusti v majhno mesto Middleton-in-Teesdale.{{sfn|Collins|2003|pp=99–105}} Iz Middletona se pot vzpenja do Teesdala na desnem bregu reke Tees, pod vasjo Holwick. Gre mimo slapov Low Force in High Force ter doseže razpršeno naselje Forest-in-Teesdale. Naprej ob reki Tees se pot vzpenja ob slapu Cauldron Snout pod jezom akumulacijskega jezera Cow Green. Pot se nato vzpenja po rahlo vzpenjajoči se stranski dolini Maize Beck in doseže High Cup Gill, eno najbolj fotografiranih območij na Pennine Way. Iz High Cupa se pot spusti do vasi Dufton.{{sfn|Collins|2003|pp=107–115} Iz Duftona se Pennine Way vzpenja nazaj po hribih in poteka mimo vrhov Knock Fell, Great Dun Fell, Little Dun Fell in končno Cross Fell, ki je z 893 metri najvišja točka na celotni poti. Tukaj se pohodniki lahko v slabem vremenu soočijo z zahtevnimi razmerami zaradi vetra Helm, ki piha po jugozahodnem pobočju strmine. Sledi dolg spust do doline South Tyne pri Garrigillu. Pot se nato drži blizu reke in vstopi v mesto Alston.{{sfn|Collins|2003|pp=117–124}} Pot se nadaljuje po dolini South Tyne, mimo rimske utrdbe Whitley Castle, do Slaggyforda in Knarsdala. Nad vasjo Lambley pot zapusti dolino in prečka več barja do ceste A69 blizu vasi Greenhead.{{sfn|Collins|2003|pp=125–129}} === Narodni park Northumberland in škotska meja === [[File:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|Hadrijanov zid]] Zunaj Greenheada poteka Penninska pot mimo gradu Thirlwall na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]. Naslednjih 18 km se pot ujema s potjo Hadrijanovega zidu in sledi zidu tik ob Once Brewed do Rapishaw Gapa, 1,6 km zahodno od rimske utrdbe Housesteads. Od zidu se pot usmeri proti severu skozi gozd Wark. Mimo gozda sledi poljskim potem do Shitlington Crags in se spusti do velike vasi Bellingham. Sledi bolj oddaljena pokrajina, čez hrib Padon in rob gozda Redesdale. Pot sčasoma doseže Redesdale pri Blakehopeburnhaugh in Cottonshopeburnfoot, dveh sosednjih vaseh, ki tekmujeta za najdaljše ime v Angliji. Pot nato sledi reki Rede gorvodno do vasi Byrness.{{sfn|Collins|2003|pp=130–143}} Zadnja etapa Penninske poti, čez hribovje Cheviot Hills od Byrnessa do Kirk Yetholma, je dolga 43 km in na poti ni naselij. Običajno jo prehodimo v enem dolgem dnevu, čeprav sta na voljo dve (ali obe) koči. Pot se strmo vzpenja od vasi, nato pa gre proti severu in prečka škotsko mejo blizu hriba Ogre. Preostanek etape pot prehaja med Anglijo in Škotsko, vzdolž ograje, ki označuje samo mejo. Nazaj v Angliji pot prečka rimsko utrdbo pri Chew Greenu in na kratko sledi rimski cesti Dere Street. Nato pot sledi mejnemu grebenu in prečka najvišjo točko Windy Gyle. Na zahodnem vrhu hriba Cairn Hill (743 metrov), od koder pot vodi do vrha Cheviota in nazaj navzdol, se pot ostro obrne proti severozahodu z mejno ograjo in se spusti do koče, preden se povzpne na Schil na 601 metrih nad dolino College. Pot se nato spusti na Škotsko in vstopi v vas Kirk Yetholm. Pot se konča pri hotelu Border.{{sfn|Collins|2003|pp=144–152}} == Rekordi == Rekordni čas za prehojeno Penninsko pot je 2 dni, 10 ur, 4 minute in 53 sekund, postavil pa ga je John Kelly med 15. in 17. majem 2021.<ref>{{Cite magazine |last=Smith |first=Bob |date=17 May 2021 |title=Runner John Kelly breaks Pennine Way record by 3½ hours |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/05/17/runner-john-kelly-breaks-pennine-way-record-by-3%C2%BD-hours |magazine=Grough}}</ref> Kelly je rekord pred tem držal le en teden, julija 2020, s časom 2 dni, 16 ur in 46 minut, preden ga je podrl Damian Hall s časom 2 dni, 13 ur in 35 minut.<ref name="pearson">{{Cite web |last=Pearson |first=Rick |date=18 May 2021 |title=John Kelly reclaims Pennine Way FKT |url=https://www.runnersworld.com/uk/news/a36458217/john-kelly-reclaims-pennine-way-fkt/ |access-date=2 November 2021 |website=Runner's World}}</ref><ref name="inov8">{{Cite web |date=21 July 2020 |title=Damian Hall smashes the 268-mile Pennine Way record |url=https://www.inov-8.com/blog/pennine-way-damian-hall/ |access-date=2 November 2021 |website=inov-8.com}}</ref> Pred tem je rekord 31 let držal Mike Hartley (čas 2 dni, 17 ur in 20 minut). Leta 1984 je Mike Cudahy po številnih poskusih postal prvi človek, ki je pretekel pot v manj kot 3 dneh. Pot je prehodil v 2 dneh, 21 urah, 54 minutah in 30 sekundah.<ref>{{cite book |last=Cudahy |first=Mike |year=1989 |title=Wild Trails to Far Horizons |url=https://www.abebooks.co.uk/9780044403814/Wild-Trails-Far-Horizons-Ultra-distance-004440381X/plp |location=London |publisher=Unwin Hyman |page=78 |isbn=9780044403814 |access-date=24 January 2025}}</ref> Njegovo potovanje je dobro dokumentirano v njegovi knjigi ''Divje poti do daljnih obzorij'' (''Wild Trails to Far Horizons''). Najhitrejši ženski čas je 3 dni in 46 minut, ki ga je postavila Anna Troup med 14. in 17. avgustom 2021.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Bob |date=17 August 2021 |title=Runner Anna Troup completes Pennine Way in new record female time |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/08/17/runner-anna-troup-completes-pennine-way-in-new-record-female-time |access-date=17 August 2021 |publisher=Grough}}</ref> Prejšnji rekord 3 dni, 2 uri in 28 minut je postavila Sabrina Verjee med 12. in 15. septembrom 2020.<ref>Martin Stone, "Long Distance Round Up", ''The Fellrunner'', Autumn 2020, 88–93.</ref> Trasa Penninske poti je osnova dirke Spine Race, ki je bila odprta leta 2012.<ref>{{Cite web |title=The 2017 Montane Spine Race |url=https://www.sidetracked.com/fieldjournal/the-2017-montane-spine-race/ |access-date=16 July 2020}}</ref> == Nadaljnje branje == [[File:The Cheviot from Broadhope Hill.jpg|thumb|Vzpon na Cheviot v Northumberlandu je del uradne poti]] [[File:Kirk Yetholm from the Mindrum Road.jpg|thumb|Kirk Yetholm na jugu Škotske, tradicionalna končna točka Peninske poti]] Penninska pot je skozi leta privabila številne pisce, vključno s Tomom Stephensonom, ki je napisal prvi uradni vodnik. Priljubljen vodnik je napisal in ilustriral pisatelj Alfred Wainwright, čigar ponudba, da v hotelu Border v Kirk Yetholmu kupi pint (leta 1979 znižan na pol pinta) piva ali limonade za vsakogar, ki je končal Penninsko pot v enem neprekinjenem potovanju, ga je do njegove smrti leta 1991 stala do 15.000 funtov.<ref>{{Cite news |last=Askwith |first=Richard |date=2 July 2005 |title=Alfred Wainwright: Grumpy, reclusive and eccentric |work=The Independent |url=http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |url-status=dead |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927211334/http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |archive-date=27 September 2007}}</ref> Nacionalni vodnik po poti vsebuje opis poti, GPS točke in zemljevide celotne poti v merilu 1:25000. Knjiga Barryja Piltona One Man and His Bar ponuja bolj lahkoten in oseben opis dokončanja Penninske poti s predgovorom Mika Hardinga. Knjiga Marka Wallingtona z naslovom Pennine Walkies (v kateri avtorja spremlja njegov pes) je še ena humorna osebna zgodba o sprehodu, prav tako pa tudi knjiga Walking Home yorkshirskega pesnika Simona Armitagea, ki je brez denarja hodil od severa proti jugu po Penninski poti, pri čemer se je zanašal na svoj »zaslužek« z večernimi branji poezije na poti.<ref name="armitage">{{Cite news |date=23 June 2012 |title=Poetry in motion: Simon Armitage walks the Pennine Way |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/jun/23/simon-armitage-poet-walking-pennine-way |access-date=31 July 2012}}</ref> Umetnici gibanja Tamara Ashley in Simone Kenyon sta avgusta 2006 nastopili na celotni poti;<ref>{{Cite web |title=Performing the Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |access-date=11 February 2008 |publisher=National Trails |archive-date=2 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080302004941/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |url-status=dead}}</ref> njuna knjiga dokumentira performans in bralce vabi, da ustvarijo lastne interpretacije pokrajin na poti. *{{Cite book |last=Armitage |first=Simon |url=https://archive.org/details/walkinghome0000armi |title=Walking Home |publisher=Faber |year=2012 |isbn=978-0-571-24988-6 |author-link= |url-access=registration}} *{{Cite book |last=Ashley |first=Tamara |title=The Pennine Way: The Legs that Make Us |last2=Kenyon |first2=Simone |publisher=Brief Magnetics |year=2007 |isbn=978-0-9549073-1-0}} *{{Cite book |last=Dillon |first=Paddy |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2017 |isbn=978-1852849061 |edition=4}} *{{Cite book |last=Fenton |first=Danielle |title=Plan & Go: Pennine Way. All you need to know to complete Britain's first and finest long-distance trail |last2=Fenton |first2=Wayne |publisher=Sandiburg Press |year=2016 |isbn=978-1-943126-04-0}} * {{Cite book |last=Greig |first=Stuart |title=Pennine Way: Edale to Kirk Yetholm |last2=Mayhew |first2=Bradley |publisher=Trailblazer |year=2023 |isbn=978-1-912716-33-3 |edition=6}} * {{Cite book |last=Hall |first=Damian |title=Pennine Way |publisher=Aurum Press |year=2012 |isbn=978-1-84513-718-2 |series=National Trail Guides}} *{{Cite book |last=McCloy |first=Andrew |title=The Pennine Way – the Path, the People, the Journey |publisher=Cicerone |year=2016 |isbn=978-1-85284-924-5}} *{{Cite book |last=Pilton |first=Barry |title=[[One Man and His Bog]] |publisher=Corgi Books |year=1988 |isbn=0-552-12796-5 |author-link=}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W. A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |ref=none |author-link=}} *{{Cite book |last=Pulk |first=Richard |title=Rambles of a Pennine Way-ster |publisher=Touchline |year=2007 |isbn=978-0-9536646-2-7}} *{{Cite book |last=Stephenson |first=Tom |title=The Pennine Way |publisher=HM Stationery Office |year=1980 |isbn=0-11-700903-2 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wainwright |first=Alfred |title=Pennine Way Companion |publisher=[[Frances Lincoln Publishers]] |year=2004 |isbn=0-7112-2235-5 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wallington |first=Mark |title=Pennine Walkies: Boogie Up the Pennine Way |publisher=Arrow Books |year=1997 |isbn=0-09-966141-1 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947 |ref=none}} == Opombe == {{reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} ===Bibliogarfija=== {{Refbegin}} *{{Cite book |last=Collins |first=Martin |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2003 |isbn=978-1-85284-386-1}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W.&nbsp;A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |author-link=W. A. Poucher}} *{{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pennine Way}} {{Wikivoyage}} *[http://www.nationaltrail.co.uk/pennine-way Pennine Way Official Site] *[http://www.penninewayassociation.co.uk Pennine Way Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107142611/http://www.penninewayassociation.co.uk/ |date=7 January 2006}} *[http://www.penninewaywalk.org.uk/ Practical information for the walk] *[http://www.hikeview.co.uk/PennineWay/PenninePage.html Map of the Pennine Way in {{convert|2|mi|adj=on}} segments] *[https://www.alfredwainwright.co.uk/pennine-way-companion/ Pennine Way Companion] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia *[https://www.alfredwainwright.co.uk/the-pennine-way-pint/ The Pennine Way Pint] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia {{Authority control}} fc4kwygaz20lxymtk9kabx8e50iuv6v 6679939 6679930 2026-05-23T16:40:13Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679939 wikitext text/x-wiki {{Infobox hiking trail |name=Penninska pot |photo=Pennine scenery.jpg |caption=Pogled s Penninsko pot blizu Marsdena, Zahodni Yorkshire |location=Severna Anglija in južna Škotska, Združeno kraljestvo |designation=Nacionalne poti ZK |length= 431 km<ref name="Trail stats" /> |trailheads=[[Edale]], Derbyshire<br>[[Kirk Yetholm]], meja s Škotsko |use=pohodništvo |elev_change= |highest_name=[[Cross Fell]] |highest_m=893 |lowest= |difficulty=Zmerno do intenzivno |season=celo leto |sights= |hazards= Slabo vreme }} '''Penninska pot''' je nacionalna pohodniška pot v [[Anglija|Angliji]], z majhnim odsekom na [[Škotska|Škotskem]]. Pot je dolga 431 km<ref name="Trail stats">{{cite web |title=Trail stats, Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813094058/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |archive-date=13 August 2007 |access-date=3 August 2007 |website=National Trails Homepage |publisher=The Countryside Agency}}</ref> od Edala v severnem Derbyshire Peak Districtu, severno skozi Yorkshire Dales in [[narodni park Northumberland]] ter se konča pri Kirk Yetholmu, tik znotraj škotske meje. Pot poteka vzdolž [[Pennini|Penninskega hribovja]], ki ga včasih opisujejo kot ''hrbtenico Anglije''.{{sfn|Poucher|1946|p=9}} Čeprav ni najdaljša nacionalna pot v Združenem kraljestvu,{{refn|This distinction belongs to the {{convert|2689|mi|adj=on}} King Charles III England Coast Path.<ref>{{cite news |last=Rowlatt |first=Justin |date=19 March 2026 |title=King opens world's longest coastal path around England |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cy0dxexdd8xo |work=BBC News |access-date=21 March 2026}}</ref>|group=lower-alpha}} je po besedah ​​​​krajevnih poti »ena najbolj znanih in najtežjih v Veliki Britaniji«".<ref>{{Cite web |website=Ramblers' Association |title=Pennine Way National Trail |url=http://www.ramblers.org.uk/info/paths/pennine.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220133545/http://www.ramblers.org.uk/INFO/paths/pennine.html |archive-date=20 February 2006 |access-date=26 March 2006}}</ref> == Zgodovina == [[File:Old Nags Head.jpg|thumb|Stari Nags Head v Edaleu v Derbyshiru. Tradicionalno izhodišče Penninske poti]] Pot je bila ideja novinarja in popotnika Toma Stephensona, ki ga je navdihnilo podobno potepanje v Združenih državah Amerike, zlasti [[Apalaška pot]]. Stephenson je koncept predlagal v članku za ''Daily Herald'' leta 1935 in lobiral v parlamentu za ustanovitev uradne poti. Pot naj bi se končala v Woolerju,{{sfn|Poucher|1946|p=13}}{{sfn|Wood|1947|p=234}} vendar je bilo odločeno, da bo ciljna točka Kirk Yetholm. Zadnji odsek je bil razglašen za odprtega na slovesnosti na Malham Moorju 24. aprila 1965. Pred uradnim odprtjem Penninske poti je bila britanska vojska povabljena, da preizkusi pot, naloga, ki je bila opravljena v enem dnevu. Mlajši vojaki iz polka mlajših obrtnikov vojaškega gostinskega korpusa s sedežem v Aldershotu so bili razdeljeni v patrulje po štiri ali pet, vsaki pa je bil dodeljen približno 25 km dolg odsek poti. Nato je bilo predloženo poročilo o označevanju in izvedljivosti poti. Peninska pot je aprila 2015 praznovala svojo 50. obletnico. Ves april je bila predvajana posebna štiridelna serija BBC One z naslovom ''Penninska pot''.<ref>{{Cite web |date=10 April 2015 |title=The Pennine Way: Episode Guide |url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b05qt4kn/episodes/guide |access-date=1 September 2015 |publisher=BBC One}}</ref> == Uporaba == [[File:Black Hill (Peak District).jpg|thumb|Asfaltirana površina Pennine Way na Black Hillu v Zahodnem Yorkshiru]] Pennine Way je priljubljena med pohodniki, leta 1990 pa je Komisija za podeželje poročala, da jo vsako leto uporablja 12.000 pohodnikov na dolge razdalje in 250.000 dnevnih pohodnikov ter da pohodniki prispevajo 2 milijona funtov (1990) k lokalnemu gospodarstvu vzdolž poti in neposredno ohranijo 156 delovnih mest.<ref>{{Cite book |last=Countryside Commission |title=Pennine Way survey 1990: use and economic impact |publisher=Countryside Commission |year=1992 |isbn=0-86170-323-5 |location=Cheltenham, Gloucestershire}}</ref> Priljubljenost poti je ponekod povzročila znatno erozijo terena,ref name="roly_smith">{{Cite news |last=Smith |first=Roly |date=7 July 2001 |title=Paving the Way |work=The Guardian |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |access-date=21 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005160827/http://www.theguardian.com/travel/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |archive-date=5 October 2013}}</ref> zato so bili sprejeti ukrepi za njeno sanacijo, vključno s preusmeritvijo delov poti na trdnejša tla in polaganjem tlakovcev ali desk na mehkejših območjih. Ti ukrepi so bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega razbitega terena, čeprav je bil poseg v naravno krajino včasih sporen.<ref>{{Cite book |last=Simmons |first=I.&nbsp;G. |title=The Moorlands of England and Wales: an environmental history |publisher=Edinburgh University Press |year=2003 |isbn=978-0-7486-1731-9}}</ref> Namestitev je na voljo v mladinskih hotelih, kampih, prenočiščih z zajtrkom in pubih, vendar je na gorskih odsekih omejena, zato je pri načrtovanju pohoda včasih treba izbrati med dolgim ​​dnevom (med dvema krajema, ki ponujata namestitev na poti) ali dvema krajšima dnevoma, ki vključujeta večerni spust izven poti (do bližnje vasi ali kmetije) z jutranjim ponovnim vzponom. Na križišču Peninske poti z drugimi javnimi potmi je 535 dostopnih točk. Pot prečka veliko cest in poteka skozi številne vasi in mesta z dobrim javnim prevozom. To omogoča enostavno ogledovanje kratkega dela poti ali razdelitev Peninske poti na več praznikov ali dolgih vikendov. Večina Peninske poti poteka po javnih pešpoteh in ne po konjskih poteh ter ni dostopna popotnikom na konjih ali kolesih, vendar je približno vzporedna ''Peninska konjska pot'' odprta od Derbyshira do Cumbrie. Ta pot, odprta za vse, ki ne uporabljajo motornih vozil, se začne nekoliko južneje od Peninske poti. == Potek == {{Location map+ | Northern England | caption = Pogoste postaje vzdolž Peninske poti | width = 300 | label_size= 70 | places = {{Location map~ | Northern England | label = Edale | position = left | marksize = 6 | link = Edale | lat_deg = 53.3649 | lon_deg = -1.8164 }} {{Location map~ | Northern England | label = Crowden | position = right | marksize = 6 | link = Crowden, Derbyshire | lat_deg = 53.4914 | lon_deg = -1.8880 }} {{Location map~ | Northern England | label = Marsden | position = left | marksize = 6 | link = Marsden, West Yorkshire | lat_deg = 53.6033 | lon_deg = -1.9310 }} {{Location map~ | Northern England | label = Mankinholes | position = right | marksize = 6 | link = Mankinholes | lat_deg = 53.70832 | lon_deg = -2.0605 }} {{Location map~ | Northern England | label = Lothersdale | position = left | marksize = 6 | link = Lothersdale | lat_deg = 53.90972 | lon_deg = -2.0676 }} {{Location map~ | Northern England | label = Malham | position = right | marksize = 6 | link = Malham | lat_deg = 54.06133 | lon_deg = -2.1518 }} {{Location map~ | Northern England | label = Horton | position = left | marksize = 6 | link = Horton in Ribblesdale | lat_deg = 54.14472 | lon_deg = -2.2916 }} {{Location map~ | Northern England | label = Hawes | position = right | marksize = 6 | link = Hawes | lat_deg = 54.30417 | lon_deg = -2.19972 }} {{Location map~ | Northern England | label = Keld | position = left | marksize = 6 | link = Keld, North Yorkshire | lat_deg = 54.4039 | lon_deg = -2.1639 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bowes | position = right | marksize = 6 | link = Bowes | lat_deg = 54.51692 | lon_deg = -2.0081 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Langdon Beck}} | position = right | marksize = 6 | link = Langdon Beck | lat_deg = 54.67611 | lon_deg = -2.2284 }} {{Location map~ | Northern England | label = Dufton | position = left | marksize = 6 | link = Dufton | lat_deg = 54.6223 | lon_deg = -2.4842 }} {{Location map~ | Northern England | label = Garrigill | position = left | marksize = 6 | link = Garrigill | lat_deg = 54.7678 | lon_deg = -2.3980 }} {{Location map~ | Northern England | label = Alston | position = right | marksize = 6 | link = Alston, Cumbria | lat_deg = 54.8132 | lon_deg = -2.4388 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Once Brewed}} | position = left | marksize = 6 | link = Once Brewed | lat_deg = 54.9974 | lon_deg = -2.3859 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bellingham | position = right | marksize = 6 | link = Bellingham, Northumberland|Bellingham | lat_deg = 55.1458 | lon_deg = -2.2564 }} {{Location map~ | Northern England | label = Byrness | position = left | marksize = 6 | link = Byrness | lat_deg = 55.3180 | lon_deg = -2.3785 }} {{Location map~ | Northern England | label = The Cheviot | position = right | marksize = 6 | link = The Cheviot | lat_deg = 55.4799 | lon_deg = -2.1453 }} {{Location map~ | Northern England | label = Kirk Yetholm | position = left | marksize = 6 | link =Kirk Yetholm | lat_deg = 55.5476 | lon_deg = -2.2738 }} }} Raziskava agencije National Trails je pokazala, da mora pohodnik, ki prehodi celotno dolžino poti, premagati 287 vrat, 249 lesenih prelazov, 183 kamnitih prelazov in 204 mostove. 319 km poti poteka po javnih pešpoteh, 112 km po javnih konjskih poteh in 32 km po drugih javnih cestah. Pohodniku pomaga 458 smernih oznak.<ref>{{Cite web |last=National Trails |title=Pennine Way interesting facts |url=http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222225/http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |archive-date=4 October 2013 |access-date=29 May 2013}}</ref> === Narodni park Peak District === [[File:Pule Hill.jpeg|thumbnail|right|Hrib Pule, kot je viden s Pennine Way vzdolž okrožja Standedge]] Penninska pot se je skozi [[narodni park Peak District]] prvotno vzpenjala proti severu od Edala čez sredino planote Kinder Scout. Zaradi zmanjšanja erozije je bila preusmerjena in zdaj se nadaljuje proti zahodu, kjer se na planoto vzpenja po stopnicah, znanih kot ''Jakobova lestev''. Nato zavije proti severu in sledi zahodnemu robu planote mimo Kinder Downfall, prečka cesto Snake Pass (A57) in se vzpne na Bleaklow. Z vrha se pot spusti v Longdendale. V dolini prečka jez akumulacijskega jezera Torside do Crowdena, prve vasi od začetka poti, ki je oddaljena 26 km.{{sfn|Collins|2003|pp=29–37}} Iz Crowdena se Penninska pot vzpenja po stranski dolini mimo Laddow Rocks do vrha Black Hilla na meji z Yorkshirom. Spušča se čez Wessenden Head Moor (vzhodni del Saddleworth Moor) in cesto A635 do doline Wessenden. Vzpenja se iz doline in zapusti narodni park pri Standedgu na cesti A62.{{sfn|Collins|2003|pp=40–45}} === Južni Pennini === [[File:Hebden Bridge Rooftops.jpg|thumb|Most Hebden]] Iz Standedga Penninska pot sledi meji med Yorkshirom in Velikim Manchestrom proti severu vzdolž vrste robov iz peščenjaka. Prečka cesto A640, nato A672, preden prečka avtocesto M62 po dolgem brvi v bližini Windy Hilla. Mimo avtoceste pot sledi Blackstone Edge do ceste A58, nato pa mimo vrste rezervoarjev. Prečka Calderdale Way visoko nad vasjo Mankinholes, nato pa se vzpenja do znanega spomenika na Stoodley Pike. Od spomenika se strmo spušča v dolino reke Calder, ki jo prečka približno 1,6 km zahodno od mesta Hebden Bridge, največjega naselja v bližini poti.{{sfn|Collins|2003|pp=47–53}} Pot se vzpenja iz doline Calder skozi raztreseno vasico Colden in prečka Colden Water po starodavnem mostu.<ref>{{NHLE |num=1225939 |desc=Hebble Hole Farmhouse |access-date=10 February 2014}}</ref> Nato gre mimo rezervoarjev Walshaw Dean in se vzpenja do ruševin Top Withens, za katere pravijo, da so bile navdih za ''Wuthering Heights''. Pot se nato spusti do Ponden Halla in prečka več barja do vasi Cowling in Lothersdale.{{sfn|Collins|2003|pp=58–64}} Iz Lothersdala pot prečka Pinhaw Beacon do Thornton-in-Cravena. Nato sledi položnejša pokrajina, vključno s kratkim odsekom vlečne poti kanala Leeds in Liverpool pri East Martonu, da doseže vas Gargrave v Airedaleu, na prometni cesti A65.{{sfn|Collins|2003|pp=67–72}} === Narodni park Yorkshire Dales === [[File:Highland Cattle and Ing Scar.jpg|thumb|right|Višavsko govedo na Penninski poti, nad zalivom Malham, z Ing Scar v ozadju]] Severno od Gargravea se Penninska pot vzpenja na Airedale in vstopa v [[narodni park Yorkshire Dales]]. Sledi poljskim potem skozi majhne vasi Airton in Hanlith do večje vasi Malham. Nato se vzpenja po stopnicah na zahodni strani zaliva Malham, prečka apnenčasto tlakovanje na vrhu zaliva in se nadaljuje proti severu do Malham Tarna. Pot nato prečka ramo Fountains Fell, prečka vrh Silverdala in se v zelo strmem odseku vzpne na nos Pen-y-Ghenta. Z vrha Pen-y-Ghenta se Pennine Way spusti do vasi Horton v Ribblesdaleu (na železnici Settle–Carlisle).{{sfn|Collins|2003|pp=72–81}} Penninska pot se nato po stari cesti za tovorne konje Settle–Langstrothdale povzpne na Ribblesdale. Pot poteka mimo vzhodnega konca Ling Gilla in se vzpenja na Cam Fell, kjer sledi liniji rimske ceste, ki si jo delimo z Dales Way. Pot nato prečka hrib Dodd Fell in sledi grebenu med Widdaleom in Sleddaleom, preden se pri Gaylu in sosednjem mestu Hawes spusti v Wensleydale.{{sfn|Collins|2003|pp=83–88}} Pot prečka dolino do Hardrawa, nato pa se začne 8 km dolg vzpon na Great Shunner Fell. Z vrha hriba se pot spusti v zgornji Swaledale in vas Thwaite. Nato prečka stran Kisdona, od koder se ponuja dober razgled na Swaledale, mimo Kisdon Force, slapa na reki Swale in doseže vas Keld. Iz Kelda pot prečka pot Coast to Coast Walk, nato se vzpne po stranski dolini, znani kot Stones Dale, in doseže Tan Hill in njegovo osamljeno gostilno na severni meji narodnega parka.{{sfn|Collins|2003|pp=91–98}} === Severni Pennini === [[File:High Cup Nick - geograph.org.uk - 29526.jpg|thumb|High Cup Gill v Cumbriji]] Pri Tan Hillu pot Penninska pot vstopi v območje severne obale Severnih Penninov in sledi poteh čez barja do osamljenega naselja Sleightholme, kjer se pot razcepi. Glavna pot vodi naravnost proti severu čez barja, prečka most God's Bridge in v predoru poteka pod cesto A66. Alternativna pot vstopi v mesto Bowes in se ponovno pridruži glavni poti pri Baldersdaleu. Iz Baldersdala pot prečka Lunedale in se spusti v majhno mesto Middleton-in-Teesdale.{{sfn|Collins|2003|pp=99–105}} Iz Middletona se pot vzpenja do Teesdala na desnem bregu reke Tees, pod vasjo Holwick. Gre mimo slapov Low Force in High Force ter doseže razpršeno naselje Forest-in-Teesdale. Naprej ob reki Tees se pot vzpenja ob slapu Cauldron Snout pod jezom akumulacijskega jezera Cow Green. Pot se nato vzpenja po rahlo vzpenjajoči se stranski dolini Maize Beck in doseže High Cup Gill, eno najbolj fotografiranih območij na Pennine Way. Iz High Cupa se pot spusti do vasi Dufton.{{sfn|Collins|2003|pp=107–115} Iz Duftona se Pennine Way vzpenja nazaj po hribih in poteka mimo vrhov Knock Fell, Great Dun Fell, Little Dun Fell in končno Cross Fell, ki je z 893 metri najvišja točka na celotni poti. Tukaj se pohodniki lahko v slabem vremenu soočijo z zahtevnimi razmerami zaradi vetra Helm, ki piha po jugozahodnem pobočju strmine. Sledi dolg spust do doline South Tyne pri Garrigillu. Pot se nato drži blizu reke in vstopi v mesto Alston.{{sfn|Collins|2003|pp=117–124}} Pot se nadaljuje po dolini South Tyne, mimo rimske utrdbe Whitley Castle, do Slaggyforda in Knarsdala. Nad vasjo Lambley pot zapusti dolino in prečka več barja do ceste A69 blizu vasi Greenhead.{{sfn|Collins|2003|pp=125–129}} === Narodni park Northumberland in škotska meja === [[File:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|Hadrijanov zid]] Zunaj Greenheada poteka Penninska pot mimo gradu Thirlwall na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]. Naslednjih 18 km se pot ujema s potjo Hadrijanovega zidu in sledi zidu tik ob Once Brewed do Rapishaw Gapa, 1,6 km zahodno od rimske utrdbe Housesteads. Od zidu se pot usmeri proti severu skozi gozd Wark. Mimo gozda sledi poljskim potem do Shitlington Crags in se spusti do velike vasi Bellingham. Sledi bolj oddaljena pokrajina, čez hrib Padon in rob gozda Redesdale. Pot sčasoma doseže Redesdale pri Blakehopeburnhaugh in Cottonshopeburnfoot, dveh sosednjih vaseh, ki tekmujeta za najdaljše ime v Angliji. Pot nato sledi reki Rede gorvodno do vasi Byrness.{{sfn|Collins|2003|pp=130–143}} Zadnja etapa Penninske poti, čez hribovje Cheviot Hills od Byrnessa do Kirk Yetholma, je dolga 43 km in na poti ni naselij. Običajno jo prehodimo v enem dolgem dnevu, čeprav sta na voljo dve (ali obe) koči. Pot se strmo vzpenja od vasi, nato pa gre proti severu in prečka škotsko mejo blizu hriba Ogre. Preostanek etape pot prehaja med Anglijo in Škotsko, vzdolž ograje, ki označuje samo mejo. Nazaj v Angliji pot prečka rimsko utrdbo pri Chew Greenu in na kratko sledi rimski cesti Dere Street. Nato pot sledi mejnemu grebenu in prečka najvišjo točko Windy Gyle. Na zahodnem vrhu hriba Cairn Hill (743 metrov), od koder pot vodi do vrha Cheviota in nazaj navzdol, se pot ostro obrne proti severozahodu z mejno ograjo in se spusti do koče, preden se povzpne na Schil na 601 metrih nad dolino College. Pot se nato spusti na Škotsko in vstopi v vas Kirk Yetholm. Pot se konča pri hotelu Border.{{sfn|Collins|2003|pp=144–152}} == Rekordi == Rekordni čas za prehojeno Penninsko pot je 2 dni, 10 ur, 4 minute in 53 sekund, postavil pa ga je John Kelly med 15. in 17. majem 2021.<ref>{{Cite magazine |last=Smith |first=Bob |date=17 May 2021 |title=Runner John Kelly breaks Pennine Way record by 3½ hours |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/05/17/runner-john-kelly-breaks-pennine-way-record-by-3%C2%BD-hours |magazine=Grough}}</ref> Kelly je rekord pred tem držal le en teden, julija 2020, s časom 2 dni, 16 ur in 46 minut, preden ga je podrl Damian Hall s časom 2 dni, 13 ur in 35 minut.<ref name="pearson">{{Cite web |last=Pearson |first=Rick |date=18 May 2021 |title=John Kelly reclaims Pennine Way FKT |url=https://www.runnersworld.com/uk/news/a36458217/john-kelly-reclaims-pennine-way-fkt/ |access-date=2 November 2021 |website=Runner's World}}</ref><ref name="inov8">{{Cite web |date=21 July 2020 |title=Damian Hall smashes the 268-mile Pennine Way record |url=https://www.inov-8.com/blog/pennine-way-damian-hall/ |access-date=2 November 2021 |website=inov-8.com}}</ref> Pred tem je rekord 31 let držal Mike Hartley (čas 2 dni, 17 ur in 20 minut). Leta 1984 je Mike Cudahy po številnih poskusih postal prvi človek, ki je pretekel pot v manj kot 3 dneh. Pot je prehodil v 2 dneh, 21 urah, 54 minutah in 30 sekundah.<ref>{{cite book |last=Cudahy |first=Mike |year=1989 |title=Wild Trails to Far Horizons |url=https://www.abebooks.co.uk/9780044403814/Wild-Trails-Far-Horizons-Ultra-distance-004440381X/plp |location=London |publisher=Unwin Hyman |page=78 |isbn=9780044403814 |access-date=24 January 2025}}</ref> Njegovo potovanje je dobro dokumentirano v njegovi knjigi ''Divje poti do daljnih obzorij'' (''Wild Trails to Far Horizons''). Najhitrejši ženski čas je 3 dni in 46 minut, ki ga je postavila Anna Troup med 14. in 17. avgustom 2021.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Bob |date=17 August 2021 |title=Runner Anna Troup completes Pennine Way in new record female time |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/08/17/runner-anna-troup-completes-pennine-way-in-new-record-female-time |access-date=17 August 2021 |publisher=Grough}}</ref> Prejšnji rekord 3 dni, 2 uri in 28 minut je postavila Sabrina Verjee med 12. in 15. septembrom 2020.<ref>Martin Stone, "Long Distance Round Up", ''The Fellrunner'', Autumn 2020, 88–93.</ref> Trasa Penninske poti je osnova dirke Spine Race, ki je bila odprta leta 2012.<ref>{{Cite web |title=The 2017 Montane Spine Race |url=https://www.sidetracked.com/fieldjournal/the-2017-montane-spine-race/ |access-date=16 July 2020}}</ref> == Nadaljnje branje == [[File:The Cheviot from Broadhope Hill.jpg|thumb|Vzpon na Cheviot v Northumberlandu je del uradne poti]] [[File:Kirk Yetholm from the Mindrum Road.jpg|thumb|Kirk Yetholm na jugu Škotske, tradicionalna končna točka Peninske poti]] Penninska pot je skozi leta privabila številne pisce, vključno s Tomom Stephensonom, ki je napisal prvi uradni vodnik. Priljubljen vodnik je napisal in ilustriral pisatelj Alfred Wainwright, čigar ponudba, da v hotelu Border v Kirk Yetholmu kupi pint (leta 1979 znižan na pol pinta) piva ali limonade za vsakogar, ki je končal Penninsko pot v enem neprekinjenem potovanju, ga je do njegove smrti leta 1991 stala do 15.000 funtov.<ref>{{Cite news |last=Askwith |first=Richard |date=2 July 2005 |title=Alfred Wainwright: Grumpy, reclusive and eccentric |work=The Independent |url=http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |url-status=dead |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927211334/http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |archive-date=27 September 2007}}</ref> Nacionalni vodnik po poti vsebuje opis poti, GPS točke in zemljevide celotne poti v merilu 1:25000. Knjiga Barryja Piltona One Man and His Bar ponuja bolj lahkoten in oseben opis dokončanja Penninske poti s predgovorom Mika Hardinga. Knjiga Marka Wallingtona z naslovom Pennine Walkies (v kateri avtorja spremlja njegov pes) je še ena humorna osebna zgodba o sprehodu, prav tako pa tudi knjiga Walking Home yorkshirskega pesnika Simona Armitagea, ki je brez denarja hodil od severa proti jugu po Penninski poti, pri čemer se je zanašal na svoj »zaslužek« z večernimi branji poezije na poti.<ref name="armitage">{{Cite news |date=23 June 2012 |title=Poetry in motion: Simon Armitage walks the Pennine Way |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/jun/23/simon-armitage-poet-walking-pennine-way |access-date=31 July 2012}}</ref> Umetnici gibanja Tamara Ashley in Simone Kenyon sta avgusta 2006 nastopili na celotni poti;<ref>{{Cite web |title=Performing the Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |access-date=11 February 2008 |publisher=National Trails |archive-date=2 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080302004941/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |url-status=dead}}</ref> njuna knjiga dokumentira performans in bralce vabi, da ustvarijo lastne interpretacije pokrajin na poti. *{{Cite book |last=Armitage |first=Simon |url=https://archive.org/details/walkinghome0000armi |title=Walking Home |publisher=Faber |year=2012 |isbn=978-0-571-24988-6 |author-link= |url-access=registration}} *{{Cite book |last=Ashley |first=Tamara |title=The Pennine Way: The Legs that Make Us |last2=Kenyon |first2=Simone |publisher=Brief Magnetics |year=2007 |isbn=978-0-9549073-1-0}} *{{Cite book |last=Dillon |first=Paddy |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2017 |isbn=978-1852849061 |edition=4}} *{{Cite book |last=Fenton |first=Danielle |title=Plan & Go: Pennine Way. All you need to know to complete Britain's first and finest long-distance trail |last2=Fenton |first2=Wayne |publisher=Sandiburg Press |year=2016 |isbn=978-1-943126-04-0}} * {{Cite book |last=Greig |first=Stuart |title=Pennine Way: Edale to Kirk Yetholm |last2=Mayhew |first2=Bradley |publisher=Trailblazer |year=2023 |isbn=978-1-912716-33-3 |edition=6}} * {{Cite book |last=Hall |first=Damian |title=Pennine Way |publisher=Aurum Press |year=2012 |isbn=978-1-84513-718-2 |series=National Trail Guides}} *{{Cite book |last=McCloy |first=Andrew |title=The Pennine Way – the Path, the People, the Journey |publisher=Cicerone |year=2016 |isbn=978-1-85284-924-5}} *{{Cite book |last=Pilton |first=Barry |title=[[One Man and His Bog]] |publisher=Corgi Books |year=1988 |isbn=0-552-12796-5 |author-link=}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W. A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |ref=none |author-link=}} *{{Cite book |last=Pulk |first=Richard |title=Rambles of a Pennine Way-ster |publisher=Touchline |year=2007 |isbn=978-0-9536646-2-7}} *{{Cite book |last=Stephenson |first=Tom |title=The Pennine Way |publisher=HM Stationery Office |year=1980 |isbn=0-11-700903-2 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wainwright |first=Alfred |title=Pennine Way Companion |publisher=[[Frances Lincoln Publishers]] |year=2004 |isbn=0-7112-2235-5 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wallington |first=Mark |title=Pennine Walkies: Boogie Up the Pennine Way |publisher=Arrow Books |year=1997 |isbn=0-09-966141-1 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947 |ref=none}} == Opombe == {{reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} ===Bibliogarfija=== {{Refbegin}} *{{Cite book |last=Collins |first=Martin |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2003 |isbn=978-1-85284-386-1}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W.&nbsp;A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |author-link=W. A. Poucher}} *{{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pennine Way}} {{Wikivoyage}} *[http://www.nationaltrail.co.uk/pennine-way Pennine Way Official Site] *[http://www.penninewayassociation.co.uk Pennine Way Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107142611/http://www.penninewayassociation.co.uk/ |date=7 January 2006}} *[http://www.penninewaywalk.org.uk/ Practical information for the walk] *[http://www.hikeview.co.uk/PennineWay/PenninePage.html Map of the Pennine Way in {{convert|2|mi|adj=on}} segments] *[https://www.alfredwainwright.co.uk/pennine-way-companion/ Pennine Way Companion] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia *[https://www.alfredwainwright.co.uk/the-pennine-way-pint/ The Pennine Way Pint] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia {{Authority control}} [[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]] od3uwfqxnhh39ddijkmi4loatxqi62k 6679940 6679939 2026-05-23T16:41:23Z Pinky sl 2932 dodal [[Kategorija:Geografija Anglije]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679940 wikitext text/x-wiki {{Infobox hiking trail |name=Penninska pot |photo=Pennine scenery.jpg |caption=Pogled s Penninsko pot blizu Marsdena, Zahodni Yorkshire |location=Severna Anglija in južna Škotska, Združeno kraljestvo |designation=Nacionalne poti ZK |length= 431 km<ref name="Trail stats" /> |trailheads=[[Edale]], Derbyshire<br>[[Kirk Yetholm]], meja s Škotsko |use=pohodništvo |elev_change= |highest_name=[[Cross Fell]] |highest_m=893 |lowest= |difficulty=Zmerno do intenzivno |season=celo leto |sights= |hazards= Slabo vreme }} '''Penninska pot''' je nacionalna pohodniška pot v [[Anglija|Angliji]], z majhnim odsekom na [[Škotska|Škotskem]]. Pot je dolga 431 km<ref name="Trail stats">{{cite web |title=Trail stats, Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813094058/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |archive-date=13 August 2007 |access-date=3 August 2007 |website=National Trails Homepage |publisher=The Countryside Agency}}</ref> od Edala v severnem Derbyshire Peak Districtu, severno skozi Yorkshire Dales in [[narodni park Northumberland]] ter se konča pri Kirk Yetholmu, tik znotraj škotske meje. Pot poteka vzdolž [[Pennini|Penninskega hribovja]], ki ga včasih opisujejo kot ''hrbtenico Anglije''.{{sfn|Poucher|1946|p=9}} Čeprav ni najdaljša nacionalna pot v Združenem kraljestvu,{{refn|This distinction belongs to the {{convert|2689|mi|adj=on}} King Charles III England Coast Path.<ref>{{cite news |last=Rowlatt |first=Justin |date=19 March 2026 |title=King opens world's longest coastal path around England |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cy0dxexdd8xo |work=BBC News |access-date=21 March 2026}}</ref>|group=lower-alpha}} je po besedah ​​​​krajevnih poti »ena najbolj znanih in najtežjih v Veliki Britaniji«".<ref>{{Cite web |website=Ramblers' Association |title=Pennine Way National Trail |url=http://www.ramblers.org.uk/info/paths/pennine.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220133545/http://www.ramblers.org.uk/INFO/paths/pennine.html |archive-date=20 February 2006 |access-date=26 March 2006}}</ref> == Zgodovina == [[File:Old Nags Head.jpg|thumb|Stari Nags Head v Edaleu v Derbyshiru. Tradicionalno izhodišče Penninske poti]] Pot je bila ideja novinarja in popotnika Toma Stephensona, ki ga je navdihnilo podobno potepanje v Združenih državah Amerike, zlasti [[Apalaška pot]]. Stephenson je koncept predlagal v članku za ''Daily Herald'' leta 1935 in lobiral v parlamentu za ustanovitev uradne poti. Pot naj bi se končala v Woolerju,{{sfn|Poucher|1946|p=13}}{{sfn|Wood|1947|p=234}} vendar je bilo odločeno, da bo ciljna točka Kirk Yetholm. Zadnji odsek je bil razglašen za odprtega na slovesnosti na Malham Moorju 24. aprila 1965. Pred uradnim odprtjem Penninske poti je bila britanska vojska povabljena, da preizkusi pot, naloga, ki je bila opravljena v enem dnevu. Mlajši vojaki iz polka mlajših obrtnikov vojaškega gostinskega korpusa s sedežem v Aldershotu so bili razdeljeni v patrulje po štiri ali pet, vsaki pa je bil dodeljen približno 25 km dolg odsek poti. Nato je bilo predloženo poročilo o označevanju in izvedljivosti poti. Peninska pot je aprila 2015 praznovala svojo 50. obletnico. Ves april je bila predvajana posebna štiridelna serija BBC One z naslovom ''Penninska pot''.<ref>{{Cite web |date=10 April 2015 |title=The Pennine Way: Episode Guide |url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b05qt4kn/episodes/guide |access-date=1 September 2015 |publisher=BBC One}}</ref> == Uporaba == [[File:Black Hill (Peak District).jpg|thumb|Asfaltirana površina Pennine Way na Black Hillu v Zahodnem Yorkshiru]] Pennine Way je priljubljena med pohodniki, leta 1990 pa je Komisija za podeželje poročala, da jo vsako leto uporablja 12.000 pohodnikov na dolge razdalje in 250.000 dnevnih pohodnikov ter da pohodniki prispevajo 2 milijona funtov (1990) k lokalnemu gospodarstvu vzdolž poti in neposredno ohranijo 156 delovnih mest.<ref>{{Cite book |last=Countryside Commission |title=Pennine Way survey 1990: use and economic impact |publisher=Countryside Commission |year=1992 |isbn=0-86170-323-5 |location=Cheltenham, Gloucestershire}}</ref> Priljubljenost poti je ponekod povzročila znatno erozijo terena,ref name="roly_smith">{{Cite news |last=Smith |first=Roly |date=7 July 2001 |title=Paving the Way |work=The Guardian |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |access-date=21 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005160827/http://www.theguardian.com/travel/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |archive-date=5 October 2013}}</ref> zato so bili sprejeti ukrepi za njeno sanacijo, vključno s preusmeritvijo delov poti na trdnejša tla in polaganjem tlakovcev ali desk na mehkejših območjih. Ti ukrepi so bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega razbitega terena, čeprav je bil poseg v naravno krajino včasih sporen.<ref>{{Cite book |last=Simmons |first=I.&nbsp;G. |title=The Moorlands of England and Wales: an environmental history |publisher=Edinburgh University Press |year=2003 |isbn=978-0-7486-1731-9}}</ref> Namestitev je na voljo v mladinskih hotelih, kampih, prenočiščih z zajtrkom in pubih, vendar je na gorskih odsekih omejena, zato je pri načrtovanju pohoda včasih treba izbrati med dolgim ​​dnevom (med dvema krajema, ki ponujata namestitev na poti) ali dvema krajšima dnevoma, ki vključujeta večerni spust izven poti (do bližnje vasi ali kmetije) z jutranjim ponovnim vzponom. Na križišču Peninske poti z drugimi javnimi potmi je 535 dostopnih točk. Pot prečka veliko cest in poteka skozi številne vasi in mesta z dobrim javnim prevozom. To omogoča enostavno ogledovanje kratkega dela poti ali razdelitev Peninske poti na več praznikov ali dolgih vikendov. Večina Peninske poti poteka po javnih pešpoteh in ne po konjskih poteh ter ni dostopna popotnikom na konjih ali kolesih, vendar je približno vzporedna ''Peninska konjska pot'' odprta od Derbyshira do Cumbrie. Ta pot, odprta za vse, ki ne uporabljajo motornih vozil, se začne nekoliko južneje od Peninske poti. == Potek == {{Location map+ | Northern England | caption = Pogoste postaje vzdolž Peninske poti | width = 300 | label_size= 70 | places = {{Location map~ | Northern England | label = Edale | position = left | marksize = 6 | link = Edale | lat_deg = 53.3649 | lon_deg = -1.8164 }} {{Location map~ | Northern England | label = Crowden | position = right | marksize = 6 | link = Crowden, Derbyshire | lat_deg = 53.4914 | lon_deg = -1.8880 }} {{Location map~ | Northern England | label = Marsden | position = left | marksize = 6 | link = Marsden, West Yorkshire | lat_deg = 53.6033 | lon_deg = -1.9310 }} {{Location map~ | Northern England | label = Mankinholes | position = right | marksize = 6 | link = Mankinholes | lat_deg = 53.70832 | lon_deg = -2.0605 }} {{Location map~ | Northern England | label = Lothersdale | position = left | marksize = 6 | link = Lothersdale | lat_deg = 53.90972 | lon_deg = -2.0676 }} {{Location map~ | Northern England | label = Malham | position = right | marksize = 6 | link = Malham | lat_deg = 54.06133 | lon_deg = -2.1518 }} {{Location map~ | Northern England | label = Horton | position = left | marksize = 6 | link = Horton in Ribblesdale | lat_deg = 54.14472 | lon_deg = -2.2916 }} {{Location map~ | Northern England | label = Hawes | position = right | marksize = 6 | link = Hawes | lat_deg = 54.30417 | lon_deg = -2.19972 }} {{Location map~ | Northern England | label = Keld | position = left | marksize = 6 | link = Keld, North Yorkshire | lat_deg = 54.4039 | lon_deg = -2.1639 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bowes | position = right | marksize = 6 | link = Bowes | lat_deg = 54.51692 | lon_deg = -2.0081 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Langdon Beck}} | position = right | marksize = 6 | link = Langdon Beck | lat_deg = 54.67611 | lon_deg = -2.2284 }} {{Location map~ | Northern England | label = Dufton | position = left | marksize = 6 | link = Dufton | lat_deg = 54.6223 | lon_deg = -2.4842 }} {{Location map~ | Northern England | label = Garrigill | position = left | marksize = 6 | link = Garrigill | lat_deg = 54.7678 | lon_deg = -2.3980 }} {{Location map~ | Northern England | label = Alston | position = right | marksize = 6 | link = Alston, Cumbria | lat_deg = 54.8132 | lon_deg = -2.4388 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Once Brewed}} | position = left | marksize = 6 | link = Once Brewed | lat_deg = 54.9974 | lon_deg = -2.3859 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bellingham | position = right | marksize = 6 | link = Bellingham, Northumberland|Bellingham | lat_deg = 55.1458 | lon_deg = -2.2564 }} {{Location map~ | Northern England | label = Byrness | position = left | marksize = 6 | link = Byrness | lat_deg = 55.3180 | lon_deg = -2.3785 }} {{Location map~ | Northern England | label = The Cheviot | position = right | marksize = 6 | link = The Cheviot | lat_deg = 55.4799 | lon_deg = -2.1453 }} {{Location map~ | Northern England | label = Kirk Yetholm | position = left | marksize = 6 | link =Kirk Yetholm | lat_deg = 55.5476 | lon_deg = -2.2738 }} }} Raziskava agencije National Trails je pokazala, da mora pohodnik, ki prehodi celotno dolžino poti, premagati 287 vrat, 249 lesenih prelazov, 183 kamnitih prelazov in 204 mostove. 319 km poti poteka po javnih pešpoteh, 112 km po javnih konjskih poteh in 32 km po drugih javnih cestah. Pohodniku pomaga 458 smernih oznak.<ref>{{Cite web |last=National Trails |title=Pennine Way interesting facts |url=http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222225/http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |archive-date=4 October 2013 |access-date=29 May 2013}}</ref> === Narodni park Peak District === [[File:Pule Hill.jpeg|thumbnail|right|Hrib Pule, kot je viden s Pennine Way vzdolž okrožja Standedge]] Penninska pot se je skozi [[narodni park Peak District]] prvotno vzpenjala proti severu od Edala čez sredino planote Kinder Scout. Zaradi zmanjšanja erozije je bila preusmerjena in zdaj se nadaljuje proti zahodu, kjer se na planoto vzpenja po stopnicah, znanih kot ''Jakobova lestev''. Nato zavije proti severu in sledi zahodnemu robu planote mimo Kinder Downfall, prečka cesto Snake Pass (A57) in se vzpne na Bleaklow. Z vrha se pot spusti v Longdendale. V dolini prečka jez akumulacijskega jezera Torside do Crowdena, prve vasi od začetka poti, ki je oddaljena 26 km.{{sfn|Collins|2003|pp=29–37}} Iz Crowdena se Penninska pot vzpenja po stranski dolini mimo Laddow Rocks do vrha Black Hilla na meji z Yorkshirom. Spušča se čez Wessenden Head Moor (vzhodni del Saddleworth Moor) in cesto A635 do doline Wessenden. Vzpenja se iz doline in zapusti narodni park pri Standedgu na cesti A62.{{sfn|Collins|2003|pp=40–45}} === Južni Pennini === [[File:Hebden Bridge Rooftops.jpg|thumb|Most Hebden]] Iz Standedga Penninska pot sledi meji med Yorkshirom in Velikim Manchestrom proti severu vzdolž vrste robov iz peščenjaka. Prečka cesto A640, nato A672, preden prečka avtocesto M62 po dolgem brvi v bližini Windy Hilla. Mimo avtoceste pot sledi Blackstone Edge do ceste A58, nato pa mimo vrste rezervoarjev. Prečka Calderdale Way visoko nad vasjo Mankinholes, nato pa se vzpenja do znanega spomenika na Stoodley Pike. Od spomenika se strmo spušča v dolino reke Calder, ki jo prečka približno 1,6 km zahodno od mesta Hebden Bridge, največjega naselja v bližini poti.{{sfn|Collins|2003|pp=47–53}} Pot se vzpenja iz doline Calder skozi raztreseno vasico Colden in prečka Colden Water po starodavnem mostu.<ref>{{NHLE |num=1225939 |desc=Hebble Hole Farmhouse |access-date=10 February 2014}}</ref> Nato gre mimo rezervoarjev Walshaw Dean in se vzpenja do ruševin Top Withens, za katere pravijo, da so bile navdih za ''Wuthering Heights''. Pot se nato spusti do Ponden Halla in prečka več barja do vasi Cowling in Lothersdale.{{sfn|Collins|2003|pp=58–64}} Iz Lothersdala pot prečka Pinhaw Beacon do Thornton-in-Cravena. Nato sledi položnejša pokrajina, vključno s kratkim odsekom vlečne poti kanala Leeds in Liverpool pri East Martonu, da doseže vas Gargrave v Airedaleu, na prometni cesti A65.{{sfn|Collins|2003|pp=67–72}} === Narodni park Yorkshire Dales === [[File:Highland Cattle and Ing Scar.jpg|thumb|right|Višavsko govedo na Penninski poti, nad zalivom Malham, z Ing Scar v ozadju]] Severno od Gargravea se Penninska pot vzpenja na Airedale in vstopa v [[narodni park Yorkshire Dales]]. Sledi poljskim potem skozi majhne vasi Airton in Hanlith do večje vasi Malham. Nato se vzpenja po stopnicah na zahodni strani zaliva Malham, prečka apnenčasto tlakovanje na vrhu zaliva in se nadaljuje proti severu do Malham Tarna. Pot nato prečka ramo Fountains Fell, prečka vrh Silverdala in se v zelo strmem odseku vzpne na nos Pen-y-Ghenta. Z vrha Pen-y-Ghenta se Pennine Way spusti do vasi Horton v Ribblesdaleu (na železnici Settle–Carlisle).{{sfn|Collins|2003|pp=72–81}} Penninska pot se nato po stari cesti za tovorne konje Settle–Langstrothdale povzpne na Ribblesdale. Pot poteka mimo vzhodnega konca Ling Gilla in se vzpenja na Cam Fell, kjer sledi liniji rimske ceste, ki si jo delimo z Dales Way. Pot nato prečka hrib Dodd Fell in sledi grebenu med Widdaleom in Sleddaleom, preden se pri Gaylu in sosednjem mestu Hawes spusti v Wensleydale.{{sfn|Collins|2003|pp=83–88}} Pot prečka dolino do Hardrawa, nato pa se začne 8 km dolg vzpon na Great Shunner Fell. Z vrha hriba se pot spusti v zgornji Swaledale in vas Thwaite. Nato prečka stran Kisdona, od koder se ponuja dober razgled na Swaledale, mimo Kisdon Force, slapa na reki Swale in doseže vas Keld. Iz Kelda pot prečka pot Coast to Coast Walk, nato se vzpne po stranski dolini, znani kot Stones Dale, in doseže Tan Hill in njegovo osamljeno gostilno na severni meji narodnega parka.{{sfn|Collins|2003|pp=91–98}} === Severni Pennini === [[File:High Cup Nick - geograph.org.uk - 29526.jpg|thumb|High Cup Gill v Cumbriji]] Pri Tan Hillu pot Penninska pot vstopi v območje severne obale Severnih Penninov in sledi poteh čez barja do osamljenega naselja Sleightholme, kjer se pot razcepi. Glavna pot vodi naravnost proti severu čez barja, prečka most God's Bridge in v predoru poteka pod cesto A66. Alternativna pot vstopi v mesto Bowes in se ponovno pridruži glavni poti pri Baldersdaleu. Iz Baldersdala pot prečka Lunedale in se spusti v majhno mesto Middleton-in-Teesdale.{{sfn|Collins|2003|pp=99–105}} Iz Middletona se pot vzpenja do Teesdala na desnem bregu reke Tees, pod vasjo Holwick. Gre mimo slapov Low Force in High Force ter doseže razpršeno naselje Forest-in-Teesdale. Naprej ob reki Tees se pot vzpenja ob slapu Cauldron Snout pod jezom akumulacijskega jezera Cow Green. Pot se nato vzpenja po rahlo vzpenjajoči se stranski dolini Maize Beck in doseže High Cup Gill, eno najbolj fotografiranih območij na Pennine Way. Iz High Cupa se pot spusti do vasi Dufton.{{sfn|Collins|2003|pp=107–115} Iz Duftona se Pennine Way vzpenja nazaj po hribih in poteka mimo vrhov Knock Fell, Great Dun Fell, Little Dun Fell in končno Cross Fell, ki je z 893 metri najvišja točka na celotni poti. Tukaj se pohodniki lahko v slabem vremenu soočijo z zahtevnimi razmerami zaradi vetra Helm, ki piha po jugozahodnem pobočju strmine. Sledi dolg spust do doline South Tyne pri Garrigillu. Pot se nato drži blizu reke in vstopi v mesto Alston.{{sfn|Collins|2003|pp=117–124}} Pot se nadaljuje po dolini South Tyne, mimo rimske utrdbe Whitley Castle, do Slaggyforda in Knarsdala. Nad vasjo Lambley pot zapusti dolino in prečka več barja do ceste A69 blizu vasi Greenhead.{{sfn|Collins|2003|pp=125–129}} === Narodni park Northumberland in škotska meja === [[File:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|Hadrijanov zid]] Zunaj Greenheada poteka Penninska pot mimo gradu Thirlwall na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]. Naslednjih 18 km se pot ujema s potjo Hadrijanovega zidu in sledi zidu tik ob Once Brewed do Rapishaw Gapa, 1,6 km zahodno od rimske utrdbe Housesteads. Od zidu se pot usmeri proti severu skozi gozd Wark. Mimo gozda sledi poljskim potem do Shitlington Crags in se spusti do velike vasi Bellingham. Sledi bolj oddaljena pokrajina, čez hrib Padon in rob gozda Redesdale. Pot sčasoma doseže Redesdale pri Blakehopeburnhaugh in Cottonshopeburnfoot, dveh sosednjih vaseh, ki tekmujeta za najdaljše ime v Angliji. Pot nato sledi reki Rede gorvodno do vasi Byrness.{{sfn|Collins|2003|pp=130–143}} Zadnja etapa Penninske poti, čez hribovje Cheviot Hills od Byrnessa do Kirk Yetholma, je dolga 43 km in na poti ni naselij. Običajno jo prehodimo v enem dolgem dnevu, čeprav sta na voljo dve (ali obe) koči. Pot se strmo vzpenja od vasi, nato pa gre proti severu in prečka škotsko mejo blizu hriba Ogre. Preostanek etape pot prehaja med Anglijo in Škotsko, vzdolž ograje, ki označuje samo mejo. Nazaj v Angliji pot prečka rimsko utrdbo pri Chew Greenu in na kratko sledi rimski cesti Dere Street. Nato pot sledi mejnemu grebenu in prečka najvišjo točko Windy Gyle. Na zahodnem vrhu hriba Cairn Hill (743 metrov), od koder pot vodi do vrha Cheviota in nazaj navzdol, se pot ostro obrne proti severozahodu z mejno ograjo in se spusti do koče, preden se povzpne na Schil na 601 metrih nad dolino College. Pot se nato spusti na Škotsko in vstopi v vas Kirk Yetholm. Pot se konča pri hotelu Border.{{sfn|Collins|2003|pp=144–152}} == Rekordi == Rekordni čas za prehojeno Penninsko pot je 2 dni, 10 ur, 4 minute in 53 sekund, postavil pa ga je John Kelly med 15. in 17. majem 2021.<ref>{{Cite magazine |last=Smith |first=Bob |date=17 May 2021 |title=Runner John Kelly breaks Pennine Way record by 3½ hours |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/05/17/runner-john-kelly-breaks-pennine-way-record-by-3%C2%BD-hours |magazine=Grough}}</ref> Kelly je rekord pred tem držal le en teden, julija 2020, s časom 2 dni, 16 ur in 46 minut, preden ga je podrl Damian Hall s časom 2 dni, 13 ur in 35 minut.<ref name="pearson">{{Cite web |last=Pearson |first=Rick |date=18 May 2021 |title=John Kelly reclaims Pennine Way FKT |url=https://www.runnersworld.com/uk/news/a36458217/john-kelly-reclaims-pennine-way-fkt/ |access-date=2 November 2021 |website=Runner's World}}</ref><ref name="inov8">{{Cite web |date=21 July 2020 |title=Damian Hall smashes the 268-mile Pennine Way record |url=https://www.inov-8.com/blog/pennine-way-damian-hall/ |access-date=2 November 2021 |website=inov-8.com}}</ref> Pred tem je rekord 31 let držal Mike Hartley (čas 2 dni, 17 ur in 20 minut). Leta 1984 je Mike Cudahy po številnih poskusih postal prvi človek, ki je pretekel pot v manj kot 3 dneh. Pot je prehodil v 2 dneh, 21 urah, 54 minutah in 30 sekundah.<ref>{{cite book |last=Cudahy |first=Mike |year=1989 |title=Wild Trails to Far Horizons |url=https://www.abebooks.co.uk/9780044403814/Wild-Trails-Far-Horizons-Ultra-distance-004440381X/plp |location=London |publisher=Unwin Hyman |page=78 |isbn=9780044403814 |access-date=24 January 2025}}</ref> Njegovo potovanje je dobro dokumentirano v njegovi knjigi ''Divje poti do daljnih obzorij'' (''Wild Trails to Far Horizons''). Najhitrejši ženski čas je 3 dni in 46 minut, ki ga je postavila Anna Troup med 14. in 17. avgustom 2021.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Bob |date=17 August 2021 |title=Runner Anna Troup completes Pennine Way in new record female time |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/08/17/runner-anna-troup-completes-pennine-way-in-new-record-female-time |access-date=17 August 2021 |publisher=Grough}}</ref> Prejšnji rekord 3 dni, 2 uri in 28 minut je postavila Sabrina Verjee med 12. in 15. septembrom 2020.<ref>Martin Stone, "Long Distance Round Up", ''The Fellrunner'', Autumn 2020, 88–93.</ref> Trasa Penninske poti je osnova dirke Spine Race, ki je bila odprta leta 2012.<ref>{{Cite web |title=The 2017 Montane Spine Race |url=https://www.sidetracked.com/fieldjournal/the-2017-montane-spine-race/ |access-date=16 July 2020}}</ref> == Nadaljnje branje == [[File:The Cheviot from Broadhope Hill.jpg|thumb|Vzpon na Cheviot v Northumberlandu je del uradne poti]] [[File:Kirk Yetholm from the Mindrum Road.jpg|thumb|Kirk Yetholm na jugu Škotske, tradicionalna končna točka Peninske poti]] Penninska pot je skozi leta privabila številne pisce, vključno s Tomom Stephensonom, ki je napisal prvi uradni vodnik. Priljubljen vodnik je napisal in ilustriral pisatelj Alfred Wainwright, čigar ponudba, da v hotelu Border v Kirk Yetholmu kupi pint (leta 1979 znižan na pol pinta) piva ali limonade za vsakogar, ki je končal Penninsko pot v enem neprekinjenem potovanju, ga je do njegove smrti leta 1991 stala do 15.000 funtov.<ref>{{Cite news |last=Askwith |first=Richard |date=2 July 2005 |title=Alfred Wainwright: Grumpy, reclusive and eccentric |work=The Independent |url=http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |url-status=dead |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927211334/http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |archive-date=27 September 2007}}</ref> Nacionalni vodnik po poti vsebuje opis poti, GPS točke in zemljevide celotne poti v merilu 1:25000. Knjiga Barryja Piltona One Man and His Bar ponuja bolj lahkoten in oseben opis dokončanja Penninske poti s predgovorom Mika Hardinga. Knjiga Marka Wallingtona z naslovom Pennine Walkies (v kateri avtorja spremlja njegov pes) je še ena humorna osebna zgodba o sprehodu, prav tako pa tudi knjiga Walking Home yorkshirskega pesnika Simona Armitagea, ki je brez denarja hodil od severa proti jugu po Penninski poti, pri čemer se je zanašal na svoj »zaslužek« z večernimi branji poezije na poti.<ref name="armitage">{{Cite news |date=23 June 2012 |title=Poetry in motion: Simon Armitage walks the Pennine Way |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/jun/23/simon-armitage-poet-walking-pennine-way |access-date=31 July 2012}}</ref> Umetnici gibanja Tamara Ashley in Simone Kenyon sta avgusta 2006 nastopili na celotni poti;<ref>{{Cite web |title=Performing the Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |access-date=11 February 2008 |publisher=National Trails |archive-date=2 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080302004941/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |url-status=dead}}</ref> njuna knjiga dokumentira performans in bralce vabi, da ustvarijo lastne interpretacije pokrajin na poti. *{{Cite book |last=Armitage |first=Simon |url=https://archive.org/details/walkinghome0000armi |title=Walking Home |publisher=Faber |year=2012 |isbn=978-0-571-24988-6 |author-link= |url-access=registration}} *{{Cite book |last=Ashley |first=Tamara |title=The Pennine Way: The Legs that Make Us |last2=Kenyon |first2=Simone |publisher=Brief Magnetics |year=2007 |isbn=978-0-9549073-1-0}} *{{Cite book |last=Dillon |first=Paddy |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2017 |isbn=978-1852849061 |edition=4}} *{{Cite book |last=Fenton |first=Danielle |title=Plan & Go: Pennine Way. All you need to know to complete Britain's first and finest long-distance trail |last2=Fenton |first2=Wayne |publisher=Sandiburg Press |year=2016 |isbn=978-1-943126-04-0}} * {{Cite book |last=Greig |first=Stuart |title=Pennine Way: Edale to Kirk Yetholm |last2=Mayhew |first2=Bradley |publisher=Trailblazer |year=2023 |isbn=978-1-912716-33-3 |edition=6}} * {{Cite book |last=Hall |first=Damian |title=Pennine Way |publisher=Aurum Press |year=2012 |isbn=978-1-84513-718-2 |series=National Trail Guides}} *{{Cite book |last=McCloy |first=Andrew |title=The Pennine Way – the Path, the People, the Journey |publisher=Cicerone |year=2016 |isbn=978-1-85284-924-5}} *{{Cite book |last=Pilton |first=Barry |title=[[One Man and His Bog]] |publisher=Corgi Books |year=1988 |isbn=0-552-12796-5 |author-link=}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W. A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |ref=none |author-link=}} *{{Cite book |last=Pulk |first=Richard |title=Rambles of a Pennine Way-ster |publisher=Touchline |year=2007 |isbn=978-0-9536646-2-7}} *{{Cite book |last=Stephenson |first=Tom |title=The Pennine Way |publisher=HM Stationery Office |year=1980 |isbn=0-11-700903-2 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wainwright |first=Alfred |title=Pennine Way Companion |publisher=[[Frances Lincoln Publishers]] |year=2004 |isbn=0-7112-2235-5 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wallington |first=Mark |title=Pennine Walkies: Boogie Up the Pennine Way |publisher=Arrow Books |year=1997 |isbn=0-09-966141-1 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947 |ref=none}} == Opombe == {{reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} ===Bibliogarfija=== {{Refbegin}} *{{Cite book |last=Collins |first=Martin |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2003 |isbn=978-1-85284-386-1}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W.&nbsp;A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |author-link=W. A. Poucher}} *{{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pennine Way}} {{Wikivoyage}} *[http://www.nationaltrail.co.uk/pennine-way Pennine Way Official Site] *[http://www.penninewayassociation.co.uk Pennine Way Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107142611/http://www.penninewayassociation.co.uk/ |date=7 January 2006}} *[http://www.penninewaywalk.org.uk/ Practical information for the walk] *[http://www.hikeview.co.uk/PennineWay/PenninePage.html Map of the Pennine Way in {{convert|2|mi|adj=on}} segments] *[https://www.alfredwainwright.co.uk/pennine-way-companion/ Pennine Way Companion] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia *[https://www.alfredwainwright.co.uk/the-pennine-way-pint/ The Pennine Way Pint] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia {{Authority control}} [[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]] [[Kategorija:Geografija Anglije]] srsj5qtps3pwa0bbb7mdb3b24kjh6qt 6680007 6679940 2026-05-23T19:32:51Z Ljuba24b 92351 /* Nadaljnje branje */ dp 6680007 wikitext text/x-wiki {{Infobox hiking trail |name=Penninska pot |photo=Pennine scenery.jpg |caption=Pogled s Penninsko pot blizu Marsdena, Zahodni Yorkshire |location=Severna Anglija in južna Škotska, Združeno kraljestvo |designation=Nacionalne poti ZK |length= 431 km<ref name="Trail stats" /> |trailheads=[[Edale]], Derbyshire<br>[[Kirk Yetholm]], meja s Škotsko |use=pohodništvo |elev_change= |highest_name=[[Cross Fell]] |highest_m=893 |lowest= |difficulty=Zmerno do intenzivno |season=celo leto |sights= |hazards= Slabo vreme }} '''Penninska pot''' je nacionalna pohodniška pot v [[Anglija|Angliji]], z majhnim odsekom na [[Škotska|Škotskem]]. Pot je dolga 431 km<ref name="Trail stats">{{cite web |title=Trail stats, Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070813094058/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/text.asp?PageId=34 |archive-date=13 August 2007 |access-date=3 August 2007 |website=National Trails Homepage |publisher=The Countryside Agency}}</ref> od Edala v severnem Derbyshire Peak Districtu, severno skozi Yorkshire Dales in [[narodni park Northumberland]] ter se konča pri Kirk Yetholmu, tik znotraj škotske meje. Pot poteka vzdolž [[Pennini|Penninskega hribovja]], ki ga včasih opisujejo kot ''hrbtenico Anglije''.{{sfn|Poucher|1946|p=9}} Čeprav ni najdaljša nacionalna pot v Združenem kraljestvu,{{refn|This distinction belongs to the {{convert|2689|mi|adj=on}} King Charles III England Coast Path.<ref>{{cite news |last=Rowlatt |first=Justin |date=19 March 2026 |title=King opens world's longest coastal path around England |url=https://www.bbc.co.uk/news/articles/cy0dxexdd8xo |work=BBC News |access-date=21 March 2026}}</ref>|group=lower-alpha}} je po besedah ​​​​krajevnih poti »ena najbolj znanih in najtežjih v Veliki Britaniji«".<ref>{{Cite web |website=Ramblers' Association |title=Pennine Way National Trail |url=http://www.ramblers.org.uk/info/paths/pennine.html |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20060220133545/http://www.ramblers.org.uk/INFO/paths/pennine.html |archive-date=20 February 2006 |access-date=26 March 2006}}</ref> == Zgodovina == [[File:Old Nags Head.jpg|thumb|Stari Nags Head v Edaleu v Derbyshiru. Tradicionalno izhodišče Penninske poti]] Pot je bila ideja novinarja in popotnika Toma Stephensona, ki ga je navdihnilo podobno potepanje v Združenih državah Amerike, zlasti [[Apalaška pot]]. Stephenson je koncept predlagal v članku za ''Daily Herald'' leta 1935 in lobiral v parlamentu za ustanovitev uradne poti. Pot naj bi se končala v Woolerju,{{sfn|Poucher|1946|p=13}}{{sfn|Wood|1947|p=234}} vendar je bilo odločeno, da bo ciljna točka Kirk Yetholm. Zadnji odsek je bil razglašen za odprtega na slovesnosti na Malham Moorju 24. aprila 1965. Pred uradnim odprtjem Penninske poti je bila britanska vojska povabljena, da preizkusi pot, naloga, ki je bila opravljena v enem dnevu. Mlajši vojaki iz polka mlajših obrtnikov vojaškega gostinskega korpusa s sedežem v Aldershotu so bili razdeljeni v patrulje po štiri ali pet, vsaki pa je bil dodeljen približno 25 km dolg odsek poti. Nato je bilo predloženo poročilo o označevanju in izvedljivosti poti. Peninska pot je aprila 2015 praznovala svojo 50. obletnico. Ves april je bila predvajana posebna štiridelna serija BBC One z naslovom ''Penninska pot''.<ref>{{Cite web |date=10 April 2015 |title=The Pennine Way: Episode Guide |url=http://www.bbc.co.uk/programmes/b05qt4kn/episodes/guide |access-date=1 September 2015 |publisher=BBC One}}</ref> == Uporaba == [[File:Black Hill (Peak District).jpg|thumb|Asfaltirana površina Pennine Way na Black Hillu v Zahodnem Yorkshiru]] Pennine Way je priljubljena med pohodniki, leta 1990 pa je Komisija za podeželje poročala, da jo vsako leto uporablja 12.000 pohodnikov na dolge razdalje in 250.000 dnevnih pohodnikov ter da pohodniki prispevajo 2 milijona funtov (1990) k lokalnemu gospodarstvu vzdolž poti in neposredno ohranijo 156 delovnih mest.<ref>{{Cite book |last=Countryside Commission |title=Pennine Way survey 1990: use and economic impact |publisher=Countryside Commission |year=1992 |isbn=0-86170-323-5 |location=Cheltenham, Gloucestershire}}</ref> Priljubljenost poti je ponekod povzročila znatno erozijo terena,ref name="roly_smith">{{Cite news |last=Smith |first=Roly |date=7 July 2001 |title=Paving the Way |work=The Guardian |url=http://travel.guardian.co.uk/article/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |access-date=21 January 2016 |archive-url=https://web.archive.org/web/20131005160827/http://www.theguardian.com/travel/2001/jul/07/unitedkingdom.walkingholidays.guardiansaturdaytravelsection |archive-date=5 October 2013}}</ref> zato so bili sprejeti ukrepi za njeno sanacijo, vključno s preusmeritvijo delov poti na trdnejša tla in polaganjem tlakovcev ali desk na mehkejših območjih. Ti ukrepi so bili učinkoviti pri zmanjševanju obsega razbitega terena, čeprav je bil poseg v naravno krajino včasih sporen.<ref>{{Cite book |last=Simmons |first=I.&nbsp;G. |title=The Moorlands of England and Wales: an environmental history |publisher=Edinburgh University Press |year=2003 |isbn=978-0-7486-1731-9}}</ref> Namestitev je na voljo v mladinskih hotelih, kampih, prenočiščih z zajtrkom in pubih, vendar je na gorskih odsekih omejena, zato je pri načrtovanju pohoda včasih treba izbrati med dolgim ​​dnevom (med dvema krajema, ki ponujata namestitev na poti) ali dvema krajšima dnevoma, ki vključujeta večerni spust izven poti (do bližnje vasi ali kmetije) z jutranjim ponovnim vzponom. Na križišču Peninske poti z drugimi javnimi potmi je 535 dostopnih točk. Pot prečka veliko cest in poteka skozi številne vasi in mesta z dobrim javnim prevozom. To omogoča enostavno ogledovanje kratkega dela poti ali razdelitev Peninske poti na več praznikov ali dolgih vikendov. Večina Peninske poti poteka po javnih pešpoteh in ne po konjskih poteh ter ni dostopna popotnikom na konjih ali kolesih, vendar je približno vzporedna ''Peninska konjska pot'' odprta od Derbyshira do Cumbrie. Ta pot, odprta za vse, ki ne uporabljajo motornih vozil, se začne nekoliko južneje od Peninske poti. == Potek == {{Location map+ | Northern England | caption = Pogoste postaje vzdolž Peninske poti | width = 300 | label_size= 70 | places = {{Location map~ | Northern England | label = Edale | position = left | marksize = 6 | link = Edale | lat_deg = 53.3649 | lon_deg = -1.8164 }} {{Location map~ | Northern England | label = Crowden | position = right | marksize = 6 | link = Crowden, Derbyshire | lat_deg = 53.4914 | lon_deg = -1.8880 }} {{Location map~ | Northern England | label = Marsden | position = left | marksize = 6 | link = Marsden, West Yorkshire | lat_deg = 53.6033 | lon_deg = -1.9310 }} {{Location map~ | Northern England | label = Mankinholes | position = right | marksize = 6 | link = Mankinholes | lat_deg = 53.70832 | lon_deg = -2.0605 }} {{Location map~ | Northern England | label = Lothersdale | position = left | marksize = 6 | link = Lothersdale | lat_deg = 53.90972 | lon_deg = -2.0676 }} {{Location map~ | Northern England | label = Malham | position = right | marksize = 6 | link = Malham | lat_deg = 54.06133 | lon_deg = -2.1518 }} {{Location map~ | Northern England | label = Horton | position = left | marksize = 6 | link = Horton in Ribblesdale | lat_deg = 54.14472 | lon_deg = -2.2916 }} {{Location map~ | Northern England | label = Hawes | position = right | marksize = 6 | link = Hawes | lat_deg = 54.30417 | lon_deg = -2.19972 }} {{Location map~ | Northern England | label = Keld | position = left | marksize = 6 | link = Keld, North Yorkshire | lat_deg = 54.4039 | lon_deg = -2.1639 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bowes | position = right | marksize = 6 | link = Bowes | lat_deg = 54.51692 | lon_deg = -2.0081 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Langdon Beck}} | position = right | marksize = 6 | link = Langdon Beck | lat_deg = 54.67611 | lon_deg = -2.2284 }} {{Location map~ | Northern England | label = Dufton | position = left | marksize = 6 | link = Dufton | lat_deg = 54.6223 | lon_deg = -2.4842 }} {{Location map~ | Northern England | label = Garrigill | position = left | marksize = 6 | link = Garrigill | lat_deg = 54.7678 | lon_deg = -2.3980 }} {{Location map~ | Northern England | label = Alston | position = right | marksize = 6 | link = Alston, Cumbria | lat_deg = 54.8132 | lon_deg = -2.4388 }} {{Location map~ | Northern England | label = {{nowrap|Once Brewed}} | position = left | marksize = 6 | link = Once Brewed | lat_deg = 54.9974 | lon_deg = -2.3859 }} {{Location map~ | Northern England | label = Bellingham | position = right | marksize = 6 | link = Bellingham, Northumberland|Bellingham | lat_deg = 55.1458 | lon_deg = -2.2564 }} {{Location map~ | Northern England | label = Byrness | position = left | marksize = 6 | link = Byrness | lat_deg = 55.3180 | lon_deg = -2.3785 }} {{Location map~ | Northern England | label = The Cheviot | position = right | marksize = 6 | link = The Cheviot | lat_deg = 55.4799 | lon_deg = -2.1453 }} {{Location map~ | Northern England | label = Kirk Yetholm | position = left | marksize = 6 | link =Kirk Yetholm | lat_deg = 55.5476 | lon_deg = -2.2738 }} }} Raziskava agencije National Trails je pokazala, da mora pohodnik, ki prehodi celotno dolžino poti, premagati 287 vrat, 249 lesenih prelazov, 183 kamnitih prelazov in 204 mostove. 319 km poti poteka po javnih pešpoteh, 112 km po javnih konjskih poteh in 32 km po drugih javnih cestah. Pohodniku pomaga 458 smernih oznak.<ref>{{Cite web |last=National Trails |title=Pennine Way interesting facts |url=http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20131004222225/http://www.nationaltrail.co.uk/pennineway/uploads/Pennine%20Way%20interesting%20facts.pdf |archive-date=4 October 2013 |access-date=29 May 2013}}</ref> === Narodni park Peak District === [[File:Pule Hill.jpeg|thumbnail|right|Hrib Pule, kot je viden s Pennine Way vzdolž okrožja Standedge]] Penninska pot se je skozi [[narodni park Peak District]] prvotno vzpenjala proti severu od Edala čez sredino planote Kinder Scout. Zaradi zmanjšanja erozije je bila preusmerjena in zdaj se nadaljuje proti zahodu, kjer se na planoto vzpenja po stopnicah, znanih kot ''Jakobova lestev''. Nato zavije proti severu in sledi zahodnemu robu planote mimo Kinder Downfall, prečka cesto Snake Pass (A57) in se vzpne na Bleaklow. Z vrha se pot spusti v Longdendale. V dolini prečka jez akumulacijskega jezera Torside do Crowdena, prve vasi od začetka poti, ki je oddaljena 26 km.{{sfn|Collins|2003|pp=29–37}} Iz Crowdena se Penninska pot vzpenja po stranski dolini mimo Laddow Rocks do vrha Black Hilla na meji z Yorkshirom. Spušča se čez Wessenden Head Moor (vzhodni del Saddleworth Moor) in cesto A635 do doline Wessenden. Vzpenja se iz doline in zapusti narodni park pri Standedgu na cesti A62.{{sfn|Collins|2003|pp=40–45}} === Južni Pennini === [[File:Hebden Bridge Rooftops.jpg|thumb|Most Hebden]] Iz Standedga Penninska pot sledi meji med Yorkshirom in Velikim Manchestrom proti severu vzdolž vrste robov iz peščenjaka. Prečka cesto A640, nato A672, preden prečka avtocesto M62 po dolgem brvi v bližini Windy Hilla. Mimo avtoceste pot sledi Blackstone Edge do ceste A58, nato pa mimo vrste rezervoarjev. Prečka Calderdale Way visoko nad vasjo Mankinholes, nato pa se vzpenja do znanega spomenika na Stoodley Pike. Od spomenika se strmo spušča v dolino reke Calder, ki jo prečka približno 1,6 km zahodno od mesta Hebden Bridge, največjega naselja v bližini poti.{{sfn|Collins|2003|pp=47–53}} Pot se vzpenja iz doline Calder skozi raztreseno vasico Colden in prečka Colden Water po starodavnem mostu.<ref>{{NHLE |num=1225939 |desc=Hebble Hole Farmhouse |access-date=10 February 2014}}</ref> Nato gre mimo rezervoarjev Walshaw Dean in se vzpenja do ruševin Top Withens, za katere pravijo, da so bile navdih za ''Wuthering Heights''. Pot se nato spusti do Ponden Halla in prečka več barja do vasi Cowling in Lothersdale.{{sfn|Collins|2003|pp=58–64}} Iz Lothersdala pot prečka Pinhaw Beacon do Thornton-in-Cravena. Nato sledi položnejša pokrajina, vključno s kratkim odsekom vlečne poti kanala Leeds in Liverpool pri East Martonu, da doseže vas Gargrave v Airedaleu, na prometni cesti A65.{{sfn|Collins|2003|pp=67–72}} === Narodni park Yorkshire Dales === [[File:Highland Cattle and Ing Scar.jpg|thumb|right|Višavsko govedo na Penninski poti, nad zalivom Malham, z Ing Scar v ozadju]] Severno od Gargravea se Penninska pot vzpenja na Airedale in vstopa v [[narodni park Yorkshire Dales]]. Sledi poljskim potem skozi majhne vasi Airton in Hanlith do večje vasi Malham. Nato se vzpenja po stopnicah na zahodni strani zaliva Malham, prečka apnenčasto tlakovanje na vrhu zaliva in se nadaljuje proti severu do Malham Tarna. Pot nato prečka ramo Fountains Fell, prečka vrh Silverdala in se v zelo strmem odseku vzpne na nos Pen-y-Ghenta. Z vrha Pen-y-Ghenta se Pennine Way spusti do vasi Horton v Ribblesdaleu (na železnici Settle–Carlisle).{{sfn|Collins|2003|pp=72–81}} Penninska pot se nato po stari cesti za tovorne konje Settle–Langstrothdale povzpne na Ribblesdale. Pot poteka mimo vzhodnega konca Ling Gilla in se vzpenja na Cam Fell, kjer sledi liniji rimske ceste, ki si jo delimo z Dales Way. Pot nato prečka hrib Dodd Fell in sledi grebenu med Widdaleom in Sleddaleom, preden se pri Gaylu in sosednjem mestu Hawes spusti v Wensleydale.{{sfn|Collins|2003|pp=83–88}} Pot prečka dolino do Hardrawa, nato pa se začne 8 km dolg vzpon na Great Shunner Fell. Z vrha hriba se pot spusti v zgornji Swaledale in vas Thwaite. Nato prečka stran Kisdona, od koder se ponuja dober razgled na Swaledale, mimo Kisdon Force, slapa na reki Swale in doseže vas Keld. Iz Kelda pot prečka pot Coast to Coast Walk, nato se vzpne po stranski dolini, znani kot Stones Dale, in doseže Tan Hill in njegovo osamljeno gostilno na severni meji narodnega parka.{{sfn|Collins|2003|pp=91–98}} === Severni Pennini === [[File:High Cup Nick - geograph.org.uk - 29526.jpg|thumb|High Cup Gill v Cumbriji]] Pri Tan Hillu pot Penninska pot vstopi v območje severne obale Severnih Penninov in sledi poteh čez barja do osamljenega naselja Sleightholme, kjer se pot razcepi. Glavna pot vodi naravnost proti severu čez barja, prečka most God's Bridge in v predoru poteka pod cesto A66. Alternativna pot vstopi v mesto Bowes in se ponovno pridruži glavni poti pri Baldersdaleu. Iz Baldersdala pot prečka Lunedale in se spusti v majhno mesto Middleton-in-Teesdale.{{sfn|Collins|2003|pp=99–105}} Iz Middletona se pot vzpenja do Teesdala na desnem bregu reke Tees, pod vasjo Holwick. Gre mimo slapov Low Force in High Force ter doseže razpršeno naselje Forest-in-Teesdale. Naprej ob reki Tees se pot vzpenja ob slapu Cauldron Snout pod jezom akumulacijskega jezera Cow Green. Pot se nato vzpenja po rahlo vzpenjajoči se stranski dolini Maize Beck in doseže High Cup Gill, eno najbolj fotografiranih območij na Pennine Way. Iz High Cupa se pot spusti do vasi Dufton.{{sfn|Collins|2003|pp=107–115} Iz Duftona se Pennine Way vzpenja nazaj po hribih in poteka mimo vrhov Knock Fell, Great Dun Fell, Little Dun Fell in končno Cross Fell, ki je z 893 metri najvišja točka na celotni poti. Tukaj se pohodniki lahko v slabem vremenu soočijo z zahtevnimi razmerami zaradi vetra Helm, ki piha po jugozahodnem pobočju strmine. Sledi dolg spust do doline South Tyne pri Garrigillu. Pot se nato drži blizu reke in vstopi v mesto Alston.{{sfn|Collins|2003|pp=117–124}} Pot se nadaljuje po dolini South Tyne, mimo rimske utrdbe Whitley Castle, do Slaggyforda in Knarsdala. Nad vasjo Lambley pot zapusti dolino in prečka več barja do ceste A69 blizu vasi Greenhead.{{sfn|Collins|2003|pp=125–129}} === Narodni park Northumberland in škotska meja === [[File:Hadrian's wall at Greenhead Lough.jpg|thumb|Hadrijanov zid]] Zunaj Greenheada poteka Penninska pot mimo gradu Thirlwall na [[Hadrijanov zid|Hadrijanovem zidu]]. Naslednjih 18 km se pot ujema s potjo Hadrijanovega zidu in sledi zidu tik ob Once Brewed do Rapishaw Gapa, 1,6 km zahodno od rimske utrdbe Housesteads. Od zidu se pot usmeri proti severu skozi gozd Wark. Mimo gozda sledi poljskim potem do Shitlington Crags in se spusti do velike vasi Bellingham. Sledi bolj oddaljena pokrajina, čez hrib Padon in rob gozda Redesdale. Pot sčasoma doseže Redesdale pri Blakehopeburnhaugh in Cottonshopeburnfoot, dveh sosednjih vaseh, ki tekmujeta za najdaljše ime v Angliji. Pot nato sledi reki Rede gorvodno do vasi Byrness.{{sfn|Collins|2003|pp=130–143}} Zadnja etapa Penninske poti, čez hribovje Cheviot Hills od Byrnessa do Kirk Yetholma, je dolga 43 km in na poti ni naselij. Običajno jo prehodimo v enem dolgem dnevu, čeprav sta na voljo dve (ali obe) koči. Pot se strmo vzpenja od vasi, nato pa gre proti severu in prečka škotsko mejo blizu hriba Ogre. Preostanek etape pot prehaja med Anglijo in Škotsko, vzdolž ograje, ki označuje samo mejo. Nazaj v Angliji pot prečka rimsko utrdbo pri Chew Greenu in na kratko sledi rimski cesti Dere Street. Nato pot sledi mejnemu grebenu in prečka najvišjo točko Windy Gyle. Na zahodnem vrhu hriba Cairn Hill (743 metrov), od koder pot vodi do vrha Cheviota in nazaj navzdol, se pot ostro obrne proti severozahodu z mejno ograjo in se spusti do koče, preden se povzpne na Schil na 601 metrih nad dolino College. Pot se nato spusti na Škotsko in vstopi v vas Kirk Yetholm. Pot se konča pri hotelu Border.{{sfn|Collins|2003|pp=144–152}} == Rekordi == Rekordni čas za prehojeno Penninsko pot je 2 dni, 10 ur, 4 minute in 53 sekund, postavil pa ga je John Kelly med 15. in 17. majem 2021.<ref>{{Cite magazine |last=Smith |first=Bob |date=17 May 2021 |title=Runner John Kelly breaks Pennine Way record by 3½ hours |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/05/17/runner-john-kelly-breaks-pennine-way-record-by-3%C2%BD-hours |magazine=Grough}}</ref> Kelly je rekord pred tem držal le en teden, julija 2020, s časom 2 dni, 16 ur in 46 minut, preden ga je podrl Damian Hall s časom 2 dni, 13 ur in 35 minut.<ref name="pearson">{{Cite web |last=Pearson |first=Rick |date=18 May 2021 |title=John Kelly reclaims Pennine Way FKT |url=https://www.runnersworld.com/uk/news/a36458217/john-kelly-reclaims-pennine-way-fkt/ |access-date=2 November 2021 |website=Runner's World}}</ref><ref name="inov8">{{Cite web |date=21 July 2020 |title=Damian Hall smashes the 268-mile Pennine Way record |url=https://www.inov-8.com/blog/pennine-way-damian-hall/ |access-date=2 November 2021 |website=inov-8.com}}</ref> Pred tem je rekord 31 let držal Mike Hartley (čas 2 dni, 17 ur in 20 minut). Leta 1984 je Mike Cudahy po številnih poskusih postal prvi človek, ki je pretekel pot v manj kot 3 dneh. Pot je prehodil v 2 dneh, 21 urah, 54 minutah in 30 sekundah.<ref>{{cite book |last=Cudahy |first=Mike |year=1989 |title=Wild Trails to Far Horizons |url=https://www.abebooks.co.uk/9780044403814/Wild-Trails-Far-Horizons-Ultra-distance-004440381X/plp |location=London |publisher=Unwin Hyman |page=78 |isbn=9780044403814 |access-date=24 January 2025}}</ref> Njegovo potovanje je dobro dokumentirano v njegovi knjigi ''Divje poti do daljnih obzorij'' (''Wild Trails to Far Horizons''). Najhitrejši ženski čas je 3 dni in 46 minut, ki ga je postavila Anna Troup med 14. in 17. avgustom 2021.<ref>{{Cite web |last=Smith |first=Bob |date=17 August 2021 |title=Runner Anna Troup completes Pennine Way in new record female time |url=https://www.grough.co.uk/magazine/2021/08/17/runner-anna-troup-completes-pennine-way-in-new-record-female-time |access-date=17 August 2021 |publisher=Grough}}</ref> Prejšnji rekord 3 dni, 2 uri in 28 minut je postavila Sabrina Verjee med 12. in 15. septembrom 2020.<ref>Martin Stone, "Long Distance Round Up", ''The Fellrunner'', Autumn 2020, 88–93.</ref> Trasa Penninske poti je osnova dirke Spine Race, ki je bila odprta leta 2012.<ref>{{Cite web |title=The 2017 Montane Spine Race |url=https://www.sidetracked.com/fieldjournal/the-2017-montane-spine-race/ |access-date=16 July 2020}}</ref> == Nadaljnje branje == [[File:The Cheviot from Broadhope Hill.jpg|thumb|Vzpon na Cheviot v Northumberlandu je del uradne poti]] [[File:Kirk Yetholm from the Mindrum Road.jpg|thumb|Kirk Yetholm na jugu Škotske, tradicionalna končna točka Peninske poti]] Penninska pot je skozi leta privabila številne pisce, vključno s Tomom Stephensonom, ki je napisal prvi uradni vodnik. Priljubljen vodnik je napisal in ilustriral pisatelj Alfred Wainwright, čigar ponudba, da v hotelu Border v Kirk Yetholmu kupi pint (leta 1979 znižan na pol pinta) piva ali limonade za vsakogar, ki je končal Penninsko pot v enem neprekinjenem potovanju, ga je do njegove smrti leta 1991 stala do 15.000 funtov.<ref>{{Cite news |last=Askwith |first=Richard |date=2 July 2005 |title=Alfred Wainwright: Grumpy, reclusive and eccentric |work=The Independent |url=http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |url-status=dead |access-date=10 February 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20070927211334/http://travel.independent.co.uk/uk/article295614.ece |archive-date=27 September 2007}}</ref> Nacionalni vodnik po poti vsebuje opis poti, GPS točke in zemljevide celotne poti v merilu 1:25000. Knjiga Barryja Piltona One Man and His Bar ponuja bolj lahkoten in oseben opis dokončanja Penninske poti s predgovorom Mika Hardinga. Knjiga Marka Wallingtona z naslovom Pennine Walkies (v kateri avtorja spremlja njegov pes) je še ena humorna osebna zgodba o sprehodu, prav tako pa tudi knjiga Walking Home yorkshirskega pesnika Simona Armitagea, ki je brez denarja hodil od severa proti jugu po Penninski poti, pri čemer se je zanašal na svoj »zaslužek« z večernimi branji poezije na poti.<ref name="armitage">{{Cite news |date=23 June 2012 |title=Poetry in motion: Simon Armitage walks the Pennine Way |work=The Guardian |url=https://www.theguardian.com/travel/2012/jun/23/simon-armitage-poet-walking-pennine-way |access-date=31 July 2012}}</ref> Umetnici gibanja Tamara Ashley in Simone Kenyon sta avgusta 2006 nastopili na celotni poti;<ref>{{Cite web |title=Performing the Pennine Way |url=http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |access-date=11 February 2008 |publisher=National Trails |archive-date=2 March 2008 |archive-url=https://web.archive.org/web/20080302004941/http://www.nationaltrail.co.uk/PennineWay/article.asp?ArticleId=10&PageId=3 |url-status=dead}}</ref> njuna knjiga dokumentira performans in bralce vabi, da ustvarijo lastne interpretacije pokrajin na poti. *{{Cite book |last=Armitage |first=Simon |url=https://archive.org/details/walkinghome0000armi |title=Walking Home |publisher=Faber |year=2012 |isbn=978-0-571-24988-6 |author-link= |url-access=registration}} *{{Cite book |last=Ashley |first=Tamara |title=The Pennine Way: The Legs that Make Us |last2=Kenyon |first2=Simone |publisher=Brief Magnetics |year=2007 |isbn=978-0-9549073-1-0}} *{{Cite book |last=Dillon |first=Paddy |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2017 |isbn=978-1852849061 |edition=4}} *{{Cite book |last=Fenton |first=Danielle |title=Plan & Go: Pennine Way. All you need to know to complete Britain's first and finest long-distance trail |last2=Fenton |first2=Wayne |publisher=Sandiburg Press |year=2016 |isbn=978-1-943126-04-0}} * {{Cite book |last=Greig |first=Stuart |title=Pennine Way: Edale to Kirk Yetholm |last2=Mayhew |first2=Bradley |publisher=Trailblazer |year=2023 |isbn=978-1-912716-33-3 |edition=6}} * {{Cite book |last=Hall |first=Damian |title=Pennine Way |publisher=Aurum Press |year=2012 |isbn=978-1-84513-718-2 |series=National Trail Guides}} *{{Cite book |last=McCloy |first=Andrew |title=The Pennine Way – the Path, the People, the Journey |publisher=Cicerone |year=2016 |isbn=978-1-85284-924-5}} *{{Cite book |last=Pilton |first=Barry |title=One Man and His Bog |publisher=Corgi Books |year=1988 |isbn=0-552-12796-5 |author-link=}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W. A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |ref=none |author-link=}} *{{Cite book |last=Pulk |first=Richard |title=Rambles of a Pennine Way-ster |publisher=Touchline |year=2007 |isbn=978-0-9536646-2-7}} *{{Cite book |last=Stephenson |first=Tom |title=The Pennine Way |publisher=HM Stationery Office |year=1980 |isbn=0-11-700903-2 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wainwright |first=Alfred |title=Pennine Way Companion |publisher=Frances Lincoln Publishers |year=2004 |isbn=0-7112-2235-5 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wallington |first=Mark |title=Pennine Walkies: Boogie Up the Pennine Way |publisher=Arrow Books |year=1997 |isbn=0-09-966141-1 |author-link=}} * {{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947 |ref=none}} == Opombe == {{reflist|group=lower-alpha}} == Sklici == {{sklici}} ===Bibliogarfija=== {{Refbegin}} *{{Cite book |last=Collins |first=Martin |title=The Pennine Way |publisher=Cicerone |year=2003 |isbn=978-1-85284-386-1}} *{{Cite book |last=Poucher |first=W.&nbsp;A. |title=The Backbone of England. A photographic and descriptive guide to the Pennine range from Derbyshire to Durham |publisher=Billing and Sons Limited |year=1946 |author-link=W. A. Poucher}} *{{Cite book |last=Wood |first=John |title=Mountain Trail: The Pennine Way from the Peak to the Cheviots |publisher=Blackfriars Press |year=1947}} {{Refend}} == Zunanje povezave == {{Commons category|Pennine Way}} {{Wikivoyage}} *[http://www.nationaltrail.co.uk/pennine-way Pennine Way Official Site] *[http://www.penninewayassociation.co.uk Pennine Way Association] {{Webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060107142611/http://www.penninewayassociation.co.uk/ |date=7 January 2006}} *[http://www.penninewaywalk.org.uk/ Practical information for the walk] *[http://www.hikeview.co.uk/PennineWay/PenninePage.html Map of the Pennine Way in {{convert|2|mi|adj=on}} segments] *[https://www.alfredwainwright.co.uk/pennine-way-companion/ Pennine Way Companion] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia *[https://www.alfredwainwright.co.uk/the-pennine-way-pint/ The Pennine Way Pint] Related article published on Alfred Wainwright Books & Memorabilia {{Authority control}} [[Kategorija:Pohodniške poti po Evropi]] [[Kategorija:Geografija Anglije]] pcosgsm4702iowvf8ic003d24wgbfl3 1 603051 6679896 2026-05-23T15:38:33Z Ljuba24b 92351 nova stran z vsebino: »{{Ping|Pinky sl}} Pinky, ali lahko prosim prirediš infopolje - tekst je že vpisan in v odstavku POTEK manjkajočo karto.--~~~~« 6679896 wikitext text/x-wiki {{Ping|Pinky sl}} Pinky, ali lahko prosim prirediš infopolje - tekst je že vpisan in v odstavku POTEK manjkajočo karto.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:38, 23. maj 2026 (CEST) hl5ut5gtoffameyvgjokbx9ym3enrfb 6679931 6679896 2026-05-23T16:25:30Z Pinky sl 2932 /* */ odgovor 6679931 wikitext text/x-wiki {{Ping|Pinky sl}} Pinky, ali lahko prosim prirediš infopolje - tekst je že vpisan in v odstavku POTEK manjkajočo karto.--[[Uporabnik:Ljuba24b|Ljuba24b]] ([[Uporabniški pogovor:Ljuba24b|pogovor]]) 17:38, 23. maj 2026 (CEST) :ok. [[Uporabnik:Pinky sl|Pinky sl]] ([[Uporabniški pogovor:Pinky sl|pogovor]]) 18:25, 23. maj 2026 (CEST) qcwnosewudw7x3u7pueupi49hj5145g 0 603052 6679901 2026-05-23T15:50:48Z MaksimNatus 260409 Nov članek: slovenski diplomat in veleposlanik v Egiptu, na Madžarskem in v Romuniji. Viri: RTV SLO, Delo, STA, CEU. 6679901 wikitext text/x-wiki '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Diplomiral je iz ekonomije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], nato pa magistriral iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Praga|Pragi]].<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Diplomatsko kariero je začel na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Pred odhodom na veleposlaniški položaj je bil generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> == Veleposlaniški mandati == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu|Veleposlanik v Egiptu]] (2010–2014), akreditiran tudi za [[Jordanija|Jordanijo]] in zalivske države<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenski-veleposlanik-v-egiptu-zrtev-poulicnega-ropa/273505 |title=Slovenski veleposlanik v Egiptu žrtev pouličnega ropa |website=RTV SLO |date=2011-12-25 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem|Veleposlanik na Madžarskem]] (2017–2021)<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Veleposlanik v Romuniji]] (od 2023), akreditiran tudi za [[Moldavija|Moldavijo]]<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] hgred5s26vskdmpgi1lqwhsmf6oljvd 6679909 6679901 2026-05-23T15:57:10Z Sporti 5955 − 2 kategorije; + 3 kategorije; ±[[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]]→[[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679909 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Diplomiral je iz ekonomije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], nato pa magistriral iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Praga|Pragi]].<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Diplomatsko kariero je začel na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Pred odhodom na veleposlaniški položaj je bil generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> == Veleposlaniški mandati == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu|Veleposlanik v Egiptu]] (2010–2014), akreditiran tudi za [[Jordanija|Jordanijo]] in zalivske države<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenski-veleposlanik-v-egiptu-zrtev-poulicnega-ropa/273505 |title=Slovenski veleposlanik v Egiptu žrtev pouličnega ropa |website=RTV SLO |date=2011-12-25 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem|Veleposlanik na Madžarskem]] (2017–2021)<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Veleposlanik v Romuniji]] (od 2023), akreditiran tudi za [[Moldavija|Moldavijo]]<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Egiptu]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Madžarskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] cptsisi6xrud5075j20xtoii38uqeku 6679911 6679909 2026-05-23T15:58:19Z Sporti 5955 dodal [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6679911 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Diplomiral je iz ekonomije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], nato pa magistriral iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Praga|Pragi]].<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Diplomatsko kariero je začel na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Pred odhodom na veleposlaniški položaj je bil generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> == Veleposlaniški mandati == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu|Veleposlanik v Egiptu]] (2010–2014), akreditiran tudi za [[Jordanija|Jordanijo]] in zalivske države<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenski-veleposlanik-v-egiptu-zrtev-poulicnega-ropa/273505 |title=Slovenski veleposlanik v Egiptu žrtev pouličnega ropa |website=RTV SLO |date=2011-12-25 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem|Veleposlanik na Madžarskem]] (2017–2021)<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Veleposlanik v Romuniji]] (od 2023), akreditiran tudi za [[Moldavija|Moldavijo]]<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Egiptu]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Madžarskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] 8ixx7lyhlwdlxjgku5xw3cbg9d6ya65 6679942 6679911 2026-05-23T16:47:50Z MaksimNatus 260409 Replaced the RTV SLO source (about a street robbery in Cairo) with the CEU source, which already confirms his Egypt ambassadorship. No content changed — just a cleaner citation. 6679942 wikitext text/x-wiki '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Diplomiral je iz ekonomije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], nato pa magistriral iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Praga|Pragi]].<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Diplomatsko kariero je začel na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Pred odhodom na veleposlaniški položaj je bil generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> == Veleposlaniški mandati == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu|Veleposlanik v Egiptu]] (2010–2014), akreditiran tudi za [[Jordanija|Jordanijo]] in zalivske države<ref name="ceu"/> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem|Veleposlanik na Madžarskem]] (2017–2021)<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Veleposlanik v Romuniji]] (od 2023), akreditiran tudi za [[Moldavija|Moldavijo]]<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] k9juucfwohhwa5peq7uome31smckpxw 6679987 6679942 2026-05-23T18:41:44Z Yerpo 8417 razveljavljena redakcija [[Special:Diff/6679942|6679942]] uporabnika_ce [[Special:Contributions/MaksimNatus|MaksimNatus]] ([[User talk:MaksimNatus|pogovor]]) - neodvisen slovenski vir je boljši, z urejanjem je bilo tudi po nepotrebnem brisanih nekaj drugih zadev 6679987 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Življenjepis == Diplomiral je iz ekonomije na [[Univerza v Mariboru|Univerzi v Mariboru]], nato pa magistriral iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Praga|Pragi]].<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Diplomatsko kariero je začel na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvu Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Pred odhodom na veleposlaniški položaj je bil generalni direktor za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> == Veleposlaniški mandati == * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu|Veleposlanik v Egiptu]] (2010–2014), akreditiran tudi za [[Jordanija|Jordanijo]] in zalivske države<ref name="rtvslo">{{navedi splet |url=https://www.rtvslo.si/svet/slovenski-veleposlanik-v-egiptu-zrtev-poulicnega-ropa/273505 |title=Slovenski veleposlanik v Egiptu žrtev pouličnega ropa |website=RTV SLO |date=2011-12-25 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Madžarskem|Veleposlanik na Madžarskem]] (2017–2021)<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref> * [[Veleposlaništvo Republike Slovenije v Romuniji|Veleposlanik v Romuniji]] (od 2023), akreditiran tudi za [[Moldavija|Moldavijo]]<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Egiptu]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Madžarskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] 8ixx7lyhlwdlxjgku5xw3cbg9d6ya65 6680045 6679987 2026-05-23T20:11:11Z MaksimNatus 260409 Razširitev članka: dodana izobrazba (EPF Maribor, CEU Budimpešta), diplomatska kariera (MZZ 1995, Slovaška 1999–2003, OVSE 2005, Egipt in zalivske države 2010–2014, generalni direktor 2015–2017, Madžarska 2017–2021, razvojno sodelovanje 2021–2023, Romunija 2023–). Dodana slika. Viri: CEU, XpatLoop, OSCE, Delo, CONCORD, Siol/STA. 6680045 wikitext text/x-wiki [[File:26.11.2024 Întrevederea Președintelui Parlamentului, Igor Grosu, cu Robert Kokalj, ambasadorul Republicii Slovenia în Republica Moldova, cu sediul la București - 54165863893 (cropped).jpg|thumb|Robert Kokalj]] '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Izobrazba == Univerzitetni študij ekonomije je zaključil na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]], kjer je pridobil tudi naziv doktorja znanosti s področja ekonomskih ved.<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Magistriral je iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name="ceu"/> == Diplomatska kariera == Leta 1995 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="xpatloop">{{navedi splet |url=https://xpatloop.com/interviews/2020/08/dr-robert-kokalj-ambassador-of-slovenia-to-hungary.html |title=Dr Robert Kokalj, Ambassador of Slovenia to Hungary |website=XpatLoop.com |date=2020-08-29 |access-date=2026-05-23}}</ref> Leta 1999 je bil napoten na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil do leta 2003 namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Leta 2005 je sodeloval pri slovenskem predsedovanju [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE).<ref name="osce">{{navedi splet |url=https://cdn.osce.org/sites/default/files/f/documents/1/a/17255.pdf |title=Provisional List of Participants, 13th Ministerial Council Meeting, Ljubljana |website=OSCE |date=2005-12-05 |access-date=2026-05-23}}</ref> Med letoma 2010 in 2014 je bil veleposlanik v [[Egipt|Arabski republiki Egipt]], akreditiran tudi za [[Jordanija|Hašemitsko kraljevino Jordanijo]], [[Katar]], [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], [[Saudova Arabija|Kraljevino Saudsko Arabijo]], [[Kuvajt]] in [[Oman|Sultanat Oman]].<ref name="ceu"/><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2015 in 2017 je opravljal naloge generalnega direktorja za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> Med letoma 2017 in 2021 je bil veleposlanik na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer se je posvečal predvsem infrastrukturnim in energetskim povezovalnim projektom med Slovenijo in Madžarsko.<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2021 in 2023 je na [[Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]] vodil sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.<ref name="concord">{{navedi splet |url=https://presidency.concordeurope.org/official-development-assistance-promises-commitments-and-obstacles/ |title=Official Development Assistance – promises, commitments and obstacles |website=CONCORD Europe |date=2021-10-18 |access-date=2026-05-23}}</ref> Od leta 2023 je veleposlanik v [[Romunija|Romuniji]], akreditiran tudi za [[Moldavija|Republiko Moldavijo]].<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] [[Kategorija:Živeči ljudje]] [[Kategorija:Rojeni leta 1968]] l9rs8tsxqjhi0or2jmta3vr8m3u12jb 6680066 6680045 2026-05-23T20:46:50Z Yerpo 8417 znova vrnjeno infopolje 6680066 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Izobrazba == Univerzitetni študij ekonomije je zaključil na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]], kjer je pridobil tudi naziv doktorja znanosti s področja ekonomskih ved.<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Magistriral je iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name="ceu"/> == Diplomatska kariera == Leta 1995 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="xpatloop">{{navedi splet |url=https://xpatloop.com/interviews/2020/08/dr-robert-kokalj-ambassador-of-slovenia-to-hungary.html |title=Dr Robert Kokalj, Ambassador of Slovenia to Hungary |website=XpatLoop.com |date=2020-08-29 |access-date=2026-05-23}}</ref> Leta 1999 je bil napoten na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil do leta 2003 namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Leta 2005 je sodeloval pri slovenskem predsedovanju [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE).<ref name="osce">{{navedi splet |url=https://cdn.osce.org/sites/default/files/f/documents/1/a/17255.pdf |title=Provisional List of Participants, 13th Ministerial Council Meeting, Ljubljana |website=OSCE |date=2005-12-05 |access-date=2026-05-23}}</ref> Med letoma 2010 in 2014 je bil veleposlanik v [[Egipt|Arabski republiki Egipt]], akreditiran tudi za [[Jordanija|Hašemitsko kraljevino Jordanijo]], [[Katar]], [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], [[Saudova Arabija|Kraljevino Saudsko Arabijo]], [[Kuvajt]] in [[Oman|Sultanat Oman]].<ref name="ceu"/><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2015 in 2017 je opravljal naloge generalnega direktorja za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> Med letoma 2017 in 2021 je bil veleposlanik na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer se je posvečal predvsem infrastrukturnim in energetskim povezovalnim projektom med Slovenijo in Madžarsko.<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2021 in 2023 je na [[Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]] vodil sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.<ref name="concord">{{navedi splet |url=https://presidency.concordeurope.org/official-development-assistance-promises-commitments-and-obstacles/ |title=Official Development Assistance – promises, commitments and obstacles |website=CONCORD Europe |date=2021-10-18 |access-date=2026-05-23}}</ref> Od leta 2023 je veleposlanik v [[Romunija|Romuniji]], akreditiran tudi za [[Moldavija|Republiko Moldavijo]].<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Univerze v Mariboru]] kymzbeiukvdve9czzn3buhciit1q771 6680138 6680066 2026-05-24T06:43:28Z Sporti 5955 /* Glej tudi */ vrnjene ktg, nk 6680138 wikitext text/x-wiki {{infopolje Oseba}} '''Robert Kokalj''', [[Slovenci|slovenski]] [[diplomat]], * [[10. marec]] [[1968]], [[Maribor]]. == Izobrazba == Univerzitetni študij ekonomije je zaključil na [[Ekonomsko-poslovna fakulteta v Mariboru|Ekonomsko-poslovni fakulteti Univerze v Mariboru]], kjer je pridobil tudi naziv doktorja znanosti s področja ekonomskih ved.<ref name="ceu">{{navedi splet |url=https://ir.ceu.edu/article/2017-09-28/ir-department-alumnus-dr-robert-kokalj-serve-ambassador-slovenia-hungary |title=IR department alumnus Dr Robert Kokalj to serve as the Ambassador of Slovenia to Hungary |website=Central European University |access-date=2026-05-23}}</ref> Magistriral je iz mednarodnih odnosov in evropskih študij na [[Srednjeevropska univerza|Srednjeevropski univerzi]] v [[Budimpešta|Budimpešti]].<ref name="ceu"/> == Diplomatska kariera == Leta 1995 se je zaposlil na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="xpatloop">{{navedi splet |url=https://xpatloop.com/interviews/2020/08/dr-robert-kokalj-ambassador-of-slovenia-to-hungary.html |title=Dr Robert Kokalj, Ambassador of Slovenia to Hungary |website=XpatLoop.com |date=2020-08-29 |access-date=2026-05-23}}</ref> Leta 1999 je bil napoten na [[Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem|Veleposlaništvo Republike Slovenije na Slovaškem]] v [[Bratislava|Bratislavi]], kjer je bil do leta 2003 namestnik vodje misije.<ref name="ceu"/> Leta 2005 je sodeloval pri slovenskem predsedovanju [[Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi|Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi]] (OVSE).<ref name="osce">{{navedi splet |url=https://cdn.osce.org/sites/default/files/f/documents/1/a/17255.pdf |title=Provisional List of Participants, 13th Ministerial Council Meeting, Ljubljana |website=OSCE |date=2005-12-05 |access-date=2026-05-23}}</ref> Med letoma 2010 in 2014 je bil veleposlanik v [[Egipt|Arabski republiki Egipt]], akreditiran tudi za [[Jordanija|Hašemitsko kraljevino Jordanijo]], [[Katar]], [[Združeni arabski emirati|Združene arabske emirate]], [[Saudova Arabija|Kraljevino Saudsko Arabijo]], [[Kuvajt]] in [[Oman|Sultanat Oman]].<ref name="ceu"/><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2015 in 2017 je opravljal naloge generalnega direktorja za gospodarsko in javno diplomacijo na [[Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje zadeve]].<ref name="ceu"/> Med letoma 2017 in 2021 je bil veleposlanik na [[Madžarska|Madžarskem]], kjer se je posvečal predvsem infrastrukturnim in energetskim povezovalnim projektom med Slovenijo in Madžarsko.<ref name="delo">{{navedi splet |url=https://old.delo.si/novice/politika/novi-slovenski-veleposlaniki-v-zda-nemciji-avstriji.html |title=Novi slovenski veleposlaniki v ZDA, Nemčiji, Avstriji |website=Delo |date=2017-02-12 |access-date=2026-05-23}}</ref><ref name="xpatloop"/> Med letoma 2021 in 2023 je na [[Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije|Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve]] vodil sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč.<ref name="concord">{{navedi splet |url=https://presidency.concordeurope.org/official-development-assistance-promises-commitments-and-obstacles/ |title=Official Development Assistance – promises, commitments and obstacles |website=CONCORD Europe |date=2021-10-18 |access-date=2026-05-23}}</ref> Od leta 2023 je veleposlanik v [[Romunija|Romuniji]], akreditiran tudi za [[Moldavija|Republiko Moldavijo]].<ref name="siol">{{navedi splet |url=https://siol.net/novice/slovenija/slovenija-letos-z-menjavami-na-celu-15-diplomatsko-konzularnih-predstavnistev-612560 |title=Slovenija letos z menjavami na čelu 15 diplomatsko-konzularnih predstavništev |website=Siol.net |date=2023-08-02 |access-date=2026-05-23}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Glej tudi == * [[seznam slovenskih diplomatov]] {{normativna kontrola}} {{DEFAULTSORT:Kokalj, Robert}} [[Kategorija:Slovenski diplomati]] [[Kategorija:Diplomiranci Ekonomsko-poslovne fakultete v Mariboru]] [[Kategorija:Doktorirali na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Egiptu]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije na Madžarskem]] [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije v Romuniji]] 5ufv2hloyu8zcrkyxckoprqhfirqd4y 14 603053 6679912 2026-05-23T15:58:49Z Sporti 5955 n 6679912 wikitext text/x-wiki {{ktgr|[[veleposlanik Republike Slovenije|veleposlanikih Republike Slovenije]] v&nbsp;[[Egipt]]u}} [[Kategorija:Veleposlaniki Republike Slovenije|Egipt]] [[Kategorija:Veleposlaništvo Republike Slovenije v Egiptu]] gif4cu1y3iiazikcpa7p5upkuqk8sv8 10 603054 6679914 2026-05-23T16:02:20Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{trim|1={{#invoke:Niz|replace|source={{#invoke:Niz|replace|source={{KillMarkers|1={{{1|x}}}}} |pattern=%<%/? *div[^%>]*%> |replace=|plain=false}} |pattern=%<%/? *span[^%>]*%> |replace=|plain=false}}}}<noinclude> {{documentation}}</noinclude>« 6679914 wikitext text/x-wiki {{trim|1={{#invoke:Niz|replace|source={{#invoke:Niz|replace|source={{KillMarkers|1={{{1|x}}}}} |pattern=%<%/? *div[^%>]*%> |replace=|plain=false}} |pattern=%<%/? *span[^%>]*%> |replace=|plain=false}}}}<noinclude> {{documentation}}</noinclude> 9nafzn076sn8vw4lau7myhbx33liabc 10 603055 6679915 2026-05-23T16:03:25Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{tl|Strip tags}} removes tags {{tag|1=span}}, {{tag|div}} from the input string. It also removes markers from text (Wikimedia placeholders for reference, gallery, etc). Intention is to produce a bare, unformatted text-only string. Developed to work with {{tl|val}}. :Uses: {{tl|KillMarkers}} ==See also== {{Navbox wikitext-handling...« 6679915 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} {{High-use}} <!-- Add categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata --> {{tl|Strip tags}} removes tags {{tag|1=span}}, {{tag|div}} from the input string. It also removes markers from text (Wikimedia placeholders for reference, gallery, etc). Intention is to produce a bare, unformatted text-only string. Developed to work with {{tl|val}}. :Uses: {{tl|KillMarkers}} ==See also== {{Navbox wikitext-handling templates}} <includeonly>{{sandbox other|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Predloge za delo z nizi]] }}</includeonly> hz00h4u7a73au4v4flbodhknupwyi7q 14 603056 6679916 2026-05-23T16:10:32Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Unknown params category|Infopolje Pohodniška pot}}« 6679916 wikitext text/x-wiki {{Unknown params category|Infopolje Pohodniška pot}} ebddeh92qc3c7d3skhi01a4s3qik0kq 10 603057 6679917 2026-05-23T16:11:06Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Infopolje | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color:lightgray;color:#000; | headerstyle = background-color:lightgray;color:#000; | labelstyle = {{{cellstyle|}}} | datastyle = {{{cellstyle|}}} | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAME}}}} | subheader = {{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname ib-settlement-native" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:In...« 6679917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color:lightgray;color:#000; | headerstyle = background-color:lightgray;color:#000; | labelstyle = {{{cellstyle|}}} | datastyle = {{{cellstyle|}}} | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAME}}}} | subheader = {{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname ib-settlement-native" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{{photo_size|}}}|upright={{{photo_upright|}}}|sizedefault=264px|alt={{{photo_alt|}}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{embed|}}}{{{map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = natural | mapframe-wikidata = yes | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} | header1 = {{#ifeq:{{{title|}}}|no||{{{title|}}} }} | label3 = Dolžina | data3 = {{if first display both|{{if empty|{{{length|}}}|{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}}}}|{{{length_ref|}}}}} | label4 = Lokacija | data4 = {{{location|}}} | label5 = Ustanovitev | data5 = {{{established|}}} | label6 = Začetek gradnje | data6 = {{{began|}}} | label7 = ZAključeno | data7 = {{{completed|}}} | label8 = Zaprto | data8 = {{{closed_date|}}} | label10 = Designation | data10 = {{{designation|}}} | label13 = [[Trailhead]]s | data13 = {{{trailheads|}}} | label14 = Use | data14 = {{{use|}}} | label16 = Elevation gain/loss | data16 = {{{elev_gain_and_loss|}}} | label17 = [[Elevation|Elevation change]] | data17 = {{if empty|{{{elev_change|}}}|{{convinfobox|{{{elev_change_m|}}}|m|{{{elev_change_ft|}}}|ft}} }} | label18 = Najvišja točka | data18 = {{comma separated entries|{{{highest_name|}}}|{{convinfobox|{{{highest_m|}}}|m|{{{highest_ft|}}}|ft}}|{{{highest|}}} }} | label19 = Najnižja točka | data19 = {{comma separated entries|{{{lowest_name|}}}|{{convinfobox|{{{lowest_m|}}}|m|{{{lowest_ft|}}}|ft}}|{{{lowest|}}} }} | label20 = [[Grade (slope)|Grade]] | data20 = {{{grade|}}} | label22 = Težavnost | data22 = {{{difficulty|}}} | label23 = Sezina | data23 = {{{season|}}} | label24 = Meseci | data24 = {{{months|}}} | label25 = [[Waymark]] | data25 = {{{waymark|}}} | label26 = Znamenitosti | data26 = {{{sights|}}} | label30 = [[Hazards of outdoor recreation|Hazards]] | data30 = {{{hazards|}}} | label31 = [[Road surface|Surface]] | data31 = {{{surface|}}} | label32 = Hribi | data32 = {{{hills|}}} | label33 = Vodovje | data33 = {{{water|}}} | label34 = [[Right-of-way_(transportation)|Right of way]] | data34 = {{{ROW|}}} | label35 = Vzdrževalec | data35 = {{{maintainer|}}} | label36 = Certifikacija | data36 = {{{certification|}}} | label37 = Vlak{{pluralize from text|{{{train|}}}|likely=i|plural=i}} | data37 = {{{train|}}} | label38 = Tramvaj{{pluralize from text|{{{tram|}}}|likely=i|plural=i}} | data38 = {{{tram|}}} | label39 = Avtobus | data39 = {{{bus|}}} | label40 = Parkirišče | data40 = {{{parking|}}} | label41 = Spletna stran | data41 = {{{website|}}} | header42 = {{#if:{{{map|}}}|{{if empty|{{{map_name|}}}|Trail map}}}} | data43 = {{#if:{{{map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=264px|maxsize=296px|alt={{{map_alt|}}} }} }} | data44 = {{#if: {{{map|}}}{{{route|}}} | {{#if: {{{map_caption|}}} |<div style="text-align: center;">{{{map_caption}}}</div>}} }} | data45 = {{#if: {{#if: {{{map|}}} | {{{route_and_map|}}} | yes }} | {{#if: {{{route|}}} | <table style="width: 100%;" class="mw-collapsible {{#switch:{{{route_state|}}} |1|yes|collapsed|hide = mw-collapsed autocollapse |0|no|show|uncollapsed|#default = uncollapsed }}"> <tr style="background-color:Silver;color:#000;"><th style="text-align:center">{{#if:{{{map_name|}}}|{{{map_name}}}|{{#if: {{{route_and_map|}}} |Route|Trail map}}}}</th></tr> <tr><td style="text-align:center"> {{{route}}} </td></tr></table> }} }} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Pohodniška pot z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| began | bus | caption | cellstyle | certification | closed_date | completed | designation | difficulty | elev_change | elev_change_ft | elev_change_m | elev_gain_and_loss | embed | established | grade | hazards | highest | highest_ft | highest_m | highest_name | hills | length | length_km | length_mi | length_ref | location | lowest | lowest_ft | lowest_m | lowest_name | maintainer | map | map_alt | map_caption | map_name | map_size | months | name | native_name | native_name_lang | parking | photo | photo_alt | photo_size | photo_upright | route | route_state | ROW | season | sights | surface | title | trailheads | train | tram | use | water | waymark | website }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> hrigvrdjrei23hyhteic0znv1rjo7dw 6679918 6679917 2026-05-23T16:11:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox hiking trail]] na [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] 6679917 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color:lightgray;color:#000; | headerstyle = background-color:lightgray;color:#000; | labelstyle = {{{cellstyle|}}} | datastyle = {{{cellstyle|}}} | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAME}}}} | subheader = {{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname ib-settlement-native" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{{photo_size|}}}|upright={{{photo_upright|}}}|sizedefault=264px|alt={{{photo_alt|}}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{embed|}}}{{{map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = natural | mapframe-wikidata = yes | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} | header1 = {{#ifeq:{{{title|}}}|no||{{{title|}}} }} | label3 = Dolžina | data3 = {{if first display both|{{if empty|{{{length|}}}|{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}}}}|{{{length_ref|}}}}} | label4 = Lokacija | data4 = {{{location|}}} | label5 = Ustanovitev | data5 = {{{established|}}} | label6 = Začetek gradnje | data6 = {{{began|}}} | label7 = ZAključeno | data7 = {{{completed|}}} | label8 = Zaprto | data8 = {{{closed_date|}}} | label10 = Designation | data10 = {{{designation|}}} | label13 = [[Trailhead]]s | data13 = {{{trailheads|}}} | label14 = Use | data14 = {{{use|}}} | label16 = Elevation gain/loss | data16 = {{{elev_gain_and_loss|}}} | label17 = [[Elevation|Elevation change]] | data17 = {{if empty|{{{elev_change|}}}|{{convinfobox|{{{elev_change_m|}}}|m|{{{elev_change_ft|}}}|ft}} }} | label18 = Najvišja točka | data18 = {{comma separated entries|{{{highest_name|}}}|{{convinfobox|{{{highest_m|}}}|m|{{{highest_ft|}}}|ft}}|{{{highest|}}} }} | label19 = Najnižja točka | data19 = {{comma separated entries|{{{lowest_name|}}}|{{convinfobox|{{{lowest_m|}}}|m|{{{lowest_ft|}}}|ft}}|{{{lowest|}}} }} | label20 = [[Grade (slope)|Grade]] | data20 = {{{grade|}}} | label22 = Težavnost | data22 = {{{difficulty|}}} | label23 = Sezina | data23 = {{{season|}}} | label24 = Meseci | data24 = {{{months|}}} | label25 = [[Waymark]] | data25 = {{{waymark|}}} | label26 = Znamenitosti | data26 = {{{sights|}}} | label30 = [[Hazards of outdoor recreation|Hazards]] | data30 = {{{hazards|}}} | label31 = [[Road surface|Surface]] | data31 = {{{surface|}}} | label32 = Hribi | data32 = {{{hills|}}} | label33 = Vodovje | data33 = {{{water|}}} | label34 = [[Right-of-way_(transportation)|Right of way]] | data34 = {{{ROW|}}} | label35 = Vzdrževalec | data35 = {{{maintainer|}}} | label36 = Certifikacija | data36 = {{{certification|}}} | label37 = Vlak{{pluralize from text|{{{train|}}}|likely=i|plural=i}} | data37 = {{{train|}}} | label38 = Tramvaj{{pluralize from text|{{{tram|}}}|likely=i|plural=i}} | data38 = {{{tram|}}} | label39 = Avtobus | data39 = {{{bus|}}} | label40 = Parkirišče | data40 = {{{parking|}}} | label41 = Spletna stran | data41 = {{{website|}}} | header42 = {{#if:{{{map|}}}|{{if empty|{{{map_name|}}}|Trail map}}}} | data43 = {{#if:{{{map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=264px|maxsize=296px|alt={{{map_alt|}}} }} }} | data44 = {{#if: {{{map|}}}{{{route|}}} | {{#if: {{{map_caption|}}} |<div style="text-align: center;">{{{map_caption}}}</div>}} }} | data45 = {{#if: {{#if: {{{map|}}} | {{{route_and_map|}}} | yes }} | {{#if: {{{route|}}} | <table style="width: 100%;" class="mw-collapsible {{#switch:{{{route_state|}}} |1|yes|collapsed|hide = mw-collapsed autocollapse |0|no|show|uncollapsed|#default = uncollapsed }}"> <tr style="background-color:Silver;color:#000;"><th style="text-align:center">{{#if:{{{map_name|}}}|{{{map_name}}}|{{#if: {{{route_and_map|}}} |Route|Trail map}}}}</th></tr> <tr><td style="text-align:center"> {{{route}}} </td></tr></table> }} }} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Pohodniška pot z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| began | bus | caption | cellstyle | certification | closed_date | completed | designation | difficulty | elev_change | elev_change_ft | elev_change_m | elev_gain_and_loss | embed | established | grade | hazards | highest | highest_ft | highest_m | highest_name | hills | length | length_km | length_mi | length_ref | location | lowest | lowest_ft | lowest_m | lowest_name | maintainer | map | map_alt | map_caption | map_name | map_size | months | name | native_name | native_name_lang | parking | photo | photo_alt | photo_size | photo_upright | route | route_state | ROW | season | sights | surface | title | trailheads | train | tram | use | water | waymark | website }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> hrigvrdjrei23hyhteic0znv1rjo7dw 6679925 6679918 2026-05-23T16:18:39Z Pinky sl 2932 sl 6679925 wikitext text/x-wiki {{Infopolje | child = {{{embed|}}} | abovestyle = background-color:lightgray;color:#000; | headerstyle = background-color:lightgray;color:#000; | labelstyle = {{{cellstyle|}}} | datastyle = {{{cellstyle|}}} | above = {{if empty|{{{name|}}}|{{PAGENAME}}}} | subheader = {{#if:{{{native_name|}}}|<div class="nickname ib-settlement-native" {{#if:{{{native_name_lang|}}}|lang="{{{native_name_lang}}}"}}>{{{native_name}}}</div>}} | image = {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{photo|}}}|size={{{photo_size|}}}|upright={{{photo_upright|}}}|sizedefault=264px|alt={{{photo_alt|}}} }} | caption = {{{caption|}}} | image2 = {{#invoke:Infobox mapframe|autoWithCaption | onByDefault = {{#if:{{{embed|}}}{{{map|}}}|no|yes}} | mapframe-marker = natural | mapframe-wikidata = yes | mapframe-length_km = {{{length_km|}}} | mapframe-length_mi = {{{length_mi|}}} }} | header1 = {{#ifeq:{{{title|}}}|no||{{{title|}}} }} | label3 = Dolžina | data3 = {{if first display both|{{if empty|{{{length|}}}|{{convinfobox|{{{length_km|}}}|km|{{{length_mi|}}}|mi}}}}|{{{length_ref|}}}}} | label4 = Lokacija | data4 = {{{location|}}} | label5 = Ustanovitev | data5 = {{{established|}}} | label6 = Začetek gradnje | data6 = {{{began|}}} | label7 = ZAključeno | data7 = {{{completed|}}} | label8 = Zaprto | data8 = {{{closed_date|}}} | label10 = Oznaka | data10 = {{{designation|}}} | label13 = Poti | data13 = {{{trailheads|}}} | label14 = Uporabnost | data14 = {{{use|}}} | label16 = Višinska razlika vzpona/spusta | data16 = {{{elev_gain_and_loss|}}} | label17 = [[Nadmorska višina|Višinska razlika]] | data17 = {{if empty|{{{elev_change|}}}|{{convinfobox|{{{elev_change_m|}}}|m|{{{elev_change_ft|}}}|ft}} }} | label18 = Najvišja točka | data18 = {{comma separated entries|{{{highest_name|}}}|{{convinfobox|{{{highest_m|}}}|m|{{{highest_ft|}}}|ft}}|{{{highest|}}} }} | label19 = Najnižja točka | data19 = {{comma separated entries|{{{lowest_name|}}}|{{convinfobox|{{{lowest_m|}}}|m|{{{lowest_ft|}}}|ft}}|{{{lowest|}}} }} | label20 = [[Naklon]] | data20 = {{{grade|}}} | label22 = Težavnost | data22 = {{{difficulty|}}} | label23 = Sezona | data23 = {{{season|}}} | label24 = Meseci | data24 = {{{months|}}} | label25 = [[Waymark]] | data25 = {{{waymark|}}} | label26 = Znamenitosti | data26 = {{{sights|}}} | label30 = Tveganja | data30 = {{{hazards|}}} | label31 = [[Cestišče|Podlaga]] | data31 = {{{surface|}}} | label32 = Hribi | data32 = {{{hills|}}} | label33 = Vodovje | data33 = {{{water|}}} | label34 = [[Right of way]] | data34 = {{{ROW|}}} | label35 = Vzdrževalec | data35 = {{{maintainer|}}} | label36 = Certifikacija | data36 = {{{certification|}}} | label37 = Vlak{{pluralize from text|{{{train|}}}|likely=i|plural=i}} | data37 = {{{train|}}} | label38 = Tramvaj{{pluralize from text|{{{tram|}}}|likely=i|plural=i}} | data38 = {{{tram|}}} | label39 = Avtobus | data39 = {{{bus|}}} | label40 = Parkirišče | data40 = {{{parking|}}} | label41 = Spletna stran | data41 = {{{website|}}} | header42 = {{#if:{{{map|}}}|{{if empty|{{{map_name|}}}|Trail map}}}} | data43 = {{#if:{{{map|}}}| {{#invoke:InfopoljeSlika|InfopoljeSlika|image={{{map|}}}|size={{{map_size|}}}|sizedefault=264px|maxsize=296px|alt={{{map_alt|}}} }} }} | data44 = {{#if: {{{map|}}}{{{route|}}} | {{#if: {{{map_caption|}}} |<div style="text-align: center;">{{{map_caption}}}</div>}} }} | data45 = {{#if: {{#if: {{{map|}}} | {{{route_and_map|}}} | yes }} | {{#if: {{{route|}}} | <table style="width: 100%;" class="mw-collapsible {{#switch:{{{route_state|}}} |1|yes|collapsed|hide = mw-collapsed autocollapse |0|no|show|uncollapsed|#default = uncollapsed }}"> <tr style="background-color:Silver;color:#000;"><th style="text-align:center">{{#if:{{{map_name|}}}|{{{map_name}}}|{{#if: {{{route_and_map|}}} |Trasa|Zemljevid poti}}}}</th></tr> <tr><td style="text-align:center"> {{{route}}} </td></tr></table> }} }} }}{{#invoke:Check for unknown parameters|check|unknown={{main other|[[Kategorija:Strani, ki uporabljajo Infopolje Pohodniška pot z neznanimi parametri|_VALUE_{{PAGENAME}}]]}}|preview=Strani, ki uporabljajo [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] z neznanimi parametri "_VALUE_"|ignoreblank=y|mapframe_args=y| began | bus | caption | cellstyle | certification | closed_date | completed | designation | difficulty | elev_change | elev_change_ft | elev_change_m | elev_gain_and_loss | embed | established | grade | hazards | highest | highest_ft | highest_m | highest_name | hills | length | length_km | length_mi | length_ref | location | lowest | lowest_ft | lowest_m | lowest_name | maintainer | map | map_alt | map_caption | map_name | map_size | months | name | native_name | native_name_lang | parking | photo | photo_alt | photo_size | photo_upright | route | route_state | ROW | season | sights | surface | title | trailheads | train | tram | use | water | waymark | website }}<noinclude> {{documentation}} </noinclude> iid0dtsnethh28evunjpsopmco5cnvb 10 603058 6679919 2026-05-23T16:11:26Z Pinky sl 2932 Pinky sl je prestavila stran [[Predloga:Infobox hiking trail]] na [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] 6679919 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] che0e2v6oh4g6b58gutj62r95a0iuyg 10 603059 6679921 2026-05-23T16:11:58Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] 6679921 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Infopolje Pohodniška pot]] mk1n9qazwixejiks8rwjqpgb5qr5rhr 828 603060 6679928 2026-05-23T16:21:44Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »return { name = 'Severna Anglija', top = 55.85, bottom = 52.33, left = -4.2, right = 1.9, image = 'Northern England location map.PNG' }« 6679928 Scribunto text/plain return { name = 'Severna Anglija', top = 55.85, bottom = 52.33, left = -4.2, right = 1.9, image = 'Northern England location map.PNG' } goxp819undv5lr2p6i4ebrfdsaeevd9 828 603061 6679929 2026-05-23T16:22:57Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »<!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Module:Location map/data/dok | see also = * [[Module:Location map/data/UK England]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte Anglije|North]] }}</includeonly>« 6679929 wikitext text/x-wiki <!-- Place categories where indicated at the bottom of this page; interwikis at Wikidata --> {{Module:Location map/data/dok | see also = * [[Module:Location map/data/UK England]] }}<includeonly>{{#ifeq:{{SUBPAGENAME}}|peskovnik|| <!-- Categories below this line; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Lokacijske karte Anglije|North]] }}</includeonly> c4jsw8e5n13cbz4p1m1unk2ernxus5z 10 603062 6679932 2026-05-23T16:27:50Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »{{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Template other | {{Notice|Please note this documentation is also included in [[Wikipedia:WikiProject Hiking Trails]].}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Check for unknown parameters|Module:Infobox mapframe}} This template is | {{tl|Infobox trail}} is the primary template to be used }} in artic...« 6679932 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Template other | {{Notice|Please note this documentation is also included in [[Wikipedia:WikiProject Hiking Trails]].}} {{Lua|Module:Infobox|Module:InfoboxImage|Module:Check for unknown parameters|Module:Infobox mapframe}} This template is | {{tl|Infobox trail}} is the primary template to be used }} in articles about specific [[hiking]] trails or [[cycleway]]s. The example on the right shows a good example of how a trail template is properly used. == Blank template == {{Parameter names example |_template=Infobox trail | embed | cellstyle | name | photo | photo_size | photo_alt | caption | title | established | began | completed | closed_date | length | length_km | length_mi | location | designation | trailheads | use | elev_gain_and_loss | elev_change | elev_change_m | elev_change_ft | highest_name | highest_m | highest_ft | highest | lowest_name | lowest_m | lowest_ft | lowest | grade | difficulty | season | months | waymark | sights | hazards | surface | ROW | maintainer | website | map | map_name | map_alt | map_size | map_caption | route | route_state | route_and_map }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox trail | name = | embed = | cellstyle = | photo = | photo_size = | photo_alt = | caption = | title = | established = | began = | completed = | closed_date = | length = | location = | designation = | trailheads = | use = | elev_gain_and_loss = | elev_change = <!-- Use elev_gain_and_loss if the gain and/or loss is known. Use this field when only the change is known. --> | highest = | lowest = | grade = | difficulty = | season = | months = | waymark = | sights = | hazards = | surface = | ROW = | maintainer = | certification = | website = | map = | map_name = | map_caption = | map_size = | map_alt = | route = | route_state = | route_and_map = }} </syntaxhighlight> {{clear}} == Parameter descriptions == {| class=wikitable |- !Parameter !! Description |- !name |Name of the trail |- !length_km |Length of the trail in kilometers, as a single number. Will convert to miles automatically |- !length_mi |Length of the trail in miles, as a single number. Will convert to kilometers automatically. For information on use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !length |Length of trail, no auto-conversion. Use if you want to add more words to length. |- !length_ref |Add reference for length |- !location |Location of the trail including park, state, county or region where appropriate and country. |- !trailheads |where trail begins and ends |- !use |always include at least hiking or cycling or ... |- !photo |Photo of the area around the trail. Specify as filename.jpg, no need for "File:". Please use a high-resolution original (at least 300 pixels wide). |- !photo_size |Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. |- !photo_alt |[[WP:ALT|Alternate text]] for the displayed photo |- !designation |Any designation which the trail has received e.g. [[National Trails (United Kingdom)|UK National Trail]] or [[National Scenic Trail|U.S. National Scenic Trail]]. |- !established |Establishment date |- !elev_gain_and_loss |The elevation gain and/or loss e.g. "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain" or "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain in; <nowiki>{{convert|100|m|ft|-1}}</nowiki> gain out". Please express the gain or loss in meters or feet, not kilometers or miles. |- !elev_change |rowspan=3|The sum of the altitude climbed or descended through the trail. Auto-converts units if _ft or _m suffix is used. |- !elev_change_ft |- !elev_change_m |- !highest_m |rowspan=2|Elevation of highest point on trail, in either meters or feet (will autoconvert). For information on the use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !highest_ft |- !highest_name |Name of highest point in trail (for use with '''highest_ft''' or '''highest_m''') |- !highest |Free field for highest point in trail, use when citations is needed |- !lowest_m |rowspan=4|Similar to '''highest_''' etc., except describing the lowest point of the trail |- !lowest_ft |- !lowest_name |- !lowest |- !grade |The grade in percent, typical with former railroad right-of-ways |- !difficulty |The difficulty of the trail for a typical healthy person based on a [[Wikipedia:Reliable sources|reliable source]] |- !season |The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !months |The months that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !sights |Significant sights along the way |- !hazards |Major hazards that a hiker may encounter, as documented by a reliable source |- !surface |The trail surface: natural, gravel, ballast, asphalt, etc. |- !ROW |The current or former Right of way, e.g. railroads or railways |- !maintainer |The organisation responsible for maintaining the route |- !website |Website of the organization that maintains the trail |- !waymark |The waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route |- !map |Map of the trail, if an image |- !map_name |Map name. Default is "Trail map". |- !map_size |Size of map (either in px or %) |- !map_alt |Alt text for map |- !map_caption |Caption for map |- !route |Map of the trail, if a [[WP:ROUTE|route diagram template]] |- !route_state |Collapsed state of route map |- !route_and_amp |Show both the map image and the route |} ===Mapframe params=== {{Infobox mapframe/doc/parameters}} == Embed inside another infobox == The trail infobox can be embedded inside another infobox for seamless display of info. For example, a trail that is also a protected area, such as the [[Kal-Haven Trail]]. See the [[Template:Infobox trail/testcases|testcases]] for more examples. === Inserting the trail infobox inside the parent infobox === The trail infobox can only be inserted after certain field values of the parent template. Specifically, only after fields whose values are not passed to another template by the parent templates source code. In other words, the parent templates source code for the field has to output the fields' value without passing it to a template. This may require examining the parent templates source code. It is ok to insert after field values that contain internal <code>[[]]</code> and external links <code>[]</code>.<br /> Example: <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox protected area | name = Kal-Haven Trail ... | governing_body = <div>[[Michigan Department of Natural Resources]]</div> {{Infobox trail | embed = yes | cellstyle = padding:0.1em 0.3em; | name = Kal-Haven Trail | length = {{convert|34.5|mi|km|1}} ... }} }} </syntaxhighlight> Note the &lt;div&gt; tag surrounding the governing_body wiki link. It is needed to reduce the vertical spacing between the governing_body field and the first hiking trail field, in this case, length. == Parameters == {| class="wikitable" ! style="width: 14%" | Field name || Description |- |<code>embed</code> || Set to <code>embed = yes</code> when embedding inside another Infobox. |- |<code>cellstyle</code> || Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly. Example for using with {{tl|Infobox protected area}}:<br /><code>cellstyle = padding:0.1em 0.3em;</code> |- |<code>title</code> || A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name |} == Example == {{Infobox trail | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5th }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infobox trail | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5th }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} </syntaxhighlight> == Tracking category == * {{clc|Pages using infobox trail with unknown parameters}} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Name of the trail; defaults to page name", "type": "string", "suggested": true }, "length_km": { "label": "Length in kilometers", "description": "Will convert to miles automatically", "type": "number" }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "description": "Will convert to kilometers automatically", "type": "number" }, "length": { "label": "Length", "description": "No auto-conversion", "type": "string" }, "location": { "label": "Location", "description": "including park, state, county or region where appropriate and country", "suggested": true }, "trailheads": { "label": "Trailheads" }, "use": { "label": "Use", "example": "hiking, cycling", "type": "string", "suggested": true }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "photo_size": { "label": "Photo size", "description": "Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. ", "type": "number" }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text" }, "designation": { "label": "Designation", "example": "UK National Trail, US National Scenic Trail" }, "established": { "label": "Established", "suggested": true }, "elev_gain_and_loss": { "label": "Elevation gain/loss", "description": "Gain/loss with no units; use {{convert}}", "type": "string" }, "elev_change": { "label": "Elevation change", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; use {{convert}}" }, "elev_change_ft": { "label": "Elevation change (ft)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "elev_change_m": { "label": "Elevation change (m)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_m": { "label": "Highest point (m)", "description": "Highest point in meters; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_ft": { "label": "Highest point (ft)", "description": "Highest point in feet; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_name": { "label": "Highest point", "description": "Name of highest point in trail (for use with highest_ft or highest_m)", "type": "string" }, "lowest_m": { "label": "Lowest point (m)", "type": "number" }, "lowest_ft": { "label": "Lowest point (ft)", "type": "number" }, "lowest": { "label": "Lowest point" }, "lowest_name": { "label": "Name of lowest point", "description": "Name of lowest point in trail (for use with lowest_ft or lowest_m)", "type": "string" }, "grade": { "label": "Grade", "description": "Grade in percent" }, "difficulty": { "label": "Difficulty", "description": "The difficulty of the trail for a typical healthy person, based on a reliable source", "type": "string" }, "season": { "label": "Season", "description": "The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible ", "type": "string" }, "months": { "label": "Months", "description": "The months that the trail may be hiked, or is easily accessible " }, "sights": { "label": "Sights" }, "hazards": { "label": "Hazards" }, "surface": { "label": "Surface", "description": "Material used as the surface of the trail", "example": "natural, gravel, ballast, asphalt", "type": "string" }, "ROW": { "label": "Right-of-way", "description": "The current or former Right of way, e.g. railroads or railways ", "type": "string" }, "maintainer": { "label": "Maintainer", "description": "Organization responsible for maintaining the route", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Website", "description": "Use {{URL}} or {{official URL}}", "suggested": true }, "waymark": { "label": "Waymark", "description": "Description of the waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route", "type": "string" }, "map": { "label": "Map image", "description": "Map of the trail, if an image ", "type": "wiki-file-name" }, "map_name": { "label": "Map image name", "description": "Map name. Default is \"Trail map\"", "default": "Trail map" }, "map_size": { "label": "Map image size", "description": "Size of map (either in px or %) " }, "map_alt": { "label": "Map image alt text", "type": "string" }, "map_caption": { "label": "Map image caption", "type": "string" }, "route": { "label": "Route diagram", "description": "Map of the trail, from a template in [[Category:Trail routemap templates]]", "type": "string", "example": "{{Routemap|inline=1}}" }, "route_state": { "label": "Route diagram collapsed state", "description": "Collapsed state of route map ", "type": "string", "suggestedvalues": [ "collapsed", "uncollapsed" ], "default": "uncollapsed" }, "route_and_map": { "label": "Show both route diagram and the map image", "description": "By default, having a map of the trail will hide any route diagram. This allows both to be shown.", "type": "string", "example": "true" }, "embed": { "label": "Embed", "description": "Set to \"yes\" if this template is embedded inside another template", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ], "default": "yes" }, "cellstyle": { "description": "Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly; see template documentation for more details", "type": "string" }, "title": { "description": "A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name ", "type": "string" }, "caption": { "label": "Photo caption", "type": "string" }, "length_ref": { "label": "Length reference", "description": "reliable source for length, added as postscript", "type": "string" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "name", "length_km", "length_mi", "length", "length_ref", "location", "trailheads", "use", "photo", "caption", "photo_alt", "photo_size", "designation", "established", "elev_gain_and_loss", "elev_change", "elev_change_ft", "elev_change_m", "highest_ft", "highest_m", "highest_name", "lowest_m", "lowest_ft", "lowest", "lowest_name", "grade", "difficulty", "season", "months", "sights", "hazards", "surface", "ROW", "maintainer", "website", "waymark", "map", "map_name", "map_size", "map_alt", "map_caption", "route", "route_state", "route_and_map", "embed", "cellstyle", "title" ] } </templatedata> {{template reference list}} <includeonly> {{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Geografska infopolja|Pohodniška pot]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}}}</includeonly> 7nl7duluxepc1lkgrvsufzzihhwtwjl 6679933 6679932 2026-05-23T16:30:21Z Pinky sl 2932 6679933 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Template other {{Lua|Modul:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Infobox mapframe}} This template is | {{tl|Infopolje Pohodniška pot}} is the primary template to be used }} in articles about specific [[hiking]] trails or [[cycleway]]s. The example on the right shows a good example of how a trail template is properly used. == Blank template == {{Parameter names example |_template=Infopolje Pohodniška pot | embed | cellstyle | name | photo | photo_size | photo_alt | caption | title | established | began | completed | closed_date | length | length_km | length_mi | location | designation | trailheads | use | elev_gain_and_loss | elev_change | elev_change_m | elev_change_ft | highest_name | highest_m | highest_ft | highest | lowest_name | lowest_m | lowest_ft | lowest | grade | difficulty | season | months | waymark | sights | hazards | surface | ROW | maintainer | website | map | map_name | map_alt | map_size | map_caption | route | route_state | route_and_map }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Pohodniška pot | name = | embed = | cellstyle = | photo = | photo_size = | photo_alt = | caption = | title = | established = | began = | completed = | closed_date = | length = | location = | designation = | trailheads = | use = | elev_gain_and_loss = | elev_change = <!-- Use elev_gain_and_loss if the gain and/or loss is known. Use this field when only the change is known. --> | highest = | lowest = | grade = | difficulty = | season = | months = | waymark = | sights = | hazards = | surface = | ROW = | maintainer = | certification = | website = | map = | map_name = | map_caption = | map_size = | map_alt = | route = | route_state = | route_and_map = }} </syntaxhighlight> {{clear}} == Parameter descriptions == {| class=wikitable |- !Parameter !! Description |- !name |Name of the trail |- !length_km |Length of the trail in kilometers, as a single number. Will convert to miles automatically |- !length_mi |Length of the trail in miles, as a single number. Will convert to kilometers automatically. For information on use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !length |Length of trail, no auto-conversion. Use if you want to add more words to length. |- !length_ref |Add reference for length |- !location |Location of the trail including park, state, county or region where appropriate and country. |- !trailheads |where trail begins and ends |- !use |always include at least hiking or cycling or ... |- !photo |Photo of the area around the trail. Specify as filename.jpg, no need for "File:". Please use a high-resolution original (at least 300 pixels wide). |- !photo_size |Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. |- !photo_alt |[[WP:ALT|Alternate text]] for the displayed photo |- !designation |Any designation which the trail has received e.g. [[National Trails (United Kingdom)|UK National Trail]] or [[National Scenic Trail|U.S. National Scenic Trail]]. |- !established |Establishment date |- !elev_gain_and_loss |The elevation gain and/or loss e.g. "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain" or "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain in; <nowiki>{{convert|100|m|ft|-1}}</nowiki> gain out". Please express the gain or loss in meters or feet, not kilometers or miles. |- !elev_change |rowspan=3|The sum of the altitude climbed or descended through the trail. Auto-converts units if _ft or _m suffix is used. |- !elev_change_ft |- !elev_change_m |- !highest_m |rowspan=2|Elevation of highest point on trail, in either meters or feet (will autoconvert). For information on the use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !highest_ft |- !highest_name |Name of highest point in trail (for use with '''highest_ft''' or '''highest_m''') |- !highest |Free field for highest point in trail, use when citations is needed |- !lowest_m |rowspan=4|Similar to '''highest_''' etc., except describing the lowest point of the trail |- !lowest_ft |- !lowest_name |- !lowest |- !grade |The grade in percent, typical with former railroad right-of-ways |- !difficulty |The difficulty of the trail for a typical healthy person based on a [[Wikipedia:Reliable sources|reliable source]] |- !season |The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !months |The months that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !sights |Significant sights along the way |- !hazards |Major hazards that a hiker may encounter, as documented by a reliable source |- !surface |The trail surface: natural, gravel, ballast, asphalt, etc. |- !ROW |The current or former Right of way, e.g. railroads or railways |- !maintainer |The organisation responsible for maintaining the route |- !website |Website of the organization that maintains the trail |- !waymark |The waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route |- !map |Map of the trail, if an image |- !map_name |Map name. Default is "Trail map". |- !map_size |Size of map (either in px or %) |- !map_alt |Alt text for map |- !map_caption |Caption for map |- !route |Map of the trail, if a [[WP:ROUTE|route diagram template]] |- !route_state |Collapsed state of route map |- !route_and_amp |Show both the map image and the route |} ===Mapframe params=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters}} == Embed inside another infobox == The trail infobox can be embedded inside another infobox for seamless display of info. For example, a trail that is also a protected area, such as the [[Kal-Haven Trail]]. See the [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot/testniprimeri|testcases]] for more examples. === Inserting the trail infobox inside the parent infobox === The trail infobox can only be inserted after certain field values of the parent template. Specifically, only after fields whose values are not passed to another template by the parent templates source code. In other words, the parent templates source code for the field has to output the fields' value without passing it to a template. This may require examining the parent templates source code. It is ok to insert after field values that contain internal <code>[[]]</code> and external links <code>[]</code>.<br /> Example: <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox protected area | name = Kal-Haven Trail ... | governing_body = <div>[[Michigan Department of Natural Resources]]</div> {{Infopolje Pohodniška pot | embed = yes | cellstyle = padding:0.1em 0.3em; | name = Kal-Haven Trail | length = {{convert|34.5|mi|km|1}} ... }} }} </syntaxhighlight> Note the &lt;div&gt; tag surrounding the governing_body wiki link. It is needed to reduce the vertical spacing between the governing_body field and the first hiking trail field, in this case, length. == Parameters == {| class="wikitable" ! style="width: 14%" | Field name || Description |- |<code>embed</code> || Set to <code>embed = yes</code> when embedding inside another Infobox. |- |<code>cellstyle</code> || Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly. Example for using with {{tl|Infobox protected area}}:<br /><code>cellstyle = padding:0.1em 0.3em;</code> |- |<code>title</code> || A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name |} == Example == {{Infopolje Pohodniška pot | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5th }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Pohodniška pot | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5th }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} </syntaxhighlight> == Tracking category == * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Pohodniška pot z neznanimi parametri}} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Name of the trail; defaults to page name", "type": "string", "suggested": true }, "length_km": { "label": "Length in kilometers", "description": "Will convert to miles automatically", "type": "number" }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "description": "Will convert to kilometers automatically", "type": "number" }, "length": { "label": "Length", "description": "No auto-conversion", "type": "string" }, "location": { "label": "Location", "description": "including park, state, county or region where appropriate and country", "suggested": true }, "trailheads": { "label": "Trailheads" }, "use": { "label": "Use", "example": "hiking, cycling", "type": "string", "suggested": true }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "photo_size": { "label": "Photo size", "description": "Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. ", "type": "number" }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text" }, "designation": { "label": "Designation", "example": "UK National Trail, US National Scenic Trail" }, "established": { "label": "Established", "suggested": true }, "elev_gain_and_loss": { "label": "Elevation gain/loss", "description": "Gain/loss with no units; use {{convert}}", "type": "string" }, "elev_change": { "label": "Elevation change", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; use {{convert}}" }, "elev_change_ft": { "label": "Elevation change (ft)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "elev_change_m": { "label": "Elevation change (m)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_m": { "label": "Highest point (m)", "description": "Highest point in meters; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_ft": { "label": "Highest point (ft)", "description": "Highest point in feet; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_name": { "label": "Highest point", "description": "Name of highest point in trail (for use with highest_ft or highest_m)", "type": "string" }, "lowest_m": { "label": "Lowest point (m)", "type": "number" }, "lowest_ft": { "label": "Lowest point (ft)", "type": "number" }, "lowest": { "label": "Lowest point" }, "lowest_name": { "label": "Name of lowest point", "description": "Name of lowest point in trail (for use with lowest_ft or lowest_m)", "type": "string" }, "grade": { "label": "Grade", "description": "Grade in percent" }, "difficulty": { "label": "Difficulty", "description": "The difficulty of the trail for a typical healthy person, based on a reliable source", "type": "string" }, "season": { "label": "Season", "description": "The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible ", "type": "string" }, "months": { "label": "Months", "description": "The months that the trail may be hiked, or is easily accessible " }, "sights": { "label": "Sights" }, "hazards": { "label": "Hazards" }, "surface": { "label": "Surface", "description": "Material used as the surface of the trail", "example": "natural, gravel, ballast, asphalt", "type": "string" }, "ROW": { "label": "Right-of-way", "description": "The current or former Right of way, e.g. railroads or railways ", "type": "string" }, "maintainer": { "label": "Maintainer", "description": "Organization responsible for maintaining the route", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Website", "description": "Use {{URL}} or {{official URL}}", "suggested": true }, "waymark": { "label": "Waymark", "description": "Description of the waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route", "type": "string" }, "map": { "label": "Map image", "description": "Map of the trail, if an image ", "type": "wiki-file-name" }, "map_name": { "label": "Map image name", "description": "Map name. Default is \"Trail map\"", "default": "Trail map" }, "map_size": { "label": "Map image size", "description": "Size of map (either in px or %) " }, "map_alt": { "label": "Map image alt text", "type": "string" }, "map_caption": { "label": "Map image caption", "type": "string" }, "route": { "label": "Route diagram", "description": "Map of the trail, from a template in [[Category:Trail routemap templates]]", "type": "string", "example": "{{Routemap|inline=1}}" }, "route_state": { "label": "Route diagram collapsed state", "description": "Collapsed state of route map ", "type": "string", "suggestedvalues": [ "collapsed", "uncollapsed" ], "default": "uncollapsed" }, "route_and_map": { "label": "Show both route diagram and the map image", "description": "By default, having a map of the trail will hide any route diagram. This allows both to be shown.", "type": "string", "example": "true" }, "embed": { "label": "Embed", "description": "Set to \"yes\" if this template is embedded inside another template", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ], "default": "yes" }, "cellstyle": { "description": "Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly; see template documentation for more details", "type": "string" }, "title": { "description": "A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name ", "type": "string" }, "caption": { "label": "Photo caption", "type": "string" }, "length_ref": { "label": "Length reference", "description": "reliable source for length, added as postscript", "type": "string" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "name", "length_km", "length_mi", "length", "length_ref", "location", "trailheads", "use", "photo", "caption", "photo_alt", "photo_size", "designation", "established", "elev_gain_and_loss", "elev_change", "elev_change_ft", "elev_change_m", "highest_ft", "highest_m", "highest_name", "lowest_m", "lowest_ft", "lowest", "lowest_name", "grade", "difficulty", "season", "months", "sights", "hazards", "surface", "ROW", "maintainer", "website", "waymark", "map", "map_name", "map_size", "map_alt", "map_caption", "route", "route_state", "route_and_map", "embed", "cellstyle", "title" ] } </templatedata> {{template reference list}} <includeonly> {{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Geografska infopolja|Pohodniška pot]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}}}</includeonly> 0lsedq35o4prnzunzy4zq6x309wyjrd 6679935 6679933 2026-05-23T16:37:10Z Pinky sl 2932 6679935 wikitext text/x-wiki {{Documentation subpage}} <!-- Please place categories where indicated at the bottom of this page and interwikis at Wikidata (see [[Wikipedia:Wikidata]]) --> {{Lua|Modul:Infobox|Modul:InfopoljeSlika|Modul:Check for unknown parameters|Modul:Infobox mapframe}} Ta predloga je osnovna predloga, ki naj se uporablja v člankih o posameznih pohodniških ali kolesarskih poteh. Primer na desni prikazuje dober zgled pravilne uporabe predloge o poti. == Prazna predloga == {{Parameter names example |_template=Infopolje Pohodniška pot | embed | cellstyle | name | photo | photo_size | photo_alt | caption | title | established | began | completed | closed_date | length | length_km | length_mi | location | designation | trailheads | use | elev_gain_and_loss | elev_change | elev_change_m | elev_change_ft | highest_name | highest_m | highest_ft | highest | lowest_name | lowest_m | lowest_ft | lowest | grade | difficulty | season | months | waymark | sights | hazards | surface | ROW | maintainer | website | map | map_name | map_alt | map_size | map_caption | route | route_state | route_and_map }} <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infopolje Pohodniška pot | name = | embed = | cellstyle = | photo = | photo_size = | photo_alt = | caption = | title = | established = | began = | completed = | closed_date = | length = | location = | designation = | trailheads = | use = | elev_gain_and_loss = | elev_change = <!-- Use elev_gain_and_loss if the gain and/or loss is known. Use this field when only the change is known. --> | highest = | lowest = | grade = | difficulty = | season = | months = | waymark = | sights = | hazards = | surface = | ROW = | maintainer = | certification = | website = | map = | map_name = | map_caption = | map_size = | map_alt = | route = | route_state = | route_and_map = }} </syntaxhighlight> {{clear}} == Parameter descriptions == {| class=wikitable |- !Parameter !! Description |- !name |Name of the trail |- !length_km |Length of the trail in kilometers, as a single number. Will convert to miles automatically |- !length_mi |Length of the trail in miles, as a single number. Will convert to kilometers automatically. For information on use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !length |Length of trail, no auto-conversion. Use if you want to add more words to length. |- !length_ref |Add reference for length |- !location |Location of the trail including park, state, county or region where appropriate and country. |- !trailheads |where trail begins and ends |- !use |always include at least hiking or cycling or ... |- !photo |Photo of the area around the trail. Specify as filename.jpg, no need for "File:". Please use a high-resolution original (at least 300 pixels wide). |- !photo_size |Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. |- !photo_alt |[[WP:ALT|Alternate text]] for the displayed photo |- !designation |Any designation which the trail has received e.g. [[National Trails (United Kingdom)|UK National Trail]] or [[National Scenic Trail|U.S. National Scenic Trail]]. |- !established |Establishment date |- !elev_gain_and_loss |The elevation gain and/or loss e.g. "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain" or "<nowiki>{{convert|300|m|ft|-1}}</nowiki> gain in; <nowiki>{{convert|100|m|ft|-1}}</nowiki> gain out". Please express the gain or loss in meters or feet, not kilometers or miles. |- !elev_change |rowspan=3|The sum of the altitude climbed or descended through the trail. Auto-converts units if _ft or _m suffix is used. |- !elev_change_ft |- !elev_change_m |- !highest_m |rowspan=2|Elevation of highest point on trail, in either meters or feet (will autoconvert). For information on the use of units see [[WP:UNITS|Manual of Style Units]]. |- !highest_ft |- !highest_name |Name of highest point in trail (for use with '''highest_ft''' or '''highest_m''') |- !highest |Free field for highest point in trail, use when citations is needed |- !lowest_m |rowspan=4|Similar to '''highest_''' etc., except describing the lowest point of the trail |- !lowest_ft |- !lowest_name |- !lowest |- !grade |The grade in percent, typical with former railroad right-of-ways |- !difficulty |The difficulty of the trail for a typical healthy person based on a [[Wikipedia:Reliable sources|reliable source]] |- !season |The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !months |The months that the trail may be hiked, or is easily accessible |- !sights |Significant sights along the way |- !hazards |Major hazards that a hiker may encounter, as documented by a reliable source |- !surface |The trail surface: natural, gravel, ballast, asphalt, etc. |- !ROW |The current or former Right of way, e.g. railroads or railways |- !maintainer |The organisation responsible for maintaining the route |- !website |Website of the organization that maintains the trail |- !waymark |The waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route |- !map |Map of the trail, if an image |- !map_name |Map name. Default is "Trail map". |- !map_size |Size of map (either in px or %) |- !map_alt |Alt text for map |- !map_caption |Caption for map |- !route |Map of the trail, if a [[WP:ROUTE|route diagram template]] |- !route_state |Collapsed state of route map |- !route_and_amp |Show both the map image and the route |} ===Mapframe params=== {{Infopolje mapframe/dok/parameters}} == Embed inside another infobox == The trail infobox can be embedded inside another infobox for seamless display of info. For example, a trail that is also a protected area, such as the [[Kal-Haven Trail]]. See the [[Predloga:Infopolje Pohodniška pot/testniprimeri|testcases]] for more examples. === Inserting the trail infobox inside the parent infobox === The trail infobox can only be inserted after certain field values of the parent template. Specifically, only after fields whose values are not passed to another template by the parent templates source code. In other words, the parent templates source code for the field has to output the fields' value without passing it to a template. This may require examining the parent templates source code. It is ok to insert after field values that contain internal <code>[[]]</code> and external links <code>[]</code>.<br /> Example: <syntaxhighlight lang="wikitext"> {{Infobox protected area | name = Kal-Haven Trail ... | governing_body = <div>[[Michigan Department of Natural Resources]]</div> {{Infopolje Pohodniška pot | embed = yes | cellstyle = padding:0.1em 0.3em; | name = Kal-Haven Trail | length = {{convert|34.5|mi|km|1}} ... }} }} </syntaxhighlight> Note the &lt;div&gt; tag surrounding the governing_body wiki link. It is needed to reduce the vertical spacing between the governing_body field and the first hiking trail field, in this case, length. == Parameters == {| class="wikitable" ! style="width: 14%" | Field name || Description |- |<code>embed</code> || Set to <code>embed = yes</code> when embedding inside another Infobox. |- |<code>cellstyle</code> || Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly. Example for using with {{tl|Infobox protected area}}:<br /><code>cellstyle = padding:0.1em 0.3em;</code> |- |<code>title</code> || A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name |} == Example == {{Infopolje Pohodniška pot | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5. }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} <syntaxhighlight lang="wikitext" style="overflow:auto;"> {{Infopolje Pohodniška pot | name = Wonderland Trail | photo = CowlitzDivide.JPG | caption = Mt Rainier from the Cowlitz Divide along the Wonderland Trail | location = [[Mount Rainier National Park]], [[Washington (state)|Washington]], [[United States]] | length = {{convert|93|mi|km|0}}<ref name="Filley"> {{cite book | author = Filley, Bette | year = 2002 | title = Discovering the Wonders of the Wonderland Trail: Encircling Mount Rainier | publisher = Dunamis House | isbn = 1-880405-09-1 | edition = 5. }}</ref> | trailheads = [[Longmire, Washington|Longmire Lodge]] <br/> [[Mowich Lake]] <br/> Ipsut Creek Camp Ground <br/> [[Sunrise (Mount Rainier)|Sunrise parking area]] <br/> White River Camp Ground <br/> Fryingpan Creek Trailhead <br/> Box Canyon <br/> Reflection Lakes <br/> Cougar Rock | use = [[Hiking]] | elev_gain_and_loss = {{convert|22000|ft|m|-2}} gain approximately<ref name="Filley"/> | highest = Panhandle Gap {{convert|6750|ft|m|-1}}<ref name="SpringManningMRNP"> {{cite book | author = Spring, Ira | author-link = Ira Spring | author-link2 = Harvey Manning | author2=Manning, Harvey | year = 1999 | title = 50 Hikes in Mount Rainier National Park | publisher = The Mountaineers | isbn = 0-89886-572-7 }}</ref> | lowest = Ipsut Creek Campground {{convert|2320|ft|m|-1}}<ref name="Filley"/> | season = Summer to early [[Autumn|fall]] | months = Mid-July through late September | website = [http://www.nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm nps.gov/mora/planyourvisit/the-wonderland-trail.htm] }} </syntaxhighlight> == Tracking category == * {{clc|Strani, ki uporabljajo Infopolje Pohodniška pot z neznanimi parametri}} == TemplateData == {{TemplateData header}} <templatedata> { "params": { "name": { "label": "Name", "description": "Name of the trail; defaults to page name", "type": "string", "suggested": true }, "length_km": { "label": "Length in kilometers", "description": "Will convert to miles automatically", "type": "number" }, "length_mi": { "label": "Length in miles", "description": "Will convert to kilometers automatically", "type": "number" }, "length": { "label": "Length", "description": "No auto-conversion", "type": "string" }, "location": { "label": "Location", "description": "including park, state, county or region where appropriate and country", "suggested": true }, "trailheads": { "label": "Trailheads" }, "use": { "label": "Use", "example": "hiking, cycling", "type": "string", "suggested": true }, "photo": { "label": "Photo", "type": "wiki-file-name", "suggested": true }, "photo_size": { "label": "Photo size", "description": "Width of displayed photo, in pixels. Defaults to 250. ", "type": "number" }, "photo_alt": { "label": "Photo alternate text" }, "designation": { "label": "Designation", "example": "UK National Trail, US National Scenic Trail" }, "established": { "label": "Established", "suggested": true }, "elev_gain_and_loss": { "label": "Elevation gain/loss", "description": "Gain/loss with no units; use {{convert}}", "type": "string" }, "elev_change": { "label": "Elevation change", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; use {{convert}}" }, "elev_change_ft": { "label": "Elevation change (ft)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "elev_change_m": { "label": "Elevation change (m)", "description": "The sum of the altitude climbed or descended through the trail; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_m": { "label": "Highest point (m)", "description": "Highest point in meters; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_ft": { "label": "Highest point (ft)", "description": "Highest point in feet; will be auto-converted", "type": "number" }, "highest_name": { "label": "Highest point", "description": "Name of highest point in trail (for use with highest_ft or highest_m)", "type": "string" }, "lowest_m": { "label": "Lowest point (m)", "type": "number" }, "lowest_ft": { "label": "Lowest point (ft)", "type": "number" }, "lowest": { "label": "Lowest point" }, "lowest_name": { "label": "Name of lowest point", "description": "Name of lowest point in trail (for use with lowest_ft or lowest_m)", "type": "string" }, "grade": { "label": "Grade", "description": "Grade in percent" }, "difficulty": { "label": "Difficulty", "description": "The difficulty of the trail for a typical healthy person, based on a reliable source", "type": "string" }, "season": { "label": "Season", "description": "The season(s) that the trail may be hiked, or is easily accessible ", "type": "string" }, "months": { "label": "Months", "description": "The months that the trail may be hiked, or is easily accessible " }, "sights": { "label": "Sights" }, "hazards": { "label": "Hazards" }, "surface": { "label": "Surface", "description": "Material used as the surface of the trail", "example": "natural, gravel, ballast, asphalt", "type": "string" }, "ROW": { "label": "Right-of-way", "description": "The current or former Right of way, e.g. railroads or railways ", "type": "string" }, "maintainer": { "label": "Maintainer", "description": "Organization responsible for maintaining the route", "type": "string", "suggested": true }, "website": { "label": "Website", "description": "Use {{URL}} or {{official URL}}", "suggested": true }, "waymark": { "label": "Waymark", "description": "Description of the waymark (sign or symbol) used to mark or signpost the route", "type": "string" }, "map": { "label": "Map image", "description": "Map of the trail, if an image ", "type": "wiki-file-name" }, "map_name": { "label": "Map image name", "description": "Map name. Default is \"Trail map\"", "default": "Trail map" }, "map_size": { "label": "Map image size", "description": "Size of map (either in px or %) " }, "map_alt": { "label": "Map image alt text", "type": "string" }, "map_caption": { "label": "Map image caption", "type": "string" }, "route": { "label": "Route diagram", "description": "Map of the trail, from a template in [[Category:Trail routemap templates]]", "type": "string", "example": "{{Routemap|inline=1}}" }, "route_state": { "label": "Route diagram collapsed state", "description": "Collapsed state of route map ", "type": "string", "suggestedvalues": [ "collapsed", "uncollapsed" ], "default": "uncollapsed" }, "route_and_map": { "label": "Show both route diagram and the map image", "description": "By default, having a map of the trail will hide any route diagram. This allows both to be shown.", "type": "string", "example": "true" }, "embed": { "label": "Embed", "description": "Set to \"yes\" if this template is embedded inside another template", "type": "string", "suggestedvalues": [ "yes" ], "default": "yes" }, "cellstyle": { "description": "Set to a class/style that matches the outer Infoboxes cell class/style so that the columns line up properly; see template documentation for more details", "type": "string" }, "title": { "description": "A first colored header before the main infobox, used when embedded, to show the trail name ", "type": "string" }, "caption": { "label": "Photo caption", "type": "string" }, "length_ref": { "label": "Length reference", "description": "reliable source for length, added as postscript", "type": "string" } }, "format": "block", "paramOrder": [ "name", "length_km", "length_mi", "length", "length_ref", "location", "trailheads", "use", "photo", "caption", "photo_alt", "photo_size", "designation", "established", "elev_gain_and_loss", "elev_change", "elev_change_ft", "elev_change_m", "highest_ft", "highest_m", "highest_name", "lowest_m", "lowest_ft", "lowest", "lowest_name", "grade", "difficulty", "season", "months", "sights", "hazards", "surface", "ROW", "maintainer", "website", "waymark", "map", "map_name", "map_size", "map_alt", "map_caption", "route", "route_state", "route_and_map", "embed", "cellstyle", "title" ] } </templatedata> {{template reference list}} <includeonly> {{#ifeq:{{{nocat|}}}|true||{{sandbox other|| <!-- Categories below this line, please; interwikis at Wikidata --> [[Kategorija:Geografska infopolja|Pohodniška pot]] [[Kategorija:Vdelane predloge]] [[Kategorija:Predloge, ki dodajajo sledilno kategorijo]] }}}}</includeonly> 9uvo8zpd825ltv3ptvzqsdzmad0j2p9 0 603063 6679946 2026-05-23T16:52:27Z Marko3 1829 nova stran z vsebino: »{{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi sple...« 6679946 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 7j4yxmlf3t84uh7jrqgvrbup9bubm6j 6679950 6679946 2026-05-23T16:56:30Z Marko3 1829 6679950 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2025.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] rqrfgc3d41drfcsg0w6ro7wr0a2rbcl 6680061 6679950 2026-05-23T20:42:31Z Marko3 1829 6680061 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2025.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] qxdpm5x0tsq2lufnznwq35fa36dfmnv 6680064 6680061 2026-05-23T20:43:37Z Marko3 1829 6680064 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] 1sk84qe0it29znz2g6xhrptc58715fm 6680159 6680064 2026-05-24T08:40:37Z Marko3 1829 6680159 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Knjižna dela == * ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb * ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016) * ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman * ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb * ''Blodnik po Istri'' (Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica, * ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman * ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman == Nagrade == * nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?'' * nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] atuvndzjfozisreplhtlnzl9mab4reb 6680160 6680159 2026-05-24T08:41:48Z Marko3 1829 6680160 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Knjižna dela == * ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb * ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016) * ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman * ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb * ''Blodnik po Istri'' (Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica, * ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman * ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman == Nagrade == * nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?<ref name=":0" />'' * nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti<ref name=":1" />'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] nf5brhqejkln42gdzjzu3tzsezrk3fj 6680192 6680160 2026-05-24T10:57:29Z Marko3 1829 /* Knjižna dela */ 6680192 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Knjižna dela == * ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb * ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016), zbirka potopisnih člankov<ref> Geršak, Ana (2016). Agata Tomažič: Zakaj potujete v take dežele?. Sodobnost (1963), letnik 80, številka 12, str. 1718-1721. </ref> * ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman * ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb * ''Blodnik po Istri'' (Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica (s Tamaro Langus in Tejo Kleč), vodnik po istrskih krajih * ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman * ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman == Nagrade == * nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?<ref name=":0" />'' * nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti<ref name=":1" />'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] f58yc0rscn0ql4vghxe5oc1q4vv68n3 6680194 6680192 2026-05-24T10:59:16Z Marko3 1829 /* Knjižna dela */ 6680194 wikitext text/x-wiki {{v delu}} {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Knjižna dela == * ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb * ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016), zbirka potopisnih člankov<ref> Geršak, Ana (2016). Agata Tomažič: Zakaj potujete v take dežele?. Sodobnost (1963), letnik 80, številka 12, str. 1718-1721. </ref> * ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman * ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb * ''Blodnik po Istri'' (Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica (s Tamaro Langus in Tejo Kleč), vodnik po istrskih krajih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tri-zenske-na-poti-blodnik-po-istri-zdaj-tudi-kot-zvocnica/720715|title=Tri ženske na poti: Blodnik po Istri zdaj tudi kot zvočnica|date=11. 9. 2024|accessdate=24. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> * ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman * ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman == Nagrade == * nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?<ref name=":0" />'' * nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti<ref name=":1" />'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] nqj1bjpy6acbili896qdx93ztikivdf 6680195 6680194 2026-05-24T11:00:10Z Marko3 1829 6680195 wikitext text/x-wiki {{infopolje oseba}} '''Agata Tomažič''', [[Slovenci|slovenska]] [[novinarka]], [[prevajalka]] in [[pisateljica]]; * 1977, [[Ljubljana]]. Agata Tomažič se je rodila v Ljubljani, kjer je obiskovala osnovno šolo, Gimnazijo Poljane ter nato [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofsko fakulteto]] in [[Fakulteta za družbene vede v Ljubljani|Fakulteto za družbene vede]]. Diplomirala iz je francoskega jezika s književnostjo in novinarstva.<ref>{{Navedi splet|url=https://airbeletrina.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.airbeletrina.si}}</ref> Od leta 2002 je bila zaposlena kot novinarka pri časopisu [[Delo (časopis)|Delo]]. Začela je s pisanjem reportaž za redakcijo Panorama, od leta 2010 pa je bila članica uredniške ekipe kulturnega štirinajstdnevnika Pogledi. Sedaj je zaposlena na [[Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|ZRC SAZU]]. Prevaja iz angleščine in francoščine, pretežno leposlovje in humanistiko.<ref name=":0">{{Navedi splet|url=https://www.goga.si/avtorji/agata-tomazic/|title=Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.goga.si}}</ref> Svoj knjižni prvenec, zbirko kratkih zgodb z naslovom ''Česar ne moreš povedati frizerki'' je izdala leta 2015.<ref>{{Navedi splet|url=https://www.biblos.si/isbn/9789612771188|title=Česar ne moreš povedati frizerki, Agata Tomažič|accessdate=23. 5. 2026|website=www.biblos.si}}</ref> Doslej je skupno izdala šest leposlovnih del.<ref name=":0" /> Z zadnjim romanom ''Ušabti'' se je uvrstila v peterico favoritov za nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]] 2026.<ref name=":1">{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/v-ozjem-izboru-za-kresnika-samo-se-pet-najboljsih-romanov/783077|title=V ožjem izboru za kresnika samo še pet najboljših romanov|date=23. 5. 2026|accessdate=23. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> == Knjižna dela == * ''Česar ne moreš povedati frizerki'' (Goga, 2015), zbirka kratkih zgodb * ''Zakaj potujete v take dežele?'' (CZ, 2016), zbirka potopisnih člankov<ref> Geršak, Ana (2016). Agata Tomažič: Zakaj potujete v take dežele?. Sodobnost (1963), letnik 80, številka 12, str. 1718-1721. </ref> * ''Tik pod nebom'' (Goga, 2017), roman * ''Nož v ustih'' (Goga, 2020), zbirka kratkih zgodb * ''Ne sprašujte za pot: blodnik po Istri  ''(Društvo za dolgovezenje, 2019), soavtorica (s Tamaro Langus in Tejo Kleč), vodnik po istrskih krajih<ref>{{Navedi splet|url=https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/tri-zenske-na-poti-blodnik-po-istri-zdaj-tudi-kot-zvocnica/720715|title=Tri ženske na poti: Blodnik po Istri zdaj tudi kot zvočnica|date=11. 9. 2024|accessdate=24. 5. 2026|website=www.rtvslo.si}}</ref> * ''Čmrljev žleb'' (Goga, 2022), roman * ''Ušabti'' (Goga, 2025), roman == Nagrade == * nagrada krilata želva za delo ''Zakaj potujete v take dežele?<ref name=":0" />'' * nominacija za kresnika 2026 za roman ''Ušabti<ref name=":1" />'' == Sklici == {{sklici}} {{normativna kontrola}} {{škrbina o književniku}} {{DEFAULTSORT:Tomažič, Agata}} [[Kategorija:Slovenski novinarji]] [[Kategorija:Slovenski pisatelji]] [[Kategorija:Diplomiranci Fakultete za družbene vede v Ljubljani]] h18mmka0yvvl8uii0kd9064p7foeh3r 0 603064 6679952 2026-05-23T16:58:05Z Ljuba24b 92351 nov iz en wiki 6679952 wikitext text/x-wiki [[File:National Parks in the United Kingdom.svg|300px|thumb|V Združenem kraljestvu je štirinajst območij označenih kot narodni parki; poleg tega ima The Broads (označen s svetlo zeleno barvo na vzhodu) zdaj »enakovreden status«.]] '''Narodni parki Združenega kraljestva''' ({{langx|cy|parciau cenedlaethol}}; {{langx|gd|pàircean nàiseanta}}) je 15 območij relativno nerazvite in slikovite krajine po vsej državi.<ref name="NP-UK">{{cite web |title=What is a National Park? |url=https://www.nationalparks.uk/what-is-a-national-park/ |access-date=22 May 2025 |publisher=National Parks UK}}</ref><ref name="ONS Geography Guide">{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/documents/153f6690925646d3b7c68f241fd9ef6d/explore |title=National Parks (April 2023) Map in GB (V2) |author=<!--Not stated--> |date=18 December 2024 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=22 May 2025 }}</ref> Kljub svojemu imenu se precej razlikujejo od narodnih parkov v mnogih drugih državah, ki so običajno v lasti in upravljanju vlad kot zaščiteni skupnostni viri in ki običajno ne vključujejo stalnih človeških skupnosti. V Združenem kraljestvu lahko območje, določeno kot [[narodni park]], vključuje obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni deli krajine. Zemljišča znotraj narodnih parkov ostajajo večinoma v zasebni lasti. Na primer, skoraj petina površine narodnega parka South Downs (70.699 hektarjev) je v lasti osmih članov plemstva (dva vojvoda, trije vikonti, en baron in dva baroneta).<ref>{{Cite journal |last1=Middleton |first1=Jo |last2=Cooper |first2=Ian |last3=Rott |first3=Anja S. |date=2024-06-12 |title=Tick hazard in the South Downs National Park (UK): species, distribution, key locations for future interventions, site density, habitats |journal=PeerJ |language=en |volume=12 |article-number=e17483 |doi=10.7717/peerj.17483 |doi-access=free |issn=2167-8359 |pmc=11179636 |pmid=38881864}}</ref> Ti parki torej niso ''narodni parki'' v skladu z mednarodno sprejetim standardom IUCN,<ref>{{cite web |title=The IUCN categories |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001063520/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories.htm |archive-date=1 October 2012 |access-date=16 August 2013 |website=www.nationalparks.gov.uk |publisher=UK Association of National Park Authorities (ANPA)}}</ref> ampak so območja izjemne krajine, kjer so nadzorni ukrepi za načrtovanje bistveno bolj restriktivni kot drugje. V Združenem kraljestvu je petnajst narodnih parkov, od tega deset v Angliji, trije v Walesu in dva na Škotskem. Na Severnem Irskem ni narodnih parkov. Ocenjuje se, da narodne parke Anglije in Walesa vsako leto obišče približno 110 milijonov ljudi. Rekreacija in turizem prinašata obiskovalce in sredstva v parke, da bi ohranili njihova prizadevanja za ohranjanje narave in podprli lokalno prebivalstvo z delovnimi mesti in podjetji. Vendar pa ti obiskovalci prinašajo tudi težave, kot so erozija in prometni zastoji ter konflikti glede uporabe virov parkov. Dostop do obdelanih zemljišč v Angliji in Walesu je omejen na javne poti in samovoljne poti. (V skladu z Zakonom o podeželju in potnih pravicah iz leta 2000 imajo pešci pravico dostopa do večine, vendar ne vseh neobdelanih območij v Angliji in Walesu.) == Uprava == Narodni parki so decentralizirana zadeva, zato ima vsaka dežela Združenega kraljestva svoje politike in ureditve zanje. Narodne parke Škotske ter Anglije in Walesa urejajo ločeni zakoni: Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000 na Škotskem in Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 za Anglijo in Wales. Zakon o okolju iz leta 1995 opredeljuje vlogo narodnih parkov v Angliji in Walesu kot: *ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka ter *spodbujanje možnosti za razumevanje in uživanje posebnih lastnosti narodnih parkov s strani javnosti. Park Broads se od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu razlikuje po tretjem namenu, ki ima enako težo, in sicer: *zaščita interesov plovbe. Škotski narodni parki imajo še dva zakonska namena: *spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov območja in *spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja skupnosti na tem območju. === Uprava narodnih parkov === Po Zakonu o okolju iz leta 1995 od aprila 1997 vsak angleški in valižanski narodni park upravlja lastna uprava narodnih parkov, lokalna oblast s posebnim namenom.<ref name="UKNPhistory">{{cite web |title=History of the National Parks |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010064743/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |archive-date=10 October 2007 |access-date=16 December 2007 |publisher=National Parks: Britain's Breathing Space}}</ref> Prej so vse narodne parke razen Peak District in Lake District upravljali okrožni sveti. Peak District in Lake District, prva dva narodna parka, ki sta bila imenovana, sta bila pod nadzorom načrtovalskih odborov, ki so bili neodvisni od okrožnih svetov. Podobne uprave narodnih parkov so bile ustanovljene tudi za škotske parke v skladu z ločeno zakonodajo. Nekaj ​​več kot polovica članov uprave vsakega narodnega parka je imenovanih iz glavnih lokalnih oblasti, ki jih pokriva park; preostale imenuje državni sekretar za okolje, hrano in podeželje (v Angliji) ali valižanski ministri (v Walesu), nekateri zastopajo lokalne župnijske ali skupnostne svete, drugi pa zastopajo nacionalne interese.<ref name="natparks" /> Uprava Broads ima tudi člane, ki jih imenujejo Natural England, uprava pristanišča Great Yarmouth in Agencija za okolje. Za uprave narodnih parkov in upravo Broads veljajo predpisi, podobni tistim, ki veljajo za lokalne svete. Uprava narodnega parka za vsak park doseže navedeni cilj v sodelovanju z drugimi organizacijami, kot je National Trust. V primerih, ko pride do navzkrižja med obema namenoma določitve, mora imeti prvi (ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka) prednost v skladu s Sandfordovim načelom. To načelo je bilo zakonsko določeno z oddelkom 62 Zakona o okolju iz leta 1995, čeprav ni izrecnih določb o tem, kako naj bi se ohranile prostoživeče živali. Uprave narodnih parkov so tudi dolžne spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo skupnosti pri doseganju teh namenov.<ref>{{cite web |url=http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |title=Natural England – National Parks |website=www.naturalengland.org.uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518030735/http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |archive-date=18 May 2012 }}</ref> Financiranje narodnih parkov je zapleteno, vendar se celotni stroški vsakega upravnega organa parka financirajo iz sredstev centralne vlade. V preteklosti so to delno krili lokalni organi, vlada pa jim je v različnem obsegu povrnila. V letih 2003/2004 so upravni organi parkov prejeli približno 35,5 milijona funtov sredstev centralne vlade. === Druge organizacije === Narodni parki Združenega kraljestva so člani združenja National Parks UK, ki si prizadeva za njihovo promocijo ter za lažje usposabljanje in razvoj osebja vseh parkov.<ref>{{cite web |title=About National Parks UK |url=https://nationalparks.uk/about-us |access-date=25 February 2019 |publisher=National Parks UK}}</ref> Natural England je zakonsko določen organ, odgovoren za določitev novih narodnih parkov v Angliji, ki jih odobri državni sekretar; Natural Resources Wales določi nove narodne parke v Walesu, ki jih odobrijo valižanski ministri. Vseh petnajst narodnih parkov Združenega kraljestva zastopa Združenje organov narodnih parkov, ki obstaja zato, da organom parkov zagotovi enoten glas pri sodelovanju z vlado in njenimi agencijami. Kampanja za narodne parke (prej Svet za narodne parke) je dobrodelna organizacija, ki si prizadeva za zaščito in izboljšanje narodnih parkov Anglije in Walesa. == Pravna določitev == Narodni parki so bili prvič določeni v skladu z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949, v Angliji in Walesu pa je vsak nov narodni park določen v skladu s tem zakonom, ki ga mora potrditi državni sekretar za okolje, hrano in podeželje. Zakon iz leta 1949 je nastal po dolgotrajni kampanji za javni dostop do podeželja v Združenem kraljestvu, ki ima korenine v [[industrijska revolucija|industrijski revoluciji]]. Prvi zakon o »svobodi gibanja« je parlamentu leta 1884 predložil James Bryce, vendar je šele leta 1931 vladna preiskava priporočila ustanovitev »uprave za narodne parke«, ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke. Kljub priporočilu in nenehnemu lobiranju ter demonstracijam javnega nezadovoljstva, kot je bil množični vdor skavtov Kinder Scout leta 1932 v narodni park Peak District, ni bilo storjeno nič več, dokler ni bila leta 1945 v okviru načrtovane povojne obnove laburistične stranke pripravljena bela knjiga o narodnih parkih, ki je leta 1949 privedla do sprejetja Zakona o narodnih parkih in dostopu do podeželja.<ref name="NP history">{{cite web |title=history |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date= |date= |archive-date=21 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead }}</ref> V Angliji in Walesu, tako kot na Škotskem, razglasitev za narodni park pomeni, da je bilo območje opredeljeno kot pomembno za nacionalno dediščino in je kot tako vredno posebne zaščite in pozornosti. Za razliko od modela, ki je bil sprejet v mnogih drugih državah, kot sta ZDA in Nemčija, to ne pomeni, da je območje v lasti države. Nacionalni parki v Združenem kraljestvu lahko vključujejo obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni del pokrajine, znotraj nacionalnega parka pa je veliko lastnikov zemljišč, vključno z javnimi organi in zasebniki.<ref name="GeologySnowdonia">{{cite web |title=The Geology of Snowdonia |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |website=www.eryri-npa.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=16 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130916063812/http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |url-status=dead }}</ref> == Izvor in rast == [[File:brecon beacons arp.jpg|thumb|right|Del narodnega parka Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog), pogled od najvišje točke Pen y Fan (886 m) do Cribyna (795 m)]] [[File:Wastwater, Yewbarrow and Great Gable - geograph.org.uk - 1546772.jpg|thumb|Glava Wasdala – ta pogled je na logotipu uprave narodnega parka Lake District]] Arheološki dokazi iz prazgodovinske Britanije kažejo, da so območja, ki so danes označena kot narodni parki, ljudje naseljevali že od [[kamena doba|kamene dobe]], vsaj pred 5000 leti, v nekaterih primerih pa še veliko prej. Pred 19. stoletjem so relativno divja, oddaljena območja pogosto veljala preprosto za necivilizirana in nevarna. Leta 1725 je [[Daniel Defoe]] opisal High Peak kot »najbolj pusto, divjo in zapuščeno deželo v vsej Angliji«.<ref>Defoe, Daniel. ''''Potovanje skozi celoten otok Velike Britanije, razdeljeno na kroge ali potovanja.'' (1724–26) ''Resnično obstaja razširjen kot te grofije, ki se razteza daleč severozahodno od Chappla v Frithu in mu pravijo High Peak. To je morda najbolj pusta, divja in zapuščena dežela v vsej Angliji; gore Peak, o katerih sem govoril, se zdijo le začetek čudes v tem delu države in le začetek gora ali, če hočete, kot spodnji robovi lestve. Vrhovi teh hribov se zdijo toliko nad oblaki, kot so oblaki nad običajnim gorskim verigo.''</ref> Vendar pa so romantični pesniki, kot so [[George Gordon Byron|Byron]], [[Samuel Taylor Coleridge|Coleridge]] in [[William Wordsworth|Wordsworth]], v začetku 19. stoletja pisali o navdihujoči lepoti »neukročenega« podeželja.<ref name="natparks">{{cite web |title=Our National Parks – Filex 1 |url=http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080228002224/http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |archive-date=28 February 2008 |access-date=3 December 2007 |website=Exmoor National Park }}</ref> Wordsworth je leta 1810 opisal angleško jezersko okrožje kot »nekakšno nacionalno lastnino, v kateri ima vsak človek pravico in interes, ki ima oko za zaznavanje in srce za uživanje«. Ta zgodnja vizija, ki je temeljila na slikovitem gibanju, je potrebovala več kot stoletje in veliko polemik, da je v Združenem kraljestvu dobila pravno obliko z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949. Ideja o obliki narodnih parkov je bila prvič predlagana v Združenih državah Amerike v 1860-ih, kjer so bili ustanovljeni narodni parki za zaščito območij divjine, kot je [[narodni park Yosemite]]. Ta model se od takrat uporablja v mnogih drugih državah, ne pa v Združenem kraljestvu. Po tisočletjih človekovega vključevanja v pokrajino Britanija nima večjih območij divjine. Poleg tega so bila ta območja naravne lepote, ki so jih tako cenili romantični pesniki, pogosto vzdrževana in upravljana v obstoječem stanju le s človeško dejavnostjo, običajno kmetijstvom.<ref>{{cite news |last=McCarthy |first=Michael |date=16 March 2015 |title=Can the threat to the UK's only true wilderness be seen off? |agency=The Independent |issue=Nature Studies |location=London |url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220618/https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-date=18 June 2022 |url-access=subscription |url-status=live |access-date=30 December 2019 |quote="V Veliki Britaniji smo namenili malo pozornosti konceptu divjine, deloma zato, ker je v južni polovici države vsekakor imamo malo: celo naravni parki, ki smo jih sčasoma ustanovili, kot sta Lake District ali Peak District, pokrivajo pokrajine, ki so morda hribovite, a so v bistvu obdelane."}}</ref> === Vladna podpora je vzpostavljena === V zgodnjih 1930-ih je naraščajoče javno zanimanje za podeželje, skupaj z naraščajočim in novim mobilnim mestnim prebivalstvom, povzročalo vse večje trenje med tistimi, ki so si prizadevali za dostop do podeželja in lastniki zemljišč. Poleg neposrednih posegov v posest, kot je bil množični poseg Kinder Scout, se je več prostovoljnih organizacij zavzelo za javni dostop na političnem prizorišču. Leta 1931 je Christopher Addison (kasneje Lord Addison) predsedoval vladnemu odboru, ki je predlagal ''Upravo narodnih parkov'', ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke.<ref name="UKNPhistory" /> Predlagan je bil sistem narodnih rezervatov in naravnih svetišč: {{quote|(i) za zaščito območij izjemnega naravnega pomena pred (a) neurejenim razvojem in (b) plenjenjem; (ii) za izboljšanje dostopa pešcev do območij naravnih lepot; in (iii) za spodbujanje ukrepov za zaščito rastlinstva in živalstva.}} Vendar po posredovanju splošnih volitev leta 1931 niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi. Prostovoljni Stalni odbor za narodne parke se je prvič sestal 26. maja 1936, da bi vladi predstavil primer narodnih parkov v Združenem kraljestvu. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je laburistična stranka predlagala ustanovitev narodnih parkov kot del povojne obnove Združenega kraljestva. Poročilu Johna Dowerja, sekretarja Stalnega odbora za narodne parke,<ref name="FAQS">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070915022355/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |archive-date=15 September 2007 |access-date=5 December 2007 |website=National Parks}}</ref> ministru za urbanistično načrtovanje leta 1945 je leta 1947 sledil vladni odbor, tokrat pod vodstvom sira Arthurja Hobhousea, ki je pripravil zakonodajo za narodne parke in predlagal dvanajst narodnih parkov. Sir Arthur je o merilih za določitev primernih območij povedal naslednje: {{quote|Bistvene zahteve narodnega parka so, da ima veliko naravno lepoto, visoko vrednost za rekreacijo na prostem in znatno neprekinjeno območje. Poleg tega bi morala biti razporeditev izbranih območij, kolikor je to izvedljivo, takšna, da je vsaj eno od njih hitro dostopno iz vsakega od glavnih središč prebivalstva v Angliji in Walesu. Nenazadnje je raznolikost tudi prednost, in glede na veliko raznolikost pokrajine, ki je na voljo v Angliji in Walesu, bi bilo napačno omejiti izbor narodnih parkov na bolj razgibana območja gora in barja ter izključiti druga območja, ki imajo, čeprav manj izjemne veličine in divjine, svojo značilno lepoto in visoko rekreacijsko vrednost.}} === Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 === [[File:Northumberland National Park.jpg|thumb|right|[[Hadrijanov zid]] prečka [[narodni park Northumberlan]]d]] Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 je bil sprejet s podporo vseh strank. Prvih deset narodnih parkov je bilo kot takih določenih v 1950-ih v skladu z zakonom, večinoma na nekakovostnih kmetijskih višavjih. Velik del zemljišč je bil še vedno v lasti posameznih lastnikov zemljišč, pogosto zasebnih posesti, obstajala pa je tudi lastnina v lasti javnih organov, kot je krona, ali dobrodelnih organizacij, ki dovoljujejo in spodbujajo dostop, kot je National Trust. Dostopnost iz mest je bila prav tako pomembna. Peak District, kraj vdora skavtov Kinder, je bil aprila 1951 pod laburistično administracijo Clementa Attleeja določen za prvi narodni park. Istega leta so sledili še trije narodni parki: [[Lake District]], [[Snowdonia]] (danes Eryri) in [[Dartmoor]]. Do konca desetletja se je število narodnih parkov povečalo na deset, pri čemer so bili razglašeni narodni parki Pembrokeshire Coast, North York Moors, Yorkshire Dales, Exmoor, Northumberland in Brecon Beacons (zdaj Bannau Brycheiniog).<ref name="NP history" /> Upoštevana so bila tudi druga območja: na primer, deli obale [[Cornwall]]a so bili v 1950-ih obravnavani kot možen narodni park, vendar so veljali za preveč različne, da bi tvorili en sam koherenten narodni park, zato so bili na koncu razglašeni za območje izjemne naravne lepote (AONB). Severni Penini so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prav tako obravnavani za razglasitev za narodni park, vendar se je predlog zdel administrativno pretežak, ker je območje upravljalo pet različnih okrožnih svetov. === Kasnejši dodatki === Norfolk and Suffolk Broads je bil leta 1988 razglašen z lastnim parlamentarnim zakonom in je pridobil status, enakovreden narodnemu parku. Pokrajina Broads v vzhodni Angliji v najstrožjem pomenu besede ni narodni park, saj jo upravlja ločeno ustanovljena uprava Broads, ustanovljena s posebnim zakonom parlamenta leta 1988, s strukturo, v kateri je ohranjanje narave podrejeno navigacijskim vprašanjem (glej Sandfordovo načelo spodaj), vendar se na splošno šteje za ''enakovrednega'' narodnemu parku.<ref>{{cite web |date=23 January 2015 |title=Broads to be called a National Park |url=http://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830175140/https://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-date=30 August 2017 |access-date= |publisher=Broads Authority}}</ref> Na Škotskem je bila sprejeta ločena zakonodaja, in sicer Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000, iz katere sta nastala dva škotska narodna parka, Cairngorms in Loch Lomond ter Trossachs. New Forest, ki vključuje največja preostala območja neograjenih pašnikov, resja in starodavnega gozda na gosto poseljenem jugovzhodu Anglije, je bil 1. marca 2005 razglašen za narodni park.<ref name="NFfaq">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905082742/http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |archive-date=5 September 2008 |access-date=17 December 2007 |publisher=New Forest National Park }}</ref> 31. marca 2009 je bilo napovedano, da bo South Downs razglašen za narodni park; narodni park South Downs je začel veljati 31. marca 2010.<ref>{{cite web |title=South Downs Park website |url=http://www.southdowns.gov.uk/ |access-date=13 April 2010}}</ref> Od prvotno predlaganih angleških in valižanskih narodnih parkov dva ostajata nedoločena: [[Cambrijsko hribovje]] in Kornijska obala. == Seznam narodnih parkov == Od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu so štirje na severu Anglije, dva na jugozahodu, eden v severnem Midlandsu, dva (nazadnje imenovana) na jugu in trije v Walesu. Pokrivajo 10,7 odstotka Anglije in 19,9 odstotka Walesa.<ref name="fact" /> Obsegajo le šestnajst angleških grofij, v južnem Midlandsu pa ni narodnega parka. Narodni park Cairngorms s površino 4528 km² je največji narodni park. Zunaj [[Škotsko višavje|Škotskega višavja]] je največji narodni park [[Lake District]], ki je s površino 2292 kvadratnih kilometrov največji narodni park v Angliji in drugi največji v Združenem kraljestvu. Narodni park Snowdonia (Eryri) s površino 2142 kvadratnih kilometrov je največji narodni park v Walesu in četrti največji v Združenem kraljestvu. Najmanjši narodni park v Angliji in Walesu ter v Združenem kraljestvu je The Broads, ki meri 303 kvadratnih kilometrov. Skupna površina narodnih parkov v Angliji in Walesu je približno 16.267 kvadratnih kilometrov, kar je povprečno 1251 kvadratnih kilometrov, mediana pa 1344 kvadratnih kilometrov. V Združenem kraljestvu se skupna površina poveča na 22.660 kvadratnih kilometrov (povprečno 1511 km²).<ref name="fact">{{cite web |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |title=National Park facts and figures |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=13 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513211657/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |url-status=dead }}</ref> Najbolj obiskan narodni park je Lake District s 15,8 milijona obiskovalcev leta 2009, čeprav je South Downs s 39 milijoni obiskovalcev po dnevih obiska primerljiv s 23,1 milijona v Lake Districtu.<ref name="fact" /> {| class="wikitable sortable plainrowheaders" !scope="col" | Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !width=200| Dežela in grofija !scope="col" |Datum ustanovitve<ref>{{cite web |date=27 June 2005 |title=National Parks Listed in Chronological Order of Date Designated |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |archive-date=21 April 2013 |access-date=6 March 2012 |publisher=National Parks}}</ref> !scope="col" |Površina |- !scope="row" | Narodni park [[Peak District]] |[[File:Mam Tor.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Derbyshire]], [[Cheshire]], [[Greater Manchester]], [[Staffordshire]], [[South Yorkshire]], [[West Yorkshire]]<br/>{{coord|53|21|N|1|50|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|17 April 1951}} |1438 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Lake District]] |[[File:Scafells.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Cumbria]]<br>{{coord|54|30|N|3|10|W|region:GB}}</small> |{{dts|9. maj 1951}} |2292 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Snowdonia]] (Eryri) |[[File:Llyn Llydaw from Crib Goch 2.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<small><br>[[Gwynedd]], Conwy<br/>{{coord|52|54|N|3|51|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|18. oktober 1951}} |2142 km² |- !scope="row" | [[Dartmoor]] |[[File:High Willhays.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Devon]]<br/>{{coord|50|34|N|4|0|W|region:GB}}</small> |{{dts|30. oktober 1951}} |956 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Pembrokeshire Coast]]<br> ({{langx|cy|Arfordir Penfro}}) |[[File:Marloes peninsula, Pembrokeshire coast, Wales, UK.JPG|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Pembrokeshire]]<br>{{coord|51|50|N|5|05|W|region:GB-PEM_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29. februar 1952}} |620 km² |- !scope="row" | [[North York Moors]] |[[File:Heather moorland on the North York Moors.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[North Yorkshire]]<br>{{coord|54|23|N|0|45|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29 November 1952}} |1436 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Yorkshire Dales]] |[[File:Dry stone wall 20.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>North Yorkshire, Cumbria, [[Lancashire]]<br>{{coord|54|16|N|2|05|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|16 November 1954}} |2179 km² |- !scope="row" | [[Exmoor]] |[[File:PorlockVale.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Somerset]], Devon<br>{{coord|51|06|N|3|36|W|region:GB_type:landmark}}</small> |{{dts|19. oktober 1954}} |693 km² |- !scope="row" | [[Northumberland National Park|Northumberland]] |[[File:Northumberland National Park.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Northumberland]]<br>{{coord|55|19|N|2|13|W|region:GB-NBL_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|6 April 1956}} |1049 km² |- !scope="row" | [[Brecon Beacons]]<br>({{langx|cy|Bannau Brycheiniog}}) |[[File:Brecon beacons arp.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Blaenau Gwent]], [[Carmarthenshire]], Merthyr Tydfil, [[Powys]], [[Rhondda Cynon Taf]], [[Monmouthshire]], [[Torfaen]], Caerphilly<br>{{coord|51|53|N|3|26|W|region:GB_type:mountain}}</small> |{{dts|17 April 1957}} |1351 km² |- !scope="row" | [[The Broads]] |[[File:How Hill.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Norfolk]], [[Suffolk]]<br>{{coord|52|43|27|N|1|38|27|E|type:landmark_source:kolossus-eswiki}}</small> |{{dts|1 April 1989}} |303 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Loch Lomond and The Trossachs]] |[[File:Loch Katrine.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>[[West Dunbartonshire]], [[Argyll and Bute]], [[Perth and Kinross]], Stirling<br/>{{coord|56|15|N|4|37|W|region:GB}}</small> |{{dts|24 April 2002}} |1865 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Cairngorms]] |[[File:The Cairngorms - geograph.org.uk - 1766434.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>Highland, [[Moray]], [[Aberdeenshire]], Angus, [[Perth and Kinross]]<br/>{{coord|57|5|N|3|40|W|region:GB}}</small> |{{dts|6. januar 2003}} |4528 km² |- !scope="row" | [[Narodni park New Forest]] |[[File:New Forest heath and horses.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Hampshire]], [[Wiltshire]]<br>{{coord|50|52|N|1|34|W|region:GB}}</small> |{{dts|1. marec 2005}} |580 km² |- !scope="row" | [[Narodni park South Downs]] |[[File:Seven Sisters cliffs and the coastguard cottages, from Seaford Head showing Cuckmere Haven (looking east - 2003-05-26).jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[East Sussex]], [[Hampshire]], [[West Sussex]]<br>{{coord|50.911|-0.367|region:GB_scale:200000}}</small> |{{dts|12. november 2009}}<br>2010 (operativno)<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Confirmed |url=http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091023035256/http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |archive-date=23 October 2009 |access-date=12 November 2009 |publisher=Department for Environment, Food and Rural Affairs (|DEFRA)}}</ref> |1641 km² |} == Sklici == {{sklici}} pmrr2kdue2a5kgg3ykn3kvruprhn22h 6679954 6679952 2026-05-23T17:00:07Z Ljuba24b 92351 /* Sklici */ kat 6679954 wikitext text/x-wiki [[File:National Parks in the United Kingdom.svg|300px|thumb|V Združenem kraljestvu je štirinajst območij označenih kot narodni parki; poleg tega ima The Broads (označen s svetlo zeleno barvo na vzhodu) zdaj »enakovreden status«.]] '''Narodni parki Združenega kraljestva''' ({{langx|cy|parciau cenedlaethol}}; {{langx|gd|pàircean nàiseanta}}) je 15 območij relativno nerazvite in slikovite krajine po vsej državi.<ref name="NP-UK">{{cite web |title=What is a National Park? |url=https://www.nationalparks.uk/what-is-a-national-park/ |access-date=22 May 2025 |publisher=National Parks UK}}</ref><ref name="ONS Geography Guide">{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/documents/153f6690925646d3b7c68f241fd9ef6d/explore |title=National Parks (April 2023) Map in GB (V2) |author=<!--Not stated--> |date=18 December 2024 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=22 May 2025 }}</ref> Kljub svojemu imenu se precej razlikujejo od narodnih parkov v mnogih drugih državah, ki so običajno v lasti in upravljanju vlad kot zaščiteni skupnostni viri in ki običajno ne vključujejo stalnih človeških skupnosti. V Združenem kraljestvu lahko območje, določeno kot [[narodni park]], vključuje obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni deli krajine. Zemljišča znotraj narodnih parkov ostajajo večinoma v zasebni lasti. Na primer, skoraj petina površine narodnega parka South Downs (70.699 hektarjev) je v lasti osmih članov plemstva (dva vojvoda, trije vikonti, en baron in dva baroneta).<ref>{{Cite journal |last1=Middleton |first1=Jo |last2=Cooper |first2=Ian |last3=Rott |first3=Anja S. |date=2024-06-12 |title=Tick hazard in the South Downs National Park (UK): species, distribution, key locations for future interventions, site density, habitats |journal=PeerJ |language=en |volume=12 |article-number=e17483 |doi=10.7717/peerj.17483 |doi-access=free |issn=2167-8359 |pmc=11179636 |pmid=38881864}}</ref> Ti parki torej niso ''narodni parki'' v skladu z mednarodno sprejetim standardom IUCN,<ref>{{cite web |title=The IUCN categories |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001063520/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories.htm |archive-date=1 October 2012 |access-date=16 August 2013 |website=www.nationalparks.gov.uk |publisher=UK Association of National Park Authorities (ANPA)}}</ref> ampak so območja izjemne krajine, kjer so nadzorni ukrepi za načrtovanje bistveno bolj restriktivni kot drugje. V Združenem kraljestvu je petnajst narodnih parkov, od tega deset v Angliji, trije v Walesu in dva na Škotskem. Na Severnem Irskem ni narodnih parkov. Ocenjuje se, da narodne parke Anglije in Walesa vsako leto obišče približno 110 milijonov ljudi. Rekreacija in turizem prinašata obiskovalce in sredstva v parke, da bi ohranili njihova prizadevanja za ohranjanje narave in podprli lokalno prebivalstvo z delovnimi mesti in podjetji. Vendar pa ti obiskovalci prinašajo tudi težave, kot so erozija in prometni zastoji ter konflikti glede uporabe virov parkov. Dostop do obdelanih zemljišč v Angliji in Walesu je omejen na javne poti in samovoljne poti. (V skladu z Zakonom o podeželju in potnih pravicah iz leta 2000 imajo pešci pravico dostopa do večine, vendar ne vseh neobdelanih območij v Angliji in Walesu.) == Uprava == Narodni parki so decentralizirana zadeva, zato ima vsaka dežela Združenega kraljestva svoje politike in ureditve zanje. Narodne parke Škotske ter Anglije in Walesa urejajo ločeni zakoni: Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000 na Škotskem in Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 za Anglijo in Wales. Zakon o okolju iz leta 1995 opredeljuje vlogo narodnih parkov v Angliji in Walesu kot: *ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka ter *spodbujanje možnosti za razumevanje in uživanje posebnih lastnosti narodnih parkov s strani javnosti. Park Broads se od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu razlikuje po tretjem namenu, ki ima enako težo, in sicer: *zaščita interesov plovbe. Škotski narodni parki imajo še dva zakonska namena: *spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov območja in *spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja skupnosti na tem območju. === Uprava narodnih parkov === Po Zakonu o okolju iz leta 1995 od aprila 1997 vsak angleški in valižanski narodni park upravlja lastna uprava narodnih parkov, lokalna oblast s posebnim namenom.<ref name="UKNPhistory">{{cite web |title=History of the National Parks |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010064743/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |archive-date=10 October 2007 |access-date=16 December 2007 |publisher=National Parks: Britain's Breathing Space}}</ref> Prej so vse narodne parke razen Peak District in Lake District upravljali okrožni sveti. Peak District in Lake District, prva dva narodna parka, ki sta bila imenovana, sta bila pod nadzorom načrtovalskih odborov, ki so bili neodvisni od okrožnih svetov. Podobne uprave narodnih parkov so bile ustanovljene tudi za škotske parke v skladu z ločeno zakonodajo. Nekaj ​​več kot polovica članov uprave vsakega narodnega parka je imenovanih iz glavnih lokalnih oblasti, ki jih pokriva park; preostale imenuje državni sekretar za okolje, hrano in podeželje (v Angliji) ali valižanski ministri (v Walesu), nekateri zastopajo lokalne župnijske ali skupnostne svete, drugi pa zastopajo nacionalne interese.<ref name="natparks" /> Uprava Broads ima tudi člane, ki jih imenujejo Natural England, uprava pristanišča Great Yarmouth in Agencija za okolje. Za uprave narodnih parkov in upravo Broads veljajo predpisi, podobni tistim, ki veljajo za lokalne svete. Uprava narodnega parka za vsak park doseže navedeni cilj v sodelovanju z drugimi organizacijami, kot je National Trust. V primerih, ko pride do navzkrižja med obema namenoma določitve, mora imeti prvi (ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka) prednost v skladu s Sandfordovim načelom. To načelo je bilo zakonsko določeno z oddelkom 62 Zakona o okolju iz leta 1995, čeprav ni izrecnih določb o tem, kako naj bi se ohranile prostoživeče živali. Uprave narodnih parkov so tudi dolžne spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo skupnosti pri doseganju teh namenov.<ref>{{cite web |url=http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |title=Natural England – National Parks |website=www.naturalengland.org.uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518030735/http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |archive-date=18 May 2012 }}</ref> Financiranje narodnih parkov je zapleteno, vendar se celotni stroški vsakega upravnega organa parka financirajo iz sredstev centralne vlade. V preteklosti so to delno krili lokalni organi, vlada pa jim je v različnem obsegu povrnila. V letih 2003/2004 so upravni organi parkov prejeli približno 35,5 milijona funtov sredstev centralne vlade. === Druge organizacije === Narodni parki Združenega kraljestva so člani združenja National Parks UK, ki si prizadeva za njihovo promocijo ter za lažje usposabljanje in razvoj osebja vseh parkov.<ref>{{cite web |title=About National Parks UK |url=https://nationalparks.uk/about-us |access-date=25 February 2019 |publisher=National Parks UK}}</ref> Natural England je zakonsko določen organ, odgovoren za določitev novih narodnih parkov v Angliji, ki jih odobri državni sekretar; Natural Resources Wales določi nove narodne parke v Walesu, ki jih odobrijo valižanski ministri. Vseh petnajst narodnih parkov Združenega kraljestva zastopa Združenje organov narodnih parkov, ki obstaja zato, da organom parkov zagotovi enoten glas pri sodelovanju z vlado in njenimi agencijami. Kampanja za narodne parke (prej Svet za narodne parke) je dobrodelna organizacija, ki si prizadeva za zaščito in izboljšanje narodnih parkov Anglije in Walesa. == Pravna določitev == Narodni parki so bili prvič določeni v skladu z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949, v Angliji in Walesu pa je vsak nov narodni park določen v skladu s tem zakonom, ki ga mora potrditi državni sekretar za okolje, hrano in podeželje. Zakon iz leta 1949 je nastal po dolgotrajni kampanji za javni dostop do podeželja v Združenem kraljestvu, ki ima korenine v [[industrijska revolucija|industrijski revoluciji]]. Prvi zakon o »svobodi gibanja« je parlamentu leta 1884 predložil James Bryce, vendar je šele leta 1931 vladna preiskava priporočila ustanovitev »uprave za narodne parke«, ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke. Kljub priporočilu in nenehnemu lobiranju ter demonstracijam javnega nezadovoljstva, kot je bil množični vdor skavtov Kinder Scout leta 1932 v narodni park Peak District, ni bilo storjeno nič več, dokler ni bila leta 1945 v okviru načrtovane povojne obnove laburistične stranke pripravljena bela knjiga o narodnih parkih, ki je leta 1949 privedla do sprejetja Zakona o narodnih parkih in dostopu do podeželja.<ref name="NP history">{{cite web |title=history |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date= |date= |archive-date=21 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead }}</ref> V Angliji in Walesu, tako kot na Škotskem, razglasitev za narodni park pomeni, da je bilo območje opredeljeno kot pomembno za nacionalno dediščino in je kot tako vredno posebne zaščite in pozornosti. Za razliko od modela, ki je bil sprejet v mnogih drugih državah, kot sta ZDA in Nemčija, to ne pomeni, da je območje v lasti države. Nacionalni parki v Združenem kraljestvu lahko vključujejo obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni del pokrajine, znotraj nacionalnega parka pa je veliko lastnikov zemljišč, vključno z javnimi organi in zasebniki.<ref name="GeologySnowdonia">{{cite web |title=The Geology of Snowdonia |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |website=www.eryri-npa.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=16 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130916063812/http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |url-status=dead }}</ref> == Izvor in rast == [[File:brecon beacons arp.jpg|thumb|right|Del narodnega parka Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog), pogled od najvišje točke Pen y Fan (886 m) do Cribyna (795 m)]] [[File:Wastwater, Yewbarrow and Great Gable - geograph.org.uk - 1546772.jpg|thumb|Glava Wasdala – ta pogled je na logotipu uprave narodnega parka Lake District]] Arheološki dokazi iz prazgodovinske Britanije kažejo, da so območja, ki so danes označena kot narodni parki, ljudje naseljevali že od [[kamena doba|kamene dobe]], vsaj pred 5000 leti, v nekaterih primerih pa še veliko prej. Pred 19. stoletjem so relativno divja, oddaljena območja pogosto veljala preprosto za necivilizirana in nevarna. Leta 1725 je [[Daniel Defoe]] opisal High Peak kot »najbolj pusto, divjo in zapuščeno deželo v vsej Angliji«.<ref>Defoe, Daniel. ''''Potovanje skozi celoten otok Velike Britanije, razdeljeno na kroge ali potovanja.'' (1724–26) ''Resnično obstaja razširjen kot te grofije, ki se razteza daleč severozahodno od Chappla v Frithu in mu pravijo High Peak. To je morda najbolj pusta, divja in zapuščena dežela v vsej Angliji; gore Peak, o katerih sem govoril, se zdijo le začetek čudes v tem delu države in le začetek gora ali, če hočete, kot spodnji robovi lestve. Vrhovi teh hribov se zdijo toliko nad oblaki, kot so oblaki nad običajnim gorskim verigo.''</ref> Vendar pa so romantični pesniki, kot so [[George Gordon Byron|Byron]], [[Samuel Taylor Coleridge|Coleridge]] in [[William Wordsworth|Wordsworth]], v začetku 19. stoletja pisali o navdihujoči lepoti »neukročenega« podeželja.<ref name="natparks">{{cite web |title=Our National Parks – Filex 1 |url=http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080228002224/http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |archive-date=28 February 2008 |access-date=3 December 2007 |website=Exmoor National Park }}</ref> Wordsworth je leta 1810 opisal angleško jezersko okrožje kot »nekakšno nacionalno lastnino, v kateri ima vsak človek pravico in interes, ki ima oko za zaznavanje in srce za uživanje«. Ta zgodnja vizija, ki je temeljila na slikovitem gibanju, je potrebovala več kot stoletje in veliko polemik, da je v Združenem kraljestvu dobila pravno obliko z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949. Ideja o obliki narodnih parkov je bila prvič predlagana v Združenih državah Amerike v 1860-ih, kjer so bili ustanovljeni narodni parki za zaščito območij divjine, kot je [[narodni park Yosemite]]. Ta model se od takrat uporablja v mnogih drugih državah, ne pa v Združenem kraljestvu. Po tisočletjih človekovega vključevanja v pokrajino Britanija nima večjih območij divjine. Poleg tega so bila ta območja naravne lepote, ki so jih tako cenili romantični pesniki, pogosto vzdrževana in upravljana v obstoječem stanju le s človeško dejavnostjo, običajno kmetijstvom.<ref>{{cite news |last=McCarthy |first=Michael |date=16 March 2015 |title=Can the threat to the UK's only true wilderness be seen off? |agency=The Independent |issue=Nature Studies |location=London |url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220618/https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-date=18 June 2022 |url-access=subscription |url-status=live |access-date=30 December 2019 |quote="V Veliki Britaniji smo namenili malo pozornosti konceptu divjine, deloma zato, ker je v južni polovici države vsekakor imamo malo: celo naravni parki, ki smo jih sčasoma ustanovili, kot sta Lake District ali Peak District, pokrivajo pokrajine, ki so morda hribovite, a so v bistvu obdelane."}}</ref> === Vladna podpora je vzpostavljena === V zgodnjih 1930-ih je naraščajoče javno zanimanje za podeželje, skupaj z naraščajočim in novim mobilnim mestnim prebivalstvom, povzročalo vse večje trenje med tistimi, ki so si prizadevali za dostop do podeželja in lastniki zemljišč. Poleg neposrednih posegov v posest, kot je bil množični poseg Kinder Scout, se je več prostovoljnih organizacij zavzelo za javni dostop na političnem prizorišču. Leta 1931 je Christopher Addison (kasneje Lord Addison) predsedoval vladnemu odboru, ki je predlagal ''Upravo narodnih parkov'', ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke.<ref name="UKNPhistory" /> Predlagan je bil sistem narodnih rezervatov in naravnih svetišč: {{quote|(i) za zaščito območij izjemnega naravnega pomena pred (a) neurejenim razvojem in (b) plenjenjem; (ii) za izboljšanje dostopa pešcev do območij naravnih lepot; in (iii) za spodbujanje ukrepov za zaščito rastlinstva in živalstva.}} Vendar po posredovanju splošnih volitev leta 1931 niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi. Prostovoljni Stalni odbor za narodne parke se je prvič sestal 26. maja 1936, da bi vladi predstavil primer narodnih parkov v Združenem kraljestvu. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je laburistična stranka predlagala ustanovitev narodnih parkov kot del povojne obnove Združenega kraljestva. Poročilu Johna Dowerja, sekretarja Stalnega odbora za narodne parke,<ref name="FAQS">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070915022355/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |archive-date=15 September 2007 |access-date=5 December 2007 |website=National Parks}}</ref> ministru za urbanistično načrtovanje leta 1945 je leta 1947 sledil vladni odbor, tokrat pod vodstvom sira Arthurja Hobhousea, ki je pripravil zakonodajo za narodne parke in predlagal dvanajst narodnih parkov. Sir Arthur je o merilih za določitev primernih območij povedal naslednje: {{quote|Bistvene zahteve narodnega parka so, da ima veliko naravno lepoto, visoko vrednost za rekreacijo na prostem in znatno neprekinjeno območje. Poleg tega bi morala biti razporeditev izbranih območij, kolikor je to izvedljivo, takšna, da je vsaj eno od njih hitro dostopno iz vsakega od glavnih središč prebivalstva v Angliji in Walesu. Nenazadnje je raznolikost tudi prednost, in glede na veliko raznolikost pokrajine, ki je na voljo v Angliji in Walesu, bi bilo napačno omejiti izbor narodnih parkov na bolj razgibana območja gora in barja ter izključiti druga območja, ki imajo, čeprav manj izjemne veličine in divjine, svojo značilno lepoto in visoko rekreacijsko vrednost.}} === Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 === [[File:Northumberland National Park.jpg|thumb|right|[[Hadrijanov zid]] prečka [[narodni park Northumberlan]]d]] Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 je bil sprejet s podporo vseh strank. Prvih deset narodnih parkov je bilo kot takih določenih v 1950-ih v skladu z zakonom, večinoma na nekakovostnih kmetijskih višavjih. Velik del zemljišč je bil še vedno v lasti posameznih lastnikov zemljišč, pogosto zasebnih posesti, obstajala pa je tudi lastnina v lasti javnih organov, kot je krona, ali dobrodelnih organizacij, ki dovoljujejo in spodbujajo dostop, kot je National Trust. Dostopnost iz mest je bila prav tako pomembna. Peak District, kraj vdora skavtov Kinder, je bil aprila 1951 pod laburistično administracijo Clementa Attleeja določen za prvi narodni park. Istega leta so sledili še trije narodni parki: [[Lake District]], [[Snowdonia]] (danes Eryri) in [[Dartmoor]]. Do konca desetletja se je število narodnih parkov povečalo na deset, pri čemer so bili razglašeni narodni parki Pembrokeshire Coast, North York Moors, Yorkshire Dales, Exmoor, Northumberland in Brecon Beacons (zdaj Bannau Brycheiniog).<ref name="NP history" /> Upoštevana so bila tudi druga območja: na primer, deli obale [[Cornwall]]a so bili v 1950-ih obravnavani kot možen narodni park, vendar so veljali za preveč različne, da bi tvorili en sam koherenten narodni park, zato so bili na koncu razglašeni za območje izjemne naravne lepote (AONB). Severni Penini so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prav tako obravnavani za razglasitev za narodni park, vendar se je predlog zdel administrativno pretežak, ker je območje upravljalo pet različnih okrožnih svetov. === Kasnejši dodatki === Norfolk and Suffolk Broads je bil leta 1988 razglašen z lastnim parlamentarnim zakonom in je pridobil status, enakovreden narodnemu parku. Pokrajina Broads v vzhodni Angliji v najstrožjem pomenu besede ni narodni park, saj jo upravlja ločeno ustanovljena uprava Broads, ustanovljena s posebnim zakonom parlamenta leta 1988, s strukturo, v kateri je ohranjanje narave podrejeno navigacijskim vprašanjem (glej Sandfordovo načelo spodaj), vendar se na splošno šteje za ''enakovrednega'' narodnemu parku.<ref>{{cite web |date=23 January 2015 |title=Broads to be called a National Park |url=http://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830175140/https://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-date=30 August 2017 |access-date= |publisher=Broads Authority}}</ref> Na Škotskem je bila sprejeta ločena zakonodaja, in sicer Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000, iz katere sta nastala dva škotska narodna parka, Cairngorms in Loch Lomond ter Trossachs. New Forest, ki vključuje največja preostala območja neograjenih pašnikov, resja in starodavnega gozda na gosto poseljenem jugovzhodu Anglije, je bil 1. marca 2005 razglašen za narodni park.<ref name="NFfaq">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905082742/http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |archive-date=5 September 2008 |access-date=17 December 2007 |publisher=New Forest National Park }}</ref> 31. marca 2009 je bilo napovedano, da bo South Downs razglašen za narodni park; narodni park South Downs je začel veljati 31. marca 2010.<ref>{{cite web |title=South Downs Park website |url=http://www.southdowns.gov.uk/ |access-date=13 April 2010}}</ref> Od prvotno predlaganih angleških in valižanskih narodnih parkov dva ostajata nedoločena: [[Cambrijsko hribovje]] in Kornijska obala. == Seznam narodnih parkov == Od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu so štirje na severu Anglije, dva na jugozahodu, eden v severnem Midlandsu, dva (nazadnje imenovana) na jugu in trije v Walesu. Pokrivajo 10,7 odstotka Anglije in 19,9 odstotka Walesa.<ref name="fact" /> Obsegajo le šestnajst angleških grofij, v južnem Midlandsu pa ni narodnega parka. Narodni park Cairngorms s površino 4528 km² je največji narodni park. Zunaj [[Škotsko višavje|Škotskega višavja]] je največji narodni park [[Lake District]], ki je s površino 2292 kvadratnih kilometrov največji narodni park v Angliji in drugi največji v Združenem kraljestvu. Narodni park Snowdonia (Eryri) s površino 2142 kvadratnih kilometrov je največji narodni park v Walesu in četrti največji v Združenem kraljestvu. Najmanjši narodni park v Angliji in Walesu ter v Združenem kraljestvu je The Broads, ki meri 303 kvadratnih kilometrov. Skupna površina narodnih parkov v Angliji in Walesu je približno 16.267 kvadratnih kilometrov, kar je povprečno 1251 kvadratnih kilometrov, mediana pa 1344 kvadratnih kilometrov. V Združenem kraljestvu se skupna površina poveča na 22.660 kvadratnih kilometrov (povprečno 1511 km²).<ref name="fact">{{cite web |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |title=National Park facts and figures |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=13 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513211657/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |url-status=dead }}</ref> Najbolj obiskan narodni park je Lake District s 15,8 milijona obiskovalcev leta 2009, čeprav je South Downs s 39 milijoni obiskovalcev po dnevih obiska primerljiv s 23,1 milijona v Lake Districtu.<ref name="fact" /> {| class="wikitable sortable plainrowheaders" !scope="col" | Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !width=200| Dežela in grofija !scope="col" |Datum ustanovitve<ref>{{cite web |date=27 June 2005 |title=National Parks Listed in Chronological Order of Date Designated |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |archive-date=21 April 2013 |access-date=6 March 2012 |publisher=National Parks}}</ref> !scope="col" |Površina |- !scope="row" | Narodni park [[Peak District]] |[[File:Mam Tor.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Derbyshire]], [[Cheshire]], [[Greater Manchester]], [[Staffordshire]], [[South Yorkshire]], [[West Yorkshire]]<br/>{{coord|53|21|N|1|50|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|17 April 1951}} |1438 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Lake District]] |[[File:Scafells.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Cumbria]]<br>{{coord|54|30|N|3|10|W|region:GB}}</small> |{{dts|9. maj 1951}} |2292 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Snowdonia]] (Eryri) |[[File:Llyn Llydaw from Crib Goch 2.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<small><br>[[Gwynedd]], Conwy<br/>{{coord|52|54|N|3|51|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|18. oktober 1951}} |2142 km² |- !scope="row" | [[Dartmoor]] |[[File:High Willhays.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Devon]]<br/>{{coord|50|34|N|4|0|W|region:GB}}</small> |{{dts|30. oktober 1951}} |956 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Pembrokeshire Coast]]<br> ({{langx|cy|Arfordir Penfro}}) |[[File:Marloes peninsula, Pembrokeshire coast, Wales, UK.JPG|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Pembrokeshire]]<br>{{coord|51|50|N|5|05|W|region:GB-PEM_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29. februar 1952}} |620 km² |- !scope="row" | [[North York Moors]] |[[File:Heather moorland on the North York Moors.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[North Yorkshire]]<br>{{coord|54|23|N|0|45|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29 November 1952}} |1436 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Yorkshire Dales]] |[[File:Dry stone wall 20.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>North Yorkshire, Cumbria, [[Lancashire]]<br>{{coord|54|16|N|2|05|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|16 November 1954}} |2179 km² |- !scope="row" | [[Exmoor]] |[[File:PorlockVale.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Somerset]], Devon<br>{{coord|51|06|N|3|36|W|region:GB_type:landmark}}</small> |{{dts|19. oktober 1954}} |693 km² |- !scope="row" | [[Northumberland National Park|Northumberland]] |[[File:Northumberland National Park.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Northumberland]]<br>{{coord|55|19|N|2|13|W|region:GB-NBL_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|6 April 1956}} |1049 km² |- !scope="row" | [[Brecon Beacons]]<br>({{langx|cy|Bannau Brycheiniog}}) |[[File:Brecon beacons arp.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Blaenau Gwent]], [[Carmarthenshire]], Merthyr Tydfil, [[Powys]], [[Rhondda Cynon Taf]], [[Monmouthshire]], [[Torfaen]], Caerphilly<br>{{coord|51|53|N|3|26|W|region:GB_type:mountain}}</small> |{{dts|17 April 1957}} |1351 km² |- !scope="row" | [[The Broads]] |[[File:How Hill.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Norfolk]], [[Suffolk]]<br>{{coord|52|43|27|N|1|38|27|E|type:landmark_source:kolossus-eswiki}}</small> |{{dts|1 April 1989}} |303 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Loch Lomond and The Trossachs]] |[[File:Loch Katrine.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>[[West Dunbartonshire]], [[Argyll and Bute]], [[Perth and Kinross]], Stirling<br/>{{coord|56|15|N|4|37|W|region:GB}}</small> |{{dts|24 April 2002}} |1865 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Cairngorms]] |[[File:The Cairngorms - geograph.org.uk - 1766434.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>Highland, [[Moray]], [[Aberdeenshire]], Angus, [[Perth and Kinross]]<br/>{{coord|57|5|N|3|40|W|region:GB}}</small> |{{dts|6. januar 2003}} |4528 km² |- !scope="row" | [[Narodni park New Forest]] |[[File:New Forest heath and horses.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Hampshire]], [[Wiltshire]]<br>{{coord|50|52|N|1|34|W|region:GB}}</small> |{{dts|1. marec 2005}} |580 km² |- !scope="row" | [[Narodni park South Downs]] |[[File:Seven Sisters cliffs and the coastguard cottages, from Seaford Head showing Cuckmere Haven (looking east - 2003-05-26).jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[East Sussex]], [[Hampshire]], [[West Sussex]]<br>{{coord|50.911|-0.367|region:GB_scale:200000}}</small> |{{dts|12. november 2009}}<br>2010 (operativno)<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Confirmed |url=http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091023035256/http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |archive-date=23 October 2009 |access-date=12 November 2009 |publisher=Department for Environment, Food and Rural Affairs (|DEFRA)}}</ref> |1641 km² |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|National parks of the United Kingdom|position=left}} {{commons category|National parks of England}} {{commons category|National parks of Wales}} *[https://nationalparks.uk/ National Parks UK website] * [http://www.cnp.org.uk/ Campaign for National Parks] * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England] * [http://naturalresourceswales.gov.uk/?lang=en Natural Resources Wales] * [https://web.archive.org/web/20060303232651/http://www.defra.gov.uk/wildlife-countryside/issues/landscap/natparks/index.htm Landscape Protection – National Parks] — ''from the [[Department for the Environment, Food and Rural Affairs]]'' [[Kategorija:Narodni parki Združenega kraljestva]] k1ei2bsr8ydgdoa7upa7u0d8jmi11mi 6679955 6679954 2026-05-23T17:00:25Z Ljuba24b 92351 /* Zunanje povezave */ 6679955 wikitext text/x-wiki [[File:National Parks in the United Kingdom.svg|300px|thumb|V Združenem kraljestvu je štirinajst območij označenih kot narodni parki; poleg tega ima The Broads (označen s svetlo zeleno barvo na vzhodu) zdaj »enakovreden status«.]] '''Narodni parki Združenega kraljestva''' ({{langx|cy|parciau cenedlaethol}}; {{langx|gd|pàircean nàiseanta}}) je 15 območij relativno nerazvite in slikovite krajine po vsej državi.<ref name="NP-UK">{{cite web |title=What is a National Park? |url=https://www.nationalparks.uk/what-is-a-national-park/ |access-date=22 May 2025 |publisher=National Parks UK}}</ref><ref name="ONS Geography Guide">{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/documents/153f6690925646d3b7c68f241fd9ef6d/explore |title=National Parks (April 2023) Map in GB (V2) |author=<!--Not stated--> |date=18 December 2024 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=22 May 2025 }}</ref> Kljub svojemu imenu se precej razlikujejo od narodnih parkov v mnogih drugih državah, ki so običajno v lasti in upravljanju vlad kot zaščiteni skupnostni viri in ki običajno ne vključujejo stalnih človeških skupnosti. V Združenem kraljestvu lahko območje, določeno kot [[narodni park]], vključuje obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni deli krajine. Zemljišča znotraj narodnih parkov ostajajo večinoma v zasebni lasti. Na primer, skoraj petina površine narodnega parka South Downs (70.699 hektarjev) je v lasti osmih članov plemstva (dva vojvoda, trije vikonti, en baron in dva baroneta).<ref>{{Cite journal |last1=Middleton |first1=Jo |last2=Cooper |first2=Ian |last3=Rott |first3=Anja S. |date=2024-06-12 |title=Tick hazard in the South Downs National Park (UK): species, distribution, key locations for future interventions, site density, habitats |journal=PeerJ |language=en |volume=12 |article-number=e17483 |doi=10.7717/peerj.17483 |doi-access=free |issn=2167-8359 |pmc=11179636 |pmid=38881864}}</ref> Ti parki torej niso ''narodni parki'' v skladu z mednarodno sprejetim standardom IUCN,<ref>{{cite web |title=The IUCN categories |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001063520/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories.htm |archive-date=1 October 2012 |access-date=16 August 2013 |website=www.nationalparks.gov.uk |publisher=UK Association of National Park Authorities (ANPA)}}</ref> ampak so območja izjemne krajine, kjer so nadzorni ukrepi za načrtovanje bistveno bolj restriktivni kot drugje. V Združenem kraljestvu je petnajst narodnih parkov, od tega deset v Angliji, trije v Walesu in dva na Škotskem. Na Severnem Irskem ni narodnih parkov. Ocenjuje se, da narodne parke Anglije in Walesa vsako leto obišče približno 110 milijonov ljudi. Rekreacija in turizem prinašata obiskovalce in sredstva v parke, da bi ohranili njihova prizadevanja za ohranjanje narave in podprli lokalno prebivalstvo z delovnimi mesti in podjetji. Vendar pa ti obiskovalci prinašajo tudi težave, kot so erozija in prometni zastoji ter konflikti glede uporabe virov parkov. Dostop do obdelanih zemljišč v Angliji in Walesu je omejen na javne poti in samovoljne poti. (V skladu z Zakonom o podeželju in potnih pravicah iz leta 2000 imajo pešci pravico dostopa do večine, vendar ne vseh neobdelanih območij v Angliji in Walesu.) == Uprava == Narodni parki so decentralizirana zadeva, zato ima vsaka dežela Združenega kraljestva svoje politike in ureditve zanje. Narodne parke Škotske ter Anglije in Walesa urejajo ločeni zakoni: Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000 na Škotskem in Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 za Anglijo in Wales. Zakon o okolju iz leta 1995 opredeljuje vlogo narodnih parkov v Angliji in Walesu kot: *ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka ter *spodbujanje možnosti za razumevanje in uživanje posebnih lastnosti narodnih parkov s strani javnosti. Park Broads se od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu razlikuje po tretjem namenu, ki ima enako težo, in sicer: *zaščita interesov plovbe. Škotski narodni parki imajo še dva zakonska namena: *spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov območja in *spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja skupnosti na tem območju. === Uprava narodnih parkov === Po Zakonu o okolju iz leta 1995 od aprila 1997 vsak angleški in valižanski narodni park upravlja lastna uprava narodnih parkov, lokalna oblast s posebnim namenom.<ref name="UKNPhistory">{{cite web |title=History of the National Parks |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010064743/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |archive-date=10 October 2007 |access-date=16 December 2007 |publisher=National Parks: Britain's Breathing Space}}</ref> Prej so vse narodne parke razen Peak District in Lake District upravljali okrožni sveti. Peak District in Lake District, prva dva narodna parka, ki sta bila imenovana, sta bila pod nadzorom načrtovalskih odborov, ki so bili neodvisni od okrožnih svetov. Podobne uprave narodnih parkov so bile ustanovljene tudi za škotske parke v skladu z ločeno zakonodajo. Nekaj ​​več kot polovica članov uprave vsakega narodnega parka je imenovanih iz glavnih lokalnih oblasti, ki jih pokriva park; preostale imenuje državni sekretar za okolje, hrano in podeželje (v Angliji) ali valižanski ministri (v Walesu), nekateri zastopajo lokalne župnijske ali skupnostne svete, drugi pa zastopajo nacionalne interese.<ref name="natparks" /> Uprava Broads ima tudi člane, ki jih imenujejo Natural England, uprava pristanišča Great Yarmouth in Agencija za okolje. Za uprave narodnih parkov in upravo Broads veljajo predpisi, podobni tistim, ki veljajo za lokalne svete. Uprava narodnega parka za vsak park doseže navedeni cilj v sodelovanju z drugimi organizacijami, kot je National Trust. V primerih, ko pride do navzkrižja med obema namenoma določitve, mora imeti prvi (ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka) prednost v skladu s Sandfordovim načelom. To načelo je bilo zakonsko določeno z oddelkom 62 Zakona o okolju iz leta 1995, čeprav ni izrecnih določb o tem, kako naj bi se ohranile prostoživeče živali. Uprave narodnih parkov so tudi dolžne spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo skupnosti pri doseganju teh namenov.<ref>{{cite web |url=http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |title=Natural England – National Parks |website=www.naturalengland.org.uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518030735/http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |archive-date=18 May 2012 }}</ref> Financiranje narodnih parkov je zapleteno, vendar se celotni stroški vsakega upravnega organa parka financirajo iz sredstev centralne vlade. V preteklosti so to delno krili lokalni organi, vlada pa jim je v različnem obsegu povrnila. V letih 2003/2004 so upravni organi parkov prejeli približno 35,5 milijona funtov sredstev centralne vlade. === Druge organizacije === Narodni parki Združenega kraljestva so člani združenja National Parks UK, ki si prizadeva za njihovo promocijo ter za lažje usposabljanje in razvoj osebja vseh parkov.<ref>{{cite web |title=About National Parks UK |url=https://nationalparks.uk/about-us |access-date=25 February 2019 |publisher=National Parks UK}}</ref> Natural England je zakonsko določen organ, odgovoren za določitev novih narodnih parkov v Angliji, ki jih odobri državni sekretar; Natural Resources Wales določi nove narodne parke v Walesu, ki jih odobrijo valižanski ministri. Vseh petnajst narodnih parkov Združenega kraljestva zastopa Združenje organov narodnih parkov, ki obstaja zato, da organom parkov zagotovi enoten glas pri sodelovanju z vlado in njenimi agencijami. Kampanja za narodne parke (prej Svet za narodne parke) je dobrodelna organizacija, ki si prizadeva za zaščito in izboljšanje narodnih parkov Anglije in Walesa. == Pravna določitev == Narodni parki so bili prvič določeni v skladu z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949, v Angliji in Walesu pa je vsak nov narodni park določen v skladu s tem zakonom, ki ga mora potrditi državni sekretar za okolje, hrano in podeželje. Zakon iz leta 1949 je nastal po dolgotrajni kampanji za javni dostop do podeželja v Združenem kraljestvu, ki ima korenine v [[industrijska revolucija|industrijski revoluciji]]. Prvi zakon o »svobodi gibanja« je parlamentu leta 1884 predložil James Bryce, vendar je šele leta 1931 vladna preiskava priporočila ustanovitev »uprave za narodne parke«, ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke. Kljub priporočilu in nenehnemu lobiranju ter demonstracijam javnega nezadovoljstva, kot je bil množični vdor skavtov Kinder Scout leta 1932 v narodni park Peak District, ni bilo storjeno nič več, dokler ni bila leta 1945 v okviru načrtovane povojne obnove laburistične stranke pripravljena bela knjiga o narodnih parkih, ki je leta 1949 privedla do sprejetja Zakona o narodnih parkih in dostopu do podeželja.<ref name="NP history">{{cite web |title=history |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date= |date= |archive-date=21 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead }}</ref> V Angliji in Walesu, tako kot na Škotskem, razglasitev za narodni park pomeni, da je bilo območje opredeljeno kot pomembno za nacionalno dediščino in je kot tako vredno posebne zaščite in pozornosti. Za razliko od modela, ki je bil sprejet v mnogih drugih državah, kot sta ZDA in Nemčija, to ne pomeni, da je območje v lasti države. Nacionalni parki v Združenem kraljestvu lahko vključujejo obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni del pokrajine, znotraj nacionalnega parka pa je veliko lastnikov zemljišč, vključno z javnimi organi in zasebniki.<ref name="GeologySnowdonia">{{cite web |title=The Geology of Snowdonia |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |website=www.eryri-npa.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=16 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130916063812/http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |url-status=dead }}</ref> == Izvor in rast == [[File:brecon beacons arp.jpg|thumb|right|Del narodnega parka Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog), pogled od najvišje točke Pen y Fan (886 m) do Cribyna (795 m)]] [[File:Wastwater, Yewbarrow and Great Gable - geograph.org.uk - 1546772.jpg|thumb|Glava Wasdala – ta pogled je na logotipu uprave narodnega parka Lake District]] Arheološki dokazi iz prazgodovinske Britanije kažejo, da so območja, ki so danes označena kot narodni parki, ljudje naseljevali že od [[kamena doba|kamene dobe]], vsaj pred 5000 leti, v nekaterih primerih pa še veliko prej. Pred 19. stoletjem so relativno divja, oddaljena območja pogosto veljala preprosto za necivilizirana in nevarna. Leta 1725 je [[Daniel Defoe]] opisal High Peak kot »najbolj pusto, divjo in zapuščeno deželo v vsej Angliji«.<ref>Defoe, Daniel. ''''Potovanje skozi celoten otok Velike Britanije, razdeljeno na kroge ali potovanja.'' (1724–26) ''Resnično obstaja razširjen kot te grofije, ki se razteza daleč severozahodno od Chappla v Frithu in mu pravijo High Peak. To je morda najbolj pusta, divja in zapuščena dežela v vsej Angliji; gore Peak, o katerih sem govoril, se zdijo le začetek čudes v tem delu države in le začetek gora ali, če hočete, kot spodnji robovi lestve. Vrhovi teh hribov se zdijo toliko nad oblaki, kot so oblaki nad običajnim gorskim verigo.''</ref> Vendar pa so romantični pesniki, kot so [[George Gordon Byron|Byron]], [[Samuel Taylor Coleridge|Coleridge]] in [[William Wordsworth|Wordsworth]], v začetku 19. stoletja pisali o navdihujoči lepoti »neukročenega« podeželja.<ref name="natparks">{{cite web |title=Our National Parks – Filex 1 |url=http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080228002224/http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |archive-date=28 February 2008 |access-date=3 December 2007 |website=Exmoor National Park }}</ref> Wordsworth je leta 1810 opisal angleško jezersko okrožje kot »nekakšno nacionalno lastnino, v kateri ima vsak človek pravico in interes, ki ima oko za zaznavanje in srce za uživanje«. Ta zgodnja vizija, ki je temeljila na slikovitem gibanju, je potrebovala več kot stoletje in veliko polemik, da je v Združenem kraljestvu dobila pravno obliko z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949. Ideja o obliki narodnih parkov je bila prvič predlagana v Združenih državah Amerike v 1860-ih, kjer so bili ustanovljeni narodni parki za zaščito območij divjine, kot je [[narodni park Yosemite]]. Ta model se od takrat uporablja v mnogih drugih državah, ne pa v Združenem kraljestvu. Po tisočletjih človekovega vključevanja v pokrajino Britanija nima večjih območij divjine. Poleg tega so bila ta območja naravne lepote, ki so jih tako cenili romantični pesniki, pogosto vzdrževana in upravljana v obstoječem stanju le s človeško dejavnostjo, običajno kmetijstvom.<ref>{{cite news |last=McCarthy |first=Michael |date=16 March 2015 |title=Can the threat to the UK's only true wilderness be seen off? |agency=The Independent |issue=Nature Studies |location=London |url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220618/https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-date=18 June 2022 |url-access=subscription |url-status=live |access-date=30 December 2019 |quote="V Veliki Britaniji smo namenili malo pozornosti konceptu divjine, deloma zato, ker je v južni polovici države vsekakor imamo malo: celo naravni parki, ki smo jih sčasoma ustanovili, kot sta Lake District ali Peak District, pokrivajo pokrajine, ki so morda hribovite, a so v bistvu obdelane."}}</ref> === Vladna podpora je vzpostavljena === V zgodnjih 1930-ih je naraščajoče javno zanimanje za podeželje, skupaj z naraščajočim in novim mobilnim mestnim prebivalstvom, povzročalo vse večje trenje med tistimi, ki so si prizadevali za dostop do podeželja in lastniki zemljišč. Poleg neposrednih posegov v posest, kot je bil množični poseg Kinder Scout, se je več prostovoljnih organizacij zavzelo za javni dostop na političnem prizorišču. Leta 1931 je Christopher Addison (kasneje Lord Addison) predsedoval vladnemu odboru, ki je predlagal ''Upravo narodnih parkov'', ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke.<ref name="UKNPhistory" /> Predlagan je bil sistem narodnih rezervatov in naravnih svetišč: {{quote|(i) za zaščito območij izjemnega naravnega pomena pred (a) neurejenim razvojem in (b) plenjenjem; (ii) za izboljšanje dostopa pešcev do območij naravnih lepot; in (iii) za spodbujanje ukrepov za zaščito rastlinstva in živalstva.}} Vendar po posredovanju splošnih volitev leta 1931 niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi. Prostovoljni Stalni odbor za narodne parke se je prvič sestal 26. maja 1936, da bi vladi predstavil primer narodnih parkov v Združenem kraljestvu. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je laburistična stranka predlagala ustanovitev narodnih parkov kot del povojne obnove Združenega kraljestva. Poročilu Johna Dowerja, sekretarja Stalnega odbora za narodne parke,<ref name="FAQS">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070915022355/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |archive-date=15 September 2007 |access-date=5 December 2007 |website=National Parks}}</ref> ministru za urbanistično načrtovanje leta 1945 je leta 1947 sledil vladni odbor, tokrat pod vodstvom sira Arthurja Hobhousea, ki je pripravil zakonodajo za narodne parke in predlagal dvanajst narodnih parkov. Sir Arthur je o merilih za določitev primernih območij povedal naslednje: {{quote|Bistvene zahteve narodnega parka so, da ima veliko naravno lepoto, visoko vrednost za rekreacijo na prostem in znatno neprekinjeno območje. Poleg tega bi morala biti razporeditev izbranih območij, kolikor je to izvedljivo, takšna, da je vsaj eno od njih hitro dostopno iz vsakega od glavnih središč prebivalstva v Angliji in Walesu. Nenazadnje je raznolikost tudi prednost, in glede na veliko raznolikost pokrajine, ki je na voljo v Angliji in Walesu, bi bilo napačno omejiti izbor narodnih parkov na bolj razgibana območja gora in barja ter izključiti druga območja, ki imajo, čeprav manj izjemne veličine in divjine, svojo značilno lepoto in visoko rekreacijsko vrednost.}} === Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 === [[File:Northumberland National Park.jpg|thumb|right|[[Hadrijanov zid]] prečka [[narodni park Northumberlan]]d]] Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 je bil sprejet s podporo vseh strank. Prvih deset narodnih parkov je bilo kot takih določenih v 1950-ih v skladu z zakonom, večinoma na nekakovostnih kmetijskih višavjih. Velik del zemljišč je bil še vedno v lasti posameznih lastnikov zemljišč, pogosto zasebnih posesti, obstajala pa je tudi lastnina v lasti javnih organov, kot je krona, ali dobrodelnih organizacij, ki dovoljujejo in spodbujajo dostop, kot je National Trust. Dostopnost iz mest je bila prav tako pomembna. Peak District, kraj vdora skavtov Kinder, je bil aprila 1951 pod laburistično administracijo Clementa Attleeja določen za prvi narodni park. Istega leta so sledili še trije narodni parki: [[Lake District]], [[Snowdonia]] (danes Eryri) in [[Dartmoor]]. Do konca desetletja se je število narodnih parkov povečalo na deset, pri čemer so bili razglašeni narodni parki Pembrokeshire Coast, North York Moors, Yorkshire Dales, Exmoor, Northumberland in Brecon Beacons (zdaj Bannau Brycheiniog).<ref name="NP history" /> Upoštevana so bila tudi druga območja: na primer, deli obale [[Cornwall]]a so bili v 1950-ih obravnavani kot možen narodni park, vendar so veljali za preveč različne, da bi tvorili en sam koherenten narodni park, zato so bili na koncu razglašeni za območje izjemne naravne lepote (AONB). Severni Penini so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prav tako obravnavani za razglasitev za narodni park, vendar se je predlog zdel administrativno pretežak, ker je območje upravljalo pet različnih okrožnih svetov. === Kasnejši dodatki === Norfolk and Suffolk Broads je bil leta 1988 razglašen z lastnim parlamentarnim zakonom in je pridobil status, enakovreden narodnemu parku. Pokrajina Broads v vzhodni Angliji v najstrožjem pomenu besede ni narodni park, saj jo upravlja ločeno ustanovljena uprava Broads, ustanovljena s posebnim zakonom parlamenta leta 1988, s strukturo, v kateri je ohranjanje narave podrejeno navigacijskim vprašanjem (glej Sandfordovo načelo spodaj), vendar se na splošno šteje za ''enakovrednega'' narodnemu parku.<ref>{{cite web |date=23 January 2015 |title=Broads to be called a National Park |url=http://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830175140/https://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-date=30 August 2017 |access-date= |publisher=Broads Authority}}</ref> Na Škotskem je bila sprejeta ločena zakonodaja, in sicer Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000, iz katere sta nastala dva škotska narodna parka, Cairngorms in Loch Lomond ter Trossachs. New Forest, ki vključuje največja preostala območja neograjenih pašnikov, resja in starodavnega gozda na gosto poseljenem jugovzhodu Anglije, je bil 1. marca 2005 razglašen za narodni park.<ref name="NFfaq">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905082742/http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |archive-date=5 September 2008 |access-date=17 December 2007 |publisher=New Forest National Park }}</ref> 31. marca 2009 je bilo napovedano, da bo South Downs razglašen za narodni park; narodni park South Downs je začel veljati 31. marca 2010.<ref>{{cite web |title=South Downs Park website |url=http://www.southdowns.gov.uk/ |access-date=13 April 2010}}</ref> Od prvotno predlaganih angleških in valižanskih narodnih parkov dva ostajata nedoločena: [[Cambrijsko hribovje]] in Kornijska obala. == Seznam narodnih parkov == Od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu so štirje na severu Anglije, dva na jugozahodu, eden v severnem Midlandsu, dva (nazadnje imenovana) na jugu in trije v Walesu. Pokrivajo 10,7 odstotka Anglije in 19,9 odstotka Walesa.<ref name="fact" /> Obsegajo le šestnajst angleških grofij, v južnem Midlandsu pa ni narodnega parka. Narodni park Cairngorms s površino 4528 km² je največji narodni park. Zunaj [[Škotsko višavje|Škotskega višavja]] je največji narodni park [[Lake District]], ki je s površino 2292 kvadratnih kilometrov največji narodni park v Angliji in drugi največji v Združenem kraljestvu. Narodni park Snowdonia (Eryri) s površino 2142 kvadratnih kilometrov je največji narodni park v Walesu in četrti največji v Združenem kraljestvu. Najmanjši narodni park v Angliji in Walesu ter v Združenem kraljestvu je The Broads, ki meri 303 kvadratnih kilometrov. Skupna površina narodnih parkov v Angliji in Walesu je približno 16.267 kvadratnih kilometrov, kar je povprečno 1251 kvadratnih kilometrov, mediana pa 1344 kvadratnih kilometrov. V Združenem kraljestvu se skupna površina poveča na 22.660 kvadratnih kilometrov (povprečno 1511 km²).<ref name="fact">{{cite web |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |title=National Park facts and figures |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=13 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513211657/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |url-status=dead }}</ref> Najbolj obiskan narodni park je Lake District s 15,8 milijona obiskovalcev leta 2009, čeprav je South Downs s 39 milijoni obiskovalcev po dnevih obiska primerljiv s 23,1 milijona v Lake Districtu.<ref name="fact" /> {| class="wikitable sortable plainrowheaders" !scope="col" | Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !width=200| Dežela in grofija !scope="col" |Datum ustanovitve<ref>{{cite web |date=27 June 2005 |title=National Parks Listed in Chronological Order of Date Designated |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |archive-date=21 April 2013 |access-date=6 March 2012 |publisher=National Parks}}</ref> !scope="col" |Površina |- !scope="row" | Narodni park [[Peak District]] |[[File:Mam Tor.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Derbyshire]], [[Cheshire]], [[Greater Manchester]], [[Staffordshire]], [[South Yorkshire]], [[West Yorkshire]]<br/>{{coord|53|21|N|1|50|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|17 April 1951}} |1438 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Lake District]] |[[File:Scafells.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Cumbria]]<br>{{coord|54|30|N|3|10|W|region:GB}}</small> |{{dts|9. maj 1951}} |2292 km² |- !scope="row" | Narodni park [[Snowdonia]] (Eryri) |[[File:Llyn Llydaw from Crib Goch 2.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<small><br>[[Gwynedd]], Conwy<br/>{{coord|52|54|N|3|51|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|18. oktober 1951}} |2142 km² |- !scope="row" | [[Dartmoor]] |[[File:High Willhays.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Devon]]<br/>{{coord|50|34|N|4|0|W|region:GB}}</small> |{{dts|30. oktober 1951}} |956 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Pembrokeshire Coast]]<br> ({{langx|cy|Arfordir Penfro}}) |[[File:Marloes peninsula, Pembrokeshire coast, Wales, UK.JPG|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Pembrokeshire]]<br>{{coord|51|50|N|5|05|W|region:GB-PEM_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29. februar 1952}} |620 km² |- !scope="row" | [[North York Moors]] |[[File:Heather moorland on the North York Moors.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[North Yorkshire]]<br>{{coord|54|23|N|0|45|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29 November 1952}} |1436 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Yorkshire Dales]] |[[File:Dry stone wall 20.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>North Yorkshire, Cumbria, [[Lancashire]]<br>{{coord|54|16|N|2|05|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|16 November 1954}} |2179 km² |- !scope="row" | [[Exmoor]] |[[File:PorlockVale.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Somerset]], Devon<br>{{coord|51|06|N|3|36|W|region:GB_type:landmark}}</small> |{{dts|19. oktober 1954}} |693 km² |- !scope="row" | [[Northumberland National Park|Northumberland]] |[[File:Northumberland National Park.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Northumberland]]<br>{{coord|55|19|N|2|13|W|region:GB-NBL_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|6 April 1956}} |1049 km² |- !scope="row" | [[Brecon Beacons]]<br>({{langx|cy|Bannau Brycheiniog}}) |[[File:Brecon beacons arp.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Blaenau Gwent]], [[Carmarthenshire]], Merthyr Tydfil, [[Powys]], [[Rhondda Cynon Taf]], [[Monmouthshire]], [[Torfaen]], Caerphilly<br>{{coord|51|53|N|3|26|W|region:GB_type:mountain}}</small> |{{dts|17 April 1957}} |1351 km² |- !scope="row" | [[The Broads]] |[[File:How Hill.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Norfolk]], [[Suffolk]]<br>{{coord|52|43|27|N|1|38|27|E|type:landmark_source:kolossus-eswiki}}</small> |{{dts|1 April 1989}} |303 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Loch Lomond and The Trossachs]] |[[File:Loch Katrine.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>[[West Dunbartonshire]], [[Argyll and Bute]], [[Perth and Kinross]], Stirling<br/>{{coord|56|15|N|4|37|W|region:GB}}</small> |{{dts|24 April 2002}} |1865 km² |- !scope="row" | [[Narodni park Cairngorms]] |[[File:The Cairngorms - geograph.org.uk - 1766434.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>Highland, [[Moray]], [[Aberdeenshire]], Angus, [[Perth and Kinross]]<br/>{{coord|57|5|N|3|40|W|region:GB}}</small> |{{dts|6. januar 2003}} |4528 km² |- !scope="row" | [[Narodni park New Forest]] |[[File:New Forest heath and horses.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Hampshire]], [[Wiltshire]]<br>{{coord|50|52|N|1|34|W|region:GB}}</small> |{{dts|1. marec 2005}} |580 km² |- !scope="row" | [[Narodni park South Downs]] |[[File:Seven Sisters cliffs and the coastguard cottages, from Seaford Head showing Cuckmere Haven (looking east - 2003-05-26).jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[East Sussex]], [[Hampshire]], [[West Sussex]]<br>{{coord|50.911|-0.367|region:GB_scale:200000}}</small> |{{dts|12. november 2009}}<br>2010 (operativno)<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Confirmed |url=http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091023035256/http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |archive-date=23 October 2009 |access-date=12 November 2009 |publisher=Department for Environment, Food and Rural Affairs (|DEFRA)}}</ref> |1641 km² |} == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|National parks of the United Kingdom}} {{commons category|National parks of England}} {{commons category|National parks of Wales}} *[https://nationalparks.uk/ National Parks UK website] * [http://www.cnp.org.uk/ Campaign for National Parks] * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England] * [http://naturalresourceswales.gov.uk/?lang=en Natural Resources Wales] * [https://web.archive.org/web/20060303232651/http://www.defra.gov.uk/wildlife-countryside/issues/landscap/natparks/index.htm Landscape Protection – National Parks] — ''from the [[Department for the Environment, Food and Rural Affairs]]'' [[Kategorija:Narodni parki Združenega kraljestva]] nd53k5ix10vp4jzbr3bcwbx1rgwgru2 6680004 6679955 2026-05-23T19:28:32Z Ljuba24b 92351 /* Seznam narodnih parkov */ dodano iz en wiki 6680004 wikitext text/x-wiki [[File:National Parks in the United Kingdom.svg|300px|thumb|V Združenem kraljestvu je štirinajst območij označenih kot narodni parki; poleg tega ima The Broads (označen s svetlo zeleno barvo na vzhodu) zdaj »enakovreden status«.]] '''Narodni parki Združenega kraljestva''' ({{langx|cy|parciau cenedlaethol}}; {{langx|gd|pàircean nàiseanta}}) je 15 območij relativno nerazvite in slikovite krajine po vsej državi.<ref name="NP-UK">{{cite web |title=What is a National Park? |url=https://www.nationalparks.uk/what-is-a-national-park/ |access-date=22 May 2025 |publisher=National Parks UK}}</ref><ref name="ONS Geography Guide">{{cite web |url=https://geoportal.statistics.gov.uk/documents/153f6690925646d3b7c68f241fd9ef6d/explore |title=National Parks (April 2023) Map in GB (V2) |author=<!--Not stated--> |date=18 December 2024 |website=Open Geography Portal |publisher=Office for National Statistics |access-date=22 May 2025 }}</ref> Kljub svojemu imenu se precej razlikujejo od narodnih parkov v mnogih drugih državah, ki so običajno v lasti in upravljanju vlad kot zaščiteni skupnostni viri in ki običajno ne vključujejo stalnih človeških skupnosti. V Združenem kraljestvu lahko območje, določeno kot [[narodni park]], vključuje obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni deli krajine. Zemljišča znotraj narodnih parkov ostajajo večinoma v zasebni lasti. Na primer, skoraj petina površine narodnega parka South Downs (70.699 hektarjev) je v lasti osmih članov plemstva (dva vojvoda, trije vikonti, en baron in dva baroneta).<ref>{{Cite journal |last1=Middleton |first1=Jo |last2=Cooper |first2=Ian |last3=Rott |first3=Anja S. |date=2024-06-12 |title=Tick hazard in the South Downs National Park (UK): species, distribution, key locations for future interventions, site density, habitats |journal=PeerJ |language=en |volume=12 |article-number=e17483 |doi=10.7717/peerj.17483 |doi-access=free |issn=2167-8359 |pmc=11179636 |pmid=38881864}}</ref> Ti parki torej niso ''narodni parki'' v skladu z mednarodno sprejetim standardom IUCN,<ref>{{cite web |title=The IUCN categories |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20121001063520/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/nationalparksareprotectedareas/iucncategories.htm |archive-date=1 October 2012 |access-date=16 August 2013 |website=www.nationalparks.gov.uk |publisher=UK Association of National Park Authorities (ANPA)}}</ref> ampak so območja izjemne krajine, kjer so nadzorni ukrepi za načrtovanje bistveno bolj restriktivni kot drugje. V Združenem kraljestvu je petnajst narodnih parkov, od tega deset v Angliji, trije v Walesu in dva na Škotskem. Na Severnem Irskem ni narodnih parkov. Ocenjuje se, da narodne parke Anglije in Walesa vsako leto obišče približno 110 milijonov ljudi. Rekreacija in turizem prinašata obiskovalce in sredstva v parke, da bi ohranili njihova prizadevanja za ohranjanje narave in podprli lokalno prebivalstvo z delovnimi mesti in podjetji. Vendar pa ti obiskovalci prinašajo tudi težave, kot so erozija in prometni zastoji ter konflikti glede uporabe virov parkov. Dostop do obdelanih zemljišč v Angliji in Walesu je omejen na javne poti in samovoljne poti. (V skladu z Zakonom o podeželju in potnih pravicah iz leta 2000 imajo pešci pravico dostopa do večine, vendar ne vseh neobdelanih območij v Angliji in Walesu.) == Uprava == Narodni parki so decentralizirana zadeva, zato ima vsaka dežela Združenega kraljestva svoje politike in ureditve zanje. Narodne parke Škotske ter Anglije in Walesa urejajo ločeni zakoni: Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000 na Škotskem in Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 za Anglijo in Wales. Zakon o okolju iz leta 1995 opredeljuje vlogo narodnih parkov v Angliji in Walesu kot: *ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka ter *spodbujanje možnosti za razumevanje in uživanje posebnih lastnosti narodnih parkov s strani javnosti. Park Broads se od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu razlikuje po tretjem namenu, ki ima enako težo, in sicer: *zaščita interesov plovbe. Škotski narodni parki imajo še dva zakonska namena: *spodbujanje trajnostne rabe naravnih virov območja in *spodbujanje trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja skupnosti na tem območju. === Uprava narodnih parkov === Po Zakonu o okolju iz leta 1995 od aprila 1997 vsak angleški in valižanski narodni park upravlja lastna uprava narodnih parkov, lokalna oblast s posebnim namenom.<ref name="UKNPhistory">{{cite web |title=History of the National Parks |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20071010064743/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/history.htm |archive-date=10 October 2007 |access-date=16 December 2007 |publisher=National Parks: Britain's Breathing Space}}</ref> Prej so vse narodne parke razen Peak District in Lake District upravljali okrožni sveti. Peak District in Lake District, prva dva narodna parka, ki sta bila imenovana, sta bila pod nadzorom načrtovalskih odborov, ki so bili neodvisni od okrožnih svetov. Podobne uprave narodnih parkov so bile ustanovljene tudi za škotske parke v skladu z ločeno zakonodajo. Nekaj ​​več kot polovica članov uprave vsakega narodnega parka je imenovanih iz glavnih lokalnih oblasti, ki jih pokriva park; preostale imenuje državni sekretar za okolje, hrano in podeželje (v Angliji) ali valižanski ministri (v Walesu), nekateri zastopajo lokalne župnijske ali skupnostne svete, drugi pa zastopajo nacionalne interese.<ref name="natparks" /> Uprava Broads ima tudi člane, ki jih imenujejo Natural England, uprava pristanišča Great Yarmouth in Agencija za okolje. Za uprave narodnih parkov in upravo Broads veljajo predpisi, podobni tistim, ki veljajo za lokalne svete. Uprava narodnega parka za vsak park doseže navedeni cilj v sodelovanju z drugimi organizacijami, kot je National Trust. V primerih, ko pride do navzkrižja med obema namenoma določitve, mora imeti prvi (ohranjanje in izboljšanje naravnih lepot, prostoživečih živali in kulturne dediščine narodnega parka) prednost v skladu s Sandfordovim načelom. To načelo je bilo zakonsko določeno z oddelkom 62 Zakona o okolju iz leta 1995, čeprav ni izrecnih določb o tem, kako naj bi se ohranile prostoživeče živali. Uprave narodnih parkov so tudi dolžne spodbujati gospodarsko in socialno blaginjo skupnosti pri doseganju teh namenov.<ref>{{cite web |url=http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |title=Natural England – National Parks |website=www.naturalengland.org.uk |archive-url=https://web.archive.org/web/20120518030735/http://www.naturalengland.org.uk/ourwork/conservation/designatedareas/nationalparks/default.aspx |archive-date=18 May 2012 }}</ref> Financiranje narodnih parkov je zapleteno, vendar se celotni stroški vsakega upravnega organa parka financirajo iz sredstev centralne vlade. V preteklosti so to delno krili lokalni organi, vlada pa jim je v različnem obsegu povrnila. V letih 2003/2004 so upravni organi parkov prejeli približno 35,5 milijona funtov sredstev centralne vlade. === Druge organizacije === Narodni parki Združenega kraljestva so člani združenja National Parks UK, ki si prizadeva za njihovo promocijo ter za lažje usposabljanje in razvoj osebja vseh parkov.<ref>{{cite web |title=About National Parks UK |url=https://nationalparks.uk/about-us |access-date=25 February 2019 |publisher=National Parks UK}}</ref> Natural England je zakonsko določen organ, odgovoren za določitev novih narodnih parkov v Angliji, ki jih odobri državni sekretar; Natural Resources Wales določi nove narodne parke v Walesu, ki jih odobrijo valižanski ministri. Vseh petnajst narodnih parkov Združenega kraljestva zastopa Združenje organov narodnih parkov, ki obstaja zato, da organom parkov zagotovi enoten glas pri sodelovanju z vlado in njenimi agencijami. Kampanja za narodne parke (prej Svet za narodne parke) je dobrodelna organizacija, ki si prizadeva za zaščito in izboljšanje narodnih parkov Anglije in Walesa. == Pravna določitev == Narodni parki so bili prvič določeni v skladu z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949, v Angliji in Walesu pa je vsak nov narodni park določen v skladu s tem zakonom, ki ga mora potrditi državni sekretar za okolje, hrano in podeželje. Zakon iz leta 1949 je nastal po dolgotrajni kampanji za javni dostop do podeželja v Združenem kraljestvu, ki ima korenine v [[industrijska revolucija|industrijski revoluciji]]. Prvi zakon o »svobodi gibanja« je parlamentu leta 1884 predložil James Bryce, vendar je šele leta 1931 vladna preiskava priporočila ustanovitev »uprave za narodne parke«, ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke. Kljub priporočilu in nenehnemu lobiranju ter demonstracijam javnega nezadovoljstva, kot je bil množični vdor skavtov Kinder Scout leta 1932 v narodni park Peak District, ni bilo storjeno nič več, dokler ni bila leta 1945 v okviru načrtovane povojne obnove laburistične stranke pripravljena bela knjiga o narodnih parkih, ki je leta 1949 privedla do sprejetja Zakona o narodnih parkih in dostopu do podeželja.<ref name="NP history">{{cite web |title=history |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date= |date= |archive-date=21 April 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead }}</ref> V Angliji in Walesu, tako kot na Škotskem, razglasitev za narodni park pomeni, da je bilo območje opredeljeno kot pomembno za nacionalno dediščino in je kot tako vredno posebne zaščite in pozornosti. Za razliko od modela, ki je bil sprejet v mnogih drugih državah, kot sta ZDA in Nemčija, to ne pomeni, da je območje v lasti države. Nacionalni parki v Združenem kraljestvu lahko vključujejo obsežna naselja in človeške rabe zemljišč, ki so pogosto sestavni del pokrajine, znotraj nacionalnega parka pa je veliko lastnikov zemljišč, vključno z javnimi organi in zasebniki.<ref name="GeologySnowdonia">{{cite web |title=The Geology of Snowdonia |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |website=www.eryri-npa.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=16 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130916063812/http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |url-status=dead }}</ref> == Izvor in rast == [[File:brecon beacons arp.jpg|thumb|right|Del narodnega parka Brecon Beacons (Bannau Brycheiniog), pogled od najvišje točke Pen y Fan (886 m) do Cribyna (795 m)]] [[File:Wastwater, Yewbarrow and Great Gable - geograph.org.uk - 1546772.jpg|thumb|Glava Wasdala – ta pogled je na logotipu uprave narodnega parka Lake District]] Arheološki dokazi iz prazgodovinske Britanije kažejo, da so območja, ki so danes označena kot narodni parki, ljudje naseljevali že od [[kamena doba|kamene dobe]], vsaj pred 5000 leti, v nekaterih primerih pa še veliko prej. Pred 19. stoletjem so relativno divja, oddaljena območja pogosto veljala preprosto za necivilizirana in nevarna. Leta 1725 je [[Daniel Defoe]] opisal High Peak kot »najbolj pusto, divjo in zapuščeno deželo v vsej Angliji«.<ref>Defoe, Daniel. ''''Potovanje skozi celoten otok Velike Britanije, razdeljeno na kroge ali potovanja.'' (1724–26) ''Resnično obstaja razširjen kot te grofije, ki se razteza daleč severozahodno od Chappla v Frithu in mu pravijo High Peak. To je morda najbolj pusta, divja in zapuščena dežela v vsej Angliji; gore Peak, o katerih sem govoril, se zdijo le začetek čudes v tem delu države in le začetek gora ali, če hočete, kot spodnji robovi lestve. Vrhovi teh hribov se zdijo toliko nad oblaki, kot so oblaki nad običajnim gorskim verigo.''</ref> Vendar pa so romantični pesniki, kot so [[George Gordon Byron|Byron]], [[Samuel Taylor Coleridge|Coleridge]] in [[William Wordsworth|Wordsworth]], v začetku 19. stoletja pisali o navdihujoči lepoti »neukročenega« podeželja.<ref name="natparks">{{cite web |title=Our National Parks – Filex 1 |url=http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080228002224/http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/filex_01.pdf |archive-date=28 February 2008 |access-date=3 December 2007 |website=Exmoor National Park }}</ref> Wordsworth je leta 1810 opisal angleško jezersko okrožje kot »nekakšno nacionalno lastnino, v kateri ima vsak človek pravico in interes, ki ima oko za zaznavanje in srce za uživanje«. Ta zgodnja vizija, ki je temeljila na slikovitem gibanju, je potrebovala več kot stoletje in veliko polemik, da je v Združenem kraljestvu dobila pravno obliko z Zakonom o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949. Ideja o obliki narodnih parkov je bila prvič predlagana v Združenih državah Amerike v 1860-ih, kjer so bili ustanovljeni narodni parki za zaščito območij divjine, kot je [[narodni park Yosemite]]. Ta model se od takrat uporablja v mnogih drugih državah, ne pa v Združenem kraljestvu. Po tisočletjih človekovega vključevanja v pokrajino Britanija nima večjih območij divjine. Poleg tega so bila ta območja naravne lepote, ki so jih tako cenili romantični pesniki, pogosto vzdrževana in upravljana v obstoječem stanju le s človeško dejavnostjo, običajno kmetijstvom.<ref>{{cite news |last=McCarthy |first=Michael |date=16 March 2015 |title=Can the threat to the UK's only true wilderness be seen off? |agency=The Independent |issue=Nature Studies |location=London |url=https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-url=https://ghostarchive.org/archive/20220618/https://www.independent.co.uk/voices/comment/nature-studies-can-the-threat-to-the-uk-s-only-true-wilderness-be-seen-off-10111842.html |archive-date=18 June 2022 |url-access=subscription |url-status=live |access-date=30 December 2019 |quote="V Veliki Britaniji smo namenili malo pozornosti konceptu divjine, deloma zato, ker je v južni polovici države vsekakor imamo malo: celo naravni parki, ki smo jih sčasoma ustanovili, kot sta Lake District ali Peak District, pokrivajo pokrajine, ki so morda hribovite, a so v bistvu obdelane."}}</ref> === Vladna podpora je vzpostavljena === V zgodnjih 1930-ih je naraščajoče javno zanimanje za podeželje, skupaj z naraščajočim in novim mobilnim mestnim prebivalstvom, povzročalo vse večje trenje med tistimi, ki so si prizadevali za dostop do podeželja in lastniki zemljišč. Poleg neposrednih posegov v posest, kot je bil množični poseg Kinder Scout, se je več prostovoljnih organizacij zavzelo za javni dostop na političnem prizorišču. Leta 1931 je Christopher Addison (kasneje Lord Addison) predsedoval vladnemu odboru, ki je predlagal ''Upravo narodnih parkov'', ki bi izbirala območja za razglasitev za narodne parke.<ref name="UKNPhistory" /> Predlagan je bil sistem narodnih rezervatov in naravnih svetišč: {{quote|(i) za zaščito območij izjemnega naravnega pomena pred (a) neurejenim razvojem in (b) plenjenjem; (ii) za izboljšanje dostopa pešcev do območij naravnih lepot; in (iii) za spodbujanje ukrepov za zaščito rastlinstva in živalstva.}} Vendar po posredovanju splošnih volitev leta 1931 niso bili sprejeti nobeni nadaljnji ukrepi. Prostovoljni Stalni odbor za narodne parke se je prvič sestal 26. maja 1936, da bi vladi predstavil primer narodnih parkov v Združenem kraljestvu. Po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]] je laburistična stranka predlagala ustanovitev narodnih parkov kot del povojne obnove Združenega kraljestva. Poročilu Johna Dowerja, sekretarja Stalnega odbora za narodne parke,<ref name="FAQS">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20070915022355/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/faqs.htm |archive-date=15 September 2007 |access-date=5 December 2007 |website=National Parks}}</ref> ministru za urbanistično načrtovanje leta 1945 je leta 1947 sledil vladni odbor, tokrat pod vodstvom sira Arthurja Hobhousea, ki je pripravil zakonodajo za narodne parke in predlagal dvanajst narodnih parkov. Sir Arthur je o merilih za določitev primernih območij povedal naslednje: {{quote|Bistvene zahteve narodnega parka so, da ima veliko naravno lepoto, visoko vrednost za rekreacijo na prostem in znatno neprekinjeno območje. Poleg tega bi morala biti razporeditev izbranih območij, kolikor je to izvedljivo, takšna, da je vsaj eno od njih hitro dostopno iz vsakega od glavnih središč prebivalstva v Angliji in Walesu. Nenazadnje je raznolikost tudi prednost, in glede na veliko raznolikost pokrajine, ki je na voljo v Angliji in Walesu, bi bilo napačno omejiti izbor narodnih parkov na bolj razgibana območja gora in barja ter izključiti druga območja, ki imajo, čeprav manj izjemne veličine in divjine, svojo značilno lepoto in visoko rekreacijsko vrednost.}} === Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 === [[File:Northumberland National Park.jpg|thumb|right|[[Hadrijanov zid]] prečka [[narodni park Northumberlan]]d]] Zakon o narodnih parkih in dostopu do podeželja iz leta 1949 je bil sprejet s podporo vseh strank. Prvih deset narodnih parkov je bilo kot takih določenih v 1950-ih v skladu z zakonom, večinoma na nekakovostnih kmetijskih višavjih. Velik del zemljišč je bil še vedno v lasti posameznih lastnikov zemljišč, pogosto zasebnih posesti, obstajala pa je tudi lastnina v lasti javnih organov, kot je krona, ali dobrodelnih organizacij, ki dovoljujejo in spodbujajo dostop, kot je National Trust. Dostopnost iz mest je bila prav tako pomembna. Peak District, kraj vdora skavtov Kinder, je bil aprila 1951 pod laburistično administracijo Clementa Attleeja določen za prvi narodni park. Istega leta so sledili še trije narodni parki: [[Lake District]], [[Snowdonia]] (danes Eryri) in [[Dartmoor]]. Do konca desetletja se je število narodnih parkov povečalo na deset, pri čemer so bili razglašeni narodni parki Pembrokeshire Coast, North York Moors, Yorkshire Dales, Exmoor, Northumberland in Brecon Beacons (zdaj Bannau Brycheiniog).<ref name="NP history" /> Upoštevana so bila tudi druga območja: na primer, deli obale [[Cornwall]]a so bili v 1950-ih obravnavani kot možen narodni park, vendar so veljali za preveč različne, da bi tvorili en sam koherenten narodni park, zato so bili na koncu razglašeni za območje izjemne naravne lepote (AONB). Severni Penini so bili v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja prav tako obravnavani za razglasitev za narodni park, vendar se je predlog zdel administrativno pretežak, ker je območje upravljalo pet različnih okrožnih svetov. === Kasnejši dodatki === Norfolk and Suffolk Broads je bil leta 1988 razglašen z lastnim parlamentarnim zakonom in je pridobil status, enakovreden narodnemu parku. Pokrajina Broads v vzhodni Angliji v najstrožjem pomenu besede ni narodni park, saj jo upravlja ločeno ustanovljena uprava Broads, ustanovljena s posebnim zakonom parlamenta leta 1988, s strukturo, v kateri je ohranjanje narave podrejeno navigacijskim vprašanjem (glej Sandfordovo načelo spodaj), vendar se na splošno šteje za ''enakovrednega'' narodnemu parku.<ref>{{cite web |date=23 January 2015 |title=Broads to be called a National Park |url=http://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-url=https://web.archive.org/web/20170830175140/https://www.broads-authority.gov.uk/news-and-publications/news/broads-to-be-called-a-national-park |archive-date=30 August 2017 |access-date= |publisher=Broads Authority}}</ref> Na Škotskem je bila sprejeta ločena zakonodaja, in sicer Zakon o narodnih parkih (Škotska) iz leta 2000, iz katere sta nastala dva škotska narodna parka, Cairngorms in Loch Lomond ter Trossachs. New Forest, ki vključuje največja preostala območja neograjenih pašnikov, resja in starodavnega gozda na gosto poseljenem jugovzhodu Anglije, je bil 1. marca 2005 razglašen za narodni park.<ref name="NFfaq">{{cite web |title=Frequently Asked Questions |url=http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20080905082742/http://www.newforestnpa.gov.uk/index/aboutus/frequently_asked_questions/faq-designation.htm |archive-date=5 September 2008 |access-date=17 December 2007 |publisher=New Forest National Park }}</ref> 31. marca 2009 je bilo napovedano, da bo South Downs razglašen za narodni park; narodni park South Downs je začel veljati 31. marca 2010.<ref>{{cite web |title=South Downs Park website |url=http://www.southdowns.gov.uk/ |access-date=13 April 2010}}</ref> Od prvotno predlaganih angleških in valižanskih narodnih parkov dva ostajata nedoločena: [[Cambrijsko hribovje]] in Kornijska obala. == Seznam narodnih parkov == Od dvanajstih narodnih parkov v Angliji in Walesu so štirje na severu Anglije, dva na jugozahodu, eden v severnem Midlandsu, dva (nazadnje imenovana) na jugu in trije v Walesu. Pokrivajo 10,7 odstotka Anglije in 19,9 odstotka Walesa.<ref name="fact" /> Obsegajo le šestnajst angleških grofij, v južnem Midlandsu pa ni narodnega parka. Narodni park Cairngorms s površino 4528 km² je največji narodni park. Zunaj [[Škotsko višavje|Škotskega višavja]] je največji narodni park [[Lake District]], ki je s površino 2292 kvadratnih kilometrov največji narodni park v Angliji in drugi največji v Združenem kraljestvu. Narodni park Snowdonia (Eryri) s površino 2142 kvadratnih kilometrov je največji narodni park v Walesu in četrti največji v Združenem kraljestvu. Najmanjši narodni park v Angliji in Walesu ter v Združenem kraljestvu je The Broads, ki meri 303 kvadratnih kilometrov. Skupna površina narodnih parkov v Angliji in Walesu je približno 16.267 kvadratnih kilometrov, kar je povprečno 1251 kvadratnih kilometrov, mediana pa 1344 kvadratnih kilometrov. V Združenem kraljestvu se skupna površina poveča na 22.660 kvadratnih kilometrov (povprečno 1511 km²).<ref name="fact">{{cite web |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |title=National Park facts and figures |website=www.nationalparks.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=13 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120513211657/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/factsandfigures.htm |url-status=dead }}</ref> Najbolj obiskan narodni park je Lake District s 15,8 milijona obiskovalcev leta 2009, čeprav je South Downs s 39 milijoni obiskovalcev po dnevih obiska primerljiv s 23,1 milijona v Lake Districtu.<ref name="fact" /> {| class="wikitable sortable plainrowheaders" !scope="col" | Ime !scope="col" class="unsortable"|Slika !width=200| Dežela in grofija !scope="col" |Datum ustanovitve<ref>{{cite web |date=27 June 2005 |title=National Parks Listed in Chronological Order of Date Designated |url=http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130421112821/http://www.nationalparks.gov.uk/press/history.htm |archive-date=21 April 2013 |access-date=6 March 2012 |publisher=National Parks}}</ref> !scope="col" |Površina !scope="col" |Opis |- !scope="row" | Narodni park [[Peak District]] |[[File:Mam Tor.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Derbyshire]], [[Cheshire]], [[Greater Manchester]], [[Staffordshire]], [[South Yorkshire]], [[West Yorkshire]]<br/>{{coord|53|21|N|1|50|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|17 April 1951}} |1438 km² |Osrednja lega tega parka omogoča sovpadanje severne meje številnih nižinskih vrst, kot je brezstebelni osat, in južnega obsega številnih severnih višavskih vrst, kot sta gorski zajec in krogla. Nahaja se na južnem koncu Peninov, znanih kot hrbtenica Anglije. Karbonski apnenec Belega vrha v južnem in osrednjem delu daje vrhove, ki jih tvori trši grebenski apnenec, in doline, bogate z divjimi živalmi (običajno več kot petdeset vrst divjih rož in zelišč na kvadratni meter), ki jih je izdolbla talina iz ledene dobe. Na severu, vzhodu in zahodu je Temni vrh, kjer so skale iz skrilavca, peščenjaka in peskovnika, plasti šote pa so ustvarile surove barjanske pokrajine.<ref>Roly Smith, Andrew Bibby (Andrew Bibby – ed) Peak District: Eastern Moors and the South – Volume 5 of Freedom to Roam Series, pp22-23 (Frances lincoln ltd), 2005, {{ISBN|9780711224988}}</ref> |- !scope="row" | Narodni park [[Lake District]] |[[File:Scafells.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Cumbria]]<br>{{coord|54|30|N|3|10|W|region:GB}}</small> |{{dts|9. maj 1951}} |2292 km² |Največji angleški narodni park ima geološko zgodovino, ki zagotavlja dramatično zgodovino skoraj 500 milijonov let, z dokazi o trčenju celin, globokih oceanih, tropskih morjih in kilometrskih ledenih ploščah. Območje ima največja in najgloblja jezera ter najvišje vrhove v Angliji. To pokrajino prekrivajo tisočletja človeške dejavnosti, habitati za divje živali v parku pa vključujejo barja, apnenčaste tlake, gorske resave, melišča in arktično-alpske združbe, mokrišča ob jezerih, estuarij, obalne resave in sipine.<ref>{{cite web |url=http://www.lakedistrict.gov.uk/learning/lakedistrictspecial |title=Lake District National Park – ''What's So Special?'' |access-date=7 June 2020 |archive-date=23 July 2014 |archive-url=https://web.archive.org/web/20140723175713/http://www.lakedistrict.gov.uk/learning/lakedistrictspecial |url-status=dead }}</ref> |- !scope="row" | Narodni park [[Snowdonia]] (Eryri) |[[File:Llyn Llydaw from Crib Goch 2.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<small><br>[[Gwynedd]], Conwy<br/>{{coord|52|54|N|3|51|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|18. oktober 1951}} |2142 km² |To je največji narodni park v Walesu, ki se zdaj uradno imenuje narodni park Eryri. Vključuje Snowdon, najvišjo goro na Britanskem otočju zunaj Škotske, in Llyn Tegid (jezero Bala), največje jezero v Walesu. Območje je prežeto s kulturo in lokalno zgodovino, kjer več kot polovica prebivalstva govori valižansko.<ref>{{cite web |title=Snowdonia National Park |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/home |website=www.eryri-npa.gov.uk |date= |access-date=}}</ref> Fragmenti fosilnih lupin na vrhu Snowdona izvirajo izpred več kot 500 milijonov let, starodavna »Harlechova kupola«, katere severni oziroma južni del tvorita Snowdon in Cadair Idris, pa je nastala v kambriju, preden sta izbruhnila vulkana. Novejši ledeniki ledene dobe so bili na vrhuncu pred 18.000 leti v Snowdoniji in so oblikovali značilne doline v obliki črke U, vključno z Llanberisom in Nant Gwynantom na severu ter jezerom Tal-y-llyn na jugu.<ref name="GeologySnowdonia">{{cite web |title=The Geology of Snowdonia |url=http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |website=www.eryri-npa.gov.uk |access-date=7 June 2020 |archive-date=16 September 2013 |archive-url=https://web.archive.org/web/20130916063812/http://www.eryri-npa.gov.uk/visiting/snowdonia-national-park/the-geology-of-snowdonia |url-status=dead }}</ref> |- !scope="row" | [[Dartmoor]] |[[File:High Willhays.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Devon]]<br/>{{coord|50|34|N|4|0|W|region:GB}}</small> |{{dts|30. oktober 1951}} |956 km² |Dartmoor je največje in najbolj divje območje odprte pokrajine na jugu Anglije. Granit, ki je bil vdrt pred 295 milijoni let, leži pod 65 % parka in je obdan s sedimentnimi kamninami, vključno z apnenci, skrilavci in peščenjaki iz obdobja karbona in devona. Skoraj polovica parka je barje, znotraj katerega so štirje ločeni nacionalni naravni rezervati, vključno s 366 hektarji velikim gozdom in resjem East Dartmoor. V narodnem parku, ki pokriva 26.169 hektarjev, je tudi več kot štirideset lokacij, označenih kot območja posebnega znanstvenega pomena. Dartmoor je tudi dom drugega najvišjega slapa v Angliji (Canonteign Falls) in najvišjega umetnega slapa.<ref>{{cite web |url=http://www.dartmoor-npa.gov.uk/learningabout/lab-printableresources/lab-factsheetshome/lab-generalfactsheet |title=Dartmoor National Park Authority – General Fact Sheet |website=www.dartmoor-npa.gov.uk}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Pembrokeshire Coast]]<br> ({{langx|cy|Arfordir Penfro}}) |[[File:Marloes peninsula, Pembrokeshire coast, Wales, UK.JPG|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Pembrokeshire]]<br>{{coord|51|50|N|5|05|W|region:GB-PEM_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29. februar 1952}} |620 km² |Edini britanski narodni park, ki je prepoznan predvsem po svoji obali, pokriva skoraj celotno obalo Pembrokeshira, vse otoke na odprtem morju, estuarij Daugleddau in velika območja hribovja Preseli ter doline Gwaun. Je ekološko bogato območje, ki je priznano kot območje mednarodnega pomena zaradi širokega nabora visokokakovostnih habitatov in redkih vrst. Park vsebuje trinajst posebnih območij ohranjanja, pet posebnih območij varstva, enega od treh britanskih morskih naravnih rezervatov in sedem nacionalnih naravnih rezervatov ter šestdeset območij posebnega znanstvenega pomena.<ref>{{cite web |title='60 facts for 60 years' from the Pembrokeshire Coast National Park official site |url=http://www.pembrokeshirecoast.org.uk/default.asp?PID=552 |website=www.pembrokeshirecoast.org.uk |date= |access-date=}}</ref> Park vsebuje tudi bogastvo človeške zgodovine in kulture, vključno z najmanjšim mestom v Združenem kraljestvu, St Davidsom, in gradovi iz železne dobe. V parku je tudi skupno šestdeset geoloških ohranitvenih območij, od majhnih obcestnih kamnolomov in osamljenih pečin na vrhovih hribov do več kilometrov obale.<ref>{{cite web |title=''Geological Conservation'' from the Pembrokeshire Coast National Park official site |url=http://www.pembrokeshirecoast.org.uk/default.asp?PID=164 |website=www.pembrokeshirecoast.org.uk |date= |access-date=}}</ref> |- !scope="row" | [[North York Moors]] |[[File:Heather moorland on the North York Moors.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[North Yorkshire]]<br>{{coord|54|23|N|0|45|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|29 November 1952}} |1436 km² |Park se ponaša z arheološkimi najdbami iz konca zadnje ledene dobe, v njem pa se nahaja največje gradišče iz železne dobe na severu Anglije, rimske utrdbe, gradovi in ​​opatije, križi na barjih in pomembna zgodnja industrijska območja.<ref>{{cite web |title=Archaeology {{!}} NYMNP |url=http://www.northyorkmoors.org.uk/archaeology/ |website=www.northyorkmoors.org.uk |access-date=16 September 2024 |archive-date=5 September 2012 |archive-url=https://archive.today/20120905150227/http://www.northyorkmoors.org.uk/archaeology/ |url-status=dead }}</ref> Njegova starodavna in raznolika geologija vključuje dokaze o starodavnih oceanih, ogromnih rečnih deltah in velikih ledenih ploščah. Dokazi, ki so jih za seboj pustili ti dogodki, že več kot stoletje privabljajo geologe na to območje, vključno z osebnostmi, kot je William Smith, »oče angleške geologije«. Območje je znano tudi po fosilih, od amonitov do dinozavrovih stopinj.<ref>{{cite web |title=Geology |url=http://www.northyorkmoors.org.uk/geology/ |website=www.northyorkmoors.org.uk |access-date= |archive-date=10 September 2012 |archive-url=https://archive.today/20120910120605/http://www.northyorkmoors.org.uk/geology/ |url-status=dead }}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Yorkshire Dales]] |[[File:Dry stone wall 20.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>North Yorkshire, Cumbria, [[Lancashire]]<br>{{coord|54|16|N|2|05|W|region:GB_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|16 November 1954}} |2179 km² |Park se razprostira čez osrednje Penine. Pri Treh vrhovih, pokritih z Millstone Grit, se dviga na več kot 2300 čevljev, kar je v nasprotju z globoko vrezanimi dolinami (dolami), po katerih je dobil ime. Na jugu se park ponaša z apnenčasto (kraško) pokrajino s pečinami, pločniki in obsežnimi jamskimi sistemi, medtem ko so na severu doline z značilnimi stopničastimi profili ločene z obsežnimi barjanskimi planotami. Drugačna geologija oblikuje travnate zaobljene hribe z globokimi grapami na zahodu, znanimi kot Howgill Fells. Park je znan po ledeniških in postglacialnih reliefnih oblikah, vključno z drumlinskimi polji, Norberjevimi eratičnimi skalami ter morenami in postglacialnimi jezeri Semerwater in Malham Tarn. Park se ponaša tudi s slapovi, vključno s Hardraw Force in Aysgarth Falls.<ref>{{cite web |url=http://www.yorkshiredales.org.uk/specialplace/specialquality-landscape |website=www.yorkshiredales.org.uk |title=specialquality-landscape |access-date=7 June 2020 |archive-date=30 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120530024821/http://www.yorkshiredales.org.uk/specialplace/specialquality-landscape |url-status=dead }}</ref><ref>{{cite web |url=http://www.yorkshiredales.org.uk/specialplace/specialquality-nature |website=www.yorkshiredales.org.uk |title=specialquality-nature |access-date=7 June 2020 |archive-date=29 May 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120529161859/http://www.yorkshiredales.org.uk/specialplace/specialquality-nature |url-status=dead }}</ref> |- !scope="row" | [[Exmoor]] |[[File:PorlockVale.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Somerset]], Devon<br>{{coord|51|06|N|3|36|W|region:GB_type:landmark}}</small> |{{dts|19. oktober 1954}} |693 km² |Večina kamnin Exmoorja je nastala v devonskem obdobju geološke zgodovine med približno 410 in 360 milijoni let,[27] med katerimi so najbolj izstopajoči stari in novi rdeči peščenjaki, devonski skrilavci, glinavci in apnenec. Park se dviga do 519 m pri Dunkery Beaconu in se ponaša s 55 km obale, proti kateri teče več rek, predvsem reka Lyn. Nasprotno pa Exe teče proti jugu in vzhodu. V parku je več naselij, vključno z zelo obiskanima Lyntonom in Lynmouthom.<ref>{{Cite web |url=http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/learning/exmoor-facts |title=www.exmoor-nationalpark.gov.uk/learning/exmoor-facts |access-date=7 June 2020 |archive-date=10 May 2015 |archive-url=https://web.archive.org/web/20150510065447/http://www.exmoor-nationalpark.gov.uk/learning/exmoor-facts |url-status=dead }}</ref> |- !scope="row" | [[Northumberland National Park|Northumberland]] |[[File:Northumberland National Park.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Northumberland]]<br>{{coord|55|19|N|2|13|W|region:GB-NBL_type:landmark_source:dewiki}}</small> |{{dts|6 April 1956}} |1049 km² |S približno 2000 prebivalci je to najmanj poseljen narodni park v Angliji in Walesu. Park, ki se pri reki Cheviot dviga na 815 m, vsebuje več kot 1100 km poti za sprehode, kolesarjenje in jahanje. V parku je tudi Ramsarska konvencija (mednarodno območje za zaščito mokrišč), 31 območij posebnega znanstvenega pomena, šest posebnih območij ohranjanja in trije nacionalni naravni rezervati. Človeška dediščina parka ni nič manj impresivna kot njegova naravna raznolikost, z 259 zaščitenimi stavbami, 432 zaščitenimi spomeniki in 3883 zgodovinskimi okoljskimi zapisi.<ref>[http://www.northumberlandnationalpark.org.uk/understanding/factfile www.northumberlandnationalpark.org.uk/understanding/factfile] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20130104203158/http://www.northumberlandnationalpark.org.uk/understanding/factfile |date=4 January 2013 }}</ref> |- !scope="row" | [[Brecon Beacons]]<br>({{langx|cy|Bannau Brycheiniog}}) |[[File:Brecon beacons arp.jpg|150px]] |{{flag|Wales}}<br/><small>[[Blaenau Gwent]], [[Carmarthenshire]], Merthyr Tydfil, [[Powys]], [[Rhondda Cynon Taf]], [[Monmouthshire]], [[Torfaen]], Caerphilly<br>{{coord|51|53|N|3|26|W|region:GB_type:mountain}}</small> |{{dts|17 April 1957}} |1351 km² |Park, ki se zdaj uradno imenuje Narodni park Bannau Brycheiniog, zadnji od prvotnih desetih narodnih parkov, ki so bili razglašeni v petdesetih letih prejšnjega stoletja, leži na ločnici med podeželskim srednjim Walesom in industrijskim Južnim Walesom. Nastal je iz sedimentnih kamnin od srednjega ordovicija do poznega karbona, čeprav je devonski stari rdeči peščenjak kamnina, ki je najbolj povezana s parkom, saj tvori večji del različnih gorskih masivov, vključno z najvišjo točko Južnega Walesa, Pen y Fan, z 886 metri. Tako kot mnogi drugi gorski narodni parki v Združenem kraljestvu je za številne znane reliefne oblike odgovorna ledeniška aktivnost v kvartarnih ledenih dobah. Zahodni del parka je zaradi svojega geološkega pomena razglašen tudi za Geopark Fforest Fawr in vključuje Slapišče. Številne nekdanje tramvajske ceste ter kanal Monmouthshire in Brecon, ki teče po dolini Usk iz časa industrijske revolucije, zdaj služijo kot rekreacijski objekti.<ref>{{cite web |title=Basic Facts about the Brecon Beacons National Park |url=https://www.beacons-npa.gov.uk/wp-content/uploads/basic-facts-about-the-brecon-beacons-national-park.pdf |access-date=19 April 2020 |website=Brecon Beacons National Park |publisher=Brecon Beacons National Park Authority}}</ref> |- !scope="row" | [[The Broads]] |[[File:How Hill.jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Norfolk]], [[Suffolk]]<br>{{coord|52|43|27|N|1|38|27|E|type:landmark_source:kolossus-eswiki}}</small> |{{dts|1 April 1989}} |303 km² |Norfolk and Suffolk Broads, največje britansko nacionalno zaščiteno mokrišče, velja za enajstega člana družine narodnih parkov, vendar je bil leta 1988 imenovan z lastnim zakonom parlamenta, ki je dobil podoben status kot narodni park.<ref>The Broads is not governed by the Sandford Principle meaning that rights of way and navigation rights are protected. Whilst not strictly a national park the Broads is considered to be 'a member of the national parks family'. The legislation covering the Broads is unique.[http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark.htm ''What is a National Park?'' at http://www.nationalparks.gov.uk] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120608143424/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark.htm |date=8 June 2012 }}</ref> Broads ni bil ustanovljen kot narodni park, ampak je bil takrat opisan kot park s "statusom, enakovrednim narodnemu parku". Od takrat je sprejel naziv "narodni park" in je član družine narodnih parkov Združenega kraljestva, z enako stopnjo varstva krajine in dodatnim zakonskim namenom: varovati interese plovbe.<ref>{{cite web |title=Aims and purposes of National Parks |url=http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/aimsandpurposesofnationalparks |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20130810082221/http://www.nationalparks.gov.uk/learningabout/whatisanationalpark/aimsandpurposesofnationalparks |archive-date=10 August 2013 |access-date=15 August 2012 |website=www.nationalparks.gov.uk |publisher=UK Association of National Park Authorities}}</ref> Njegove reke, plitva jezera, močvirja in barja naredijo to območje bogato z redkimi habitati, ki podpirajo nešteto rastlin in živali. Je tudi ena najbolj priljubljenih celinskih plovnih poti v Evropi. V parku je šest rek (Bure, Ant, Thurne, Yare, Chet in Waveney) in 63 plitvih voda, kar obsega več kot 200 km plovnih poti. Nacionalni naravni rezervat How Hill je v celoti znotraj meja parka, prav tako pa tudi 28 območij posebnega znanstvenega pomena, od katerih večina spada pod Ramsarsko konvencijo o mokriščih mednarodnega pomena.<ref>[http://www.broads-authority.gov.uk/education/about-the-broads.html www.broads-authority.gov.uk/education/about-the-broads.html] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20060209182936/http://www.broads-authority.gov.uk/education/about-the-broads.html |date=9 February 2006 }}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Loch Lomond and The Trossachs]] |[[File:Loch Katrine.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>[[West Dunbartonshire]], [[Argyll and Bute]], [[Perth and Kinross]], Stirling<br/>{{coord|56|15|N|4|37|W|region:GB}}</small> |{{dts|24 April 2002}} |1865 km² |Park, četrti največji v Združenem kraljestvu, vključuje 21 vrhov Munros (vključno z Ben Lomond, Ben Lui, Beinn Challuim, Ben More in dvema vrhovoma, imenovanima Ben Vorlich) in 20 vrhov Corbetts. Obstajata dva gozdna parka (gozdni park kraljice Elizabete in gozdni park Argyll) ter dva nacionalna naravna rezervata.<ref>{{cite web |title=Key Facts |url=http://www.lochlomond-trossachs.org/discover-the-park/key-facts/ |access-date=22 January 2018 |publisher=Loch Lomond & the Trossach National Park Authority}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park Cairngorms]] |[[File:The Cairngorms - geograph.org.uk - 1766434.jpg|150px]] |{{flag|Škotska}}<br/><small>Highland, [[Moray]], [[Aberdeenshire]], Angus, [[Perth and Kinross]]<br/>{{coord|57|5|N|3|40|W|region:GB}}</small> |{{dts|6. januar 2003}} |4528 km² |Največji narodni park v Združenem kraljestvu, katerega srce je istoimensko gorovje Cairngorms, vendar te gore tvorijo le en del parka, poleg drugih hribovskih verig, kot sta Angus Glens in Monadhliath, ter nižjih območij, kot sta Strathspey in zgornji Deeside. V parku izvirajo tri glavne reke: Spey, Dee in Don.<ref>{{cite web |date=2015 |title=Facts and Figures |url=http://cairngorms.co.uk/discover-explore/facts-figures/ |access-date=22 January 2018 |publisher=Cairngorm National Park Authority}}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park New Forest]] |[[File:New Forest heath and horses.JPG|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[Hampshire]], [[Wiltshire]]<br>{{coord|50|52|N|1|34|W|region:GB}}</small> |{{dts|1. marec 2005}} |580 km² |Najmanjši angleški narodni park<ref name="forest">[https://web.archive.org/web/20110908170219/http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-30,000-to-120m www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-30,000-to-120m]</ref> je Viljem Osvajalec skoraj 1000 let preden je postal narodni park, razglasil za lovišče in ima svoj del v Knjigi sodnega dne leta 1086. Prvotno se je izraz »gozd« nanašal na označbo lovišča, za katerega velja gozdna zakonodaja, ne pa na skupino dreves,<ref name="forest" /> danes pa je manj kot polovica narodnega parka porasla z drevesi (22.300 hektarjev).<ref name="facts2">[http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-1,000-to-30,000 www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-1,000-to-30,000] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120315003911/http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-1,000-to-30,000 |date=15 March 2012 }}</ref> Preostanek so resja, odprti pašniki, močvirja, vasi in obala, porasla z resjem in praprotjo, park pa vsebuje največje preostalo nižinsko resje v Evropi in tri četrtine od 120 evropskih nižinskih dolinskih barij.<ref>[http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/facts/facts-landscape www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/facts/facts-landscape] {{webarchive|url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20120314170936/http%3A//www.newforestnpa.gov.uk/learning%2Dabout/facts/facts%2Dlandscape |date=14 March 2012 }}</ref> 38.000 hektarjev parka pokriva zgodovinski »območje sprehajanja«, v katerem veljajo pravice navadnih ljudi in se njihove živali lahko prosto gibljejo.[33] Med 700 vrstami divjih cvetlic v gozdu rasteta modri močvirski encijan in močvirska orhideja, park pa je edino mesto v Veliki Britaniji, kjer raste divja gladiola. V parku živi pet vrst jelenov, vse vrste britanskih tritonov, vse tri avtohtone vrste britanskih kač, največja gnezditvena populacija dartfordske penice v Združenem kraljestvu, redka južna damselfly s tridesetimi kolonijami, trinajst avtohtonih vrst britanskih netopirjev in novogozdni škržat, ponovno odkrit leta 1962.<ref>[http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/facts/wildlife-and-nature www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/facts/wildlife-and-nature] {{webarchive|url=http://webarchive.nationalarchives.gov.uk/20120314212426/http%3A//www.newforestnpa.gov.uk/learning%2Dabout/facts/wildlife%2Dand%2Dnature |date=14 March 2012 }}</ref> Park vsebuje tudi bogastvo človeške zgodovine z 214 zaščitenimi spomeniki.<ref>[http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-0-to-1,000 www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-0-to-1,000] {{webarchive|url=https://web.archive.org/web/20120418051019/http://www.newforestnpa.gov.uk/learning-about/figures/numbers-0-to-1,000 |date=18 April 2012 }}</ref> |- !scope="row" | [[Narodni park South Downs]] |[[File:Seven Sisters cliffs and the coastguard cottages, from Seaford Head showing Cuckmere Haven (looking east - 2003-05-26).jpg|150px]] |{{flag|Anglija}}<br/><small>[[East Sussex]], [[Hampshire]], [[West Sussex]]<br>{{coord|50.911|-0.367|region:GB_scale:200000}}</small> |{{dts|12. november 2009}}<br>2010 (operativno)<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Confirmed |url=http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20091023035256/http://www.defra.gov.uk/rural/national-parks/south-downs/index.htm |archive-date=23 October 2009 |access-date=12 November 2009 |publisher=Department for Environment, Food and Rural Affairs (|DEFRA)}}</ref> |1641 km² |Najnovejši narodni park v Združenem kraljestvu je vrsta hribov, ki se razteza od Winchesterja na zahodu do Eastbourna na vzhodu. Osnovna geologija vzhodne polovice, od reke Arun do Eastbourna, je večinoma hribi iz krede. Zahodno od Aruna je območje širše in vključuje ne le hribe iz krede, temveč tudi del Wealda iz peščenjaka in gline.<ref name="National Parks">{{cite web |title=South Downs National Park Authority: About the South Downs |date=2011-03-30 |url=http://www.southdowns.gov.uk/learning/about-the-south-downs |website=www.southdowns.gov.uk |url-status=dead |archive-url=https://web.archive.org/web/20110411190202/http://www.southdowns.gov.uk/learning/about-the-south-downs/ |archive-date=2011-04-11 |access-date=2026-02-19}}</ref> Večina kamnin, ki sestavljajo South Downs, je nastala pred 120 milijoni let, dvignjena zaradi premikov zemlje in potisnjena v ogromno kupolo, dolgo približno 200 kilometrov in široko 80 kilometrov, ki je bila nato obrabljena in je oblikovala North Downs, South Downs in ravnico Wealda.<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Authority: Geology |url=http://www.southdowns.gov.uk/learning/themes-to-study/landscape/geology |website=www.southdowns.gov.uk |date=2011-02-17 |access-date=2026-02-19 |archive-date=10 June 2011 |archive-url=https://web.archive.org/web/20110610071924/http://www.southdowns.gov.uk/learning/themes-to-study/landscape/geology |url-status=dead }}</ref> Med ključnimi habitati, ki prekrivajo to geologijo, so kredno travišče, nižinsko resje in poplavno pašno močvirje. Park se pri Blackdownu v Sussexu dviga na 280 metrov.<ref name="southdowns1">{{cite web |title=South Downs National Park Authority: Facts and Figures |url=http://www.southdowns.gov.uk/learning/facts-and-figures |website=www.southdowns.gov.uk |access-date=2026-02-19 |archive-date=28 June 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120628114933/http://www.southdowns.gov.uk/learning/facts-and-figures |url-status=dead }}</ref> Park ima največjo populacijo med vsemi narodnimi parki v Združenem kraljestvu, ki je s 107.929 prebivalci večja od naslednjih dveh največjih skupaj (Lake District: 42.000 in Peak District: 38.000). Park ima bogato kulturno dediščino, od dokazov o najzgodnejših ljudeh v Boxgroveu do sodobne umetnosti, kot je zbirka nadrealistične umetnosti Edwarda Jamesa na West Dean Collegeu.<ref>{{cite web |title=South Downs National Park Authority: Cultural Heritage |url=http://www.southdowns.gov.uk/learning/themes-to-study/cultural-heritage |website=www.southdowns.gov.uk |access-date=2026-02-19 |archive-date=7 April 2012 |archive-url=https://web.archive.org/web/20120407230528/http://www.southdowns.gov.uk/learning/themes-to-study/cultural-heritage |url-status=dead }}</ref> Park vsebuje 600 zaščitenih spomenikov, več kot 5000 zaščitenih stavb, dve registrirani bojni polji in 165 varstvenih območij. |} === Predlagani narodni parki na Severnem Irskem === Trenutno na Severnem Irskem ni narodnih parkov, čeprav so se pojavili kontroverzni poskusi ustanovitve enega v gorovju Mourne. Če bi bil ustanovljen, bi se raztezal od jezera Carlingford do Newcastla in Slieve Crooba.<ref>{{cite news |last=Cassidy |first=Martin |title=Northern Ireland &#124; Community split over national park |work=BBC News |url=https://news.bbc.co.uk/2/hi/uk_news/northern_ireland/6388157.stm |access-date=6 November 2008}}</ref> Med letoma 2011 in 2012 so bila kot izvedljivi ali "verjetni" narodni parki obravnavana tudi druga območja, vključno z obalo Causeway, soteskami Antrim, jezeri Sperrins in jezeri Fermanagh.<ref>{{Cite news |date=2012-08-21 |title=NI national parks: 'Angry' meeting between Alex Attwood and UFU |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-northern-ireland-19328564 |access-date=2026-02-22 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref><ref>{{Cite news |date=2011-08-30 |title=Consultations continue for NI National Park |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-northern-ireland-14722160 |access-date=2026-02-22 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref> Alex Attwood, minister za okolje Severne Irske, je na posvetovanjih leta 2012 upal, da bosta ustanovljena dva narodna parka.<ref>{{Cite news |date=2012-08-19 |title=Consultations continue for NI national park |url=https://www.bbc.co.uk/news/uk-northern-ireland-19312329 |access-date=2026-02-22 |work=BBC News |language=en-GB}}</ref> == Sklici == {{sklici}} == Zunanje povezave == {{commons category|National parks of the United Kingdom}} {{commons category|National parks of England}} {{commons category|National parks of Wales}} *[https://nationalparks.uk/ National Parks UK website] * [http://www.cnp.org.uk/ Campaign for National Parks] * [http://www.naturalengland.org.uk/ Natural England] * [http://naturalresourceswales.gov.uk/?lang=en Natural Resources Wales] * [https://web.archive.org/web/20060303232651/http://www.defra.gov.uk/wildlife-countryside/issues/landscap/natparks/index.htm Landscape Protection – National Parks] — ''from the [[Department for the Environment, Food and Rural Affairs]]'' [[Kategorija:Narodni parki Združenega kraljestva]] o7enoiuk142su3uerenog84vqi9nx6z 10 603065 6679974 2026-05-23T18:01:47Z Pinky sl 2932 nova stran z vsebino: »Predloga:Navedi revijo« 6679974 wikitext text/x-wiki Predloga:Navedi revijo q1021vsa5cnvfnkx18v541mkt5kivbv 6679975 6679974 2026-05-23T18:01:56Z Pinky sl 2932 preusmeritev na [[Predloga:Navedi revijo]] 6679975 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV[[Predloga:Navedi revijo]] rzi4trbg1vaslt97jioai3yucbg874a 6 603066 6679992 2026-05-23T19:08:40Z Subidubudubi 205622 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6679992 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0 0 603067 6679994 2026-05-23T19:11:38Z MaksiKavsek 244409 preusmeritev na [[Alojz Šusteršič]] 6679994 wikitext text/x-wiki #REDIRECT [[Alojz Šusteršič]] pky92gqzrss0ungu5zkrey7hfct5j8b 6 603068 6679995 2026-05-23T19:12:43Z Subidubudubi 205622 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6679995 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0 6 603069 6679997 2026-05-23T19:17:25Z Subidubudubi 205622 {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} 6679997 wikitext text/x-wiki == Povzetek == {{Informacije o datoteki | Opis = | Vir = | Datum = | Kraj = | Avtor = | Dovoljenje = | Druge različice = }} kyjwg1dc823i0c8uhejxx7exfljwkf0 1 603070 6680001 2026-05-23T19:26:20Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6680001 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 1 603071 6680008 2026-05-23T19:33:29Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6680008 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 603072 6680009 2026-05-23T19:34:37Z Upwinxp 126544 n 6680009 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Valuta |currency_name = Litovski lit |currency_name_in_local = Lietuvos litas |image_1 = LTU 200 Litu 1997 obv.jpg |image_title_1 = Sprednja stran bankovca za 200 litov |image_width_1 = 140px |image_2 = 1 litas coin (1997)-Reversum.png |image_title_2 = Kovanec za 1 lit |image_width_2 = 90px |iso_code = LTL |subunit_name_1 = cent (''centas'') |subunit_ratio_1 = ¹/₁₀₀ |symbol = Lt |used_coins = 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1, 2, 5 litov |used_banknotes = 10, 20, 50, 100, 200, 500 litov |using_countries = brez (prej {{zastava|Litva}}) |inflation_rate = |inflation_source_date = |pegged_by = |issuing_authority = [[Banka Litve]] |printer = |mint = }} '''Litovski lit''' ({{jezik-lt|'''litas'''}}, oznaka ''Lt'', [[ISO 4217|mednarodna koda]] ''LTL'') je bil [[valuta]] [[Litva|Litve]] v letih 1922–1941 in 1993–2014. Delil se je na sto centov (litovsko ''centų'', ednina ''centas''). 1. januarja 2015 ga je z vstopom Litve v [[evroobmočje]] zamenjal [[evro]] po tečaju 3,4528 lita za 1 evro. == Zgodovina == Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so bila v neodvisni [[Republika Litva (1918–1940)|Litovski republiki]] v obtoku plačilna sredstva drugih držav (na primer [[nemški vzhodni rubelj]]). Zaradi neobstoja lastne zakonite banke izdajateljice so v skladu s sporazumom z nemško Vzhodno kreditno blagajno (Darlehnskasse Ost) uradno plačilno sredstvo v Litvi postale [[nemška vzhodna marka|ostmarke]], imenovane ''auksinas'' – »zlati«). Sredi leta 1922 je zaradi hiperinflacije marke v Litvi prišlo do motenj v delovanju trgovine, financ in kreditov. [[Seimas|Litovski parlament]] je po nujnem postopku sprejel zakon o uvedbi lita in ustanovitvi Banke Litve. Začasni bankovci so bili izdani septembra 1922. Lit je bil uveden v obtok 1. oktobra, dejansko pa 2. oktobra 1922. Zlata vsebnost lita je bila določena na 0,1504602&nbsp;g čistega zlata, kar je ustrezalo 1/10 vsebnosti zlata [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]]. Menjava auksinov za lite je potekala po tečaju, ki ga je vsak teden določil minister za finance, ob upoštevanju razmerja med marko in dolarjem. Začetno razmerje je bilo 175 : 1. Po njem so bile preračunane železniške in poštne tarife, davki, obveznice, vloge v hranilnicah in druge postavke. Bankovci so bili tiskani v Angliji, Češkoslovaški in Nemčiji. V tujini so bili prav tako kovani [[kovanec|kovanci]] iz leta 1925. Kovanci iz let 1936 in 1938 so bili kovani v Kaunasu. Predvojna litovska zakonodaja je določala, da mora biti vsaj tretjina izdaje pokrita z zalogami plemenitih kovin, preostanek pa z likvidnimi vrednostnimi papirji. Po priključitvi Litve k [[Sovjetska zveza|ZSSR]] (1940) so 25. marca 1941 lite nadomestili [[sovjetski rubelj|sovjetski rublji]]. Po ponovni osamosvojitvi so se od 5. avgusta 1991 kot plačilno sredstvo uporabljali začasni denarni boni (''talonai'', po priimku takratnega litovskega premierja [[Gediminas Vagnorius|Gediminasa Vagnoriusa]] znani tudi kot »vagnorke«); od 1. oktobra 1992 so bili edino zakonito plačilno sredstvo. Lit je bil dan v obtok 25. junija 1993. Boni so se menjali v razmerju 100 : 1 in ostali v obtoku do 20. julija 1993. Od 1. januarja 2015 je zakonito plačilno sredstvo v Litvi evro.<ref>{{navedi novice |title=Latvija prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, Litovci dobili evro |date=2015-01-01 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/latvija-prevzema-predsedovanje-svetu-eu-ja-litovci-dobili-evro/354826}}</ref> Menjava litov poteka v razmerju 1 evro = 3,4528 lita. Lit in evro sta bila v vzporednem obtoku od 1. do 15. januarja 2015. Menjava litov v evre je bila mogoča na poštnih uradih in v vseh bankah do 1. marca 2015, v vseh bankah do 30. marca 2015, v nekaterih bankah do 30. decembra 2015. Po tem datumu lite menja samo Banka Litve; rok za menjavo ni določen. == Prvi lit == === Kovanci === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Leto ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob ! Naklada |- | [[Slika:Litwa 1c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 1 cent | 1925 |rowspan="8"| [[bron]] | 15,5 | 1,6 |rowspan="8"| gladek | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 15,5 | 1,0 | 9 955 000 |- | [[Slika:Litwa 2c.jpg|120px]] | 2 centa | 1936 | 18 | 2,3 | 4 951 107 |- | [[Slika:Litwa 5c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 5 centov | 1925 | 19 | 2,1 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 20 | 3,0 | 4 800 000 |- | [[Slika:Litwa 10c.jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| 1925 | 20 | 3,0 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 20c.jpg|120px]] | 20 centov | 23 | 4,0 | 8 000 000 |- | [[Slika:Litwa 50c.jpg|120px]] | 50 centov | 25 | 5,0 | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1lt.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| 1925 |rowspan="3"| [[srebro|Ag]]-500 | 19,0 | 2,7 |rowspan="3"| nazobčan | 5 985 000 |- | [[Slika:Litwa 2lt.jpg|120px]] | 2 lita | 23,0 | 5,4 | 3 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt.jpg|120px]] | 5 litov | 29,4 | 13,5 | 1 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt 1936.jpg|120px]] | 5 litov | 1936 |rowspan="3"| Ag-750 | 27,1 | 9,0 | gladek<br>z napisom<br>TAVO GEROVĖ<br>TAUTOS GEROVĖ | 2 750 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt.jpg|120px]] |rowspan="2"| 10 litov | 1936 |rowspan="2"| 32,2 |rowspan="2"| 18,0 |rowspan="2"| gladek<br>z napisom<br>TAUTOS JĖGA<br>VIENYBĖJE | 876 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt 1938.jpg|120px]] | 1938 | 180 000 |} === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="9"| Serija 10. septembra 1922 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere (mm) !rowspan="2"| Osnovna barva !colspan="3"| Opis !rowspan="2"| Datum izida |- ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Vodni žig |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 obv.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 80×52 | modra |rowspan="6"| nominalna vrednost |rowspan="6"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="4"| brez |rowspan="6"| 10. septembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 obv.jpg|80px]] | 5 centov | zelena |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 20 centov | rjava |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_1_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU_1_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 120×65 | zelena | pentlje |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 5 litov | rjava | črki GS |- !colspan="9"| Serija 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 90×55 | zelena |rowspan="8"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="7"| nominalna vrednost |rowspan="6"| brez |rowspan="12"| 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] | 2 centa | bež |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 5 centov | svetlo modra |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 10 centov | rdeča |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 20 centov |rowspan="2"| 100×60 | rjava |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 110×65 | rdeča |rowspan="6"| ovali |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 2 lita | vijoličasta | [[stebri Gediminovičev]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 5 litov |rowspan="2"| 120×70 | zelena | kmet | ženska ob [[kolovrat]]u |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 obv.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 rev.jpg|120px]] | 10 litov | vijoličasta, rjava | nominalna vrednost in grb Litve | ženska portreta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 50 litov | 150×78 | rjava | portret velikega kneza [[Gediminas]]a | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 100 litov | 170×87 | zelena, modra | portret velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitolda]] | ženska portreta |- !colspan="9"| Serija 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 198×92 | zelena, oranžna | nominalna vrednost | mestni grbi Klajpede, Vilne in Kaunasa | [[stebri Gediminovičev]] |rowspan="2"| 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 1000 litov | 220×108 | zelena, modra | nominalna vrednost in grb Litve | mladi ljudje v narodnih nošah | portret velikega kneza Vitolda |- !colspan="9"| Serija 1927–1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 rev.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena | nominalna vrednost in grb Litve | poljedelci | brez | 1927 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 50 litov | 145×80 | modra, vijoličasta | portret [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] | portret velikega kneza [[Gediminas]]a |rowspan="2"| 1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 100 litov | 155×85 | vijoličasta | ženska z [[rog izobilja|rogom izobilja]] | stavba Banke Litve v Kaunasu | portret velikega kneza [[Kęstutis]]a |- !colspan="9"| Serija 1929–1930 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 rev.jpg|150px]] | 5 litov | 120×70 | rjava | portret Vitolda | prizor [[bitka pri Grunvaldu|bitke pri Grunvaldu]] |rowspan="2"| brez | 1929 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 rev.jpg|150px]] | 20 litov | 140×75 | zelena, rjava | portret Vitolda, njegova cerkev v Kaunasu,<br>ost kopja s križem,<br>upodobljena na kovancih iz časa Vitolda | kip svobode v Kaunasu, tovorna ladja | 1930 |- !colspan="9"| Serija 1938 |- | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 rev.jpg|150px]] | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 obv.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena, oranžna | portret predsednika [[Antanas Smetona|Antanasa Smetone]] in Deklaracija neodvisnosti | Skupinski portret članov litovske skupščine,<br>ki so podpisali Deklaracijo o neodvisnosti,<br>grbi mest Klajpeda, Vilna, Kaunas | brez | 16. februarja 1938 |} == Drugi lit == === Kovanci 1991 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:1centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 1 cent |rowspan="3"| [[aluminij]] | 18,75 | 1,30 | 0,83 |rowspan="6"| gladek |- | [[Slika:2centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 2 centa | 21,75 | 1,30 | 1,12 |- | [[Slika:5centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 5 centov | 24,40 | 1,35 | 1,40 |- | [[Slika:10 centai (1991).png|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[kositer|Sn]] | 16,0 | 1 | 1,40 |- | [[Slika:20 centai (1991).jpg|120px]] | 20 centov | 17,50 | 1,2 | 2,10 |- | [[Slika:50 centai (1991).jpg|120px]] | 50 centov | 21,00 | 1,2 | 3,03 |- | [[Slika:1 litas coin (1991).png|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 16,75 | 1,5 | 2,35 |rowspan="3"| nazobčan |- | [[Slika:2 litai coin (1991).jpg|120px]] | 2 lita | 20,5 | 1,35 | 3,46 |- | [[Slika:5 litai coin (1991).jpg|120px]] | 5 litov | 23 | 1,5 | 4,36 |+ |} === Kovanci 1997–2014 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:10 centai (1997).jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[nikelj|Ni]] | 17,00 | 1,70 | 2,60 |rowspan="4"| nazobčan |- | [[Slika:20 centai (1997).jpg|120px]] | 20 centov | 20,50 | 2,10 | 4,80 |- | [[Slika:50 centai (1997).jpg|120px]] | 50 centov | 23,00 | 2,10 | 6,00 |- | [[Slika:1 litas coin (1997).jpg|120px]] | 1 lit | [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 22,30 | 2,20 | 6,25 |- | [[Slika:2 litai coin (1997).jpg|120px]] | 2 lita | obod: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 25,00 | 2,20 | 7,50 | izmenično<br>gladek-nazobčan |- | [[Slika:5 litai coin (1997).jpg|120px]] | 5 litov | obod: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]] | 27,50 | 2,35 | 10,10 | gladek <br>z napisom<br>»PENKI LITAI«<br>(pet litov) |} === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="7"| Serija 1991–2003 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere<br>(mm) !rowspan="2"| Opis !rowspan="2"| Leto<br>tiska !rowspan="2"| Datum<br>umika |- ! Prednja stran ! Zadnja stran |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 obverse.JPG|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 reverse.JPG|150px]] | 1 lit | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisateljice [[Žemaitė|Julije Žemaitė]] (1845–1921)<br>'''Zadnja stran''': lesena cerkev sv. Jozafata v [[Palūšė|Palūši]]<br>'''Vodni žig''': [[Pagonja|grb »Gonja«]] | 1994 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 reverse.JPG|150px]] | 2 lita | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisatelja-prosvetitelja [[Motiejus Valančius|Motiejusa Valančiusa]] (1801–1875)<br> '''Zadnja stran''': pogled na [[grad Trakai]]<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 reverse.JPG|150px]] | 5 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret utemeljitelja litovskega knjižnega jezika [[Jonas Jablonskis|Jonasa Jablonskisa]] (1860–1930)<br>'''Zadnja stran''': kip «Litovska šola» [[Petras Rimša|Petrasa Rimše]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 10 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portreti litovskih letalcev [[Steponas Darius|Steponasa Dariusa]] (1896–1933) in [[Stasys Girėnas|Stasysa Girėnasa]] (1893–1933)<br>'''Zadnja stran''': [[Lituanica|letalo »Lituanica«]] v preletu Atlantskega oceana<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 20 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portret pesnika in dramaturga [[Maironis|Maironisa (Jonasa Mačiulisa)]] (1862–1932)<br>'''Zadnja stran''': vojaški muzej [[Vitold Veliki|Vitolda Velikega]] in kip Svobode v [[Kaunas]]u<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Maironisa (novejši) | 1991 | 1. junija<br>1994 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="4"| 50 litov |rowspan="4"| 135×65 |rowspan="4" align="left"| '''Prednja stran''': portret narodnega preporoditelja [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] (1851–1927)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Vilnska stolnica|stolnico sv. Stanislava]] in zvonik v [[Vilna|Vilni]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Basanavičiusa (novejši) | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 rev.jpg|150px]] | 1998 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 rev.jpg|150px]] | 2003 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="3"| 100 litov |rowspan="3"| 135×65 |rowspan="3" align="left"| '''Prednja stran''': portret zgodovinarja [[Simonas Daukantas|Simonasa Daukantasa]] (1793–1864)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Univerza v Vilni|Univerzo v Vilni]] s cerkvijo sv. Janezov in zvonikom<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] (1993) / portret Daukantasa (novejši) | 1991 | 1. julija<br>2001 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 2000 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 200 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret dramaturga [[Vydūnas|Vydūnasa (Vilhelmasa Storoste)]] (1868–1953)<br>'''Zadnja stran''': [[Klajpeda|klajpedski]] svetilnik<br>'''Vodni žig''': portret Vydūnasa | 1997 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 147×70 |align="left"| '''Prednja stran''': portret književnika [[Vincas Kudirka|Vincasa Kudirke]] (1858–1899)<br>'''Zadnja stran''': litovski Zvon svobode in pogled na rečno dolino<br>'''Vodni žig''': portret Kudirke | 2000 |+ |} == Glej tudi == * [[Litovski evrokovanci]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Litve]] phdppjkgp9wyek4sgjryso3j4hwt5b2 6680051 6680009 2026-05-23T20:28:28Z Upwinxp 126544 + 6680051 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Valuta |currency_name = Litovski lit |currency_name_in_local = Lietuvos litas |image_1 = LTU 200 Litu 1997 obv.jpg |image_title_1 = Sprednja stran bankovca za 200 litov |image_width_1 = 140px |image_2 = 1 litas coin (1997)-Reversum.png |image_title_2 = Kovanec za 1 lit |image_width_2 = 90px |iso_code = LTL |subunit_name_1 = cent (''centas'') |subunit_ratio_1 = ¹/₁₀₀ |symbol = Lt |used_coins = 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1, 2, 5 litov |used_banknotes = 10, 20, 50, 100, 200, 500 litov |using_countries = brez (prej {{zastava|Litva}}) |inflation_rate = |inflation_source_date = |pegged_by = |issuing_authority = [[Banka Litve]] |printer = |mint = }} '''Litovski lit''' ({{jezik-lt|'''litas'''}}, oznaka ''Lt'', [[ISO 4217|mednarodna koda]] ''LTL'') je bil [[valuta]] [[Litva|Litve]] v letih 1922–1941 in 1993–2014. Delil se je na sto centov (litovsko ''centų'', ednina ''centas''). 1. januarja 2015 ga je z vstopom Litve v [[evroobmočje]] zamenjal [[evro]] po tečaju 3,4528 lita za 1 evro. == Zgodovina == Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so bila v neodvisni [[Republika Litva (1918–1940)|Litovski republiki]] v obtoku plačilna sredstva drugih držav (na primer [[nemški vzhodni rubelj]]). Zaradi neobstoja lastne zakonite banke izdajateljice so v skladu s sporazumom z nemško Vzhodno kreditno blagajno (Darlehnskasse Ost) uradno plačilno sredstvo v Litvi postale [[nemška vzhodna marka|ostmarke]], imenovane ''auksinas'' – »zlati«). Sredi leta 1922 je zaradi hiperinflacije marke v Litvi prišlo do motenj v delovanju trgovine, financ in kreditov. [[Seimas|Litovski parlament]] je po nujnem postopku sprejel zakon o uvedbi lita in ustanovitvi Banke Litve. Začasni bankovci so bili izdani septembra 1922. Lit je bil uveden v obtok 1. oktobra, dejansko pa 2. oktobra 1922. Zlata vsebnost lita je bila določena na 0,1504602&nbsp;g čistega zlata, kar je ustrezalo 1/10 vsebnosti zlata [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]]. Menjava auksinov za lite je potekala po tečaju, ki ga je vsak teden določil minister za finance, ob upoštevanju razmerja med marko in dolarjem. Začetno razmerje je bilo 175 : 1. Po njem so bile preračunane železniške in poštne tarife, davki, obveznice, vloge v hranilnicah in druge postavke. Bankovci so bili tiskani v Angliji, Češkoslovaški in Nemčiji. V tujini so bili prav tako kovani [[kovanec|kovanci]] iz leta 1925. Kovanci iz let 1936 in 1938 so bili kovani v Kaunasu. Predvojna litovska zakonodaja je določala, da mora biti vsaj tretjina izdaje pokrita z zalogami plemenitih kovin, preostanek pa z likvidnimi vrednostnimi papirji. Po priključitvi Litve k [[Sovjetska zveza|ZSSR]] (1940) so 25. marca 1941 lite nadomestili [[sovjetski rubelj|sovjetski rublji]]. Po ponovni osamosvojitvi so se od 5. avgusta 1991 kot plačilno sredstvo uporabljali začasni denarni boni (''talonai'', po priimku takratnega litovskega premierja [[Gediminas Vagnorius|Gediminasa Vagnoriusa]] znani tudi kot »vagnorke«); od 1. oktobra 1992 so bili edino zakonito plačilno sredstvo. Lit je bil dan v obtok 25. junija 1993. Boni so se menjali v razmerju 100 : 1 in ostali v obtoku do 20. julija 1993. Od 1. januarja 2015 je zakonito plačilno sredstvo v Litvi evro.<ref>{{navedi novice |title=Latvija prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, Litovci dobili evro |date=2015-01-01 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/latvija-prevzema-predsedovanje-svetu-eu-ja-litovci-dobili-evro/354826}}</ref> Menjava litov poteka v razmerju 1 evro = 3,4528 lita. Lit in evro sta bila v vzporednem obtoku od 1. do 15. januarja 2015. Menjava litov v evre je bila mogoča na poštnih uradih in v vseh bankah do 1. marca 2015, v vseh bankah do 30. marca 2015, v nekaterih bankah do 30. decembra 2015. Po tem datumu lite menja samo Banka Litve; rok za menjavo ni določen. == Prvi lit == === Kovanci === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Leto ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob ! Naklada |- | [[Slika:Litwa 1c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 1 cent | 1925 |rowspan="8"| [[bron]] | 15,5 | 1,6 |rowspan="8"| gladek | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 15,5 | 1,0 | 9 955 000 |- | [[Slika:Litwa 2c.jpg|120px]] | 2 centa | 1936 | 18 | 2,3 | 4 951 107 |- | [[Slika:Litwa 5c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 5 centov | 1925 | 19 | 2,1 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 20 | 3,0 | 4 800 000 |- | [[Slika:Litwa 10c.jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| 1925 | 20 | 3,0 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 20c.jpg|120px]] | 20 centov | 23 | 4,0 | 8 000 000 |- | [[Slika:Litwa 50c.jpg|120px]] | 50 centov | 25 | 5,0 | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1lt.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| 1925 |rowspan="3"| [[srebro|Ag]]-500 | 19,0 | 2,7 |rowspan="3"| nazobčan | 5 985 000 |- | [[Slika:Litwa 2lt.jpg|120px]] | 2 lita | 23,0 | 5,4 | 3 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt.jpg|120px]] | 5 litov | 29,4 | 13,5 | 1 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt 1936.jpg|120px]] | 5 litov | 1936 |rowspan="3"| Ag-750 | 27,1 | 9,0 | gladek<br>z napisom<br>TAVO GEROVĖ<br>TAUTOS GEROVĖ | 2 750 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt.jpg|120px]] |rowspan="2"| 10 litov | 1936 |rowspan="2"| 32,2 |rowspan="2"| 18,0 |rowspan="2"| gladek<br>z napisom<br>TAUTOS JĖGA<br>VIENYBĖJE | 876 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt 1938.jpg|120px]] | 1938 | 180 000 |} === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="9"| Serija 10. septembra 1922 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere (mm) !rowspan="2"| Osnovna barva !colspan="3"| Opis !rowspan="2"| Datum izida |- ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Vodni žig |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 obv.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 80×52 | modra |rowspan="6"| nominalna vrednost |rowspan="6"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="4"| brez |rowspan="6"| 10. septembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 obv.jpg|80px]] | 5 centov | zelena |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 20 centov | rjava |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_1_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU_1_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 120×65 | zelena | pentlje |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 5 litov | rjava | črki GS |- !colspan="9"| Serija 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 90×55 | zelena |rowspan="8"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="7"| nominalna vrednost |rowspan="6"| brez |rowspan="12"| 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] | 2 centa | bež |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 5 centov | svetlo modra |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 10 centov | rdeča |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 20 centov |rowspan="2"| 100×60 | rjava |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 110×65 | rdeča |rowspan="6"| ovali |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 2 lita | vijoličasta | [[stebri Gediminovičev]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 5 litov |rowspan="2"| 120×70 | zelena | kmet | ženska ob [[kolovrat]]u |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 obv.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 rev.jpg|120px]] | 10 litov | vijoličasta, rjava | nominalna vrednost in grb Litve | ženska portreta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 50 litov | 150×78 | rjava | portret velikega kneza [[Gediminas]]a | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 100 litov | 170×87 | zelena, modra | portret velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitolda]] | ženska portreta |- !colspan="9"| Serija 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 198×92 | zelena, oranžna | nominalna vrednost | mestni grbi Klajpede, Vilne in Kaunasa | [[stebri Gediminovičev]] |rowspan="2"| 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 1000 litov | 220×108 | zelena, modra | nominalna vrednost in grb Litve | mladi ljudje v narodnih nošah | portret velikega kneza Vitolda |- !colspan="9"| Serija 1927–1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 rev.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena | nominalna vrednost in grb Litve | poljedelci | brez | 1927 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 50 litov | 145×80 | modra, vijoličasta | portret [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] | portret velikega kneza [[Gediminas]]a |rowspan="2"| 1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 100 litov | 155×85 | vijoličasta | ženska z [[rog izobilja|rogom izobilja]] | stavba Banke Litve v Kaunasu | portret velikega kneza [[Kęstutis]]a |- !colspan="9"| Serija 1929–1930 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 rev.jpg|150px]] | 5 litov | 120×70 | rjava | portret Vitolda | prizor [[bitka pri Grunvaldu|bitke pri Grunvaldu]] |rowspan="2"| brez | 1929 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 rev.jpg|150px]] | 20 litov | 140×75 | zelena, rjava | portret Vitolda, njegova cerkev v Kaunasu,<br>ost kopja s križem,<br>upodobljena na kovancih iz časa Vitolda | kip svobode v Kaunasu, tovorna ladja | 1930 |- !colspan="9"| Serija 1938 |- | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 rev.jpg|150px]] | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 obv.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena, oranžna | portret predsednika [[Antanas Smetona|Antanasa Smetone]] in Deklaracija neodvisnosti | Skupinski portret članov litovske skupščine,<br>ki so podpisali Deklaracijo o neodvisnosti,<br>grbi mest Klajpeda, Vilna, Kaunas | brez | 16. februarja 1938 |} == Drugi lit == === Kovanci 1991 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:1centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 1 cent |rowspan="3"| [[aluminij]] | 18,75 | 1,30 | 0,83 |rowspan="6"| gladek |- | [[Slika:2centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 2 centa | 21,75 | 1,30 | 1,12 |- | [[Slika:5centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 5 centov | 24,40 | 1,35 | 1,40 |- | [[Slika:10 centai (1991).png|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[kositer|Sn]] | 16,0 | 1 | 1,40 |- | [[Slika:20 centai (1991).jpg|120px]] | 20 centov | 17,50 | 1,2 | 2,10 |- | [[Slika:50 centai (1991).jpg|120px]] | 50 centov | 21,00 | 1,2 | 3,03 |- | [[Slika:1 litas coin (1991).png|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 16,75 | 1,5 | 2,35 |rowspan="3"| nazobčan |- | [[Slika:2 litai coin (1991).jpg|120px]] | 2 lita | 20,5 | 1,35 | 3,46 |- | [[Slika:5 litai coin (1991).jpg|120px]] | 5 litov | 23 | 1,5 | 4,36 |+ |} === Kovanci 1997–2014 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:10 centai (1997).jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[nikelj|Ni]] | 17,00 | 1,70 | 2,60 |rowspan="4"| nazobčan |- | [[Slika:20 centai (1997).jpg|120px]] | 20 centov | 20,50 | 2,10 | 4,80 |- | [[Slika:50 centai (1997).jpg|120px]] | 50 centov | 23,00 | 2,10 | 6,00 |- | [[Slika:1 litas coin (1997).jpg|120px]] | 1 lit | [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 22,30 | 2,20 | 6,25 |- | [[Slika:2 litai coin (1997).jpg|120px]] | 2 lita | obod: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 25,00 | 2,20 | 7,50 | izmenično<br>gladek-nazobčan |- | [[Slika:5 litai coin (1997).jpg|120px]] | 5 litov | obod: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]] | 27,50 | 2,35 | 10,10 | gladek <br>z napisom<br>»PENKI LITAI«<br>(pet litov) |} === Priložnostni kovanci == V letih 1993 do 2014 je Banka Litve izdala 88 priložnostnih zbirateljskih in 18 priložnostnih spominskih kovancev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lb.lt/paskutine_kolekcine_litu_moneta_forma_mazas_optinio_meno_stebuklas |title=Paskutinė kolekcinė litų moneta „Forma“ – mažas optinio meno stebuklas |work=Lietuvos bankas |date=2014-12-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422154711/http://www.lb.lt/paskutine_kolekcine_litu_moneta_forma_mazas_optinio_meno_stebuklas |archivedate=2017-04-22}}</ref> === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="7"| Serija 1991–2003 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere<br>(mm) !rowspan="2"| Opis !rowspan="2"| Leto<br>tiska !rowspan="2"| Datum<br>umika |- ! Prednja stran ! Zadnja stran |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 obverse.JPG|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 reverse.JPG|150px]] | 1 lit | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisateljice [[Žemaitė|Julije Žemaitė]] (1845–1921)<br>'''Zadnja stran''': lesena cerkev sv. Jozafata v [[Palūšė|Palūši]]<br>'''Vodni žig''': [[Pagonja|grb »Gonja«]] | 1994 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 reverse.JPG|150px]] | 2 lita | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisatelja-prosvetitelja [[Motiejus Valančius|Motiejusa Valančiusa]] (1801–1875)<br> '''Zadnja stran''': pogled na [[grad Trakai]]<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 reverse.JPG|150px]] | 5 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret utemeljitelja litovskega knjižnega jezika [[Jonas Jablonskis|Jonasa Jablonskisa]] (1860–1930)<br>'''Zadnja stran''': kip «Litovska šola» [[Petras Rimša|Petrasa Rimše]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 10 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portreti litovskih letalcev [[Steponas Darius|Steponasa Dariusa]] (1896–1933) in [[Stasys Girėnas|Stasysa Girėnasa]] (1893–1933)<br>'''Zadnja stran''': [[Lituanica|letalo »Lituanica«]] v preletu Atlantskega oceana<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 20 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portret pesnika in dramaturga [[Maironis|Maironisa (Jonasa Mačiulisa)]] (1862–1932)<br>'''Zadnja stran''': vojaški muzej [[Vitold Veliki|Vitolda Velikega]] in kip Svobode v [[Kaunas]]u<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Maironisa (novejši) | 1991 | 1. junija<br>1994 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="4"| 50 litov |rowspan="4"| 135×65 |rowspan="4" align="left"| '''Prednja stran''': portret narodnega preporoditelja [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] (1851–1927)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Vilnska stolnica|stolnico sv. Stanislava]] in zvonik v [[Vilna|Vilni]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Basanavičiusa (novejši) | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 rev.jpg|150px]] | 1998 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 rev.jpg|150px]] | 2003 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="3"| 100 litov |rowspan="3"| 135×65 |rowspan="3" align="left"| '''Prednja stran''': portret zgodovinarja [[Simonas Daukantas|Simonasa Daukantasa]] (1793–1864)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Univerza v Vilni|Univerzo v Vilni]] s cerkvijo sv. Janezov in zvonikom<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] (1993) / portret Daukantasa (novejši) | 1991 | 1. julija<br>2001 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 2000 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 200 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret dramaturga [[Vydūnas|Vydūnasa (Vilhelmasa Storoste)]] (1868–1953)<br>'''Zadnja stran''': [[Klajpeda|klajpedski]] svetilnik<br>'''Vodni žig''': portret Vydūnasa | 1997 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 147×70 |align="left"| '''Prednja stran''': portret književnika [[Vincas Kudirka|Vincasa Kudirke]] (1858–1899)<br>'''Zadnja stran''': litovski Zvon svobode in pogled na rečno dolino<br>'''Vodni žig''': portret Kudirke | 2000 |+ |} == Glej tudi == * [[Litovski evrokovanci]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Litve]] 1dcdwuj1aa0dn5fxkkpmxnqfn2cb1kz 6680065 6680051 2026-05-23T20:45:11Z Upwinxp 126544 tn 6680065 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Valuta |currency_name = Litovski lit |currency_name_in_local = Lietuvos litas |image_1 = LTU 200 Litu 1997 obv.jpg |image_title_1 = Sprednja stran bankovca za 200 litov |image_width_1 = 140px |image_2 = 1 litas coin (1997)-Reversum.png |image_title_2 = Kovanec za 1 lit |image_width_2 = 90px |iso_code = LTL |subunit_name_1 = cent (''centas'') |subunit_ratio_1 = ¹/₁₀₀ |symbol = Lt |used_coins = 1, 2, 5, 10, 20, 50 centov, 1, 2, 5 litov |used_banknotes = 10, 20, 50, 100, 200, 500 litov |using_countries = brez (prej {{zastava|Litva}}) |inflation_rate = |inflation_source_date = |pegged_by = |issuing_authority = [[Banka Litve]] |printer = |mint = }} '''Litovski lit''' ({{jezik-lt|'''litas'''}}, oznaka ''Lt'', [[ISO 4217|mednarodna koda]] ''LTL'') je bil [[valuta]] [[Litva|Litve]] v letih 1922–1941 in 1993–2014. Delil se je na sto centov (litovsko ''centų'', ednina ''centas''). 1. januarja 2015 ga je z vstopom Litve v [[evroobmočje]] zamenjal [[evro]] po tečaju 3,4528 lita za 1 evro. == Zgodovina == Po [[prva svetovna vojna|prvi svetovni vojni]] so bila v neodvisni [[Republika Litva (1918–1940)|Litovski republiki]] v obtoku plačilna sredstva drugih držav (na primer [[nemški vzhodni rubelj]]). Zaradi neobstoja lastne zakonite banke izdajateljice so v skladu s sporazumom z nemško Vzhodno kreditno blagajno (Darlehnskasse Ost) uradno plačilno sredstvo v Litvi postale [[nemška vzhodna marka|ostmarke]], imenovane ''auksinas'' – »zlati«). Sredi leta 1922 je zaradi hiperinflacije marke v Litvi prišlo do motenj v delovanju trgovine, financ in kreditov. [[Seimas|Litovski parlament]] je po nujnem postopku sprejel zakon o uvedbi lita in ustanovitvi Banke Litve. Začasni bankovci so bili izdani septembra 1922. Lit je bil uveden v obtok 1. oktobra, dejansko pa 2. oktobra 1922. Zlata vsebnost lita je bila določena na 0,1504602&nbsp;g čistega zlata, kar je ustrezalo 1/10 vsebnosti zlata [[ameriški dolar|ameriškega dolarja]]. Menjava auksinov za lite je potekala po tečaju, ki ga je vsak teden določil minister za finance, ob upoštevanju razmerja med marko in dolarjem. Začetno razmerje je bilo 175 : 1. Po njem so bile preračunane železniške in poštne tarife, davki, obveznice, vloge v hranilnicah in druge postavke. Bankovci so bili tiskani v Angliji, Češkoslovaški in Nemčiji. V tujini so bili prav tako kovani [[kovanec|kovanci]] iz leta 1925. Kovanci iz let 1936 in 1938 so bili kovani v Kaunasu. Predvojna litovska zakonodaja je določala, da mora biti vsaj tretjina izdaje pokrita z zalogami plemenitih kovin, preostanek pa z likvidnimi vrednostnimi papirji. Po priključitvi Litve k [[Sovjetska zveza|ZSSR]] (1940) so 25. marca 1941 lite nadomestili [[sovjetski rubelj|sovjetski rublji]]. Po ponovni osamosvojitvi so se od 5. avgusta 1991 kot plačilno sredstvo uporabljali začasni denarni boni (''talonai'', po priimku takratnega litovskega premierja [[Gediminas Vagnorius|Gediminasa Vagnoriusa]] znani tudi kot »vagnorke«); od 1. oktobra 1992 so bili edino zakonito plačilno sredstvo. Lit je bil dan v obtok 25. junija 1993. Boni so se menjali v razmerju 100 : 1 in ostali v obtoku do 20. julija 1993. Od 1. januarja 2015 je zakonito plačilno sredstvo v Litvi evro.<ref>{{navedi novice |title=Latvija prevzema predsedovanje Svetu EU-ja, Litovci dobili evro |date=2015-01-01 |work=MMC RTV-SLO |url=https://www.rtvslo.si/evropska-unija/latvija-prevzema-predsedovanje-svetu-eu-ja-litovci-dobili-evro/354826}}</ref> Menjava litov poteka v razmerju 1 evro = 3,4528 lita. Lit in evro sta bila v vzporednem obtoku od 1. do 15. januarja 2015. Menjava litov v evre je bila mogoča na poštnih uradih in v vseh bankah do 1. marca 2015, v vseh bankah do 30. marca 2015, v nekaterih bankah do 30. decembra 2015. Po tem datumu lite menja samo Banka Litve; rok za menjavo ni določen. == Prvi lit == === Kovanci === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Leto ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob ! Naklada |- | [[Slika:Litwa 1c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 1 cent | 1925 |rowspan="8"| [[bron]] | 15,5 | 1,6 |rowspan="8"| gladek | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 15,5 | 1,0 | 9 955 000 |- | [[Slika:Litwa 2c.jpg|120px]] | 2 centa | 1936 | 18 | 2,3 | 4 951 107 |- | [[Slika:Litwa 5c.jpg|120px]] |rowspan="2"| 5 centov | 1925 | 19 | 2,1 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5c 1936.jpg|120px]] | 1936 | 20 | 3,0 | 4 800 000 |- | [[Slika:Litwa 10c.jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| 1925 | 20 | 3,0 | 12 000 000 |- | [[Slika:Litwa 20c.jpg|120px]] | 20 centov | 23 | 4,0 | 8 000 000 |- | [[Slika:Litwa 50c.jpg|120px]] | 50 centov | 25 | 5,0 | 5 000 000 |- | [[Slika:Litwa 1lt.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| 1925 |rowspan="3"| [[srebro|Ag]]-500 | 19,0 | 2,7 |rowspan="3"| nazobčan | 5 985 000 |- | [[Slika:Litwa 2lt.jpg|120px]] | 2 lita | 23,0 | 5,4 | 3 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt.jpg|120px]] | 5 litov | 29,4 | 13,5 | 1 000 000 |- | [[Slika:Litwa 5lt 1936.jpg|120px]] | 5 litov | 1936 |rowspan="3"| Ag-750 | 27,1 | 9,0 | gladek<br>z napisom<br>TAVO GEROVĖ<br>TAUTOS GEROVĖ | 2 750 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt.jpg|120px]] |rowspan="2"| 10 litov | 1936 |rowspan="2"| 32,2 |rowspan="2"| 18,0 |rowspan="2"| gladek<br>z napisom<br>TAUTOS JĖGA<br>VIENYBĖJE | 876 000 |- | [[Slika:Litwa 10lt 1938.jpg|120px]] | 1938 | 180 000 |} === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="9"| Serija 10. septembra 1922 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere (mm) !rowspan="2"| Osnovna barva !colspan="3"| Opis !rowspan="2"| Datum izida |- ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Prednja stran ! Zadnja stran ! Vodni žig |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922 obv.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 80×52 | modra |rowspan="6"| nominalna vrednost |rowspan="6"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="4"| brez |rowspan="6"| 10. septembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 Centai 1922 obv.jpg|80px]] | 5 centov | zelena |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 20 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 20 centov | rjava |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 Centu 1922 obv.jpg|80px]] | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_1_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU_1_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 120×65 | zelena | pentlje |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU_5_lit_1922_obv.jpg|120px]] | 5 litov | rjava | črki GS |- !colspan="9"| Serija 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] | 1 cent |rowspan="4"| 90×55 | zelena |rowspan="8"| nominalna vrednost in grb Litve |rowspan="7"| nominalna vrednost |rowspan="6"| brez |rowspan="12"| 16. novembra 1922 |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 rev.jpg|80px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 Centas 1922.11 obv.jpg|80px]] | 2 centa | bež |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 5 centov | svetlo modra |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 10 centov | rdeča |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 20 centov |rowspan="2"| 100×60 | rjava |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| | 50 centov | vijoličasta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 1 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 1 lit |rowspan="2"| 110×65 | rdeča |rowspan="6"| ovali |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 2 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 2 lita | vijoličasta | [[stebri Gediminovičev]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 5 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 5 litov |rowspan="2"| 120×70 | zelena | kmet | ženska ob [[kolovrat]]u |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 obv.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 Litu 1922 rev.jpg|120px]] | 10 litov | vijoličasta, rjava | nominalna vrednost in grb Litve | ženska portreta |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 50 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 50 litov | 150×78 | rjava | portret velikega kneza [[Gediminas]]a | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] |- |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 rev.jpg|120px]] |bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 100 lit 16.11.1922 obv.jpg|120px]] | 100 litov | 170×87 | zelena, modra | portret velikega kneza [[Vitold Veliki|Vitolda]] | ženska portreta |- !colspan="9"| Serija 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 198×92 | zelena, oranžna | nominalna vrednost | mestni grbi Klajpede, Vilne in Kaunasa | [[stebri Gediminovičev]] |rowspan="2"| 1924 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 1000 Litu 1924 rev.jpg|150px]] | 1000 litov | 220×108 | zelena, modra | nominalna vrednost in grb Litve | mladi ljudje v narodnih nošah | portret velikega kneza Vitolda |- !colspan="9"| Serija 1927–1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1927 rev.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena | nominalna vrednost in grb Litve | poljedelci | brez | 1927 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 50 litov | 145×80 | modra, vijoličasta | portret [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] | [[Vilnska stolnica|Stolnica sv. Stanislava v Vilni]] | portret velikega kneza [[Gediminas]]a |rowspan="2"| 1928 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1928 rev.jpg|150px]] | 100 litov | 155×85 | vijoličasta | ženska z [[rog izobilja|rogom izobilja]] | stavba Banke Litve v Kaunasu | portret velikega kneza [[Kęstutis]]a |- !colspan="9"| Serija 1929–1930 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 5 Litai 1929 rev.jpg|150px]] | 5 litov | 120×70 | rjava | portret Vitolda | prizor [[bitka pri Grunvaldu|bitke pri Grunvaldu]] |rowspan="2"| brez | 1929 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1930 rev.jpg|150px]] | 20 litov | 140×75 | zelena, rjava | portret Vitolda, njegova cerkev v Kaunasu,<br>ost kopja s križem,<br>upodobljena na kovancih iz časa Vitolda | kip svobode v Kaunasu, tovorna ladja | 1930 |- !colspan="9"| Serija 1938 |- | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 rev.jpg|150px]] | bgcolor="#000000"|[[Slika:LTU 10 lit 1938 obv.jpg|150px]] | 10 litov | 130×75 | zelena, oranžna | portret predsednika [[Antanas Smetona|Antanasa Smetone]] in Deklaracija neodvisnosti | Skupinski portret članov litovske skupščine,<br>ki so podpisali Deklaracijo o neodvisnosti,<br>grbi mest Klajpeda, Vilna, Kaunas | brez | 16. februarja 1938 |} == Drugi lit == === Kovanci 1991 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:1centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 1 cent |rowspan="3"| [[aluminij]] | 18,75 | 1,30 | 0,83 |rowspan="6"| gladek |- | [[Slika:2centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 2 centa | 21,75 | 1,30 | 1,12 |- | [[Slika:5centas 1991 Lietuva.png|120px]] | 5 centov | 24,40 | 1,35 | 1,40 |- | [[Slika:10 centai (1991).png|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[kositer|Sn]] | 16,0 | 1 | 1,40 |- | [[Slika:20 centai (1991).jpg|120px]] | 20 centov | 17,50 | 1,2 | 2,10 |- | [[Slika:50 centai (1991).jpg|120px]] | 50 centov | 21,00 | 1,2 | 3,03 |- | [[Slika:1 litas coin (1991).png|120px]] | 1 lit |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 16,75 | 1,5 | 2,35 |rowspan="3"| nazobčan |- | [[Slika:2 litai coin (1991).jpg|120px]] | 2 lita | 20,5 | 1,35 | 3,46 |- | [[Slika:5 litai coin (1991).jpg|120px]] | 5 litov | 23 | 1,5 | 4,36 |+ |} === Kovanci 1997–2014 === {| class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" ! Podoba ! Apoen ! Sestava ! Premer<br>(mm) ! Debelina<br>(mm) ! Masa<br>(g) ! Rob |- | [[Slika:10 centai (1997).jpg|120px]] | 10 centov |rowspan="3"| [[baker|Cu]]+[[cink|Zn]]+[[nikelj|Ni]] | 17,00 | 1,70 | 2,60 |rowspan="4"| nazobčan |- | [[Slika:20 centai (1997).jpg|120px]] | 20 centov | 20,50 | 2,10 | 4,80 |- | [[Slika:50 centai (1997).jpg|120px]] | 50 centov | 23,00 | 2,10 | 6,00 |- | [[Slika:1 litas coin (1997).jpg|120px]] | 1 lit | [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 22,30 | 2,20 | 6,25 |- | [[Slika:2 litai coin (1997).jpg|120px]] | 2 lita | obod: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]] | 25,00 | 2,20 | 7,50 | izmenično<br>gladek-nazobčan |- | [[Slika:5 litai coin (1997).jpg|120px]] | 5 litov | obod: [[baker|Cu]]+[[nikelj|Ni]]<br>sredica: [[baker|Cu]]+[[aluminij|Al]]+[[nikelj|Ni]] | 27,50 | 2,35 | 10,10 | gladek <br>z napisom<br>»PENKI LITAI«<br>(pet litov) |} === Priložnostni kovanci === V letih 1993 do 2014 je Banka Litve izdala 88 priložnostnih zbirateljskih in 18 priložnostnih spominskih kovancev.<ref>{{navedi splet |url=http://www.lb.lt/paskutine_kolekcine_litu_moneta_forma_mazas_optinio_meno_stebuklas |title=Paskutinė kolekcinė litų moneta „Forma“ – mažas optinio meno stebuklas |work=Lietuvos bankas |date=2014-12-16 |archiveurl=https://web.archive.org/web/20170422154711/http://www.lb.lt/paskutine_kolekcine_litu_moneta_forma_mazas_optinio_meno_stebuklas |archivedate=2017-04-22}}</ref> === Bankovci === {|class="wikitable" style="font-size: 90%; text-align: center" !colspan="7"| Serija 1991–2003 |- !colspan="2"| Podoba !rowspan="2"| Apoen !rowspan="2"| Mere<br>(mm) !rowspan="2"| Opis !rowspan="2"| Leto<br>tiska !rowspan="2"| Datum<br>umika |- ! Prednja stran ! Zadnja stran |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 obverse.JPG|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 1 1994 reverse.JPG|150px]] | 1 lit | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisateljice [[Žemaitė|Julije Žemaitė]] (1845–1921)<br>'''Zadnja stran''': lesena cerkev sv. Jozafata v [[Palūšė|Palūši]]<br>'''Vodni žig''': [[Pagonja|grb »Gonja«]] | 1994 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 2 1993 reverse.JPG|150px]] | 2 lita | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret pisatelja-prosvetitelja [[Motiejus Valančius|Motiejusa Valančiusa]] (1801–1875)<br> '''Zadnja stran''': pogled na [[grad Trakai]]<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 obverse.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTL 5 1993 reverse.JPG|150px]] | 5 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret utemeljitelja litovskega knjižnega jezika [[Jonas Jablonskis|Jonasa Jablonskisa]] (1860–1930)<br>'''Zadnja stran''': kip «Litovska šola» [[Petras Rimša|Petrasa Rimše]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 10 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portreti litovskih letalcev [[Steponas Darius|Steponasa Dariusa]] (1896–1933) in [[Stasys Girėnas|Stasysa Girėnasa]] (1893–1933)<br>'''Zadnja stran''': [[Lituanica|letalo »Lituanica«]] v preletu Atlantskega oceana<br>'''Vodni žig''': grb Litve | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 10 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="5"| 20 litov |rowspan="5"| 135×65 |rowspan="5" align="left"| '''Prednja stran''': portret pesnika in dramaturga [[Maironis|Maironisa (Jonasa Mačiulisa)]] (1862–1932)<br>'''Zadnja stran''': vojaški muzej [[Vitold Veliki|Vitolda Velikega]] in kip Svobode v [[Kaunas]]u<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Maironisa (novejši) | 1991 | 1. junija<br>1994 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 1997 | 1. junija<br>2012 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2001 rev.jpg|150px]] | 2001 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 20 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="4"| 50 litov |rowspan="4"| 135×65 |rowspan="4" align="left"| '''Prednja stran''': portret narodnega preporoditelja [[Jonas Basanavičius|Jonasa Basanavičiusa]] (1851–1927)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Vilnska stolnica|stolnico sv. Stanislava]] in zvonik v [[Vilna|Vilni]]<br>'''Vodni žig''': grb Litve (1993) / portret Basanavičiusa (novejši) | 1991 | 1. januarja<br>1996 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1993 rev.jpg|150px]] | 1993 | 1. marca<br>2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 1998 rev.jpg|150px]] | 1998 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 50 Litu 2003 rev.jpg|150px]] | 2003 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 1991 rev.jpg|150px]] |rowspan="3"| 100 litov |rowspan="3"| 135×65 |rowspan="3" align="left"| '''Prednja stran''': portret zgodovinarja [[Simonas Daukantas|Simonasa Daukantasa]] (1793–1864)<br>'''Zadnja stran''': pogled na [[Univerza v Vilni|Univerzo v Vilni]] s cerkvijo sv. Janezov in zvonikom<br>'''Vodni žig''': [[grb Litve]] (1993) / portret Daukantasa (novejši) | 1991 | 1. julija<br>2001 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 2000 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 100 Litu 2007 rev.jpg|150px]] | 2007 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 200 Litu 1997 rev.jpg|150px]] | 200 litov | 135×65 |align="left"| '''Prednja stran''': portret dramaturga [[Vydūnas|Vydūnasa (Vilhelmasa Storoste)]] (1868–1953)<br>'''Zadnja stran''': [[Klajpeda|klajpedski]] svetilnik<br>'''Vodni žig''': portret Vydūnasa | 1997 |rowspan="2"| 15. januarja<br>2015 |- |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 obv.jpg|150px]] |bgcolor="#000000"| [[Slika:LTU 500 Litu 2000 rev.jpg|150px]] | 500 litov | 147×70 |align="left"| '''Prednja stran''': portret književnika [[Vincas Kudirka|Vincasa Kudirke]] (1858–1899)<br>'''Zadnja stran''': litovski Zvon svobode in pogled na rečno dolino<br>'''Vodni žig''': portret Kudirke | 2000 |+ |} == Glej tudi == * [[Litovski evrokovanci]] == Sklici == {{sklici}} [[Kategorija:Bivše valute]] [[Kategorija:Gospodarstvo Litve]] e2g8xkc77n2e0sxysu8zazthnf89l0w 0 603073 6680011 2026-05-23T19:35:38Z Upwinxp 126544 ->[[Litovski lit]] 6680011 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Litovski lit]] noh29r5z90uq257kphv44r8adow2fph 0 603074 6680012 2026-05-23T19:35:55Z Upwinxp 126544 ->[[Litovski lit]] 6680012 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Litovski lit]] noh29r5z90uq257kphv44r8adow2fph 1 603075 6680013 2026-05-23T19:35:56Z TadejM 738 nova stran z vsebino: »{{WPKRON|class=list|importance=low}}« 6680013 wikitext text/x-wiki {{WPKRON|class=list|importance=low}} ozeycx8tdgphnxzbiid5ccrjmdj017j 0 603076 6680015 2026-05-23T19:36:11Z Upwinxp 126544 ->[[Litovski lit]] 6680015 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Litovski lit]] noh29r5z90uq257kphv44r8adow2fph 1 603077 6680016 2026-05-23T19:37:09Z Upwinxp 126544 CEE Pomlad 2026 6680016 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=gospodarstvo |država=Litva}} ndzd3ml4861hg6nkrj2qovrzi5y80qv 6680018 6680016 2026-05-23T19:39:45Z Upwinxp 126544 {{prevedena stran}} 6680018 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Upwinxp |tema=gospodarstvo |država=Litva}} {{prevedena stran|ru|Литовский лит|small=no}} pkcttph3zlzea0f87pfswahdy5vtko4 0 603078 6680020 2026-05-23T19:43:04Z Yerpo 8417 n 6680020 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zastava | Name = Romunija | Image = Flag of Romania.svg | Nickname = {{lang|ro|Tricolorul}} | Use = 111111 | Symbol = {{FIAV|111111}} {{FIAV|normal}} | Proportion = 2:3 | Adoption = 1834<br>14. junij 1848<br>1. julij 1866<br>27. december 1989 (standardizirana 1995, posodobljena 2023) | Design = Navpična trobojnica iz modre, rumene in rdeče}} '''Zastava Romunije''' ({{langx|ro|drapelul național al României}}) je državna [[zastava]], ki predstavlja [[Romunija|Romunijo]], sestavljena kot [[trobojnica]] iz enakih navpičnih pasov modre (pri drogu), rumene in rdeče barve ter razmerjem stranic 2:3.<ref name="Greig17">{{navedi knjigo |last=Greig |first=Charlotte |title=The Directory of Flags: A guide to flags from around the world |publisher=Ivy Press |date=2017-09-15 |isbn=978-1-78240-281-7}}</ref> V več obdobjih zgodovine so imele zastave romunskih državnih tvorb grb v sredini. Vendar so med [[romunska revolucija 1989|romunsko revolucijo]] leta 1989 protestniki nosili zastave z izrezanim grbom [[Socialistična republika Romunija|Socialistične republike Romunije]] v znak upora. Ta gesta je bila po menjavi režima uradno sprejeta, tako da je zastava odtlej brez dodatkov; posledično je praktično enaka kot [[zastava Čada]], s katero nima nobene simbolne povezave. Zelo podobna je tudi [[zastava Moldavije]], ki pa ima v sredini [[grb Moldavije|grb z zlatim orlom]] in drugačno razmerje stranic.<ref name="Greig17"/> Ta barvna kombinacija je v romunskih deželah izpričana že od 14. stoletja.<ref>{{navedi novice |first=Adrian |last=Criș |url=https://www.ebihoreanul.ro/stiri/oradenii-pot-vedea-la-muzeul-militar-o-colectie-de-steaguri-istorice-deschisa-cu-stindarde-inca-dinaintea-lui-stefan-cel-mare-foto-130773.html |title=Orădenii pot vedea la Muzeul Militar o colecție de steaguri istorice deschisă cu stindarde încă dinaintea lui Ștefan cel Mare (FOTO) |work=Bihoreanul |date=2016-11-28 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://alba24.ro/foto-video-colectie-de-steaguri-istorice-moldovenesti-prezentata-la-muzeul-national-al-unirii-din-alba-iulia-expozitia-este-deschisa-pana-in-31-decembrie-452356.html |title=Colecție de steaguri istorice moldovenești, prezentată la Muzeul Național al Unirii din Alba Iulia |work=Alba24.ro |date=2016-11-29 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref> Med [[vlaška vstaja (1821)|vlaško vstajo leta 1821]] je dal [[Tudor Vladimirescu]] izdelati prapor s temi barvami;<ref>{{navedi splet |url=https://uzpr.ro/24/01/2024/repriviri-istorice-asupra-steagului-revolutiei-romane-din-1821/ |title=Repriviri istorice asupra Steagului Revoluției Române din 1821 |publisher=Zveza poklicnih novinarjev Romunije |date=2024-01-24 |accessdate=2026-05-23}}</ref> modra je tu pomenila svobodo, rumena pravičnost in rdeča bratstvo. Po mnenju zgodovinarjev gre za eno najzgodnejših uporab te simbolike v kontekstu pravice do romunske samoodločbe.<ref>{{cite journal |last=Iscru |first=Gheorghe D. |title=Steagul Revoluției din 1821 |work=Revista Arhivelor |issue=2 |year=1981 |pages=211}}</ref> == Pravila za oblikovanje zastave == [[File:Flag of Romania (construction).png|thumb|Specifikacija zastave<br/>l&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|2|3}}&nbsp;L; C&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|1|3}}&nbsp;L]] Romunski zakon 75/1994<ref>{{Cite web|url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocument/4303|title = LEGE nr. 75 din 16 iulie 1994 privind arborarea drapelului României, intonarea imnului național și folosirea sigiliilor cu stema României de către autoritățile și instituțiile publice}}</ref> določa, da znaša višina zastave 2/3 višine in da so barvni pasovi enake velikosti z modro pri drogu. Sprva so bile barve dokočene kot kobaltno modra, krom rumena in cinobrasto rdeča. Z amandmajem zakona leta 2023 so bile barve določene s točnimi vrednosti po barvnih modelih Pantone, CMYK in RGB.<ref>{{cite web | url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocumentAfis/271454 | title=LEGE 176 19/06/2023 |work=Portal Legislativ }}</ref> {| class="wikitable" width="600px" style="white-space: nowrap; text-align: left" ! [[File:Flag of Romania.svg|30px]]<br />(1867–sedanjost) !style="background:#002B7F; color:#FFF; width:150px"| Modra !style="background:#FCD116; color:#000; width:150px"| Rumena !style="background:#CE1126; color:#FFF; width:150px"| Rdeča |- | [[Pantone]] | 280c | 116c | 186c |- | [[CMYK]] | 100-70-0-10 | 0-10-95-0 | 0-90-80-5 |- | [[RGB]] | 0-43-127 | 252-209-22 | 206-17-38 |- | [[Spletna barva|Heksadecimalna]] | #002B7F | #FCD116 | #CE1126 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[grb Romunije]] {{Simboli držav}} {{Škrbina-zastava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Romunije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Romunija]] [[Kategorija:Trobojnice|Romunija]] [[Kategorija:Navpično simetrične zastave|Romunija]] 8ulxug7hthyt61c95m9eboj2o8yd6d6 6680028 6680020 2026-05-23T19:58:46Z Yerpo 8417 boljši vrstni red 6680028 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zastava | Name = Romunija | Image = Flag of Romania.svg | Nickname = {{lang|ro|Tricolorul}} | Use = 111111 | Symbol = {{FIAV|111111}} {{FIAV|normal}} | Proportion = 2:3 | Adoption = 1834<br>14. junij 1848<br>1. julij 1866<br>27. december 1989 (standardizirana 1995, posodobljena 2023) | Design = Navpična trobojnica iz modre, rumene in rdeče}} '''Zastava Romunije''' ({{langx|ro|drapelul național al României}}) je državna [[zastava]], ki predstavlja [[Romunija|Romunijo]], sestavljena kot [[trobojnica]] iz enakih navpičnih pasov modre (pri drogu), rumene in rdeče barve ter razmerjem stranic 2:3.<ref name="Greig17">{{navedi knjigo |last=Greig |first=Charlotte |title=The Directory of Flags: A guide to flags from around the world |publisher=Ivy Press |date=2017-09-15 |isbn=978-1-78240-281-7}}</ref> Barvna kombinacija je v romunskih deželah izpričana že od 14. stoletja.<ref>{{navedi novice |first=Adrian |last=Criș |url=https://www.ebihoreanul.ro/stiri/oradenii-pot-vedea-la-muzeul-militar-o-colectie-de-steaguri-istorice-deschisa-cu-stindarde-inca-dinaintea-lui-stefan-cel-mare-foto-130773.html |title=Orădenii pot vedea la Muzeul Militar o colecție de steaguri istorice deschisă cu stindarde încă dinaintea lui Ștefan cel Mare (FOTO) |work=Bihoreanul |date=2016-11-28 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://alba24.ro/foto-video-colectie-de-steaguri-istorice-moldovenesti-prezentata-la-muzeul-national-al-unirii-din-alba-iulia-expozitia-este-deschisa-pana-in-31-decembrie-452356.html |title=Colecție de steaguri istorice moldovenești, prezentată la Muzeul Național al Unirii din Alba Iulia |work=Alba24.ro |date=2016-11-29 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref> Med [[vlaška vstaja (1821)|vlaško vstajo leta 1821]] je dal [[Tudor Vladimirescu]] izdelati prapor s temi barvami;<ref>{{navedi splet |url=https://uzpr.ro/24/01/2024/repriviri-istorice-asupra-steagului-revolutiei-romane-din-1821/ |title=Repriviri istorice asupra Steagului Revoluției Române din 1821 |publisher=Zveza poklicnih novinarjev Romunije |date=2024-01-24 |accessdate=2026-05-23}}</ref> modra je tu pomenila svobodo, rumena pravičnost in rdeča bratstvo. Po mnenju zgodovinarjev gre za eno najzgodnejših uporab te simbolike v kontekstu pravice do romunske samoodločbe.<ref>{{cite journal |last=Iscru |first=Gheorghe D. |title=Steagul Revoluției din 1821 |work=Revista Arhivelor |issue=2 |year=1981 |pages=211}}</ref> V več obdobjih zgodovine so imele zastave romunskih državnih tvorb grb v sredini. Vendar so med [[romunska revolucija 1989|romunsko revolucijo]] leta 1989 protestniki nosili zastave z izrezanim grbom [[Socialistična republika Romunija|Socialistične republike Romunije]] v znak upora. Ta gesta je bila po menjavi režima uradno sprejeta, tako da je zastava odtlej brez dodatkov; posledično je praktično enaka kot [[zastava Čada]], s katero nima nobene simbolne povezave. Zelo podobna je tudi [[zastava Moldavije]], ki pa ima v sredini [[grb Moldavije|grb z zlatim orlom]] in drugačno razmerje stranic.<ref name="Greig17"/> == Pravila za oblikovanje zastave == [[File:Flag of Romania (construction).png|thumb|Specifikacija zastave<br/>l&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|2|3}}&nbsp;L; C&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|1|3}}&nbsp;L]] Romunski zakon 75/1994<ref>{{Cite web|url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocument/4303|title = LEGE nr. 75 din 16 iulie 1994 privind arborarea drapelului României, intonarea imnului național și folosirea sigiliilor cu stema României de către autoritățile și instituțiile publice}}</ref> določa, da znaša višina zastave 2/3 višine in da so barvni pasovi enake velikosti z modro pri drogu. Sprva so bile barve dokočene kot kobaltno modra, krom rumena in cinobrasto rdeča. Z amandmajem zakona leta 2023 so bile barve določene s točnimi vrednosti po barvnih modelih Pantone, CMYK in RGB.<ref>{{cite web | url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocumentAfis/271454 | title=LEGE 176 19/06/2023 |work=Portal Legislativ }}</ref> {| class="wikitable" width="600px" style="white-space: nowrap; text-align: left" ! [[File:Flag of Romania.svg|30px]]<br />(1867–sedanjost) !style="background:#002B7F; color:#FFF; width:150px"| Modra !style="background:#FCD116; color:#000; width:150px"| Rumena !style="background:#CE1126; color:#FFF; width:150px"| Rdeča |- | [[Pantone]] | 280c | 116c | 186c |- | [[CMYK]] | 100-70-0-10 | 0-10-95-0 | 0-90-80-5 |- | [[RGB]] | 0-43-127 | 252-209-22 | 206-17-38 |- | [[Spletna barva|Heksadecimalna]] | #002B7F | #FCD116 | #CE1126 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[grb Romunije]] {{Simboli držav}} {{Škrbina-zastava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Romunije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Romunija]] [[Kategorija:Trobojnice|Romunija]] [[Kategorija:Navpično simetrične zastave|Romunija]] gpcl1wwl7g3ajug6ixrts81icbl0cqm 6680030 6680028 2026-05-23T20:02:45Z Yerpo 8417 /* Pravila za oblikovanje zastave */ tn 6680030 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zastava | Name = Romunija | Image = Flag of Romania.svg | Nickname = {{lang|ro|Tricolorul}} | Use = 111111 | Symbol = {{FIAV|111111}} {{FIAV|normal}} | Proportion = 2:3 | Adoption = 1834<br>14. junij 1848<br>1. julij 1866<br>27. december 1989 (standardizirana 1995, posodobljena 2023) | Design = Navpična trobojnica iz modre, rumene in rdeče}} '''Zastava Romunije''' ({{langx|ro|drapelul național al României}}) je državna [[zastava]], ki predstavlja [[Romunija|Romunijo]], sestavljena kot [[trobojnica]] iz enakih navpičnih pasov modre (pri drogu), rumene in rdeče barve ter razmerjem stranic 2:3.<ref name="Greig17">{{navedi knjigo |last=Greig |first=Charlotte |title=The Directory of Flags: A guide to flags from around the world |publisher=Ivy Press |date=2017-09-15 |isbn=978-1-78240-281-7}}</ref> Barvna kombinacija je v romunskih deželah izpričana že od 14. stoletja.<ref>{{navedi novice |first=Adrian |last=Criș |url=https://www.ebihoreanul.ro/stiri/oradenii-pot-vedea-la-muzeul-militar-o-colectie-de-steaguri-istorice-deschisa-cu-stindarde-inca-dinaintea-lui-stefan-cel-mare-foto-130773.html |title=Orădenii pot vedea la Muzeul Militar o colecție de steaguri istorice deschisă cu stindarde încă dinaintea lui Ștefan cel Mare (FOTO) |work=Bihoreanul |date=2016-11-28 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref><ref>{{navedi novice |url=https://alba24.ro/foto-video-colectie-de-steaguri-istorice-moldovenesti-prezentata-la-muzeul-national-al-unirii-din-alba-iulia-expozitia-este-deschisa-pana-in-31-decembrie-452356.html |title=Colecție de steaguri istorice moldovenești, prezentată la Muzeul Național al Unirii din Alba Iulia |work=Alba24.ro |date=2016-11-29 |accessdate=2026-05-23 |language=ro}}</ref> Med [[vlaška vstaja (1821)|vlaško vstajo leta 1821]] je dal [[Tudor Vladimirescu]] izdelati prapor s temi barvami;<ref>{{navedi splet |url=https://uzpr.ro/24/01/2024/repriviri-istorice-asupra-steagului-revolutiei-romane-din-1821/ |title=Repriviri istorice asupra Steagului Revoluției Române din 1821 |publisher=Zveza poklicnih novinarjev Romunije |date=2024-01-24 |accessdate=2026-05-23}}</ref> modra je tu pomenila svobodo, rumena pravičnost in rdeča bratstvo. Po mnenju zgodovinarjev gre za eno najzgodnejših uporab te simbolike v kontekstu pravice do romunske samoodločbe.<ref>{{cite journal |last=Iscru |first=Gheorghe D. |title=Steagul Revoluției din 1821 |work=Revista Arhivelor |issue=2 |year=1981 |pages=211}}</ref> V več obdobjih zgodovine so imele zastave romunskih državnih tvorb grb v sredini. Vendar so med [[romunska revolucija 1989|romunsko revolucijo]] leta 1989 protestniki nosili zastave z izrezanim grbom [[Socialistična republika Romunija|Socialistične republike Romunije]] v znak upora. Ta gesta je bila po menjavi režima uradno sprejeta, tako da je zastava odtlej brez dodatkov; posledično je praktično enaka kot [[zastava Čada]], s katero nima nobene simbolne povezave. Zelo podobna je tudi [[zastava Moldavije]], ki pa ima v sredini [[grb Moldavije|grb z zlatim orlom]] in drugačno razmerje stranic.<ref name="Greig17"/> == Pravila za oblikovanje zastave == [[File:Flag of Romania (construction).png|thumb|Specifikacija zastave<br/>l&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|2|3}}&nbsp;L; C&nbsp;=&nbsp;{{Fraction|1|3}}&nbsp;L]] Romunski zakon 75/1994<ref>{{Cite web|url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocument/4303|title = LEGE nr. 75 din 16 iulie 1994 privind arborarea drapelului României, intonarea imnului național și folosirea sigiliilor cu stema României de către autoritățile și instituțiile publice}}</ref> določa, da znaša višina zastave 2/3 višine in da so barvni pasovi enake velikosti z modro pri drogu. Sprva so bile barve dokočene kot kobaltno modra, krom rumena in cinobrasto rdeča. Z amandmajem zakona leta 2023 so bile barve določene s točnimi vrednostmi po barvnih modelih Pantone, CMYK in RGB.<ref>{{cite web | url=https://legislatie.just.ro/Public/DetaliiDocumentAfis/271454 | title=LEGE 176 19/06/2023 |work=Portal Legislativ }}</ref> {| class="wikitable" width="600px" style="white-space: nowrap; text-align: left" ! [[File:Flag of Romania.svg|30px]]<br />(1867–sedanjost) !style="background:#002B7F; color:#FFF; width:150px"| Modra !style="background:#FCD116; color:#000; width:150px"| Rumena !style="background:#CE1126; color:#FFF; width:150px"| Rdeča |- | [[Pantone]] | 280c | 116c | 186c |- | [[CMYK]] | 100-70-0-10 | 0-10-95-0 | 0-90-80-5 |- | [[RGB]] | 0-43-127 | 252-209-22 | 206-17-38 |- | [[Spletna barva|Heksadecimalna]] | #002B7F | #FCD116 | #CE1126 |} == Sklici == {{sklici|2}} == Glej tudi == * [[grb Romunije]] {{Simboli držav}} {{Škrbina-zastava}} {{normativna kontrola}} [[Kategorija:Državni simboli Romunije]] [[Kategorija:Zastave po državah|Romunija]] [[Kategorija:Trobojnice|Romunija]] [[Kategorija:Navpično simetrične zastave|Romunija]] 9ob8e61q56d3kjgehotb7et68cc5ipf 1 603079 6680021 2026-05-23T19:44:13Z Yerpo 8417 {{CEE Pomlad 2026}} 6680021 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Yerpo |tema=kultura |država=Romunija in Moldavija}} m960n0vpdm6eg8im5j8mr765vkhdq34 14 603080 6680031 2026-05-23T20:03:25Z Yerpo 8417 n 6680031 wikitext text/x-wiki {{catmore|Trobojnica}} [[Kategorija:Zastave po oblikovanju]] mw4kxbkdks527nob0ferorrx6e8r44j 1 603081 6680046 2026-05-23T20:14:28Z MaksiKavsek 244409 /* Povezava na wikipodatke */ nov razdelek 6680046 wikitext text/x-wiki == Povezava na wikipodatke == Lahko nekdo ta članek poveže na ''[[:en:Supreme_Headquarters_of_the_National_Liberation_Army_of_Yugoslavia|Supreme Headquarters of the National Liberation Army of Yugoslavia]]'': Partisan Supreme Headquarters, Q3444687 ter odstrani Q12806180. Hvala, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:14, 23. maj 2026 (CEST) 8osw4fr6wngnus3w60ybdb2623d90xh 6680047 6680046 2026-05-23T20:20:53Z Upwinxp 126544 /* Povezava na wikipodatke */ storjeno 6680047 wikitext text/x-wiki == Povezava na wikipodatke == Lahko nekdo ta članek poveže na ''[[:en:Supreme_Headquarters_of_the_National_Liberation_Army_of_Yugoslavia|Supreme Headquarters of the National Liberation Army of Yugoslavia]]'': Partisan Supreme Headquarters, Q3444687 ter odstrani Q12806180. Hvala, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:14, 23. maj 2026 (CEST) : Sem spojil predmeta, je zdaj v redu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:20, 23. maj 2026 (CEST) 81zfglc4l7f6ow9fzamav72tzztzmxg 6680049 6680047 2026-05-23T20:23:27Z MaksiKavsek 244409 /* Povezava na wikipodatke */ odgovor 6680049 wikitext text/x-wiki == Povezava na wikipodatke == Lahko nekdo ta članek poveže na ''[[:en:Supreme_Headquarters_of_the_National_Liberation_Army_of_Yugoslavia|Supreme Headquarters of the National Liberation Army of Yugoslavia]]'': Partisan Supreme Headquarters, Q3444687 ter odstrani Q12806180. Hvala, lp [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:14, 23. maj 2026 (CEST) : Sem spojil predmeta, je zdaj v redu? —[[Uporabnik:Upwinxp|Upwinxp]] [[Uporabniški pogovor:Upwinxp|✉]] 22:20, 23. maj 2026 (CEST) ::da [[Uporabnik:MaksiKavsek|MaksiKavsek]] ([[Uporabniški pogovor:MaksiKavsek|pogovor]]) 22:23, 23. maj 2026 (CEST) 6ztnibhlm9xr8ejgd7jvu64y5meb6s8 15 603082 6680074 2026-05-23T21:25:10Z SirFranzPaul 189873 /* Trobojnica/tribarvnica */ nov razdelek 6680074 wikitext text/x-wiki == Trobojnica/tribarvnica == Ne bi bilo primerneje, da bi se kategorija imenovala "tribarvnice" (v skladu s [https://www.izobesi-zastavo.si/blog/je-pravilneje-trobojnica-tribarvnica-trobarvnica-ali-trikolora tem člankom heraldičnega in veksilološkega društva Heraldica Slovenica]). Vse dobro, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 23:25, 23. maj 2026 (CEST) 8x6sp0bea4a0ffzrndggze54kjafzk0 6680075 6680074 2026-05-23T21:25:29Z SirFranzPaul 189873 /* Trobojnica/tribarvnica */ 6680075 wikitext text/x-wiki == Trobojnica/tribarvnica == Ne bi bilo primerneje, da bi se kategorija imenovala "tribarvnice" (v skladu s [https://www.izobesi-zastavo.si/blog/je-pravilneje-trobojnica-tribarvnica-trobarvnica-ali-trikolora tem člankom heraldičnega in veksilološkega društva Heraldica Slovenica])? Vse dobro, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 23:25, 23. maj 2026 (CEST) fwz6egtg8p2to6kidxl10y3qmxn3icg 6680126 6680075 2026-05-24T06:21:17Z Yerpo 8417 /* Trobojnica/tribarvnica */ odg 6680126 wikitext text/x-wiki == Trobojnica/tribarvnica == Ne bi bilo primerneje, da bi se kategorija imenovala "tribarvnice" (v skladu s [https://www.izobesi-zastavo.si/blog/je-pravilneje-trobojnica-tribarvnica-trobarvnica-ali-trikolora tem člankom heraldičnega in veksilološkega društva Heraldica Slovenica])? Vse dobro, [[Uporabnik:SirFranzPaul|SirFranzPaul]] ([[Uporabniški pogovor:SirFranzPaul|pogovor]]) 23:25, 23. maj 2026 (CEST) :{{ping|SirFranzPaul}} sem se vseeno za to varianto odločil, ker je po [https://fran.si/133/sskj2-slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-2/4541896/trobojnica?View=1&Query=trobojnica SSKJ] povsem sprejemljiva in sodeč po Gigafidi njena raba več kot šestkrat pogostejša. Nimam pa močne preference. — [[Uporabnik:Yerpo|Yerpo]] ^{[[Uporabniški pogovor:Yerpo|Ha?]]} 08:21, 24. maj 2026 (CEST) s8i7m68szokmdvqhgkw48d87fgp5e2w 0 603083 6680128 2026-05-24T06:23:01Z Smihael 2136 po ru 6680128 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto mačk (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarna pot|Jantarni poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice sodobnega Zelenogradska v obdobju Vikingov Дружинный князь XI в.jpg|Rekonstrukcija oblačila vojščaka iz 11. stoletja </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so nadyoe prevyeli križaji in območje posleli z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск | Геральдика.ру|website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega ZelenogradskCranz 05-2017 railway station.jpg|Železniška postaja' (odprta 1885) Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. Mačke so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Category:Letovišča]] jbd4mkkj7ue0kj3y3nth09nlkq24sk6 6680130 6680128 2026-05-24T06:29:44Z Smihael 2136 pp 6680130 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto mačk (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarna pot|Jantarni poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega ZelenogradskCranz 05-2017 railway station.jpg|Železniška postaja' (odprta 1885) Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. Mačke so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Turizem v Rusiji]] 9eh4czo4t0pectqb6g2uwzg1bh1pur3 6680135 6680130 2026-05-24T06:33:27Z Smihael 2136 /* Arhitektura */ 6680135 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto mačk (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarna pot|Jantarni poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. Mačke so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Turizem v Rusiji]] phrjl9c74p61ffw6zxcy7eznm6h22ob 6680142 6680135 2026-05-24T06:57:55Z Romanm 13 /* Mačje mesto */ [[Domača mačka]] 6680142 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto mačk (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarna pot|Jantarni poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. [[Domača mačka|Mačke]] so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Turizem v Rusiji]] 8mw9dml9vn8op4z1ebmh14se2mlw6yr 6680143 6680142 2026-05-24T06:58:13Z Romanm 13 [[Domača mačka]] 6680143 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto [[Domača mačka|mačk]] (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarna pot|Jantarni poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. [[Domača mačka|Mačke]] so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Turizem v Rusiji]] ajvdlx2s0f35qedfszvs7ytlzuj84ft 6680161 6680143 2026-05-24T08:42:55Z Smihael 2136 /* Arheologija */ pnp 6680161 wikitext text/x-wiki {{Infobox Russian inhabited locality | en_name = Zelenogradsk | ru_name = Зеленоградск | image_skyline = [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards city center 5.jpg|250px]] | image_caption = Pogled na Zelenogradsk | coordinates = {{coord|54|58|N|20|29|E|display=inline,title}} | image_flag = [[Slika:Flag of Zelenogradsk (Kaliningrad oblast).png|150px]] | image_coa = [[Slika:Coat_of_Arms_of_Zelenogradsk_(Kaliningrad_oblast).png|100px]] | federal_subject = [[Kaliningrajska oblast]] | adm_district_jur = [[Zelenogradski rajon]] | adm_selsoviet_jur = Zelenogradsk | adm_selsoviet_type = Mesto rajonskega pomena | pop_2010census = 13.026 | established_date = 1252 | postal_codes = 238326, 238530 | dialing_codes = 40150 | area_km2 = 17 | elevation_m = 3 }} '''Zelenogradsk''' ({{langx|ru|Зеленогра́дск}} {{IPA|ru|zʲɪlʲɪnɐˈgratsk|IPA|audio=RU-Zelenogradsk.ogg}}; {{langx|de|Cranz}} {{IPA|de|kʁant͡s|IPA|audio=De-Cranz.ogg}}; {{langx|pl|Koronowo}} {{IPA|pl|kɔrɔˈnɔvɔ |IPA|audio=Pl-Koronowo.ogg}};<ref>{{cite map|author1=M. Kiełczewska|author2=Wł. Chojnacki|title=Okręg Mazurski: mapa komunikacyjno-administracyjna wraz z niemiecko-polskim i polsko-niemieckim słownikiem nazw|location=Poznań|year=1946|scale=1:500,000|language=pl}}</ref> [[litovščina|litovsko]] in staroprusko: ''Krantas'') je mesto in upravno središče [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]] v [[Kaliningrajska oblast|Kaliningrajski oblasti]] v [[Rusija|Rusiji]]. Nahaja se približno 34 km severno od [[Kaliningrad]]a na obali [[Baltsko morje|Baltskega morja]], blizu [[Kurska kosa|Kurske kose]]. Mesto je bilo v Vzhodni Prusiji priljubljeno letovišče (med leti 1816 in 1895 je bil Cranz znan kot kraljevo kopališče - ''das königliche Bad''), danes pa je Zelenogradsk znan kot mesto [[Domača mačka|mačk]] (''Город кошек''). == Zgodovina == === Arheologija === V okolici danšnjega Zelenogradska so bila odkrita zgodnjesrednjeveška naselja in pruski obrambni nasipi. Najbližje znano prusko svetišče iz zgodnjega srednjega veka je »Gradišče Puškajtisa« ({{lang-prg|Galgenpusch}}, dobesedno »Bog podzemnega sveta«. Tri kilometre južno od mesta leži največji arheološki kompleks iz obdobja [[Vikingi|Vikingov]], znan na [[Jantarjeva pot|Jantarjevi poti]] — [[Kaup (mesto)|Kaup]] (dobesedno »Tržnica«). <gallery heights="200" widths="230"> Slika:Земля и вода вокруг Каупа эпохи викингов.jpg|Načrt okolice današnjega Zelenogradska v obdobju Vikingov </gallery> === Nastanek naselja === Na območju Zelenogradska je nastala vas pruskih ribičev {{lang-prg|Pillkoppen}} (dobesedno »Obalno gradišče«), na mestu katere se je leta 1282 pojavilo naselje {{lang-prg|Kranta-Krug}} (mešani prusko-nemški izraz za »Gostilna na obali«). Naselje je služilo povezavi med Kaliningradom in [[Klaipeda|Klaipėdo]]. Kasneje so območje prevzeli križarji in območje poselili z Nemci. Leta 1283 so na območju današnjega predela Zaton zgradili grad {{lang-de|Neuhaus}} (»Nova hiša«). === Nastanek in razvoj zdravilišča === Leta 1816 je bilo v tedanjem Cranzu po odločitvi grofa [[Heinrich Theodor von Schön|Theodorja von Schöna]] odprto morsko letovišče. Takrat je bila ustvarjena prva zdraviliška infrastruktura: moško in žensko kopališče. Priljubljenost letovišča je postopoma rasla in leta 1844 je Cranz dobil status kraljevega zdravilišča. Pojavile so se številne nastanitvene zmogljivosti in zasebne vile. Razvoju je pripomoglo tudi odprtje železniške povezave s tedanjim Königsbergom (Kaliningrad) leta 1885. <gallery mode="packed" heights="170px" caption="Cranz konec 19. in začetek 20. stoletja"> Cranz 1900.jpg|Obalna promenada ID004130 C094 CranzStrand.jpg|Plaža ID004064 C028 CranzBellevue.jpg|Hotel Cranz_Damenbad_1900.jpg|Žensko kopališče </gallery> Naselje je imelo proti koncu 19. stoletja več kot 1000 prebivalcev, ki so živeli predvsem od turizma, ribištvo pa je ostalo močno razvito.<ref name=sgk>{{cite book|author=<!--Staff writer(s); no by-line.--> |title=Słownik geograficzny Królestwa Polskiego i innych krajów słowiańskich, Tom IV|year=1883|language=pl|location=Warszawa|publisher=Filipa Sulimierskiego i Władsława Walewskiewgo|page=610}}</ref> Trgovali so z [[iverka (riba)|iverko]] in [[losos|lososom]], dimljena iverka pa je bila regionalna posebnost. Čeprav je imel Cranz ob začetku druge svetovne vojne več kot 6000 prebivalcev, še ni prejel mestnih pravic. Območje je med drugo svetovno vojno zavzela [[Rdeča armada]] in ga pripojila k [[Ruska sovjetska federativna socialistična republika|RSFSR]], pri čemer je utrpelo minimalno škodo. Nemško prebivalstvo je bilo v skladu s [[Potsdamska konferenca|Potsdamskim sporazumom]] izseljeno. Leta 1947 je bil Cranz preimenovan v Zelenogradsk<ref>[https://www.consultant.ru/cons/cgi/online.cgi?req=doc&base=ESU&n=48143#uKeNdkUJtV6q02h9 Указ Президиума Верховного Совета РСФСР от 17 июня 1947 года «Об образовании сельских Советов, городов и рабочих посёлков в Калининградской области»]</ref>. Istega leta je dobil status mesta. == Upravni in občinski status == V okviru [[Administrativne delitve Rusije|upravne delitve]] Zelenogradsk služi kot [[upravno središče]] [[Zelenogradski rajon|Zelenogradskega rajona]]. Kot upravna enota je vključen v Zelenogradski rajon kot mesto rajonskega pomena. V okviru [[Občinska delitev Rusije|občinske delitve]] je bil od 15. maja 2015 ozemlje mesta in štirih ruralnih okrožij združenih v Mestni okrug Zelenogradsk. Neuradni grb je bil razdeljen na dva dela: v zgornjem delu so bili prikazani rogovi [[los]]a na zlati podlagi, v spodnjem pa srebrna iverka na modri podlagi<ref>Архитектурные памятники Кранца. Издательство «БалтПромо Плюс». Серия «Достопримечательности Калининградской области». Стр 7</ref>. Sodobni grb mesta (avtor G. Lerman) je bil potrjen 22. aprila 2011 in v veliki meri ponavlja starega, vendar so rogove nadomestili hrastovi listi<ref>{{Cite web|url=http://geraldika.ru/symbols/29708|title=Герб города Зеленоградск |website=geraldika.ru}}</ref>. == Podnebje == Podnebje je zmerno, prehodno med [[oceansko podnebje|oceanskim]] in [[celinsko podnebje|celinskim]]. Zime so mile (povprečna januarska temperatura −3 °C), poletja zmerno topla (povprečna julijska temperatura +17 °C). Povprečna temperatura morja poleti znaša od 16,5 do 17 °C, lahko pa doseže tudi 21–22 °C. Letno pade okoli 800 mm padavin, predvsem poleti. Število sončnih ur znaša približno 2000 letno<ref>Калининградская область. Очерки природы. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1969. с. 86—98.</ref>. == Turistične znamenitosti == Po drugi svetovni vojni je turistični primat prevzel bližji [[Svetlogorsk]]. Kljub temu ima Zelenogorsk slikovito morsko [[promenada|promenado]], obsežno plažo, 150-metrski pomol<ref>{{Cite web|url=https://gov39.ru/news/101/61264/|title=Сергей Майоров: "Променад и пирс в Зеленоградске должны соответствовать всем нормативам"|author=|website=Официальный портал Правительства Калининградской области|date=2013-05-25|publisher=|access-date=2019-04-26|archive-date=2019-04-26|archive-url=https://web.archive.org/web/20190426205301/https://gov39.ru/news/101/61264/|url-status=live}}</ref> in velik park, ki prehaja v borov gozd. Na obrobju mesta se začne [[Narodni park Kurska kosa|narodni park Kurska kosa]], vpisan na [[Unescova svetovna dediščina|Unescov seznam naravne dediščine]]. <gallery mode="packed"> [[Slika:Zelrnogradsk.jpg|Pogled na obalo Baltskega morja iz zelenograjskega sanatorija »Čajka«]] [[Slika:Zelenogradsk 2369.JPG|Promenada]] [[Slika:Zelenogradsk - Beach during the storm.jpg|Plaža med nevihtnim vetrom]] [[Slika:Zelenogradsk - View from ferris wheel, towards northeast.jpg|Pogled na plažo in obalno območje z razglednega kolesa]] </gallery> Zelenogradsk je priljubljen kraj za kratkotrajni oddih prebivalcev [[Kaliningrad]]a<ref>В 1980-е годы летом сюда прибывали до ста тысяч отдыхающих ежедневно. См. География Калининградской области. — Калининград: Калининградское книжное издательство, 1989, с.122.</ref>. Plaža je prekrita z drobnim svetlim [[pesek|peskom]], ki prehaja v manjše obalne sipine. [[Relief]] morskega dna ob obali je blag in raven. V Zelenogradsku, za razliko od drugega zdravilišča [[Svetlogorsk (Kaliningrajska oblast)|Svetlogorska]], ni strmih vzponov in spustov, kar ustreza ljudem z boleznimi srca, dihal in [[mišično-skeletni sistem|mišično-skeletnega sistema]]. Mesto ima tudi svojo mineralno vodo, ki se imenuje »Zelenogradskaja«<ref>{{Cite web|url=https://ruwest.ru/interview/52858/|title=Разные воды: откуда течёт зеленоградская минералка?|author=|website=Информационное агентство Русский Запад|date=2015-12-29|publisher=|lang=ru|access-date=2018-12-18|archive-date=2018-12-19|archive-url=https://web.archive.org/web/20181219090822/https://ruwest.ru/interview/52858/|url-status=live}}</ref>. V Zelenogradsku ohranila mreža otroških zdravstvenih taborov. V mestu deluje športno-rekreacijski kompleks, odprt leta 2014, ki vključuje dvorane za ekipne in močnostne športe, borilne veščine, aerobiko, koreografijo in fitnes ter dva bazena: enega za izkušene plavalce in drugega za začetnike. === Arhitektura === Arhitekturna podoba mesta se je oblikovala v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja. Večina stavb je v [[Secesijska arhitektura|secesijskem slogu]], z elementi [[neogotika|neogotike]] in [[neoklasicizem|neoklasicizma]]. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2375.JPG|Trgovina na Leninovi ulici Zelenogradsk 2381.JPG|Kurortni prospekt Zelenogradsk 2378.JPG|Mestna knjižnica Zelenogradsk 2383.JPG|Stavba na Kurortnem prospektu Zelenogradsk - Volodarskogo street.jpg|Ulica Volodarskega Zelenogradsk 2380.JPG|Nekdanja pošta (opečnata stavba v neogotskem slogu) Зеленоградск, Курортный, 16.jpg| Nekdanji glavni hotel Водонапорная башня Кранца, Зеленоградск 02.jpg|Vodni stolp (zgrajen 1904, danes muzej mačk "Murarium") Вилла Крелль Ленина 6.jpg|Vila Maxa Krella, v kateri deluje lokalni zgodovinski muzej </gallery> === Mačje mesto === Po uspehu muzeja »Murarium« v starem vodnem stolpu so mestne oblasti v 2010-ih začele uporabljati temo mačk za ustvarjanje podobe mesta in povečanje turistične privlačnosti. [[Domača mačka|Mačke]] so postale neuradni simbol Zelenogradska. Muzej hrani največjo zbirko umetnosti na temo mačk v Rusiji<ref>{{Cite web|url=https://kgd.ru/news/society/item/24779-v-vodonapornoj-bashne-zelenogradska-otkrylsya-penthaus-foto|title=В водонапорной башне Зеленоградска открылся пентхаус (фото)|website=kgd.ru}}</ref>. Uvedli položaj "kotošefa" (mačjega šefa), ki skrbi za mestne mačke v parku. Postavljene so bile mačje hišice, semaforji z mačjimi motivi in različni umetniški objekti. Vendar pa je ta podoba privabila tudi zapuščene mačke, kar je ustvarilo težave s prevelikim številom potepuških živali. <gallery mode="packed" caption="Mačje mesto"> Zelenogradsk - Cat Traffic Light on Kurortny Prospekt.jpg|»Mačji semafor« Калининградская область. Зеленоградск. Стрит-арт.jpg|Mačji murali Zelenogradsk - Cats.jpg|Zelenograjske mačke Zelenogradsk Cats 3.jpg|Hišice za mačke </gallery> === Verski objekti === V mestu delujeta dve pravoslavni cerkvi. Prva, posvečen svetemu Andreju, je v nekdanji katoliški kapeli. Kasneje je bila v nekdanji luteranski cerkvi sv. Adalberta odprta Preobraženska stolnica. <gallery mode="packed"> Zelenogradsk 2393.JPG|Spaso-Preobraženski sobor Zelenogradsk 2415.JPG|Kapela sv. Andreja </gallery> == Promet == V Zelenogradsku se nahaja železniška postaja [[Zelenogradsk-Novij]] na progi [[Kaliningrad]] — Zelenogradsk — [[Svetlogorsk]]. Avtobusi povezujejo mesto s Kaliningradom, [[Kurska kosa|Kurska koso]] in drugimi kraji regije. == Sklici == {{Reflist}} == Zunanje povezave == * [https://zelenogradsk.com/ Uradna spletna stran Zelenogradska] (v ruščini) {{Commons category-inline}} [[Category:Kaliningrajska oblast]] [[Category:Mesta v Rusiji]] [[Kategorija:Turizem v Rusiji]] 61yxwlwc9en49tmhoqqb254ewax409k 1 603084 6680129 2026-05-24T06:24:27Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »{{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Smihael |tema=geografija |država=Rusija }}« 6680129 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik=Smihael |tema=geografija |država=Rusija }} od7adscw3yy3kfkl3jiera9uc8cwmp3 10 603085 6680131 2026-05-24T06:31:01Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »<includeonly>{{#invoke:lang|lang_xx_italic |code=prg |label={{ifeq|{{{label|}}}||[[pruščina|prusko]]}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- place category and language links on the /doc sub-page --> </noinclude>« 6680131 wikitext text/x-wiki <includeonly>{{#invoke:lang|lang_xx_italic |code=prg |label={{ifeq|{{{label|}}}||[[pruščina|prusko]]}}}}</includeonly><noinclude> {{Documentation}} <!-- place category and language links on the /doc sub-page --> </noinclude> mp5gl9xiqgrzd0fj5pcs6r00uxsi0zm 14 603086 6680132 2026-05-24T06:31:40Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »[[Kategorija:Turizem po državah]] [[Kategorija:Rusija]]« 6680132 wikitext text/x-wiki [[Kategorija:Turizem po državah]] [[Kategorija:Rusija]] thar0tycvlqrrp7oauschszllhz336s 14 603087 6680133 2026-05-24T06:32:56Z Smihael 2136 nova stran z vsebino: »{{Non-English-language text category}}« 6680133 wikitext text/x-wiki {{Non-English-language text category}} sujjm6pmc1so6w1q8wjzew8zmqopm9r 0 603088 6680141 2026-05-24T06:53:40Z Romanm 13 preusmeritev na [[Zelenogradsk]] 6680141 wikitext text/x-wiki #PREUSMERITEV [[Zelenogradsk]] mgc1w6b3s0al6bk551vqf8ij4nx7dlp 14 603089 6680146 2026-05-24T07:20:19Z Anzet 118843 nova stran z vsebino: »Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[roman]]ih, nagrajenih z nagrado kresnik.« 6680146 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[roman]]ih, nagrajenih z nagrado kresnik. aum6ndpwunreqsupg75vazbf8tj8srx 6680148 6680146 2026-05-24T07:20:54Z Anzet 118843 6680148 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[roman]]ih, nagrajenih z nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. 4wukjf6mxdjld6pp89x6fc6egdjugar 6680149 6680148 2026-05-24T07:21:07Z Anzet 118843 dodal [[Kategorija:Slovenska književnost]] s pomočjo [[Wikipedia:HotCat|HotCat]] 6680149 wikitext text/x-wiki Ta [[Wikipedija:Kategorija|kategorija]] zajema [[Wikipedija:Kaj je članek|članke]] o [[roman]]ih, nagrajenih z nagrado [[Kresnik (nagrada)|kresnik]]. [[Kategorija:Slovenska književnost]] 3r7kp5umq0nwhd5zxub9xhtw7c9w8xy 0 603090 6680147 2026-05-24T07:20:28Z Octopus 13285 infopolje 6680147 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = {{lang|tr|Semendire Sancağı}}<br/>{{lang|sr-Cyrl|Смедеревски санџак}}<br/>{{lang|sr-Latn|Smederevski sandžak}} |conventional_long_name = Smederevski sandžak |common_name = Smederevo |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = [[sandžakbeg]] |leader1 = [[Ali Beg Mihaloglu]] (prvi) |year_leader1 = 1462–1507 |leader2 = [[Marašli Ali Paša]] |year_leader2 = 1815–1817 |p1 = Srbska despotija |p2 = Beograjski Banat |s1 = Habsburška okupacija Srbije (1686–1691) |flag_s1 = Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg |s2 = Srbsko kraljestvo (1718–1739) |flag_s2 = Flag of Kingdom of Serbia (1718-39).svg |s3 = Kočeva mejna krajina |flag_s3 = Flag of Serbia (1792).svg |border_s3 = no |s4 = Revolucionarna Srbija |flag_s4 = Flag of Revolutionary Serbia.svg |s5 = Kneževina Srbija |flag_s5 = Civil flag of Serbia.svg |year_start = 1459 |event_start = '''[[Obleganje Smedereva (1459)|Padec]]''' Srbske despotije |year_end = 1817 |event_end = avtonomna [[Kneževina Srbije]] |image_map = Belgrade pashaluk.png |image_map_caption = Beograjski pašaluk leta 1791 |capital = {{ubl|[[Smederevo]] (1459–1521)|[[Beograd]] (1521–1817)}} |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |today = {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbija]] |footnotes = |life_span=1459–1688<br>1699–1718<br>1739–1788<br>1791–1804<br>1813–1817}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] jlf6z3t242ik12xqxd0tb90wb8hipq4 6680156 6680147 2026-05-24T07:58:21Z Octopus 13285 urejanje 6680156 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = {{lang|tr|Semendire Sancağı}}<br/>{{lang|sr-Cyrl|Смедеревски санџак}}<br/>{{lang|sr-Latn|Smederevski sandžak}} |conventional_long_name = Smederevski sandžak |common_name = Smederevo |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = [[sandžakbeg]] |leader1 = [[Ali Beg Mihaloglu]] (prvi) |year_leader1 = 1462–1507 |leader2 = [[Marašli Ali Paša]] |year_leader2 = 1815–1817 |p1 = Srbska despotija |p2 = Beograjska banovina |s1 = Habsburška okupacija Srbije (1686–1691) |flag_s1 = Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg |s2 = Kraljevina Srbija (1718–1739) |flag_s2 = Flag of Kingdom of Serbia (1718-39).svg |s3 = Kočeva mejna krajina |flag_s3 = Flag of Serbia (1792).svg |border_s3 = no |s4 = Karađorđeva Srbija |flag_s4 = Flag of Revolutionary Serbia.svg |s5 = Kneževina Srbija |flag_s5 = Civil flag of Serbia.svg |year_start = 1459 |event_start = '''[[Obleganje Smedereva (1459)|Padec]]''' Srbske despotije |year_end = 1817 |event_end = avtonomna [[Kneževina Srbija]] |image_map = Belgrade pashaluk.png |image_map_caption = Beograjski pašaluk leta 1791 |capital = {{ubl|[[Smederevo]] (1459–1521)|[[Beograd]] (1521–1817)}} |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |today = {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbija]] |footnotes = |life_span=1459–1688<br>1699–1718<br>1739–1788<br>1791–1804<br>1813–1817}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] bt4iam7vknlkstuuiukrqxr7yy4rd4g 6680174 6680156 2026-05-24T09:34:22Z Octopus 13285 uvod 6680174 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Zgodovinska pokrajina |native_name = {{lang|tr|Semendire Sancağı}}<br/>{{lang|sr-Cyrl|Смедеревски санџак}}<br/>{{lang|sr-Latn|Smederevski sandžak}} |conventional_long_name = Smederevski sandžak |common_name = Smederevo |subdivision = [[Sandžak]] |nation = [[Osmansko cesarstvo|Osmanskega cesarstva]] <!-- Titles and names of the first and last leaders and their deputies --> |title_leader = [[sandžakbeg]] |leader1 = [[Ali Beg Mihaloglu]] (prvi) |year_leader1 = 1462–1507 |leader2 = [[Marašli Ali Paša]] |year_leader2 = 1815–1817 |p1 = Srbska despotija |p2 = Beograjska banovina |s1 = Habsburška okupacija Srbije (1686–1691) |flag_s1 = Banner of the Holy Roman Emperor (after 1400).svg |s2 = Kraljevina Srbija (1718–1739) |flag_s2 = Flag of Kingdom of Serbia (1718-39).svg |s3 = Kočeva mejna krajina |flag_s3 = Flag of Serbia (1792).svg |border_s3 = no |s4 = Karađorđeva Srbija |flag_s4 = Flag of Revolutionary Serbia.svg |s5 = Kneževina Srbija |flag_s5 = Civil flag of Serbia.svg |year_start = 1459 |event_start = '''[[Obleganje Smedereva (1459)|Padec]]''' Srbske despotije |year_end = 1817 |event_end = avtonomna [[Kneževina Srbija]] |image_map = Belgrade pashaluk.png |image_map_caption = Beograjski pašaluk leta 1791 |capital = {{ubl|[[Smederevo]] (1459–1521)|[[Beograd]] (1521–1817)}} |stat_area1 = |stat_pop1 = |stat_year1 = |today = {{ikonazastave|Srbija}} [[Srbija]] |footnotes = |life_span=1459–1688<br>1699–1718<br>1739–1788<br>1791–1804<br>1813–1817}} '''Smederevski sandžak''' ([[Srbščina|srbsko]]: Смедеревски санџак/Smederevski sandžak, [[Turščina|turško]]: Semendire Sancağı), v zgodovinopisju znan tudi kot '''Beograjski pašaluk''' (srbsko: Београдски пашалук/Beogradski pašaluk, turško: Belgrad paşalığı),{{efn|V zgodovinopisju se obdobje 18. stoletja po vrnitvi sandžaka leta 1739 omenja kot Beograjski pašaluk (turško: Belgrad paşalığı, srbsko: Београдски пашалук/Beogradski pašaluk).{{sfn| Pavlović |2016| p=9}} Izraz Beograjjsko pašaluk uradno ni nadomestil uradnega imena.{{sfn| Pavlović |2016| p=9}}}} je bila [[Osmansko cesarstvo|osmanska]] upravna enota ([[sandžak]]) s središčem v [[Smederevo|Smederevu]], ki je obstajala od 15. do začetka 19. stoletja. Sandžak je obsegal ozemlje današnje osrednje [[Srbija|Srbije]]. ==Uprava== ===Pripadnost=== Sandžak je med letoma 1459 in 1541, nato med letoma 1716 in 1717, ponovno med letoma 1739 in 1817, uradno do leta 1830, spadal v [[Rumelijski ejalet]]. Od leta 1541 in 1686 je spadal v [[Budimski ejalet]] in od leta 1686 do 1688 in ponovno od leta 1690 do 1716 v [[Temišvarski ejalet]]. ===Meje=== Med guvernerstvom [[Hadži Mustafa Paša|Hadži Mustafe Paše]] (1793–1801) se je sandžak razširil proti vzhodu in vključeval območje [[Kladovo|Kladova]], ki je bilo do takrat del [[Vidinski sandžak|Vidinskega sandžaka]].{{sfn|Radosavljević|2007}} ==15.–17. stoletje== Smederevski sandžak je bil ustanovljen po padcu [[Srbska despotija|Srbske despotije]] leta 1459. Njegovo upravno središče je bilo Smederevo z mogočno [[Smederevska trdnjava|Smederevsko trdnjavo]]. Osmanski viri omenjajo selitev pastirskih "[[Vlahi (osmanski družbeni razred)|Vlahov]]" v Smederevski sandžak in dele Kruševskega in Vidinskega sandžaka. Leta 1476 je bilo v sandžaku 7600 vlaških in 15.000 kmečkih gospodinjstev.<ref name="Balkan Studies">{{cite book|title=Balkan Studies|url=https://books.google.com/books?id=ty1pAAAAMAAJ|access-date=10 March 2013|year=1986|publisher=The Institute|page=10}}</ref> V sedemdesetih letih 15. stoletja so bila zaradi bojev z [[Madžari]] obširna območja v severni Srbiji zapuščena. Osmani so začeli ta območja kolonizirati z Vlahi kot vojaškim elementom. V kolonizacijo je bilo vključeno celotno ozemlje Smederevskega sandžaka in večina Kruševskega in Vidinskega sandžaka. Vlahi so na to območje prihajali iz [[Bosna|Bosne]], [[Hercegovina|Hercegovine]], [[Črna gora|Črne gore]] in iz pokrajine Stari Vlah (turško: İstari Eflak) v jugozahodni Srbiji.<ref>Vjeran Kursar; (2013) ''Being an Ottoman Vlach: On Vlach Identity (Ies), Role and Status in Western Parts of the Ottoman Balkans (15th-18th Centuries)'' str. 130; Journal of the Center for Ottoman Studies - Ankara University, '''24''', 34; 115-161 [http://dergiler.ankara.edu.tr/dergiler/19/1919/20146.pdf]</ref><ref>Nikolay Antov; (2013) ''The Ottoman State and Semi-Nomadic Groups Along The Ottoman Danubian Serhad (Frontier Zone) In The Late 15 th and The First Half of The 16 th Centuries: Challenges and Policies'' p. 224; Hungarian Studies, Budapest, [http://epa.oszk.hu/01400/01462/00048/pdf/EPA01462_hungarian_studies_2013_2_219-235.pdf]</ref> Po osmanski osvojitvi [[Beograd]]a leta 1521{{sfn|Popović|2018|p=5-25}} je bil upravni sedež sandžaka preseljen v Beograd, ime sandžaka pa je ostalo nespremenjeno.{{sfn|Oruç|2022|p=103}} V obdobju, ko je potekala [[bitka pri Mohaču]] (1526), je bil smederevski sandžakbeg Kučuk Bali-beg.<ref>{{cite book|last=Peçevî|first=İbrahim|title=Historija: 1520-1576|year=2000|publisher=El-Kalem|url=https://books.google.com/books?id=QItpAAAAMAAJ|access-date=1 August 2011|language=sr|quote=}}</ref> Med osmanskimi pohodi proti Ogrski v 16. stoletju se je število prebivalcev v sandžaku zmanjšalo zaradi selitev na osvojeno ogrsko ozemlje. Po podatkih v davčnih registrih iz let 1476 in 1516 je bilo zapuščenih približno 17 % vasi. Osmani so zapuščena zemljišča naselili s prebivalstvom iz sosednjih okrožij, večinoma polnomadskih Vlahov iz Bosne, Hercegovine, Črne gore in Starega Vlaha v Srbiji. Vlahi so leta 1516 predstavljali 15 % prebivalstva Smedereva.<ref>Nikolay Antov ( 2013). The Ottoman State and Semi-Nomadic Groups Along The Ottoman Danubian Serhad (Frontier Zone) In The Late 15 th and The First Half of The 16 th Centuries: Challenges and Policies http://real.mtak.hu/38980/1/hstud.27.2013.2.2.pdf #page=224,226</ref><ref>Noel Malcolm; (1995), ''Povijest Bosne - kratki pregled'' str. 105; Erasmus Gilda, Novi Liber, Zagreb, Dani-Sarajevo, {{ISBN|953-6045-03-6}}</ref> Benedikt Kuripešić je v 16. stoletju zapisal, da so se (pravoslavni) Srbi, ''"ki se imenujejo Vlahi"'', preselili iz Smedereva in Beograda v Bosno in skupaj z (muslimanskimi) Turki in (katoliškimi) starimi Bošnjaki postali eno od treh ljudstev, naseljenih v Bosni.<ref>Noel Malcolm; (1995). ''Povijest Bosne - kratki pregled''str. 97; Erasmus Gilda, Novi Liber, Zagreb, Dani-Sarajevo, {{ISBN|953-6045-03-6}}</ref> Med [[avstrijsko-turška vojna (1683–1699)|veliko turško vojno]] (1683–1699) so habsburške sile leta 1688 zavzele Beograd in velik del Smederevskega sandžaka in ustvarile [[Srbija pod habsburško okupacijo|Srbijo pod habsburško okupacijo]]. Osmani so že leta 1690 ponovno zavzeli Beograd in preostali del Smederevskega sandžaka.{{sfn|Katić|2018|p=79-99}} ==Opomba== {{sklici|group=lower-alpha}} ==Sklici== {{sklici|20em}} ==Viri== {{refbegin |2}} {{refend}} {{Normativna kontrola}} [[Kategorija:Zgodovina Srbije]] [[Kategorija:Zgodovina Osmanskega cesarstva]] s6x3m041187gwpuur65j9mtrjm4eihr 1 603091 6680150 2026-05-24T07:23:40Z Octopus 13285 CEE 6680150 wikitext text/x-wiki {{CEE Pomlad 2026 |uporabnik= Octopus |tema= zgodovina |tema2= |tema3= |država= Srbija|država2= Turčija|država3= }} kzp7ckxt4urq0bmx86x03jjy5oholmj